Izbija vsak petek popoldne. Vel}« t* celo Mo 10 Ifr' za pol lot« 5 lir; ta tri mesece 2 liri in 60 stot. PoaametM JtevRka 20 st. - Urcdniltvo in apavn Trst, via d el’s Zcdtrcche Štor. 3 Tekfor 19-50. — Dop« naj se |»*iliajo rta uredništvo. NefranklraM pisma se ne sprejemajo, rokspid se vnte.ju Oglasi se računajo v #roiwsti ene kolone 80 mm. Finančni oflasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, pedaulce In vafcUa 80 stot — Oglasi lrj»vc«v hi obrtnikov po W stot — Plača se naprej. — Oglase sprejem* hserstni oddelek „Dd*’ v Trstu, via delte Zudeeche 9tev. 3 V Trstu, dne 7. mala 1920. DE LO MU S5ilSUSTlf.SE ZVEZE V J31USSI EEKEflJI Na svetu obstoji le eua resnica, moč in ta se imenuje, kakor se jo pač uporablja dobro ali slabo* pravica ali privilegij. Moč, ki služi našim sovražnikom zato, da obdrže svoj privilegij, moramo uporabiti, da udejstvimo pravico in izpremeniH bomo svet. Naši stražniki imajo le ono moč, ki smo jim jo mi dali: njihova moč je v naši neslogi. Let® |. - Sc. 12. Od vsepovsod prihajajo vesti, ki poroča]« o sijajnem praznovanju let"-' ’--'n prvega maj-tt&H od strani visega dela v _ V v e lik . h in fmdib -jnduMrijsiLrMh m-eatih, v velikih in malih trgovskih lukah, na železniških progah, na Morju m na polju, povsod je delavstvo ostavko orodje in stroje vn zapustilo tvornice, že-t vare-?-, rudnike, morje -m pc&a. Praznovanje je bito splošno in delo je počivalo povsod. Le*c*njen»u praznovanju 90 sc pridružile še nove sSeupine- m kategorije delavstva. ki so bfte do včeraj oddaljene velikemu cilju socializma. Prvič nsorda v dobi delavskega gi-benja je fiutiia letos buržuazija in videla res srfco v kateri je bik) jasno dokazaino, da delo poneha popolnoma ako- prekriža delavstvo svoje roke. In prvič je čutila, je morala čutiti, da je krasi e c njene buržnaerne vsegamogočaosti. Med tam, ko m več buržuazija v stanu, da in prisilila ljudstvo da uboga njenim ukazom niti s slo, arti z grožnjami, je bilo dovolj, da je socialistična ®tra«ka poz.vala v mirnem manifestu delavstvo na praznovanje velikega delavskega dne, in množice so se odzvale pozivu prostovoljno, vedoče, da je to njhov poziv, da je po sttia soarJatisiEČna stranka last vsega trpečega J*wfctva, d« so njeni cilji, cilji vseh teptanih in tekorižč-aoih. Križeva pot delavstva se bliža »rojemu koncu in v daljavi žare že zlati žarki ljudske srvcibode, lordskega, delavskega prava ia resničnega človeškega življenja. Ob praznovanju prvega marnska so se zbrale delavske množice na velikih sbodiii in manifestacijah. Poročali so delavska govorniki in njihove besede so izražale eno sasno skupno misel, ki druži pnoletarijat celega sveta. Misel osvobo-jonja i* težkih spon kapitalizma. In delavske množice so to musel pozdravile in njihovi glasova so govoriH eno saano besedo: Komunizem. Lapa, velika, sveta beseda, ki ne pomeni raz-be^ništva, Id ne pomeni nereda, marveč ki hoče red in mir in svobodo in življenje poleg ■vsakdanjega dela. In ta misel je odmevala od tmsrja do sinjih vrhov ir> čez polja po vsem svetu in objemala, po petletni vojni, po petletni dobi krvi in sovraStva, delavska ljudstva v bratsko ljubezen, ljubezen dela, ki mora aoaga’ti, k« bo zsmagalo.* Praznovanje, ki je bilo povsod sijajno, se je Srvrfelo povsod mirno in dostojno. Vendar je v nekaterih krajih tekla delavska kri po krivdi -fednih zastopnikov, ki so žejni delavske krvi. Delavske množice so pokazale povsod voljo, ki nj hotela kvariti tega majniškega praznovanja. Pokazale so, da znajo same vzdrževati red. Kjer se to ni posrečilo, je kriva vlada, k: pošilja svoje trabante med množice zato, da bujskafjo in da delajo nemir, kjer ga noče nihče imeti. V Pulj«, v Torinu, v Paoli so karabinjerii la kraljevi redarja streljali na neoboroženo in urimo množico. Padli so ubogi delaivci zadeti ad narodnih »všnčenk. In vlada z buržuazijo s lefcko seda? domišlja, da je izvršiia junaštvo la prestrašila delavske množice. O, nikakor se. RazbojniStvo ne pozna junaštva. Množice *e radi teh svojih mrtviži ne bodo ustavile sredi floti. Zgodovina in usoda jih vodi naprej po pota, ki pelje do cilja. In šle bodo naprej tudi preko svojih žrtev, preko solza svojih ljudi. Letošnji prvi* majnik je dokazal jasno, da množice ne kale nikdar miru in da je za nemire hi žrtve odgovorno, kakor vedno tako tudi to pot buržuazija in njena viada. Ob enem je pa dokazal, da se bliža meščanstvo kraju svoje nadvlade in da pride kmalu dan, ko postane •*rvi majnik resničen praznik prostega člo- Naj slede sedaj poročila o praznovanju v raznih krajih od koder’smo poročila dobili, Trst Praznovanje splošno. Delo je ustavljeno povleci, trgovine so vse zaprte. Letos so prikrižali čoke tudi vsi natakarji, kuharji in natakarice In sobarice. Zaprte so torej vse gostilne in kavarne, vse restavracije in v hotelih so si mo j*l! postlali in osnažiti čevlje gostje sami Tudi po hotelih so vsi uslužbenci zapustili delo. Mesto je biio zjutraj mirno. Le godba mlade niške organizacije je priredla budnico po mestnih ulicah. Ob 10 dopoldne se je zbrala na trgi Donadoni tako ogromna množica de-lavs>t -'a vseh strok in vseh del, da je bil ves trg polp. Gcvori se, da je bilo na trgu do sto tfeoč Lfudi. Velikanski shod je ohranil v imenu tržaške skupine sooijalistične stranke sodniji Juraka. Za aodrugosn Jurago je govoril soci-jaltstičci poelan.ee Lombardo in za njim sodrug Passigli. Množica je vsem govor*kor.i burno aplavdirala. Po shodu se je uvrstila množica v velikanski sprevod, ki se je pomikal, z godbo in zastavo a* oclu, po ulicah SeHeftmtane, trg Garibaldi, Corso Garibaldi in naprej do trga S. Giovaiini po ulici Battisti, Rossetti in se je feončjK) mimo razšel na trgu Garil>aldi. Sprevod je bil burno pocdravljen od ljudi, ki so stali na ukcah ob strani in iz delavskih stanovanj, raz katera so plapolale rdeče zastave. V sprevod« je bilo videti rdečih zastav, med katerimi ena železničarjev, ki so, tudi oni, asapustili delo in se udeležbi »prevoda korpo-»tjvno. Sprevod je tudi prisilil, da so ras: ne-1 _ ofesa 'na 'Tiarijeri odatriniB Halijanske ŠKEDEN J. Pri nas smo praznovali m&jiiki dan lepše od Vseh drugih let. Delo je počivalo popolnoma, tofbe, Standreža im drujfjh bližnjih vasi. Sprevod broječ več tesoč eseb,’ je dospel na telovadna trg ob 10. uri. Drugi, večji sprevod se Zjutraj se je vršil shod na trgu kjer je govoril j *« ob T«*00 * So-^ana, kate- sodrug Milost. Shodu se je udeležilo uprav remu 50 86 Pridružili pri državnem kolodvoru ogromno število domačega, slovsskcga in itali jasnsltega delavstva. Iz shoda so odkerakali so-drugi v impozantnem sprevodu v mesto tržaško kjer so se pridružili mestni manifestaciji. L O N J E R. Letošnji pnvi majnik smo praznovali tudi mi. Pred vasjo smo razprostrli čez ulico veliko rdečo zastavo s slrko Lenina, Naša godba je nato obšla celo vas m vse druge bltžmje vasi, svirajoč delavske himne. Popoldne so se domačini Zibrali skupa-j s s »drugi iz Sv. Ivana v gostilni gospodarskega društva k prijetni domači delavski zabavi. Le tam je bilo izprego-vorjenih nekaj besed v korist delavske mednarodne solidarnosti. Živel prvi majnik! SV. KRIŽ PRI TRSTU. Pri nas smo praznovali prvi majnikpač kakor vedno. Delo je počivalo. Ob 11 dopoldne je bil shod napovedan. Moral se je vršiti pol ure prej radi ogromne udeležbe. Vse se je udeležilo sprevoda, vse je hotelo biti navzoče na shodu. Prišli so tudi sodrugi iz bližnjih in tudi oddaljenih krajev. Na shodu je poročal sodrug lx>vko iz Trsita, o pomenu letošnjega prvega »najnika. Pred shodom je bil obhod po vasi z godbo dn zastavo na čelu. Popoldne se je pa razvila v konzumne«« društvu lepa domača zabava. Križ je letos prekosil samega sebe, ■ Pdj Krvavi dogodki štirje mrtvi in 33 ranjenih. V Pulju je tudi praznoval prvi majnik ves proletarijat. Tudi tam je bilo vse zaprto in delo je splošno počivalo. Politični odbor se je udal zahtevi tamošnje oblasti, ki ni dovolila shoda in sprevoda na način kakor je želela stranka, •Shod se je torej vršil na glavnem trgu, kjer eo govorili sodrugi Poduje, Fergacštfh in Gerba-vac. Poslanec Panebianco ni mogel priti, ker je bil zadržan vsled stavke kmetov v Padovaaski provinci. Po shodu se je ogromna, nad 10.000 bi-oječa množica uvrstila V sprevod, ki j e šel. ktkor je bilo direktno od oblasti predpisane, po ulicah Promontore, Politsama* Cescutti, Giulia, Carducci in Sissano. Ko je pa prišel spre vod do Porta Aurea, se je mal del manife-stantov sestoječ iz mladiae, odtrgal od sprevoda in je hotel po ulici Sergia, ki je bila zastražena po karabinjerjih in z oklepnimi avtomobili. Komaj so prišli demonstrantje do karabinjerjev in policijskih agentov, so le-ti pričeli tepsti demonstrante. Sodrugi Poduje, Ger-bavac in Fiorentin so se takoj podali med demonstrante, jah mirili in silili naj se priklopijo sprevodu. Demonstrantje so bili že pripravljeni poslušati pozive imenovanih treh sodru-?ov. V tem treaotku je pa vrgel nekdo iz uiič »»h hišnih streh nekaj opek, ki so ranile nekaj vojakov. Omeniti mera mo takoj, da je bilo ugotovljeno, da v onih hišah ne stanuje niti en sam delavec, dočim stanujejo znani delavski sovražniki. Poleg te£a se mora še povedati, J-a so bile ravno te h?