3. številko.
V Ljubljani, u soboto, 4. januarja 1908.
XLI. leto.
lznaja vsa< dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K? za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vse druge deiele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85.
Reševanje narodnega vprašanja in Jugoslovanski poslanci.
Sedanja vlada si je po izjavah načelnika barona Becka postavila za nalogo, da dovršivši nagodbo z Ogrsko se loti z vso vnemo in vstrajno-stjo, da reši narodno vprašanje. Dosedanji vspehi barona Beeka, da je dognal volilno preosnovo in nagodbo z Ogrsko, dve vprašanji največjega l>omena, s katerima so se brez vspeha trudile vlade zadnjega desetletja, dalje splošno razpoloženje Nemcev inče-liov, ki si menda vtrujeni od dolgotrajnega boja — žele, da se izravnajo sporna vprašanja med njimi, končno sestava sedanje vlade in razmere strank v novem državnem zboru kažejo v istini, da sedanja prizadevanja v smeri rešitve narodnega vprašanja utegnejo imeti uspeh.
Za Jugoslovane nastane naloga, da zavzamejo nasproti tem prizadevanjem svoje stališče, to tem bolj, ker se govori in piše, da se ima rešiti narodno vprašanje samo med Cehi in Nemci ali vsaj v prvi vrsti med tema dvema narodoma. In čudno, sama vlada si ne npa očitno naglasati, da se bode omejila na Čehe in Nemce pri vrejevanji tega vprašanja, in Nemci sami — glej izjave načelnika neni-ško-narodne stranke dr. Chiarija, — spoznavajo potrebo vravnanja narodnega vprašanja na podlagi narodne avtonomije v obče in ne samo med Nemci in Cehi; — temu nasproti pa vidijo Celi i mučno nam je to povedati, samo sebe in nikogar drugega, ravno kakor da bi nikjer drugod ne bilo potreba vrav-navati narodnega vprašanja, kakor da je pri Jugoslovan i h in osobito pri nas Slovencih, ki smo neštetokrat od početka ustavne dobe sem šli v boj za njih pravice, vse v najboljšem redu bi hi ne bilo treba nič vrejevati.
Tako je bilo tudi dosedaj. Leta [890. se je vravnavalo narodno vprašanje s punktacijami samo za Češko in Moravsko. Badeni je izdal jezikovne naredbe, ki so pač samo en del narodnega vprašanja, samo za Češko in Moravsko, Korberjeva prizadevanja in njegovi zakonski načrti vrejajo jezikovno vprašanje samo pri državnih oblastih na Češkem in Moravskom. Nikjer najmanjšega ozira na nas. Priznati se pa mora, da tudi mi in na-
ši poslanci nismo nikdar vkrepali, kako nam je nastopiti, da se ali vspo-redno s češko-moravski m ali pa samostojno vredi čeprav najprej samo jezikovno vprašanje tudi pri nas. Nekoliko stokanja po časopisju in nekoliko reklamiranja v državnem zboru, da smo tudi mi tu, da je tudi na jugu treba vrediti narodno vprašanje, to je bilo vse naše delo v tem oziru. To mora drugače postati in zato je prav sedaj ugoden čas. Jugoslovanom in posebno nam Slovencem je sedaj nastopiti po premišljenem načrtu, da dosežemo ali če treba tudi izsilimo, da se nas ne bode preziralo pri predstojećem vrejevanju, ampak se vladna akcija raztegne istotako tudi na jug.
Pravimo, za to je čas sedaj vgod-nejši, kakor je bil kadarkoli dosedaj. Odstranjena sta dva največja napotka vspešnemu razpravljanju in vrejevanju narodnega vprašanja; rešena je volilna preosnova in nagodba z Ogrsko; vprašanje o volilni pravici je bilo od 1. 1893., ko je je sprožil grof Taaffe, neprenehoma velika zavora vspešnemu delu državnega zbora. Uredba s peto kurijo 1. 1897. je bila le palijativno sredstvo, ki ni nikogar zadovoljilo, najmanj tiste, ki so stremili po splošni in enaki volilni pravici. S sedaj dognano volilno reformo so rešeni za dogledni čas vsi tozadevni spori in zadovoljni so v prvi vrsti socijalni demokrat je, ki so v parlamentu in še bolj izven tega nastopali za to preosnovo na tak način, da so bile vlade in parlament zavira -ne posvetiti se z mirnostjo drugemu parlamentarnemu delu.