še zastražene po arditi} n oklopnih avbcmobdlih ter ni bilo mogoče iit v one hiše. Teda takoj potem, ko s» opeke padle, neso karabinjerji skušali ugotoviti kdo ;ih je vrgel, marveč so takoj začeli streljsuti s strojnimi puškami na bežečo množico. Množica se je namreč, koj ko so pzvdie op-, k c, za vedla nevarraosti in pričela bežati. Vsi mrtvi '•n racjeni so zadeti v hrbet. Streljalo se je naprej tudi ko je bila množica motno že oddaljena cd karabinjerjev. Ob tej priložnosti sc bili 4 sedrugi ubiti in je bik> 33 težko in lahko ranjenih. Iz tega kratkega in objektivnega poročila je jasno kdo j« neki kriv nedolfeiih- žrtev. Sicer pesnamo ckrožniioo, ki jo je poslal vojni minister Borjcuni v-itsm kemaadar-tom, v kateii je oilo pove-.iajio, naj se ne štedi s krogljami. _ O konsternaojji, ki je zavladala v Pudjti, se seveda ne da govoriti. Prvi raaj, rdeč po čdeji .n po krvi, ki ,je bila prelita., ‘tujdii ti boš maščevan. rdečima praporoma sta bila postavljena sredi vasi. Ob 5. uri je bila budnica z orkestrom. Delo je popolnoma počivalo tudi na polju, do-čim so bili ljudje vsi v prazničnem. Popoldne ob 4 so se pričeli zbirati v Žigo-novi’ dvorani ‘ljudje, ‘domači in s sosednih vasi. Posebno častno je bila zastopana Škrbina. Vršil se je koncert domačega orkestra in sodr, Vrabec nam je v jedrnatih besedah označil pomen dneva. Za lep .govor je doibii velik aplaivz. Za njim je govoril sodrug Fakin iz Škrbine. Ob 6H.se je razvil sprevod z dvema zastavama ih odšel v Škrbino, kjer se je ob zvokih orkestra in secijaiističnih pesmi razvila prijetna zabava. Vse je šlo v najlepšem redu. Miru ni nihče kalil, L O K A V E C. Prvi majnik smo praznovali 'tako: Delavsko godbeno društvo je priredilo že ob 5 zjfutra; budilnieo po vseh vaseh občine Ix*kavec. Delavstvo zavedno je zapustilo delo in praznovalo svoj dian mirno 'in dostojno. Zgodilo se je pa tudi nekaj neprijetnega. Lokavski fantje so železničarji z godbo na čelu. Prikorakali so še v sprevodu z za*tavo na čelu sodrugi iz Ločnika, Moše, Podgore in iz drugih bližnjih vasi. Ob vri določeni za shod je telovadni trg predstavljal živo sliko našega neumornega orgaMzatotiJnejJa dela: goriško organdzirano delavstvo. Koliko jih je bilo: deseit tisoč, dvanajst ttisoč, nekateri so računali celo do petnajst tisoč! Shod je otvoril sodrug Povodmich v imenu politične organizacije. Predsednikom shoda je bil izvoljen enoglasno sodrug Štolfa, ki se je zahvalil za mnogoštevilno udeležbo ter podal besedo prvemu govorniku, sodrugn Cafiiniju. Sledil mu je s-cdrug Tuma. Oba govornika sta v jedrnatih besedah naslikala pomen prvefa majnika in ničvredno«* današnje družbe, povdarja^oč potrebo proletarske solidarnosti za končno zmago komunizma. Sodrug Štolfa je nato zaključil shter pozval vse prisotne delavce, da se ud-t-eže sprevoda po mestu ter da se obnašajo tiho in mirno. Na čehi sprevoda je korakal izvrševalm odbor, potem zastava mladeniške organizacije in za njo mladeniška godba. Sledile so polem zastave »Delavske zbornice« in zastave posameznih organizacij iz okolice in še druga godba. Na Catariaajem trgu se je sprevod ■.■stavH ter raešel. Sprevoda se je udeležilo nad deset tisoč ljudi. Ob eni uri popoldne so se sodrugi spet zbrali na telovadnem trg-u, kjer se je seatrfvS sprevod ter z godbami in zastavami na čelu odkorakal v Gradiško na splošno slavnost cele Furlanije, Med potjo 30 se pridružili go riškemu sprevodu še sodrugi iz Podgore, Ločnika, Moše, Fare in drugih vasi gornje Furlanije, vsak s svojo zastavo. V Gradiški je 'bilo zbranih nad 50 tisoč ljudi,' do 60 zastav in 12 godb iz cele Furlanije. Sprejem je bil nepopisen: godbe so svirale j sodrugi iz Devina korporativno z zatavo delavske pesmi, zastave so se križale v znak | čelu prepevaje delavsko himno. bijjg nekaj lepega skero vse hiše razven par ^»»ržuazijbkEh, jso bfiie ratsrvetljerse. Nadejamo se pa, da »drugo leto bo tudi to kar je še slabega v naši vasi, zginilo s ptftršja. Praznovanje 1 majnik a pa se je vršilo tako: Zjuiraj ob 6. uri so se zbrali zavedni delavci v polnem številu pred svojim društvom, kjer jih je pozdravljala tamburaika godba. Na.lcrso se postavili v vrsto dvignili »voj rdeči prapor ter odkorakali za njim proti mestu Idriji. Med •potjo so se jim pridruževali še drugi delavci tako, da je prikorakalo v mesto Idrijo okoli dvesto sodrugov in sodružic. Pred mestom je čakala delavska godba ki je spremljala zavedne delavce na glavno zbirališče idrijskih delavcev, ter so se delavci pridružili manifestaciji, shodu in popoldanski veselici, ki se je vršla v Idriji. SP. IDRIJA. Kdo se ne bo spominjal v Idriji letošnjega prvega majnik a? Vreme kakor nalašč praznično, velikonočno, majniško. Oblast je hotela spočetka vse prepovedati; potem je vse dovo-napravili, kakor vsako leto, svoj maj na kajenj? lila. Na predvečer majniškega dne je bil* Idrija 'so razobesili letos 'Uidi rdečo zastavo. Ta pa je .bodila v oči tukajšnjega vojaškega častnika. Poslal .je v Ajdovščemo po karabčnirje in ko so ti prišli, so prisilili fanti da odstranijo' našo 'ti prišli, so prisilili fante, da odstranijo našo da odstrani zastavo, je vrgel častnik vanj še kamen. K% je bdi v«s maj odstranjen, so ga odnesli na kamijoivu v Ajdovščino kot nekak vojni plen. Tako letos. Prihodnjič bo drugače. To lahko zagotovimo temu neolikanemu gospodu častniku. NABREŽINA. Praznovali smo tudi tukaj 1. majnik najimpo-zantnejše, Zbudila nas je ob 5 trni zjutraj godba in bilo je vse živahno na trgu. Sodrugi iz bliž.njih vasic so prihajali v vedno večjem številu in okolu 8lA uri so prišli tudi 6oi*ifs Praznovanje prvega ss*ja;.ka. P0 dolgih Šestih letih polnih grozot in barbaričnega mučenja, ki ga je zadal militariotfcrvi nirk.h proletariatu celjs Evrope, je goriške delavstvo vnovič praznovalo svoj praznik bolj dostop« r.«£o nikdar prej. Gorica ni videla še nikdar prej take manifestacije, tihe, mirne im disciplinirane, kot je bila letos. Že na vse zgodaj se je gor iško delavstvo pripravljalo na dostojno proslavo tega svetovnega delavskega praznika. Prva je bila pokoncu godba (fanfara) goričke socialistične mladine, kj je Ha po scdntgc v Renče. Žo pred no.povedaoo uro so renčaoski sodrug: st?/ii v vrstah pripravljeni na odhod. Pred odhodom je na trgu mladeniški pevfki odsek zapel »Delavsld pozdrav« in godba je zasvirala delavsko marseijezo. Nato se se dolgi sprevod začel pomikati pa bšljen-ski cesti, 'kjer so se pridružili sodrugi iz Bilj, skozi Miren, ‘kjer so se pridružili sodrugi iz zvestobe in-solidarnosti an sodrugi so se pozdravljali z navdušenimi žrvio-klici. V Gradiški sta se vršila dva shoda naenkrat, ,-va katerih sta govorila -dva državna poslanca, iabenzana iz Turina in Piecoli iz Vinccn iodrug Callini, Tonet, Minut in Tuma. Po končani slavnosti so sprevodi začeli odhajati vsak s svojo godbo in zastavami spet proiti lomu. Vsa slavnost in manifestacija se je izvršila popolnoma mirno -in brez najmanjšega incidenta, ČRNICE. Praznovanje prvega majnika. Imeli smo krajen spomladanski dan, kakor da nam ga je sam Bog privoščil, da se veselimo našega 1. maja. Takoj zjutarj smo opazili, da se zaveda svo-e dolžnosti naša mlada organizacija, ki šteje okoli 80 članov. Oblečeni so bili praznično mladi in stani; ve-išna je imela rudeče srajce, (prej sokolske) vsak je praznoval 1. maj; tudi oni ki so imeli ;lno delo na polju, so opoldne popustili dele n se veselili našega dneva. Popoldne je prišla naša delavska godba iz Lokavca, in ž njo nekoliko naših drugov. Nato smo imeli sestaaiek v gostilni Krševana in obed, Jovorii nam je sodr. Berbuč iz Lokavca, Nato je bil obhod po vasi z godbo na čelu. Ha 2. maja smo imeli ples pri Kosovelu ob veliki udeležbi, pod rudeoo zastavo. Res čudno, naSa vas nekdaj tako mrtva je praznovala letos svoj 1. maj tako vneto, da je i!o veselje in poao«. Za tako lepe uspehe naše misli gre najprej zahvala sodrug u Živec -\alonu, ki je spravil v treh mesecih pod ru-dečo zastavo nad 100 novih borcev. Le tako naprej, sodrug Živec in mi pojdemo za teboj! ŠTEVERJAN. Šle ve rja n sk a soc. stranka je kar najlepše praznovala 1. majnik — praznik teptanih. Obžalujemo, da smo prepozno zvedeli, da nas iakajo sodi-ugi iz Pevme, da se ž njimi združimo in skupno' ‘korakaano v Gorico. Zvedeli smo zato komaj ob 9uri zjutraj 1. maja. Gotovo bi drugače vsi veseli šli skupno s svojima tavsstiši pokazat svojo složnosit — če bi bilo treba tudi svojo moč. Ker se nismo mogli udeležiti skupne slavnosti v Gorici, je odbor sklenil, di gremo tudi Števerjanci in Cevo.vci z zastavo in godbo na čel« v sprevodu skozi Gomje in Dolnje Cevovo na Valerišče in nazaj v šle-ecjsn. Udeležili so se vri člani ki nekateri sjo-miS4‘^snlki iz Kojskega, kateri žele, da se tudi pri njih skoraj ustanovi organizacija. Vladal je popole« mir in ,red. Okoli 6 zvečer je dospel sprevod na zbirališče nazaj. Sodrug L<»nar- Ob 9 uri je predsednik pol. org. sodrug Anton Pe-rtot pozdravil navzoče ter z radostjo konšta-tiral, da se je današnje manifestacije udeležilo delavstvo v talcem številu, da razveseljuje nas vseh in priča o napredku naše stranke. Nato je otvoril shod in podal besedo sodrugu Marici. Le-ta je najobšimeje raztolmačil v slov. in ital. jezaku o pomenu današnjega praznovanja; orisal stališče naši-h sodrugov v Rusiji' ki so se otresli jarma ki jih je stoletja 'tlačil, izražal sožalje tružinam padlih naših sodrugov v Ljubljani ter končno zaključil z željo naj kmalu napoči dan ko bo proletarijat osvobojen verig požrešnega kapitalizma. V imenu stranke v Trstu je pozdravil shod sodrug Lovko. Povdarjal je solidarnost prole-tarijata, skupno delovanje, po žrtvoval nest in gospodarstvo istega. Ob 10 uri predp. s strankino zastavo na čelu in godbo je korakal sprevod -broječ nad 600 sodrugov iz trga na postajo in nazaj na shajališče pred društveno krčmo. Popoldne ob 2 uri je bil v društveni krčmi kopcerl s prosto zabavo 'ki je trajal do 9 ure zvečer. ŠKRILJE-DOBRAVLJE. Na ajdo vtkem smo -tudi praznovali 1 maj z obhodom, z delavsko godbo iz Lokavca na čelu in sicer: Zjutraj budnica po vseh vaseh, potem izžet v Skrilje kamor so se zbirali sodrugi iz Skrilj in Dcbravij pri sedr. Vrčonu. Od sodr. Vrčona smo se odpeljali v Dobravlje k sodr. Breščaku. Iz Dobravlj smo. se odpeljali v Černiče k sodr. Krševanu kamor je bila zabava. Pri zabavi je spregovoril sodr. Vrčoji o pomenu 1 maja kar je vzbudilo pri mlad“h so-drngih živahnost in splošno zanimanje za stranko. Sc/drug Vrčon je med drugim omenil, da naša stranka ne stremi samo za tem, da si napolnimo želodec, kakor pravijo naša nasprotniki, ampak tudi umetnost, kulturo in za svobodo, Za vzgled nam je navedel Lokavsko delavsko godbo katera je sestavljena in vedjena po samih priproetih d-elavcih. Iz Černič smo se odpeljal! zopet do sodr. Vrčona od tam še v Velike ŽaMje k sodr. Mrkelju in nazaj v Loka-vec. Tako je pri nas potekel 1 maj, ki je pripravil mnogo njih do spoznanja. * RENČE. Povodom slavnosti 1. maja izreka podružnica tukajšnjih stavbinskih delavcev najtoplejšo zahvalo našeanu rolotdentu zboru pevcev in nad vse pričakovaTvje požrtvovalnemu pevovodji. Enaka zahvala tudi vsem prispe v ajo&rn za našo društveno zastavo. Brez vsake agitacije se je v najkrajšem času d*č ift konečno v govoru vzpodbujal na skupno! nabralo nad 800 L. prostovoljnih prispevkov. d*lo, katero nas odino privede do pra\dc. Za prihodnje leto upamo, da bodo vsa Brda korakala za rudečo zastavo. Sedrugi, zato vsi na delo! za naš cilj! Še nekaj! Naj še omenimo, da je komando Gen:« v Kojekera zahteval, da morejo delavci na delo 1. maja, grozil jim je, a fim je dal na raspofoganje 3. majnik grozeč, da jih sicer odpusti. AH to pot se je zmotil. Delavci so bili Srdni v svojem p*eprfc*nf)ia, dsi tretji maj ni prvrf Zato vSa čaet vam; le tako naprej m vi- |' Mfrjmako 1 Kakor vsaka.stvar zraste z malega velika, tako tudi naša težko Nasajena organizacija v Sp. Id-riji raats. Po težkem in napornem delu naših članov se je,pdimi tudi uspeh’ier-s dela. Pokazal se je ae le v besedah temveč tudi v dejanju na večer pred 1. majem in na dt*n 1 maja samega. V-salco le^p je bil ta večer jako žaiesiea pri razsvetljava. Na trgu -je bij koncert delavskega godbenega društva, dečim ise je iz hitenjih hribov streljalo na čast prihajajočemu dnevu. Prav lepa je bila razsvetljava oken v hiši naših organizacij s transparenti. Drugi dan je bil ob 8 sprevod od trga pred občinsko hišo skozi celo mesto, skozi riidniško tovarno An naprej na trg in v grad. Obhoda se je udeležilo ogromno število delavstva. Takega obhoda Idrija ni še videla. Na čehi v rdeče cvetke okrašeni kolesarji, za njimi godba in dive veliki rdeči zastavi in potem sprevod. Po končanem sprevodu se je vršil na dvorežjki grada shod. Shod je otvoril. sodrug Štravs. Poročal je sedrug Regent iz Trsta. Po shodu se je ljudstvo mirno razšlo. P opoldne ob eni so se zbrali delavci zopet na trgu m od tam odšli z godbo in zastavami na čelu v Podretejo, kjer se je vršila popoldanska zabava ob petju domačega delavskega ijevskega zoora in godbenega društva, ob plesu in resnično lepi domači zaba-vi-. PobvaliM moramo pevce in godbo in sploh sodruge in delavce, vse za resnično lepo proslavo prvega majnika. Popoldanska veselica je trajala do enajste ure zvečer. Miru ni kalE nihče. • • • Dobili srno šq* več dopisov o praznovanju prvega majnnika, ki jih objavimo prihodjič ker so prišli prepozno. Vedar dokazujejo ti dopisi, da je praznovalo delavstvo pvi maj res povsod in, da je še veliko skritih vasic, kamor še ni sicer prišel naš agitator, kamor -pa kljub temu prišla in se vcepila v srca in duše naša komunistična ideja. Živel prvi majnik, živel proletariat, živel komuizem. ' V It»i3ii. Krvavi maj v Turinu. \ vsej Italiji je bilo praznovanje 1. majnika splošno in delo je počivalo povsod. Železnice so tudi praznovale prvič letošnji delavski praznik popolnoma. V Milanu, Genevi, Bo-k>nji, Firenci, Rimu, Neapelju, T urinu in vseh večjih in manjših mestih se je zbrala na shodih in v sprevodih prava pravcata reka ' rdečih mas, reka proletarska. V samem Milanu se je udeležilo shoda nad 300.000 delavcev. V Turinu 200.000. Mir se v spfošaem r*i kalili. Le v Ge-nevi .je prišlo do malega spopada med delavstvom in naoijonalisti. V Turinu je pa prišlo do tega, da- so karabinjerji im kraljeva gardai streljali po nepotrebnem v ljudstvo. Ubili so S sodrugov. Maogo je nesjesžfc. To se je zgodilo kljub dejstvu, da so se ravnali delavci natančno po določilih oblasti in da niso nikogar provocirali. Oblast trdi, da so na trgu dello Statut o anarhisti vrgli proti kraljevi gardi nekaj denarja. Zaradi tega, da je bikt garda upravičena streljati. Torei radi male žaljivke, smrt. Tudi to ne pomaga ničesar. Delavstvo gre svojo pot naprej in bo prišlo do cilja. JufDSlcV^S, Praznovanje prvega majoiks v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je bilo praznovanje prvega majnika povsod strogo prepoved snu. To zaradi tega, da «e ne bo reklo, da ai v Jugoslaviji dovolj svobode za buržuazijo in za klel i- kalizem. V Ljubljani so praznovali delavci prvi msj-iii»v s tem, da so skriva) nabirali prispevke */ kci.st ciužinsm od ž-andaijftv ubitih in ranjenih sodrugov. Oj ti zlata svoboda v odrešeni domovini. Vetifkem trfu bfi'fwnen vojaški aparat, id pa ni iorel prilške stoprti v akcijo. zapel »Delavsko liimno« In godba zasvirala socialistično koračnico. Na tržaški cesti so se pridružili sprevodu vedru^ iz Vr- deU bo^te, sa in»aja z j 4a obrnila na bolje. Na predve^gr 1 mata j® kotnik «. Avstrijo« NA DUNAJU. Na Dunaju so pri rodili kajmmisti orjaško luajjifiko manifestacijo, ki je bila cnupgočepa I f- ■ r ’»redno lenam vref&sou. Prirediii so več shodov v v«eh dunajskih mestnih k pred-.utj^eč^i siioi ^e pa bil na trgu v meatu, kjer se je keooiatšralo, da z&pvši* delavstvo vrste soedj*b*ih piU-^alor,- % da v-ftopa v vrste kojaanw6fv. V spfcva^, ’ ki. ja silbafl, je Ijadštvo dalo cfctS&t s tem, da j« Hfl celo : »Doli z reakcijo, JSveia ŽSvet' Bela Kuho.« • , ■ 1 .•„, cijl kop še borimo za Ifrtemacrjonalu, ko$a ne pozna nSfeakvlh granšca. Borimo se za komunizem, u ko*€ nmeče bH4 čovjek čovjeku vuk, nego vfcfjetl če' i držati tog čovjoka kao za rod-janog brata, jsr če svl uživati podpumi vrijed-sm»t plodove svoga rwda, i tako -biti če spaže-no čovječanstvo cjelotga s v*jela. Jedni i drugi šo-vhristi i provekatori, dali su povetcia gsspodimi komesaru, da nam zabrani ppcslavu i manifesta ciju Prvog utaja. Aii ipak drogovi došH su k n-aftia i zajedirifiki siproveli skiipšiinu u našem lokaki strokovnih organizacija. Obaviješteni smo, da se je poslije podne kod n)it dogšdo acidenat, devetnaest drogova zatvoreno, dakako oko toga šmaži su prste črni mračnjaki i nastrašnjaci dinuncijatori — crna četa kast&vske gltspačko- naobražene inte+i-gencije, kop su kako prije naposnenuh irvjek rovariii i rovariti 6e dok njkn r-aidna klasa ne-da po gubici ali sa svijesnim i razumnim radiom. Na dam Prvog -maja oblasti postavile po 6\im obotsšnjim mjestnaa po razkrižjima orožarni mašmerfju karabfenjere. Aii poleg svega žoga kako prije navedoh skupština vrlo l?epo uspjela. SaekupUo se ogroman broj rudnika, ranogi morali vani stajati. Bio je prisutan j ges-podin kosn-esar i karabbijeri, goapeda patrioti i advokati, «vi ari mirne duše zaslušaše govor druga Petcjana i drt*gih govornika. Drag Ga*«* otvara skupitino te u kratkom javoru oerta značaj Prvog mija. te izjavljuje pristT&rsima, kako 1 »a -koji iwtčin oblasti zabra-nš&e, da preslarvinso i manifestiramo kao cbič-»»sajproktarijatom cjsloga s vijeta. Drug pred-ejedrak Ostrogo vič pozdravlja pris-utne, i J&j-e rijeS gfavnome govorniku drugu Petejanu. Drug Petejan pozdravlja skupštinu i govori kako pssoietarijiet svake gedine, tako i ove godine iw?«tif€*kije P-rvi maj i da na taj dan proletari-jai cjek>ga »vijeta protestira proti-v svake ne-pravde i tiranij«, koja se vrši nad širokim slo-jevkna radnog naroda. Drug govornik ožigosa« je buržuaziiju ejeloga sv i.je ta isto tako kapital i-zama, bnperi-jalizani i inšiitarisaan. Osobi to obazreo se na onaj brutalni čin slovenske bur-žuazije na čelu ministrom jugoslavije Korošcem, k«ji je pouzrokovao, da je do&Lo u Jugoslaviji do železničarskega štrajka, i koji je potazrokovao zločinački, da je potekla krv slo-venskog proletariata po uiicama graSa Ljtib-Ijane. Ja^cusloreneka vlada, sa sioveiiskom kle-rikalnom i reakcijonamom bisržuazijo^n odgovorna je za one žrtve proletaraca. Drug govornik govorio je o Rudltom praietarifatu, koji jz srušio svoju buriuaziju i kapital!iZa«i, i 'tako ■treba, da učimi proletari^ait cjek-iJa s vije ta. Kaže ako »e je poeročilo Madjarskcij buržua-Ttfi, da sruši radničku komunističku rapubli-ku, če dodi dan, da če >te ista buržuazija s ruš Hi sf.tna sebe, i to pod pritiskom niadjamikog i srjetskog prole,tarijata. Drug, go>\'omik poziva drugore, i preporučuje, da zajednvčk i rsadimo i s tui^ e lucerno u strukovhkn i pelitičkim orga-.mzacij&nta i tako da čem o zajodbnički doči do naieg konačnog dž.ja. I odmeh drug govornik ■pOftimlje u taiijanskom jeziku, koji i&>Lotako svrtuje sa ipcklčkom Prvooi maju so burnim oetabravamjeun. Drug predejednik, izjavi ji rje kako je D'An-nocife'.