Socijalni demokrat je, katerih je nad 80 prišlo v parlament po novem volilnem redu, že po svojih načelih niso bili nikdar nasprotni pravični ureditvi narodnega vprašanja, oni se bodo temu tudi sedaj tem manj protivili, ko se jim je izpolnilo njih živ-ljensko vprašanje, splošna in enaka volilna pravica. Kolik napotek je bilo ne vre j eno razmerje z Ogrsko, to. ni treba podrobneje opisavati. Sedaj ko je tudi to vprašanje rešeno, ima vlada proste roke. In le-ta je, bolj kakor kdaj, sestavljena tako, da se ne bode protivila urejevanju narodnega vprašanja tudi pri nas. Ce na stran pustimo par indiferentnih ministrstev, imamo pri vladi 4 Slovane in '2 krščanska socijalca. Krščanski soci-jalci sedaj najmočnejša stranka, v zbornici, so tudi vedno naglašali, da je treba narodno vprašanje rešiti, da hode  pot   prosta  za  drugo zakono-
dajno delo. Ta stranka je vrhu tega sedaj spojena z nemškimi klerikalci, ki so se nekdaj na strani Slovanov zavzemali za njih pravice. Ministra vzeta iz te stranke toraj ne moreta biti našim pravičnim potrebam nasprotna. Nadalje so Cehi in Poljaki, katere moramo šteti za zaveznike. Ostanejo drugi Nemci v takozvani nemško-narodni zvezi. Te zastopajo v ministrstvu Marchet, Peška in Derschatta. Peški mora biti za nas to prav, kar je prav za Nemce na severu in glede Derschatte smo že opozarjali na spravljivo izjavo njegovega intimusa dr. Charija, načelnika prav tiste stranke, kateri pripada minister Derschatta. Razmere torej ne pri strankah, ne pri vladi niso neugodne, če se jugoslovanski poslanci z vnemo in odločnostjo zavzamejo, da se tudi pri nas napravi mir in red v narodnem oziru.
Jugoslovanski poslanci pa morajo po dobro premišljenem in dogovorjenem načrtu postopati, če hočejo doseči vspeh. V dotiko jim bode za časa stopiti z vlado in posameznimi njenimi člani ter s strankami državnega zbora. Tu se vidi, kolikega pomena bi bil sedaj jugoslovanski minister!
Ureditev se mora zahtevati v oni razsežnosti, kakor se ima izvršiti za češke dežele. Najvažnejši del narodnega vprašanja je jezikovno vprašanje. To urediti je pri nas še veliko bolj potreba, kakor na Češkem. Prizadeti smo pri tem vsi Jugoslovani. Dalmacija ima svoje nerešeno jezikovno vprašanje. Odklanja se vpeljava hrvaškega jezika, kakor notranjega poslovnega jezika, čeprav se more govoriti v Dalmaciji skoraj izključno in samo o hrvaški narodnosti. Med istrskimi Hrvati so slične razmere, kakor pri nas, to je celo kaotične. Sklicujemo se na člen 19. temeljnih zakonov, a odvrača se nam, da ta člen ustanovlja samo načelo, ki potrebuje izvršitvenega zakona, katerega pa dosedaj ni. Sedaj se ne bodemo prerekali, kako stoji stvar v tem oziru. Gotovo pa je, da ni več pričakovati, da bi se jezikovno vprašanje nam v prilog reševalo z naredbami. Odkar so Nemci s svojo skoraj triletno ob-strukcijo L 1897. do 1899. izsilili, da so se preklicale Badenijeve in tudi poznejše, Nemcem na korist spremenjene Gautscheve jezikovne naredbe, je ta pot za urejevanje jezikovnega vprašanja zaprta. Od tedaj se jezikovne razmere v javni h uradih spreminja jo brže nam na kvar, kakor na korist, posebno v obmejnih pokraji-