-a diktatura poitjentia iz Rijeke naše dru-gove razlite narodnost:-, koji eu sada nalaze njih oko pedeset aa br-c-ju u Voloskotn zatvoru, isto tako izjavl^Ltje, da ©e naši drugovf -u Puli nalaze na širajku, da je jedmi na i drugima po-trebaa BnancijaLna pamoč. U itu svrhu sabralo se L 214. Javlja se drog Širola ternsk soc. sekcije, u Sv. Mateju, govori u ime sekcij«, i’ nas poiziva, da možemo viie puta doči u pohode njima i teko da možemo sporazumno i zajednički ra-dit? za naJu sve?>p6u stvar. Kaže kako se sv e urotilo proti vu njUi, i*javii«je kako njim občinska uprava zabranSla uopče svaku mem-festa-ciju Prvog maja i govori, da je potrebam jedan naš fcomtsuptiftki list u hrv. jeziku i, t. d. Drug Petejan sa ivese*Jwn .pozdravlja taicov rad, da se sporazumno x zajedničld radr, te govori da če brzo iza-či, da č.emo imati svoju §tampu u hrvatskom jeziku i, t. d. Drug Babič kto govori o potrebi naše štam-■pe u Itrvatskom jeziku, kop če imaJti zadaču, da širi kosnunisftlčku ideju, govori koliko u Iste ji imade rakkvng naroda, koji su pol azili brvaitske pačke škele, da je žalosno, da :je taj radni narod bez svoje borbene štampe, koja ima da štiti interes tog naroda. Kaže, o »Pučko«! Prijatelju«, bolje rečeno »Pučkom Ne-prijateiju«, oko koga se skupljaju gospoda pa-trijoti, ko^i stita lfetom zavadjaju naš radni narod i hoče da ga održe u mraku i robstvu itd. Pošto se nitko više ne javlja, drug predsednik zatvara skupstino, i tako svi se razšli u podipunom zadovoljstvu, redu j miru. P osli je podne oko četiri »ata, drugovi i sim-patičari počeli se sakupljati na Mihotidima u gostioni gosp. Kučiča, gcije siu se drugovi za-jedsiički pozabavali sa veseljem pjevanjem i I>ozdra\om. Dcmačl gastntk EHtiin! V tej številki nismo mogli obgavitf Teč lepih člankov, ki so nam Wli poslani. To številko smo morali poretiti poročilom o praznovanju prvega majaejta ki poročilom o važnih delavskih dogodkih, ki so se dogodili po sveta. Naj nam čitateiji in sodrugi oproste. S prihodnjo številko bomo objavljali nadalje vrsto lepih člankov ▼ (Mak, ka* je pač glavna naloga našega lista. Prihodnja Številka izide zopet v prvotni obliki našega Usta. Ob tej priliki naznanjamo, da prične izhajati Ust M a prihodnjim mesecem najmanj dvakrat sa teden. Morda celo trikrat, Sodruge in delavce prorimo, da podvoje agitacijo za la svoj Kat s tem, da ata peakdbc vstop v vsako delavsko drnAno. Cim več bo odjemalcev in aarečoi-kov, teca lep« bo U*. -Na ddo terej za »Delo«! vSstn$a In sr^nlzacUai Vse straokaie skupine (polittčne cvr^mizacij« toc;>aišjtTčac stranke ali komunistične sku-psne) so naproSene, da po*lje^o ®a naslov sodr. I. Regemta v Tret (pri »Delu«) imenik ali vsaj Steviio v skupine vpčsaisih sodrugov. To je potrebno, da re pju^asi te nove skupine strankinemu voostvu v R-vm in pa radi prihodnjega cbčnega zbora socijaiislične zveze v Julijski Benečiji. Pole£ tega je pa po-trebno povedati, da imamo vedino večje zaJi-teve po govonndcšh, po ai^tatwjtTafcega dopuocka tako razburil, da je napisal v 10. štev. »Dela* 106 vrst dolgo modrovanje, v katerem iimenuje svojega tovariša v veliko čast stanovske sitrpljivosti »revše iz litre«. Ker }e naša navada, da odgovarjamo le Jjitdem, ki se pod svoje spise podpisujejo in, ker je s<-boriti {!) tovariš s svojim neopravščenini napa-don>(!) Ziažel na pot nesmi:->elne*ga^!) prerekala, na katero mu mi *e moremo sledcti, imslkno, da je za nas kot resne kulturne delavce edino 1« primemo, da mu ne(!) odgovorimo. Tc£ko v pouk njemu mi vsean tistim, ka bi mo utegnili m-otrda še stediti. — Uredništvo.« Na ta odgovor, ki odgovor noče biti, prijjo-ininja naš čkunkar sledeče: 1. Na podpis««« d-ltmke odgovarjam an sem vedmo odgovarjal s svojini podpisom. »Iv. Marijin«, ki’ je napisal famozni članek v »Učit. Listu«, pa ni noben podpis, niti splošno zaan pseudoniirn. zato se tudi meni1 ni treba podpisati. Tudi »urednAštvfc« ni noben pedpi«, zato r« tudi pod te vrstice še ne podpišem- S svojim podpisom počakam, dokler stopita oba, t. j. »It. Marica«, ki je prvi izzival, in »ured-mštvo«, ki ga brani krčevito, c pravim imenom aa dan ter s tem osebno prevzameta odgovornost za netaktnost, Id sta jo zagrešila v »Učit. Lista«. Jeit takti »nedolžni« člančiči spadajo v »Učit. List« po mnenju onih, ki Ust izdajajo, o tem bo govora Se ▼ »orgeaizačoem odseku Učit. Zveze« in tam se bora z »uredništvom« pogledala oko ▼ oko, če me danes baje ne »pozaa«. Toliko pripoatHviim kot uo telj in o»an »Zveze«. Kot svoboden državijan pa diostavljasn: 2. »Uredništvo«, oziroma »Iv. Marijin«, naj mi ne zamerMa, da se ne morem otresti sum-nje, da na moj stvaren Članek v ».Delu« odgovarjala le >s štetjem vrst, ker so jima zmainj-kali argumenti teli v formalnem koEkor ma-terjalnem oziru. AH vedeti bi bila morala že poprej, da bo oni v zagrizenem strankarskem tonu pisan člančič izzval odgovor. Slab žur-nalist, ki se odgovorov in debat boji in se jim potom obrabljenega nacionalističnega recepta — štetja vrs-t — izogiba. Člankarji niso nedotakljivi, »Iv, Marijin« celo ne! 3. Menda mi »Učit. List« ne bo hotel narekovati, kateri stranki naj pripadam, katera načela naj imenujem sveja. In če pripadam kakšni stranki, ji pripadam povsem, in jo tudi možato branim pred napadi in braakn na način, kakor se mi dozdeva najbolj primeren. In takrat sem izbral pač glasilo stranke, v katere vrstah stojim; osobito pa, ker som sodil, da članki politične vsebine ne spadajo v »Učit. List«. Podel pa je oni, ki na podlosti molči, posebno na take v »nedolžno« hinavščino povite dopise, ki jim slednjič še ta ali ooi verjame, če se tatko pototje ne razkrinka, kakor zashrži. 4. Bedasta je beseda e — »napadu«. Jat? čiaz&arja »Iv, Marijinega« nynda poenacn, ne vem pa, kdo je. Torej o »napadu« (ki je slad- ka beseda hadjoaalistov!) at more biti govora, Ako pa koga dostojno poučim manire, ni to ne »napad«, ne »nezmtselno prerekanje*, ker imam navado poučevati z argumenti in teh je v onih 106 vrstah vse polno, v pouk čl-amkarju in »uredništvu«. Navržek »revše« pa gre opravičeno vsakomur, ki hoče s potajevafljem resnice ter s studnim blatenjem naše soetjalistične stranke, stranke izkoriščanih, preslepiti druge, ki»bc4je vkiijo, n e goli on sam. »Stanovska strpnost« (da ne počim smeha!!) bi bila tu, kjer gre za načela, najmanj na mestu, 5, Priznam, da samo — urednStvo »Učit, Lista« »dela«, da so samo krog njega zbrani — »resni kulturni dtie/vri«. Mi drugi — mi učitelji socijaHsiii smo »fige možje«, »lenobe«, ki po kavarnah b^jardirojo, smo »barabe« i. t. d., ki imajo pa to lastoest, da se vsaj sami ne hvalrjo o vsaki priliki in nepriiiki. Kdo res dela, o tem bo naše lju&tvo razsodilo in to v kratkem. Slavnemu »uredfaštvu«, --Učitt. Lista« pa ie nekaj, da me bo doibro um-eio! Vprvnč bom na vstak sličen članek v »Učit. Listu« odgovoril dK«led»o v »Delu«, ‘ker tako mi veleva stoei-ja^siDčna doiifflost. V drugič pa naj slavno * uredništvo« z osebnim« grožnjami (g. urednik »Učit. Lista« me menda že razume!) nekohleo počadta, dokler ■s-tvar povsem me do®ori. Groženj se jasz drago »wedtosš4fvo« »Učit, L-^sta« — -ne bojim, se jih nikoli nisem bal in se pb tudi' bal ne bom. Cap«to? Način je p« vendarle klasičen, da se namreč prej mesu osebno gro«, potest pa zabteva, naj se čiankar »Dela« — podpiše, da ga bo spoznati! AprovizacijEka komisija bo v najkrajšem času prenehala in vse njeno poslovanje preide v reke (posebnega aprevi-zaetjskega konsOTcija, fci se sestavka iz De-lsTskih Koosasaij Zadrug in Konsumive Zveze Jul. Benečije; prve prevzamejo od sedaj obstoječih 22 aiprovLzačnih razprodajališč 16, druga pa 6. Opozarjamo bčinatvo na tozadevni ogjss Del. Kern. Zadrug v našem dsmašnjem listu ter tudi naj paad na razsie mahinacije, ki jih bodo ob tej priliki razvijali razni — »svobodni« trgovci jestvin. Vozniki in kmetje iz tržaške okolice in Brega. V nedeljo ob 3% se vrši zborovanje ■kmetov in voznikov na Padnčah v gostrlni g. Josipa Grgič. Zborovanje bode velište važnosti, ker se gre za koristi dveh izkoriščancev: voznika in kmeta. Danes je mogoča reiiiev edinole v samopomoči; zatorej vozniki in kmetje ne zamudite te prilike in udeležite se zborovanja v velikem Številu, gre se za koristi, ki so vašega življens-kega pomena. Vsi na zborovanje; naj »e manjka nobeden na Padmoah. Iz st. Marije Magdalene. V nedeljo, 9. t. m., gostujejo Sani tržaškega slovenskega gledališča pod vodstvom režiserja g. Emila Kralja pri sv. Mariji Magdaleni ep. v gledalski dvorani g. Miklavca-Kačun. Vprtzorili bodo krasno Braccojesvo socijalno dramo »Don Pictro Caruso« in njegov^ izvrstno veseloigro »Eden hnt4 poštenih«. Začetek točno ob 17. Po predstavi ples in prosta zabava. Cenjeno občinstvo j« naprošeno, da pride pravočasno ter si preskrbi listke, ker je -pričakovati velikega navala z vse okolice. Koncert Šentjakobskega pevskega zbora bo v soboto 8. >t. m. Zanj /vlada povsod veliko zanimanje. Saj nam bo ta večer c-udrl v resnici tudi lep užitek, ker poleg lepih pesmic od našega domačina g. prof. Mirka je na vsporedu oekaj zelo umetnih samospevov, med drugimi na* omenimo Lajovčevo Romanco, Hatzejevo Majko in Človeka nikar. Cene so: za lože 30 L, za sede v pritličju po 5, 4 in 3 L, na galeriji L 2.50, stojišča v pritličju 2 L, na galeriji in za dijake 1 L. Zadruga čevljarskih delavcev (vpisana zadruga zomejenim poroštvom). Zgoraj imenovani odbor naznanja vsean so-drugom, in vsemu prebivalstvu, da se bo odprla 3 maja prva zadružna čevljarska delavnica, in sicer v ul. Gbiliani M. 23 vogal ul. del Pozzo (Sv, Jakob), Priporočamo se tem p»feom vsem, da »e poslužujejo v naši zadrugi, ki sprejema vsa dela, spadajoča v to stroko, po zmerni ceni. Izdelovala bc tako, da bedo vsi zadovoljni, trdno šn elegantno. Kdor ne bo mogel radi daljave stanovanja prinesti v zadrugo samo, naj obvesti pismeno in zato določen delavec bo prišel po delo na dom. Zadruga razpolaga z izvrstnimi delavci in jo bo podpirala vsa delavska masa. Sodrugi! Delavci! Poslužujte se vaše zadruge, ker s pomočjo te so čevljarji dcsegH, da niso več podložni tiranstvu svojih gospodarjev, ljudski oder Podružnica »Ljudskega odra« pri St. Jakobu. Čalni naj pridejo po svoje izkaznice v nedeljo 9. L m. od 10.