nah, poglejmo na Štajersko in osobito na Koroško, kjer vlada prava anarhija glede slovenskega jezika v uradu. Ni nam mogoče izposlovati ni najmanjše drobtine potom naredbe, ker vlada vedno računa z nemškim uporom. Najznačilneje je, da ne izposlu-jemo vkljub vsestranskim naporom še tega ne, da bi višje instance izdajale svoje razsodbe in sklepe tudi v slovenskem jeziku, kar je najvišjemu sodišču po njegovem lastnem statutu iz 1. 1850., torej zakonito zapovedano. Odstopivši napredni poslanci so dobili trdno obljubo in moško besedo ministrskega predsednika barona Becka in justičnega ministra Kleina, da se ta točka po sprejeti volilni reformi izvrši, a kakor vidimo, se ni izvršila. Torej za kakimi koncesijami se pehati v jezikovnem oziru, ki naj bi se u peljale z naredbami, tega ne svetujemo slovenskim in hrvaškim poslancem, ampak težiti jim bode na to, da se to uredi potd&n zakona in sedaj je čas ugoden za to. Pri jezikovnem vprašanju se ne sme prezirati, da bode vrediti tudi jezik in poslovanje avtonomnih uradov s slovenskim prebivalstvom. V vseh obmejnih pokrajinah smo Slovenci v tem oziru naravnost brezpravni. In tu ne moremo prezreti, na kake težave glede jezikovnega vprašanja zadenemo Slovenci pri svojih krvnih bratih Čehih in Poljakih. Vse nam privoščijo eni in drugi, a reševalo naj bi se jezikovno vprašanje v deželnih zborih. Sedaj pa pomislimo, kako bi se reševalo v Gradcu, v Celovcu, v Trstu, v Istriji in celo v Gorici! To je najbolj mučno, da imajo naši slovanski bratje za nas k večjemu lepe besede, a nas zapustijo tedaj, ko zahtevamo dejanska sredstva za nam ugodne rešitve. V tem oziru bode premišljevati, ali se ne najde izhoda iz te zagate tako, da se parlamentarno sklene državni okvirni zakon s posebnim ozirom na varstvo manjšin in z nalogom, da ta okvirni zakon deželni zbori izpolnijo ter se zajedno v krenejo uredbe, ki imajo veljati začasno in dokler deželni zbori dotičnih zakonov ne izgo-tove.
Jezikovno vprašanje je pač najvažnejši toda vendar samo en del narodnega vprašanja. Z jezikovnim je tesno spojeno uradniško vprašanje. Kakor Nemci zahtevajo zase uradnikov nemške narodnosti, moramo isto storiti tudi mi v interesu stvari in v interesu svojega posebno akademič-nega naraščaja. Konec mora biti tej nezaslišani krivici, da   štajerski ali
koroški Slovenec ne dobi mesta v svoji rojstni deželi. Šikanira in prezira se ga tako dolgo, dokler se ga ne spravi preko meje na Kranjsko. Glede šolstva živimo v naravnost neznosnih razmerah. Na Koroškem nimajo Slovenci ni ene slovenske ljudske šole, na Štajerskem Nemci, če* se ne motimo 19 meščanskih šol, a Slovenci nobene in kako je v Trstu! To so šole, katere ustanavljajo in vzdržujejo dežele. Kaj se imamo nadejati, od deželnih zastopov, če tu ne poseže država vmes. Pa tudi v državnem šolstvu nismo dosti na boljšem in pereče je tu tudi vprašanje srednješolskega učiteljstva, ki se sistematično odriva v prilog nemškega. Nadalje so sestavni deli narodnega vprašanja uredba upravnih okrožij in deželne kulturne stvari. Na Češkem se bode brez dvojbe urejevalo tako, da dobe Čehi kolikor moč čisto češka, Nemci nemška upravna okrožja; tako se tudi pri nas ne sme dopuščati, da se naše velike manjšine majorizujejo in potapljajo v nemških ali italijanskih večinah. Glede deželne kulture se s slovenskim prebivalstvom izven Kranjske povsod po mačehovsko ravna. Skrajno revni so prejemki slovenskega prebivalstva in deželnih kulturnih zakladov.
Tu smo navedli nekoliko v narodno vprašanje spadajočih stvari, vrstil pa nikakor ni popolna. A že iz teh vprašanj se razvidi, koliko dela in napora čaka jugoslovanskih poslancev. Apelu jemo pa na vse brez razlike, da pri reševanju narodnega vprašanja postavijo strankarstvo na stran in se lotijo dela solidarno. Dosedaj za to rešitev ni bilo tako ugodnega trenutka in bog ve, ali še kdaj pride. Trdno smo pa merjeni, da če se dožene sprava med Nemci in Čehi, ni pri nas (»stane vse pri starem, smo izgubljeni in ne vemo, kaka konstelacija bi morala priti, da bi se potem posebej pri nas urejevalo narodno vprašanje. Jugoslovanski poslanci, torej pozor!
Rusija na pražu no veja ___ leta.
Ko je bil sedanji car Miklavž II. pred leti v Parizu, da s prezidentom francoske republike slovesno potrdi politično dvozvezo, predstavljeni so
mu bili tudi nekateri poslanci francoskega parlamenta, in car je pod vplivom svobodnega pariškega ozračja seveda   napravil sila prijazen obraz
LISTEK.
Aleks Rožmarin.
Vi poznate mojega bratranca, Aleksa Rožmarina? Ali male Lucije Pa niste poznali, tiste mične blondin-«e,ki jo je nekega dne predstavil svojim prijateljem kot svojo ženo. Seveda z nekim gotovim nasmeškom, *i je dal slutiti, da ne jamči za prist-nost natočenega vina.
No, takole v maju lanskega leta Seni si mislil nekega večera, da bi bilo dobro obiskati zopet enkrat Rožmarina. Grem torej k njemu in pozvonim. Odšel je z doma, samo Lucija 3e tu, ali tudi v klobuku in plašću,pri-Ptavljena za odhod. Ko me ugleda, Pravi z negotovim glasom: »Ah, vi ste, morete me opravičiti, imam še Sotove stvari opraviti . . . Ravno sem opisala par besed za Aleksa, gotovo Pride vsak čas. Prosim, bodite tako d°l»ri in oddajte mu ta papir!«
Ko je bila proč, sem pogledal pi-Sl»o. Kuverta je bila tako tenka, da ^Bi lahko preči t al vsebino. Glasilo se
»Moj ubogi Aleks, moja mati me Je tako krepostno vzgojila, da ne mo-e*n varati nobenega človeka, celo ^ta ne. Življenje s teboj me dolgovi, zato te pustim in grem za novim ^ijateljem v inozemstvo. Z bogom! Lucija!«
To je bilo vsekakor odkritosrčno, ali bilo je brutalno, in videl sem vnaprej, da bo moj bratranec Rožmarin odslej dober čas zelo otožne in mračne duše, zlasti še, ako izve svojo nesrečo nenadoma. Napenjal sem torej svoje možgane,da bi mu položaj razjasnil polagoma. V tem je prišel sam domov.
»čisto sam?« me je vprašal. »Ali Lucije ni tu?«
»Ne, ni je tu . . Poglej, moj ljubi Rožmarin, poglej,« in v tem sem se spomnil človekoljubne laži, »ne vzemi si preveč k srcu, moj stari mladec,Lu-cija te je imela prerada. . . Nikoli več je ne boš videl .... ubogi otrok te je zapustil . . . Vkljub mojim prošnjam, si vzame življenje . . . bila je namreč ljubosumna, veš tako strašno ljubosumna !«
Med tem sem dvignil kot v obupu roke proti nebu, Rožmarin je mehanično sledil z očmi mojim kretnjam. S prstom sem kazal navzgor, in to je prišlo na pomoč moji domišljiji. Nadaljeval sem:
»Da, ljubosumna je na damo v tretjem nadstropju, veš, na ono malo brinetko, ki smo jo večkrat srečali na stopnicah, ž njo skupaj. Ali se ne spominjaš, kako je Lucija vedno pogledala nanjo, kot bi hotela sesuti blisk in strele na njeno glavo, in kako je potem s strastnimi solzami močila tvoje lase . . .«
Rožmarin se je čudil in se ni mogel domisliti.