-12. ure v prostore otroškega vrtca pri Sv. Jakobu, Chiarb. zg. 11. Dokler ne bomo imeli svoje knjižnice, dobi lahko vsak naš član, (na podlagi naše legitimacije) knjige iz matice. Knjige so najboljše izobraževalno sredstvo, segajte pridno po njih. — Istočasno se sprejemajo tudi novi člani. Odborov e seje so vsak torek. Podgora. V nedeljo 9. i, m. ob 10 uri se vrši v Podgori ustanovni občni zbor »Ljudskega odra«, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega tajnika osrednjega vodstva; 2. odobritev pravil; 3. volitev odbora; 4, slučajnosti. Vabijo se vsi že vpisani in nevpisani člani, da se občnega zbora gotovo udeleže. • • • Dne 16. t, m, pa se vrši redni občni zbor na Opčinah z istim dnevnim redom, Stvenslo Dramatično društvo t Idriji. Gostovanje člamov tržaškega slovenskega gledališča pod vodstvom režiserja gosp. Emila Kra£ja. Pod pokroviteljstvom »Dramatičnega društva v Idriji« fcožo vprieoriii prihodnji teden tržaški slovenski igraiof tri drsunatčne ped-stave in sicer: -V četrtek, 13, L m. Otroftk« tn#edlfa« t treh dejenjšb. Spisal Karel SchSnherr. Poslov. M. Skrbinšek. V soboto, 15. t. m. »Don Pietro Caruso«. Drama v enem dejanju. Spisal R. Bracco. — »Eden izsted poštenih«. Komedija v enem dejanju. SpisaJ R. Bracco, V nedeljo, 16. t. a. ponovitev »Otroška tragedija« v treh dejanjih. Idroani pozdravljamo z veseljem tržaške slovenske igralce. Pokažimo jan z mnogoštevilnim obiskom, da znamo tudi mi ceniti ki gojiti zmisel za gledališko umetnost. DeM uteilžd Stavbkrskl delavci vpeeleni pri tehničnem oddelku (Geario civile) ter pri privataih podjetjih na Krasu so vabljeni, da se udeležijo strokovnega shoda, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob 3. pop. v go-stiini Žigona v K o m u. Na shodu bo poročal s. I. Peftejan iz Trsta. Delavci iz odaJjenih občin naj odpošljejo svoje zastopnike. Na shodu se bo razpravljalo o plačilnih zadevah in o novi delovni pogodb«. Starvtiedd* delavcem sporočamo, da »mo sklenili delovne pogodbe za »tavbrnske delavce v Tržiču in okolici, kakor tudi o Gradiški in okefici. V obeh krajih je mnamekia plača za nad 20 let stare zidarje 3 lire na uro, za mlade ( zidarje 2.50 v Tržiču in 2.60 v Gradiški. Težaki (maJcvarji) dobe v Tržiču 2.30 v Gradiški 2:20 na uro. Slovenski delavci, ki delajo v teh krajih naj se tega strogo drže; ako bi jem hoteli podjetniki manj plačati naj to takoj sporeče svoji organizaciji. V Gorici je gibanje še v teku. Podjetiki se upirajo delavskim zahtevam. Ni izključeno, da pride do boja ako podjetneld ne ugode upravičenim zahtevam. PoBovljamo stavbksske delavce na Goriškem, da se pripravijo na vsako eventualaost. Starbfcc&žca delavcem upoaleatm pri tehui-čneasn odd«£ka (Genšo civiie) sporočamo, da so pogajanja glede zvišanj« plač v teku ter se upa na popoln uspeh. Organizacija je stavila za vse deiavae enake zahteve, kakoršni so pogoji starv-binskih delavcev pri privatnih podjetjih. Prihodnji tedan bo skoraj gotevo že rečena tudi ta zadeva za vse delavce t Julijski Benečiji. Stavka trgovskih nlaibcacer se nadaljuje.; ker so se pogajanja med delodajalci in delo-1 jemalci začasno prekinila. Stavki so pristopili težaki tvrdke Grešni tz. Starka kovinarjev nadaljuje v Trstu in Tržiču. Stavka krog 8000 delavcev. Pristopili so stavki tudi delavci malih obratov, d asi so se izjavili ti, da sprejmo vre delavske pogoje. 0 pogajanjih še ni govora. Stavka bančnih uradnikov tudi nadaljuje kompaktno, dasi so ba«vke započele z uvažanjem krumbjev iz kraljestva! Kemični delavci nadaljujejo s stavko. K onim delodajalcem, ki so že sprejeli pogoje delavcev, so se pridružili še drugi. V iakih podjetjih se je delo započelo. Uslužbenci t krčmah, kaTamah Itd. »o za-počeli z mezdnim gibanjem, ki bo dovedlo do stavke, ako delodajalce ne sreča ob pravem času pamet. Stavka delavcev državnih obratov je končala z zmago delavstva. iiniipiKii) Kmečka komuna ivoci sestaven del kcoau-nisti .-nega gt-spodasrstva; kaaečka komuna je fabsčka na zemlji in sicer iahrika novega ustroja. kjer dobi delavec, kot zavesten producent, sverje mesto in postaja živa celica gospodarstva, — predstavlja zloženo, široko organizirano delo, daje točen račun truda in ploda. Ta račun je sedaj, ko živimo v nekaki mate-raatičm dobi, neebbadno potreben, potreben, da zicmi korupcije- ma’oburž azoe devize »skrij' zataji, ukradi«. Kmečka komuita dopolnjuje delo v fabriki in obrastno, vspere^a v ert*ko so-djalao vrsto industrijo in ks&et^etvo. Kmečka komuna razmakne oepreduktivnš dei mesta na deželo, vzame meščanstvu privilegfje, kultura »krizantema siromaka poetone boga«t>-o bogatega«. Kmečka komuna dvigne kmečko delo in je mora dvigniti; kmet se mora tega zavesti, -tu mora tudi iabrični delavec pokazati pravi sodjaind zmisel novega gospodarstva. Zato pa je treba da naš kmet stopi iz ozkega obzorja aveje »hišice in svojega vrteča«, da vzljubi hi-5o in vrt in njivo ki da zložnemu delu dovolj prostora.^ Propaganda za Kmečko komuno mora pri nas nastopiti povsod kjer imamo kmete *bo-norns cataa« našo vcl-eposest, bodisi v »lastnem« obdelovanju, ali v obdelovanju potom kolonskih ali sličnih najemninskih pogedb. V' »podložnikih« monmvo vzbuditi zavest, da veleposestnik nima n&akrihe pravice do zemlie nikakršne do edikedmiae, in je ae more Imati, dokler ne vzame taa kpate t roke i* tudi takrat mu je gre le toliko, kalifcor mu je lopata da. Dalje je treba uničiti pri ofcrViovalcu ilurrjo o blagoslovu male prsesti, malega obrata. M aii obrat mu nrore dati le varljivo svobodo; »njivica in hišica« mu prinašata le delovno sužaost; poraja med ma&ni posestniki nebroj konkurenčnih in zavistnih momentov. Mala posest mu prinaša — duševno suža-3st, ker mu zamre-ž>i duh okoli »njmee in hišice«, da ne poseda skoro čez lastni plot in če poseda, gleda z zavistjo. Tako rrmlo gospodarstvo nam le razdrobi do nez miselnosti gospodarski načrt Malo gospodarstvo n< imelo nikdar svojega obstanka. V prejšnjih dobah, ko je kmečka hiša bela bolj gospodarska celota, kot danes, ko si je krnet, razim nemnogega, pripravi vse potrebščine dema, ni eksistirala; takrat je bila zadruga ali kmečka komuna. Danes, ko je kmet že popolnoma navezan na svetovno produkcijo, fci je vsa organizirana v velikem slogu (fabrike, rudo kopi, železnice i. t. d.) je maža pesest ie gospodarski kontrabant, ki je zadovoljen če tide finančnemu etražnUcu in Svi vedno v strahu, da ga drugič ujame. To se da upravičiti k, Če priznoono zahrbtno a navadno fcressplodno nad« jo: pav speti se do ideomiie-valcev, To «am piičajo zeso^afl« k^ge; kmet- je jih morajo sežgati. Mala posest, ny*& obraf nima nobene tehnične podlage, pomeni brez« plodno trošenje dobavnih sil, naštevanje zemlje in prirode; snala posest ne mere imeti *u« cajdno nobene podlage v socrguliatrčeem ges-podarstvu. Mali oin-at morasno kategoričo«r zUvreči ker nam obratna v juaiem vse kmpJU-Išstščne prkicšpe, oneanagoča ecfaaizad^o dei«, mn onemogoča ali prikriva ratžtm o praddkttr. Naša veleposest ima večinoma ie podlaga ko-* •mirne v sebi. Ima večinoma enotna gospodarska poslopja, enoten inventar; zemlja je zlo* žena. Bil bi nedopusten greh, če bi te predno« sta prezrli. Treba le, da v kmetih vzbudono no-* vega duha. Kmet mora priti do spoananja, da je vzajemno, zložno delo uspešnejše, da njegovo osebno predoest v dedu daleč lu^dkriJjujeja prednos-ti uporabe tebauke, pritodnih sil. gospodarskega načrta pri široko organizirane® gospodarstvu. Tu je v Rusiji ravno iabrični delavec, tudi ekonom, zastavil svoje moči v pomoč kmetu. Fabrični delabcnors causa« ia kmete ta bahačem. Malemu kmetu moramo razodeti njegovo smešno pozo proti sociiakzmu. Dasi noče biti proletarec ie pravi oče proletarca. Komaj vzdrži enega člana družine na doma, druge prežene vse v proletarijat. Njegovo mesto ni s kmetom-bahačem, njegovo mesto ja pri sinu proletarcu. In Iabrični proietarijat mora odijševiti kmečko Jtonruno. Oduren me mora postati lov za buržuaznkn Srrtoaa, ki le razkraja to delo in le šemi proletarca. Brez kmečke komune ni obče komune, ni »oešjalizma ia svobodnega dela, ni kruba in ne eroboc^ega duha. (Dalje prihodnjič.) J- Sr. RmetUsM pregled Kmetijska ia vrtnarska gospodarska zadrsga t Trstu naznanja svojim članom, da hna v zalogi debele otrobi, moko, semena, orodje, fteplo, modro galioo, teb. ekstrakt in druge t krneti tka s tre ko spadajoče reči na prodaj v uli. Raf- * Bneria 7 ter v svejih podružnicah: Boi junec, Plavje, Sv. Anton. Pozor! Člani Kmetijske in vrtnarske gospodarske zadruge! Zadruga kupuje vse poljska pridečke svrjih čfcvnov, posebno oni ki -imata že svoje pridelke grah, češnje, zelenjavo, krompir, jajca, surovo -maslo m drugo, pn»esHe vsi iv zadružno zalogo v ul. Raffineria 7, odprta od 6 zjutraj do 3 pop., ter ne prodajajte breevect-okn prekupčevalcem, ki o&rajo ves In k-^nou-menta. Zatorej kmetje, pdjske pridelke t kmetijske zadruge, ker edino te gledajo za vaše koristi, ker so postavljene od vas, od vas zasnovane. — Slavnemu občinstvu sc priporočajo zadružna rnzprodajaHiča na vseh tržaških trgih: kakor tudi v zadružni zalogi ni. Raffeeria 7. m Informacije «e dajejo vsaki dan v zadrsžni pisarni uf. Rsifineria 7, prvo nadstropje ter pri podružnicah v Boljuncu, Plavjah. Ospu, Sv. Ar.tenu In Šenpolašn, člani se speejemojo vs«k dan tudi iatotam. Dc’-ež L 20.—, vstopnina L 1. Kmetje organizirajte se, v organizaciji je nsof! Sloga jaiči. nesloga tlači! Kmelijska in vrtaarslui gsepodarska zadrnga priredi v nedeljo 9. t. m. ob 12 opal, sestanek kmetovalcev iz Tinjana vu bfcšnje okolice v Tinj činu. Organizacija našega kmeta v zadrugah je nujno potrebna, zatorej kmetje k Tinjana in bližnje okoKce vsi v Tinjan. Kmetje k Dekanov in Uta uje ofcafice v nedeljo vri na aborovanje Kmet. vrts&rak« in gospodarske zadr. ki se vrši «b 3 pop v g. Ivrna Griiona v Dekanih. Kmc&jte edino la v pravi kmetski orgaakaašji, T kmsri-jskab gospodarskih zadrugah je sala rotttev. Na dan »terski oratar, pokoneš ■1 v bat za &vnfO pravdo. Sgffik«. Pr»»novaujc prrefe ijtflu m Otfrekem. Titdi »a Ogrskem je Borthfjeva vlada, enake kakor Koroščeva v Jugoslaviji, prepovedala vsakršno majniško slavje. Fp«rci;a. V Franciji j« tudi delo splošno počivalo in udeležb# na majniških shodih je bala ogromna. Trgovine in hoteli eo bHi tudi Um splošno zaprti- V Paj-ižu je pa vendarfe prišlo v popoldanskih urah do spopadov * vojaki na .borznem trga. Pri tem je baio oekaj delavcev ranjenih, med temi tudi socijalistični poslanec 'Blanch. Politični cestnih SssBstfo i jsvaboJ^nr' domovini Aretirani komunisti. Ponovi od sobote 24. do nedelje 25. p. m. ffo bili v Zagorju aretirani ti -Le komunist« : strojevodja Valentin Mlakar in R-apert Šafner; rudarji Fortuna* Lojtra, Alojz Kopriva, Franc Ravnikar, Karel Odlazek, Jožef Mam, Viktor Bregant, Karei Breganoin in katncnoloroec Fr, Fračnik. Vsi so fedii v nedeljo popcidne oddani državnemu prAvdoišfcvu v Ljubljani. PoslansRa zMar v Mil V torek 5. maja je vlada zopet otvori&k po-clansko zbornico. Sacealisitilčni poslanec Mat-ieoii je prcrfestirai proti dejstvu, da je bila zbornica ofvor/eaa 5 maja mesto 20 aprila kakor je bHo sklenjeno. Tajnik notraajega ministrstva Grassi je odgovoril, da je temu vzrok ■mednarodni položaj. Zbornica bo razpravljala takoj o proračunu za javna dela ki se bo pričela v torek razprava o notranji državni bilanci. Navzočih ffeda stvar dragače, nego!? W botelf burito-arifci ki n^ovt podrejate muhe fci muiice. Bosubacci je »javil: »Navdušen sem o veH-twtra ruskega pokreta in njegovega udejstvovanj«, ki nikakor ni več utepifa.« Kmetje b (počutita sSovnimi us prača revoluciji, so zadnje čase popolnocna prišteli nanjo. Sklenjena je z njfn» obveza, vsled katere so pripravljeni oddati dve tretjini vseh svcjih pridelkov sovjetom. Tvorniški »veli, o katerih so buržoazni časopisi poročali, da so prenehali', obstojajo še vedno in delujejo v skupnem svetu s sovjeti naaockvega gospodarstva in strokovnimi organizacij amr. Na ta način se le še bolj udejstvujejo. Kmečke zadruge nrso* le obstale, temveč so se še razširile. Kmetje so spoznali novo vlado po njenem delu in so danes z njo solidarni ter ustanavljajo svoje strokovne organizacije. Prehrana ljudstva se je »boljšala občutno, zato se po tvoraicfth ponekod proizvaja celo več oe£oU pred vojno. Že danes lahko izvaža Rusija mnogo prirod-nin in pridelkov, occbsto žita. Sovjetska vlada je prešinjena mirovnega razpoloženja, vendar je odločno pripravljena na hrambo pridobitev revolucije. Danes ima Rusija armado, kakor jo je pred svetovno voj no imela Nam-čiija. Zaman hujska ententa pod roko Japonce in Poljake na Rusijo. •— Rusija 03t««e zjB.sgovita, To so utisi očividca. Pristavljamo še, da so sovjetski vojaki te dni zavzeli Baku v Kavkazu ter ujeli ostanke Denikinove vojske, t. 60.000 mož z generali vred. Tudi ni res, da hi bili Poljaki zavzeli Kijev. Pobožne želje buržuazijcev pač ne o šibijo trde pesti sovjetskih vojakov. Lc-o^ida SfsoSatti un rU Leonida Bisolati, bivši italijanski minister in bdvši socijalist, je v četrtek 6. t. m. popokane umrl v rimski kliniki. Ko je pred leti izstopil j iz socijelistične stranke, je ustanovil novo re- oah^a t teh prostorih vojaMvo. Delavstvo se utpaa, ne da bi se prej koga zasijalo. Poleg tega »e thftavst vo tudi pretepa prav kakor v srednjem veku, To je svoboda, Id so jo prinesli v Reko Zagrizeni Šovinisti m nekdaj slavni pesniki. ■Delavstvo bo preneslo tudi to. Toda gorje onim, ki sedaj} uganjajo te protidelavske orgije. Prižel bo pač čas maščevanja in mašče vanje bo tako kakršno mora biti. , , .nn . ,r . ' iz soci»ai;sticne stranke, je ustanovil novo Mo okrog 400 poslancev V pn-| ^afetiČJ10 siranJ<0, ki &c pa nrvlPTO n n /inpvm yc>s\ TJTrii en r-is. : . . : . _ _ ... hodnjih dneh pridejo na dnevni red .tudi soda- j m ra2,ilkovda W meg5aaskih rt'r«Jc lisbene mterpelac^e glede dogo&ov prvega j B ^ M nacijonalist. Zato ma;ni&a v I urmu, r ulju, P&oli m drugod. ' UužsKi epsr o BiareSSIo Vsled spora, ki je nastal v nedeljo, 2. maja ob priliki neke športne tekme, je neki kara-foarCer ustrelil razsojevalca pri tekmi, bivšega stotnika. Vsled tega je nastal v mestu upor. Ljudstvo je raaorožilo karabinjerje, si osvojilo vojaške orožarne in vojašnice ter je razorožilo vojaštvo. Več častnikov je bilo aretiranih, prerezane so bile brzojavne in telefonske žice in ustavljeni so bili vlaki na železniški pro«*i. V Livornu, blizu katerega mesta se nahaja Viareggio, niso železničarji dopustili, da bi' se peljala krelje-va garda v uponcao mesto. Ko je hotel priti v mesto kamijon karabinjerjev, je ljudstvo ustavijo kamijon, razorožilo karabinjerje in .kamijon sežgalo. Upor traja še d.*!*e. Po ulicah je ljudstvo zgradilo barikade. Vladne čete so mesto sedaj obkoi:4e in razpostavile okolu njega topove in oklepne avtomobile. Po noči med 3. in 4. t. m. ste odpluli v me-?to še dve torpedov ki. Ljudstvo se sedaj pogaja z vladnimi generali. Mesto je v rokah upornikov". je bil tuefi za vriako vojno in je bil tudi navdušen za vojno z Avstrijo. • iz Rske Na Reki je položaj delavstva vedno opas-nejši. D'Aanunzio, ki je hotel uvesti na Peki nič manj in nič več kakor sovjetsko republiko, je to idejo sedaj opustil in je uvedel najzagri-zenejšo reakcijo. Delavstvo je stopilo v stavko. Reška D'Annunzijeva komanda pošilja iz Reke v Italijo vse nereške delavce. Pri tern je najlepše to, da italijanske oblasti sprejemajo iz Reke poslane del a vce -kom uni s t e in jih še sama pošilja v zapore. Iz tega bi se dalo skle-j patr, da ima na Reki svoje prste vmes tudi j circijelna Italija. Reško delavstvo je izdalo na' proletariijat celega sveta poseben manifest, v katerem se poživlja ta proletariat, naj skuša rešiti delavce izpod neznosnega reakciionar-ne^a jarma reskih * os vobojevalrv’ll\-< mogotcev. Prostori, v katerih so se nahajali -sedeži naših strokovnih in delavskih organizacij, so bili od karabinjerjev popolnoma uničeni. Sedaj se Vzvišen zgled plemenitega brato-ljubja. nam kakor že neštetokrat podaja delavno ljudstvo tudi sedaj o priliki splošne stavke delav' cev v državnih obratih Italije, ki traja že mesec dni. Stavkujoče delavstvo, prilično 70.000 delavcev in delavk, drži strogo disciplino, kršitelja stavke, izdajalca delavskih koristi, ni med njima. Od zadnje točke v Siciliji pa do naše pokrajine vlada v njihovih vrstah zgledna solidarnost. Pri tem pa se odkriva res zlato srce našega delovnega ljudstva. V Pulju n. pr. odraca vsak zaposlen delavec vsak teden enodnevno plačo v prid stavku-jočim sodrugom. Čudovita pa je pomoč, ki jo sprejemajo stav kujoči od kmetov v puljski okolici. Kmetje dovažajo dan za dtoem najraznovrst-nejša živila v Delavsko zbornico v Pulju; moko, olje, zelenjavo itd. Vse, kar si morejo odtrgati od ust, prinašajo, a plačila ne sprejemajo! Delavska zbornica ta živila razdeljuje med najpotrebnejše. Ali ni vzvišena ta slika istrskega pripro-stega kmeta, a ko jo primerjaš s postopanjem onih vladnih mož, la imajo usodo bednih delavcev državnih obraitov v svojih rokah? Ti gospodje hočejo z lakoto prisiliti delavce, da se s sklonjeno glavo povrnejo k siaboplača-nemu delu. Istrski kmet, oni revni seljak, pa je izgovoril svoj odločni :► Ne! Istrski kmet ni učen, ni bogat, ali bister razum inva, da uvideva, na ka.teri strani je pravica, in srce ima da krivičnosti zaustavi zločesto početje izlakote vanja. To plemenito postopanje naših kmetov, to vzvišeno br&tolj-ubje, ta vzajemnost med poljedelci in tvorni š ki mi delarvci v najrmjših urah borbe za obstanek, mora ganiti vsakogar, ki ga buržuazni cinizem še ni zastrupil. In da ja nam novo vero v zmagoviti izid prihodnjih bojev proletarijata. Kmet in delavec, v vaših žuljavih rokah leži usoda sveta, ako si te roke krepko stisneta v trdnem bratstvu! KrvevI dogodki v Livornu. V Livornu je delavstvo prcklamiralo 24 urno stavko v solidarnost z dogodki v Viaregglo (glej notico) Stavko so pcokiamkali pravzaprav republikanci ki ar-arhisti. Karabinjerji so za-stražili takoj vse ulice. Vendar je prišlo do Jconfjik-ia med množico ;n karabinjirji, koji trde, da je hotela množica udreti v ulici Piave v orožarno Berteili. Karabinjirji so pričeli streljati in ubili tako enega in ranili več delavcev. Socialistični poslanec Capocchr poizveduje kdo je kriv temu novemu krvoprelitju. Veiltve v senat na Čehssfove^em PRAGA, 5. V drugem in tretjem žrebanju je bil izpopolnjen senat {druga čeboslovaška zbornica) na 142 mandatov. Preostalih 8 mandatov je pridržanih za Teši n