»No, seveda, Rožmarinček, stvar je sieer žalostna, ali vrt je poln rož.«
Nekaj časa kasneje sem zopet pozvoni] na Rožmarinovem stanovanju. Majhna brinetka iz tretjega nadstropja mi je odprla. Mislil sem, da sem nevede kdaj in nehote kak<* šel stopnice previsoko, in sem se vprav hotel z vljudnim opravičilom posloviti, ko se prikaže Rožmarin za njo in mi zakliče: »Ah, ti si moj starček mladi, pridi noter!«
No, in prve četrt ure sem oživa] blage radosti in plemenito veselje Človeka, ki se zadovoljno naslaja nad rodbinsko srečo dveh mladih ljudi, ki jih je on srečno zvezal. Zakaj —• hvala romanu, ki sem ga pred štirinajstimi dnevi tako fino izmislil, se je življonsska sreča vnovič smehljala mojemu bratrancu Rožmarinu.
Ko sem bil ž njim sam, si nisem mogel kaj, da bi mu ne omenjal njegove sreče.
»Življenje je res prav famozna stvar, in mala brinetka je naravnost čarobna.«
Rožmarin je globoko vzdihnil in me ni pogledal
»Kaj, ti vzdihuješ?«
»Da! Nesrečen sem. Kla me ne ljubi.«
»Nasprotno! Zdi se mi, da te strašno ljubi.«
Postal je hud in mi je dejal in povedal vsakovrstne stvari, ki jih k
sreči nisem razumel. Slednjič pa je zakričal:
»Ti imenuješ to ljubezen! Ali ljubi se lahko na tisoč načinov, in ljubezni je tisoč vrst! Takšna neznatna, meščanska ljubezen, kot jo premore Kla, bi morila tebi zadostovala in mnogim drugim . . . Ti ravno nisi spoznal nikoli one strastne. o<rnjene ljubezni, ljubezni trpljenja in žrtev. Ali ti mi lahko veruješ, če je človek enkrat skusil najboljši* in je bilo to njegova last, mu je težko zadovolji ti se z manj dobrim.«
Jaz sem mu pritrjeval z glavo in nogami in gledal sem mu v oči s prijateljskim nasmehom. Kaj pa hočeš! Življenja spremeniti ne moreš in prijatelja tudi ne spreobrniti. Kimaj in molči! K, vse se razjasni, in zdi se mi, da nazadnje še slepci spregledajo. Seveda je to samo moje mneuje.
No, in devetindvajsetega avgusta sem bil zopet enkrat pri Rožmarinu, da se prav ugodno nasedim na njegovi zofi.
»Veš, pojdiva rajša nekoliko na sprehod!« je rekel. Potem je poklical gospo Rožmarinko, da ji pove, tla ga ne bo kaki dve ali tri ure.
»Z bogom, moj srček! Vidiš, tu v predalu leži moj revolver, tako mi je neprikladno, da bi ga nosil s seboj v žepu. Le dotakni se ga ne, ker je nabit. Lahko bi se ustrelila do smrti.«
Vso pot je bil radostno vznemirjen. BU je kot krasu i k, ki ve, da ga ljubijo ženske, in je pregleda val za-
to izprehajalke z izzivaj očimi pogledi. Ali ah! Ob sedmi uri, tisti tre-notek, ko je nama odprla Kla duri, je bilo z njegovo dobro voljo pri kraju.
Ko sem ga obiskal drugič, je po vedal, da mora h krojaču, in me prisilil, da sem šel ž njim. Privolil sem. Poljubil je Klo k slovesu in ji položil na srce, naj bo za najine odsotnosti lepo pametna in pridna.
No, srček, moj srček, ni nočni m; žici sloji . tekleniea landan.-tma.Saj veš, laudnnum je zelo močan strup. Akt) ima kak nhupnncc strah pred mo-rilnim orodjem, potem vzame lauda-nuina. Samo dotikaj se ga ne, ali slišiš, moj srček!«
Da vam povem, jaz sem gledal v kot in nisem hotel nič slišati.
Včeraj pa proti deseti uri — sem šel k Rožmarinu, Ni ga bilo še doma, in našel sem Elo samo. Ali namesto da bi z romanom v roki in v spalni halji ležala na zofi, je stala napravljena pred ogledalom in devala vprav klobuk na glavo. Mudilo se ji je.
»Ali mi storite ljubav?« je dejala. »Potem oddajte to pismo, prosim, A-leksu. Z Bogom, z bogom!«
Kuverta je bila, vam pravim, pro-sojua, in svetilka, kot se razume, je gorela dobro. In zato sem čital lahko natančno, kar je bilo v pismu. Bilo je pa to-le:
»Moj ljubi Rožmarin!
Življenje s teboj mi je dolgočas-
in rekel, da ga zelo veseli, ko vidi pred seboj »zastopnike narodove volje«. Taka lepa fraza se kaj čudno glasi iz ust okostenelega avtokrata! Pa izgovorjena je bila in Miklavžu samemu je tako ugajala, da si je nemara mislil: »Zakaj pa si ne bi sam privoščil doma takih »zastopnikov narodove volje«!? Toda uresničenje tihe Miklavževe želje se je moglo izvršiti šele, ko je zaoril na razvalinah portarturške trdnjave, ki so jo sramotno izdali ničvredni Stesseljni, japonski »banzaj!« in ko je pri Tsuši-mi uničil japonski admiral Togo rusko brodovje. Ruski absolutizem je bil premagan. Hrabri japonski vojaki so na suhem in na morju krvavo maščevali vse tiste neštete žrtve ruskega dvorskega tiranstva, ki je preganjalo do smrti vsakogar, ki se je kdaj boril za večjo svobodo političnega in socialnega življenja na Ruskem. Najboljši ruski pesniki in pisatelji so bili mučeniki svobode. Sibirski rudokopi in sibirske ječe so nam priče tistega groznega trpljenja, ki so ga prenašali najboljši ruski možje samo zato, ker niso hoteli obožavati ruskega despotizma, nego so se mu upirali ter širili svoje svobodomiselne ideje med mase. »Naša domovina ni domovina, nego j e č a!« je pisal rajni pesnik Vjeličko . . .
Pa so prišli tem ruskim pionirjem za svobodo na pomoč mongolski, buddh ističu i Japonci — črez noč je padel absolutistični pravoslavni ma-lik v prah.
Zgodovina, »nuiitia veritatis et magistra vitae« uči, da še nikoli nobeden avtokrat ni dal prostovoljno iz rok vajeti, nego, da so ga morale p r i-siliti k temu zunanje razmere, največkrat porazi na bojišču.