in Podkar patsko Vas. Od 102 izvoljenih čeških senatorjev je: 41 socijalnih demokratov, 20 agrarcev, 18 klerikalcev {demokratska stranka), 10 narodnih socijaldstov, 10 narodnih demokratov in 3 majhni industrijalci. Od 37 nemških mandatov imajo socijalni demokrati 16, agr-arci 6, Lodg-mannova »Wahlgemeinschaft« 8, klerikalci 4 in demokrati 3. Med madžarskimi mandati sta 2 klerikalca in 1 agrarec. vanskega proletarijata, niti mu kaj s tem pri-dobiti, pač pa smo poenagali s tem jugoslovanski buržuaziji v sedlo, da nas sedaj tem lažje tlači in odira. Jugosdov*n«ki proletariat ni bi! še nikoii tako brezvestno, brezstidao in neu-smiliano tlačen in izkoriščan, kakor sedaj v jugoslovanski državi. Etbma je vzoi- države republika. Kakšna republika? Mi dvomimo, da se dd skupno z bivšimi slovenskimi liberalci v isti organizaciji propagirati sovjetska republika. Tudi prav^eznice v Ljubljani, pa je bilo izvršenih že opravičeno dvomimo, da so ti bivši slovenski liberalci poslali svoj denar na Slovensko za tako sovjetsko republiko. Prav gotovo pa so ga poslali v nadi; da se z njim ustvari republika po njihovem okusu, t. j. buržuazna republika. Ta pa nam je ravno toliko pri srcu, kolikor monarhija. Etbina Kristana so poklicali naši socijalni patrijotje brzojavno v Ljubljano, da jim dodeli prineseni denar, odobri njihovo politiko in seveda otvori svoje brzostrelk« proti nam, komunistom. Mi ne vemo, kaj bo Etbin Kristan napravil, ko se povrne. Vemo pa, da bo našel, ko pride, v našem taboru ves proletarijat Jugoslavije, v socijainodemokratični stranki pa socijalncdemokratične papeže, škofe, kanonike in župnike. Mi mu pojde mo naproti in bomo govorili ž njim. Pokazali mu bomo svoje delo in svojo stranko. Nočemo prejudicirati njegovega koraka, toda on bo moral z našim proletariatom, ali pa z našo gospodo proti nam proletarcem. Na sredi .pa je sam nepremostljiv prepad in vsako mešetarjenje odklanjamo že v naprej. Mi smo pripravljeni tudi na boj z Etbinom. Pa ga najbrže ne bo treba!« —---------- Take so slike in prilike iz Jugoslavije. Pozorni čitatelj je iz rečenega gotovo že izluščil jedro. In to jedro hočemo tudi na tem mestu napisati: Napačen je pregovor, da ima vsaka dežela svoje šege in navade, ker si 'je bur-žuazija v vseh deželah podobna kakor jajce jajcu. Zato velja za proletarijat vseh dežel eno in isto geslo: Boj proti buržuaziji, danes in vselej, do našega Vstajen*«! Ta boj vedli v Jugoelav.ji jako uspešno naš bratski list j)- »Ujediajenje«. »Ujedinjenje« je edini slovenski- komunistični list v Jugoslaviji. Stoji na stališču neizprosnega razrednega boja. Izhaja v Ljubljani {uprava: Krekov trg št. 10) ob sredah in sobotah; mesečna naročnina 5 kron. Želimo temu svojemu sobojevniku najboljši uspeh in da bi skupno z nami mogel kaj kmalu zaznamovati še večje napredke komunistične ideje med Slovenci. Splsšns sinka v Benetkah Ta stavka, ki je bila proglašena 24. aprila radi ubojstva izvršenega nad nekim vojakom — proletarcem, je veleznačilna po svojem bistvu in poteku. Medtem, ko je st a v kujoča množica se zbirala pc javnih trgrh, je bilo vse vojaštvo zaprto po vojaštilcah in stražili so ga kr. redarji, da ne prRle v dotik z delavstvom, da bi se z njimi ne pobratilo. Kljubu temu redaretvenemu kordonu, pa je med delavstvo — kakor poroča poslanec C. Aleksandri — prispelo poročilo: »Bodite brez skrbi, vojuk,’ ne bomo streljali; če nas pošljejo na trg, streljamo, a ne proti • IZ jBSOSlffl! Poleg tega, res klasičnega delavskega gibanja imamo pa danes v Jugoslaviji tudi: g) Mezdno gibanic javnih nameščencev. Uradni st vo je poleg vojaštva eden izmed glavnih stebrov kapitalistične države. Toda Svetovna vojna tudi ni šla mimo urad-ništva. Ta najbolj servilen in la najbolj reakci-jonaren element se je pričel puntati, ker se je oglasil želodec, ker so raztrgane obleke, je raztrgano perilo. Z zaničevanjem je gledal uradnik pred vojno na delavca, kadar je stopil v boj za zboljšanje mezd, češ to lahko store delavci, mi uradniki tega ne moremo, za nas se to ne spodobi. Slične izraze smo sKšsli tudi še po ustanovitvi Jugoslavije, toda v prvi vrsti iz krogov višjega uradništva, ki je najbrže tudi danes tega mnenja. Prišli so časi, ko se uradništvo bliža v svojem mišljenju in čustvovanju delavstvu. Na poti k nam so tudi te mase. Blizu so že, ali ne vse. Če pogledamo uradniško gibanje od njegovega pričetka do danes, vidimo, da se je mišljenje že precej spremenilo. »Gospodje« postajajo tudi misij en sko »proletarci«. Prej so dejali, da je cesta samo za delavce, vata!« J ali giavai ogv-e-mik shoda je poudarjal, da bo Vera v zanesljivost vojaštva se je r.i^rala j moralo ostati tudi uradništvo na cesti, kamor pb tej priliki omajati v buržuaziji. In proletariat je aiorai nehote priti na imsei,
    bo preveč zanašala. Pod večino vojaških sukenj bije proletarsko srce. In buržuazijia je za eno skuš^o bogatejša, za skušnjo, da bi utegnila oborožena sila slednjič pomeniti zanjo tudi — nevarnost. so ga postavili. Značilne so bile zlasti za spremembo mišljenja besede-glede vojaške sile, ki jo hoče uporabiti vlada napram železničarjem. Ostro je proti t etati protestiral an opozoril vlado in vojaško oblast na verižnike in ljudske pijavke, proti katerim pa nikdar ne uporablja orožja. Dviga pa danes svojo glavo tudi h) Jugoslovansko dijaštvo visokih šol, med katerim se bolj in bolj širi in po^lobuje naša komunistična misel. Tako «V Franciji pod buržuazijsko vlado ni nič kaj se j0 .ponekod djjsštvo organiziralo povsem prijetneje negdi pri nas. Prebivalstvo ječi pod na podlagi komunističnih nazorov, ter temu silno težo vojnih dolgov, kljubu — »zmagi«, j primerno tudi nastopa. Pred kratkim je poki je enim napolnila žepe, a je večino izlcko- s]aJ-& (I. apr. t. 1.) centralni vlada v Beligrad Mike stasKe e FrentUl tila. Zato imamo danes po vsej Franciji velikanske stavke železničarjev, pomorščakov, delavcev v ladjedelnicah in rudarjev. Druge stavke pa se napovedujejo. Iz sovjetske Rusije. Vrnil se je te dni iz Rusije naš sodrug poslanec Goavb&cc!, ki je na licu mesta proučil nnke razmere, ter vnovič podal krasno eliko ruskega življenja, kakor se sedaj razvija ped kon*»®isti5nt» vlado. S tem je postavil na lai tudi vso armado buržoaznega časopisja, ki knje poročila o R-es?fi pri svojih — pisalnih narisali ter dncao ofcreku|e fdečo državo. Na podlagi takih poroči! je seveda ves pokret ruskega naroda — »utopija«, t. j. brezmiselno«!, na podlagi reaaUtaih poročil vidcev pa iz- dobro opoprano spomenico, kjer se pritožuje o zapostavljanju in preganjanju jugoslovanskega dijaštva, ostfbito onega, ki jc primorano, učiti se v tujini, ker mu domovina ne ponuja tozadevnih šol, kar se jim pa hoče šteti v zlo. Zanimivo je opazovati, kako se zvija vpričo takih dejstev Jugoslovanska pred in med vojno obogatela buržuazija ter njeno časopisje cd »Skrv. Naroda« pa preko najneznatnejše lib relne cunje do »Slovenca« z vsemi njegovimi priveski. V irv&ji brezupnosti ee sedaj obračajo do sodr. Etbina Kristana, ki biva danes v Ameriki fci urejuje tamkaj »Proletarca«. Zanimiv*? je, kar inž. Dr. Gustinčič, najboljši na* sodrug v Sloveniji piie o tej zadevi v »Ujedinjenju« (8t. 6). Posnemamo nekdiko odstavkov, i) Etbfa Kristsm. »Etbin Kristan ie »a na? nsolet^ritat jako magično ime. Etbin Kristan mu je bil sijajen učitelj. Etbin Kristan' je bil do Jugoslavije menda vobče med nami edini inteligent so-cijalist po prepričanju in ne samo po srcu, Edini v naših vrstah, ki je socijalizem teoretično obvladal. Mož načitan, izobražen, impulziven časnikar in sijajen govornik. Govor-vomik, na katerem je govoril vsak pogled, vsaka mišica, vsaka njegova kretnja. Tak je bil Etbin Kristan pred vojno in tak živi še danes v našem spominu. Od začetka vojne pa ga nismo videli in odtlej ne vemo pravzaprav aič o njem. Sedaj tnam fcaSi socijalni patrijotje reproducirajo nekatere njegove članke iz »Proletarca", čigar urednik je Etbin, in hočejo z njimi opravičiti svoje stališče in dokazati, da je tudi Etbin Kristan tak moder ki pameten socijalni patrijot, kakor oni. Še nekaj vemo danes o Etbinu Kristanu, namreč to, da je v Ameriki zvezal slovenske proletarce, ki jih on vodi, s takozvanimi svobodomisleci ter tako ustvaril precej močno »Republikansko zvezo«, ki je nabirala med slovenskim proletarijatom milijonski sklad za uresničenje republikanske misli v Jugoslaviji, Od tega sklada je ta zveza že poslala v Slovenijo poldrugi milijon kron, in sedaj čakajo. Ja priue Etbin Kristan ioniov .'a bo razpolagal z njimi. Razume se samo po sebi, da nam ni vseeno, kako se bodo te krone uporabile, ker so te krone tudi prav lahko prvi fond, prva sredstva naših belih gardistov, To pa je za enkrat vse, kar vemo sedaj o Etbinu Kristanu. In to je seveda še dosti premalo, da bi ga danes isodili in Obsodili. Toda dolžnost komunistov v Sloveniji je, da že danes zavzamemo na podlagi indicij, ki jih imamo v rokah, jasno dn neoimjno tališče napram temu Etbinu Kristanu, ki nam ga prestavljajo naši socijalni patrijotje, in da se že v naprej zavarujemo proti vsem eventuelnim poiskusom vplivanja na našo smer. Mi razum?mo, da se je kdo od nas med vc.jno lahko družil tudi z našo fcuržuazijo za to, da je propagiral ujedinjeaje. Bili smo tedaj še našvni, da smo ravnali nesooijalistično, in zato predstavljali. Mi smo mislili, da se bomo v buržuazni republiki '..jed-njeni proletarci lažje boriH prod naši buržuaziji in našem kapitalizmu. Toda danes vidimo, da smo bdii samo navni, da smo ravnali