In po sramotnem porazu ruske armade, ki so jo vodili v boj nesposobni in brezznaeajni generali, je uvi-del ruski narod, kakšna do mozga kosti gnila svojat so tisti ljudje, ki ga »vladajo«. Iz revolucije, ki je pretresala Rusijo vsled poraza na bojišču, si Miklavž II. ni vedel drugače pomagati, kakor da je razglasil s kislim obrazom — konstitucijo. In sešel se je post tot discrimina rerum prvi ruski parlament in vsa Evropa se je z največjo napetostjo ozirala v Peter-burg, kako se bo razvijala ruska »duma«. In z največjim veseljem smo se ozirali tja gori vsi zapadni Slovani, ker smo upali, da stopi zdaj Rusija v vrsto »zapadnih« držav, kjer ima državljan vendar nekaj govoriti. Upali smo, da je za zmerom odzvonilo absolutizmu in da bode tudi ruski brat sam dajal sebi primerne zakone . . . Toda motili smo se! Še bolj pa se je zmotil Miklavž II., po božji volji in po nevednosti Rusov, Poljakov, Tar-tarov, Gruzinov, Cerkesov, Cevašev, Cečencev, Turkmenov, Armencev in bogsigavedi kakšnih narodov še samodržec »vseja Rossiji«. Car je mislil, da je parlament le nekak zbor dvornih lakajev, samo nekaka četa opričnikov, ki nima drugega posla kakor da »bije s čelom« pred njegovim tronom, da prepeva tisto lepo »Bože carja hrani!«, da mu sestavlja ndanostne izjave, votira civilno listo in kar je še več takih koristnih sta-roruskih šeg. Pa Miklavž II. je kmalu uvidel, kakšnega vraga je poklical a* lepo tavriško palačo! Ti možje, ki so priromali iz vse obširne Rusije v blazirani Peterburg,- izvoljeni od ljudstva samega, so hoteli posnemati dobre manire zapadnih parlamentov, pa so kritizirali takozvano vlado samo! Kolika predrznost! Ljudstvo se drzne kritizirati uradnike, ki jih je
no. Svoje gnezdo si hočem postaviti pod drugo streho. Spoznala sem se s prekrasnim možem, ki me ravno tako obožuje kot jaz njega. Ne boš me videl nikoli več. — Ela.«
Vedel sem, da se je Rožmarin že dva meseca imel za največjega nesrečneža med zemljani, in mislil sem si, da je bila prevelika ljubezen Rož-marinke L kriva, da ni vedel ceniti skromne ljubezni Rožmarinke II. Skušnja me je torej izučila in sklenil sem povedati mu neozaljšano resnico. Prišel je domov.
»Ela je baš odšla. Nikoli več je ne boš videl. Zaljubila se je v nekega prekrasnega moža.«
Šel je parkrat po sobi, Rožmarin je prišel do zrcala in se začel smejati. Obrnil se je in stopil k vratom. Smejal se je še vedno, in ko sem mu pogledal v obraz, mu je sijala solza v očeh.
»Nimam sreče, jaz nimam sreče. Ce bi vedel, da me ljubi, o, kako bi bila velika moja ljubezen do nje. O, o!«
Poslovil sem se z bridkostjo v
srcu.
Zakaj bi ne obiskal Rožmarina, sem si mislil drugi dan.
No, našel sem ga na zofi mrtvega. Na mizici je stala prazna steklenička, izpil je laudanum.
Zvečer bo torej elitni ples v r>ruštvenem domu. Mestne krasotice nas hočejo iznenaditi.  Na svidenje!
C. Golar.
imenoval sam mazi lj en i car! Torej ti zastopniki ljudstva kritizirajo tako-rekoč tudi carja samega! In med temi poslanci sedijo v tavriški palači odlični ljudje: profesorji srednjih šol in celo vseučilišč, učenjaki, ki imajo evropski glas, plemiči, knezi, duhovniki... In vsi ti ljudje so v principu v opoziciji proti vladi, proti režimu, ki je pripravil domovino na rob propada! »Ne bost« je rekel Miklavž II. in pognal parlament iz svoje tavriške palače. In vsi dvorski lakaji so mu ploskali ter zapeli unisono: »Bože carja hrani!« . . . Absolutizem je bil rešen.
Toda prva duma se ni udala kar tako! Ti možje so smatrali svojo misijo za resno in niso hoteli igrati komedije!
Pod predsedstvom vrlega Mu-romceva so se zbrali na finski zemlji v Viborgu ter od tam izdali manifest na svoje volilce, da je vlada za vratno zadavila dumo ter zamašila ruskemu narodu usta, da ne more zahtevati svojih pravic. Ves svet je ploskal vrlim ruskim poslancem, ki so se pokazali može . . .