nesoeijslistično, in zato se moramo svojih dosedanjih grehov skesati in se obsoditi. Nikdar in v nobenem slučaju ni e m el in ne sme. komunist sodelovati v dosega kakega cilja z bur5ua*«inii kapitalističnimi strankami, zakaj proletarijat nkna ni-kakšh »kupnih dljev z buržuazijo. SocijaJistf smo pomag^H ustvariti buržu&i-zfji državo, Mi $ tem nismo ujedi niti jugoslo- do 6 ure zvečer zapuste vse delavske *h*2e svoja mest«. V L jub! j ant se je to točno zgodila im straže uje je prevzelo vojaštvo. Odbor »tasv-kujočih je zahteval na po£d$ v Ljubljani, dal se protekolarično ugotovi, da se ni zgodi}« ni* kaka škoda, dokler je delavstvo stražilo že« lezniee. Policija je tej zaihtevd ugodila in ta' protokol si tudi lajajoča gospoda iz tržaškega Balkana lahko ogleda. Par ur pozneje, ko je vojaštvo zasedlo že- vsspolno vlomov v vagone. Delaivstvo je zborovalo vsak dan do 24. aprila in vedno brez konfliktov. Ta dan pa je hotela zabraniiti vlada s silo delavstvu na shod. Čemu to? Vlada .je hotela na vsak način izzivaiti tudi v Ljubljani krvav konflikt in to se jd je, žal, tud* posrečilo. Na tak način, kakor je postopalo železniško delavstvo, pa se menda ne uprizarja revolucij, 0, naj bo jugoslovanska — pa tudi tržaška —• gospoda zagotovljena, da se bo revolucija, lci je seveda tudi v Jugoslaviji neizogibna, izpeljalo z drugačnimi pripravami in z drugačnim mojstrstvom, zakaj komunisti v Jugoslaviji niso niti zločinci, niiti norci' — ampak zavedni in delavni dedavci. Morda }o bodo celo mirno napovedali, kakor ruski sodrugi' svojo za 25, oktobra 1917. Ali; pa je imela jugoslovanska verižniška gospoda razlog, da je 'izzivala te konflikte? Da! Pa še celo temeljit. Komunistične organizacije v Jugoslaviji rastejo rapidno. Volitve na Hr,vaškem sc vzele vladi sapo. Pri oib-čiraskčh volitvah v Črni Gori so izvoljeni skoro sami komunisti. Dne 11. aprila je v Sloveniji popolnoma skra-hirai socijalni patrijotizem in komunisti v Sloveniji so se ujediniili s »Socijalistično Rad-mfiko Pattiijo« {Komunistov) Jugoslavije. V tistih dneh je rekel dr, Korošec na zaupnižkem sestanku v Ljubljanii približno tole: »■Lasberalci se zastonj skrivajo za novim imenom »Demokratov« im »Samostojne kmečke stranlke«; ti so dcgospodarili. 0 socijeilnih patrijotih niti ne govorim, zakaj — de morim nil nisi bene, Je-dino upoštevanja vredna stranka pri nas pa so komnimiistii.« V Bosni vre. V Banatu m Bački, kjer je težko ena tretjiina jugoslovenslcega elementa, vre. Makedonija je komunistitčna do poslednje dl^ke, ker ji je »osvobojenje« prineslo še večje fevdalno zialijkonje. In drugače povsodd veliiko nezadovoljstvo in odpor proti verižniškemu izsesavanju brezvestnega meščanstva. Vlada Jugoslavije se je toreij znašla » v čudu .božjem«, kakor pravijo naši iztočni bratje in zato je hotela preizkusiti svoje moči. Poleg tega ne strnemo pozabiti, d'a je šef vlade sedaj Stojan Protič, eden najbrezobzirnejših balkan-sliih paš. Šlo je torej zato: ali zlomiti komu- Deleuci! širite Jelo", h- Brsil stanucsliB,. . j. .. ,,h s* sHru,o, lo n.arasoa kaikor povoden, ob lli6 40 10 VmIu in ^ vedr-‘° ^^emrera, ali pa j pogimitš. Toda fccmrnjsizem se zlomiti ne da, ker je utemelji an v razvoju razmer v sodwl>nern sve-itovnem; ikaipetafc^titfinem ^gaspodanstvu. Podvremsiri. loLMni (Dopis iz Ljubljane) Jugoslovanska buržuazija je' vprizorila generalno atako na proletarijat v Jugoslaviji. Z vso vehemenco in vsemi razpoložljivimi boj-nšmd sredstvi ga je naskočila. »Bobneči ogenj« njenega časopisja bi bil moral najprej zbegati cfoiaivsttvoi, pripraviti protidelatvslco razpoloženje javnosti v Jugoslaviji in izven nje, obenem pa zaglušiti obupen, v krvi zadušeni krik železničarjev Jugoslavcije po kruhru in proti avto-krabični samovolji jugosdovanske go&podie. Komunistom v Jugoslaviji se danes očita in pod-meče počKkus uslaj-e, zarote proti državi, proti ujedinjenju jugotvlovanakšh plemen in razpletajo se v vsem tesn bajke, ki imajo namen, da nas prepričajo, da je vsak komunist v Jugoslaviji alt notorični hudodelec aiš pa blazen člcivek. Ako pa bi bilo temu tako, bilo bi nekaj strašnega, zsjkej v Jugoslaviji je danes vse delavstvo komuini«-t>:ično. Tomu pa je popolnoma dirugače. In da je temu popolnoma drugače, bomo takoj videli iz naslednjih dejstev, katerim sem bil sacn priča. Razume pa se samo po sebi, da ne pišem tega-članka zato, da bi polemiziral z buržu-azijskim časopisjem, pač pa zato, da bo dobfio naše delavstvo pravo sliko o krvavih dogodkih v Ju^cislaviiji in da bo bogatejše za en vzgled najnesramnejše talctike jugoslovanskega kapitalizma, Zalošj so napovedali stavko železrdčanji v Jugoslaviji? Meseca oktobra prošlega leta so sklenili že-Eezrjičan ji e teden,jo domokratakto i{liiiberaino-) in sodjalno-ipatri‘joti>čno vlado delavno pogodbo, takezvani »proit-ckol sporazuma«. V tem protokolu jim je bil zagotovljen osemurni de-•lavnik, regulacija bednih pžač in urejeni bo bili turni voženj. Ko pa je pred nekaj tedni prišla aa površje sitaroradikalna (Protkčeva) in fleri-'kaiaa vlada, je železniški mim'ster, d.r. Korošec, 'ta »protokol sporazuma« kraitkomalo si-stiral in svojevoljno upaljai neki) svoj .pravilnik. Razume se, da železničarji' takega nasilstiva nad svojimi pravicami niso mogli mimo prenesti', da so morali protestirati in končno stopiti za te svoje pravice tudi v stavko. In ker so se živila od oktobra pa do aprila v Jugoslaviji podražila ena 150-200%, so še železničarji morali zahtevati sedaj tudi primerno zvišanje svojih 'prejemkov. Ko so železničarji stopili v stavko, so se jim hoteli takoj pridružiti tudi rudarji, kil ae nahajajo že od pred Božiča v mezdnem gibanju in kovinainji. Železničarji so jih izrecno prosili, naj tega sedaj ne store, ker ®o se bali, da bi se njihova stavka utegnila smatrati kot politična in Strokovna Komisija je imela opraviti, da f‘h je od tega koraka v prvem času zadržala. Železničarji so stopali v stavko 17. aprila in sami zaatražiili vse postaje in vsa skladišča. Vladal je popolen mir in popolna varnost za ■vse blago na postajah. Delavske straže so se menjavale noč in dan.- Delavstvo je vsak dan zborovalo n? javnih shodih. Dne 20. aprila, pa je policija zahtevala, da Iz naših poročil o dogodkih v Jugoslaviji, zlasti onih o dogodkih v L jubljani, je jasno razvidno, da ni bilo delavstvo krivo popolnoma ničesar, ako je .prišlo do prelivanja krvi. Obratno izgleda tudi jasno, da so to delavsko kri hotele imeti oblasti, da pokažejo zunanjemu svetu nevarnost komunizma in pa, da ogrde komunistično agitacijo pred zunanjo in notranjo javnostjo. Seveda ni vladi dovolj, da je tekla nedolžna delavska kri. Sedaj se zaganja vlada tudi v od ljudstva pravilno izvoljene občinsk« zastopnike. V Zagrebu je vlada razveljavila izvolitev komunističnega župana in končno tudi vse ostale občinske komunistične, svetovalce. Zraven tudi socialnega patrijota Buk-šega. Mandati so biH razveljavljeni baje radi tega, ker niso svetovalci prisegli kakor zapoveduje zakon. Vlada izganja neprenehoma delavce-tujca češ, da delajo komunistično propagando. Pripoveduje o terorizmu komuašstov, ki ga ni, samo, da si jemlje pravico kratiti delavstvu svobodo šn, da uvaja po mestih, kjer so k-nrou-aisti v večini, vojaško pchcajo. Med tem pa imenuje belgrajska vl*da na viso*ca uradniška mesta rame grofe Bobrinske in druge čian« bivše ruske reakcije. To je torej svoboda v »osvobojeni domovini«, o kateri bo nam pripovedovali, da s a bo cedilo med in ntleko po ulicah. Ker torej Dostopajo tako, da pride v javnost taka jugo-slovcnska svoboda in, da bo izvedela javnost po vsem svetu, da ni v Jugoslaviji pod režimom klerikalcev — bivših avstrijakantov, nič bolje’nego na Ogrskem, Narodna in klerikalna gospoda se je razkrinkala. Delavstvo naj pazi, da pomaga jugoslo-venskemu delavstvu pri njegovem sedanjem boju. Proč tudi z jugoslovensko reakcijo. Siiiio® t>Mri]sia lo Cslo prsMata samega!! Pral malsS 9 UoloiHi Nalton pet mrtvih godina sa našim oživje-lim organizacijama i sa orgnnizacijom iz S. Mateja, htjeli ecuo da zajednički raznijemo erveni bar jak' socijfdne resolucije, pa da proslavimo j manifestujemo ta j naši veliki dan rada i borbe: Prvi maj. Ali na žalost, ovdašnje oblasti zabraniše najce sve osian- skupštine, kc-ja nam je vrlo Ijepo u^sojela. Šovinisti, tali-jonske i jugoslorvenske huržuaziie uvjek rovare, i hoče da nas prikažu kao prot; ane duše. - JoS prije rata kad smo stvarali-osnival". i jačali naše organiznešje talijanska i j>•■go«lc venska bur-iuas^a i njeni šovinisti su nas htjeli prikazati, da smo se prrodeli njem cima. A danas ovdješni jugoslon.-encki šovinisti, koji nem.aju moči, ali ipak rovare nvedju neko j e naše drugove, da nas prikažu, da smo se predali sa našim ergani-zacijama talijanims.. Mi dovčekujemo jednim i drugim šorinistima prevoksUrnima, da nismo mi nikakvi naciidnaiisti. nego mi smo ljudi n na- A DOPISI Sladkorni bslainl, bo(«sni j«a’er in hMfvIc, ote: tim žeiosKa in &«•*, kronllnamu katarju želoda hi creves, lo!d;nemu kmenu, hemoroidom in »«hari«»i» bdesnim, putiki k» deb«SosH, It mjiiiKt smlsfti »«roH zftsvii«! iiaera!B» vgžu Jttflftn iMn* »Rogaška slitlnt" največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. Hidroterapija, tWi)fil«n^H», Mirialorl]t §IiwimBIu m »dravlianje, kope!!! z ogllkovo kislino, io!nt, smrten«, parna, zraCn«, soUiSa« kopalji, kapaijl a wrans oitoyens). drugega pa nič. Taka je tud! ustava iz 1. 1791. (3. nov.), ki določa voktve po ceazu, ter klrubu proglašena enakosti-, ravno s tem