Drugače pa je sodil o svoji prvi dumi Miklavž II. Ukazal* je posaditi jih na zatožno klop. In te dni, ko zboruje že tretja duma, ki je komaj še senca prve, obsojeni so bili poštenjaki prve dume kot navadni zločinci v trimesečno ječo — samo zato, ker so hoteli biti pravi ruski moderni poslanci, zagovorniki ljudskih pravic, ne pa marijonete dvorske kamarile!
In ta obsodba se je izvršila tedaj, ko se je v Peterburgu vršil proces proti ničvrednim ruskim generalom, ki so izdajali domovino ob tihem oceanu!
Veliko škandalov smo že izvedeli v novejšem času iz Rusije, toda obsodba članov prve dume je največji škandal!
Oficialna Rusija danes ni opravičena, da bi zastopala Slovane pred kulturnim svetom, ruska svobodomiselna inteligencija, ki se pogumno bori za svobodo, pa je brez moči. Na vsakega ruskega naprednjaka pride tam po sto »pravih ruskih ljudi«, to je tistih sužnjih eksistenc, ki podkupljeni od vlade, morijo naprednjake in jih ovaj a jo policiji!
Mi zapadni Slovani spremljamo z največjo simpatijo junaško borbo ruskih naprednjakov, želimo, da priborijo konstitucijo in vržejo absolutizem ob tla, pomilujemo žrtve dvorskega despotizma in upamo, da vzide tudi ruskemu narodu solnce svobode.
Šele potem utegnejo Rusi misliti na to, da bodo reprezentirali Slovan-stvo pred svetom. Ti dogodki so pa tudi silne važnosti za nas zapadne Slovane.
Ogromna Rusija bi bila vsem drugim Slovanom lahko močna moralna opora — druge opore ne potrebujemo — v hudem boju za obstanek. Toda takšna Rusija, kakršna se nam kaže v sedanjih političnih škandalih, absolutistična Rusija, je za nas brez vrednosti.
Ruske razmere nas učijo, da je pri vsakem narodu prvo: p ros veta, ljudska izobrazba, kajti analfabeti (po najnovejši statistiki je na Ruskem nad sto milijonov anal fabetov ali 80% ljudi, ki ne znajo ne čitati ne 'pisati. Glej »Slovansky Pfehled« november, str. 67.) ne potrebujejo takšnega zapadnega luksu-sa, kakršen je — parlament. Prosvet-ljeno ljudstvo pa si svoje pravice vzame samo in ne čaka, da bi mu jih kak potentat »podaril«.
Stenjka Razin.
Pismo s Hrunftejfl.
(Zopet Rakodczavjev flesko. — Mesto nove stranke — zasmeh. — Volilna koalicija.)
V Zagrebu, 2. jan.
Madžarska koalicijska vlada je v borbi proti Hrvaški popolnoma kopirala Dunaj, ko je le-ta,* hotel strmoglaviti madžarsko koalicijo. Dunaj je poslal Fejervarvja, Pešta Rakodczav-ja, Dunaj je razpustil madžarski parlament, Pešta pa hrvaški sabor. Končno je Dunaj skušal z gospodarskimi in socialnimi koncesijami osnovati novo madžarsko stranko, ki bi naj eliminirala iz svojega programa narodne aspiracije, a do pičice isti načrt je kopirala sedaj tudi Pešta. Zato je doživela madžarska vlada tudi enako usodo, kakršno je doživel tudi Dunaj: vse se je ponesrečilo!
Da še več: Madžari so se nesporno v tem poslu še hujše blamirali, kakor svoje dni dunajski dvor. Ne samo da ti boritelji za svobodo od včeraj teptajo svobodo drugega naroda, ki jim je kot zaveznik v najtežjem času priskočil na pomoč, nego Madžari ne, morejo najti v borbi proti hrvaški koaliciji niti navidezno upravičenega sredstva.
Madžarska koalicija, ki jo vodijo grofi in visoki cerkveni dostojanstveniki, se je morala bati demokratskega socialno - reformnega progra-ma, morala se je bati splošne volilne pravice — no, naša koalicija se tega ne boji: vse to ni orožje proti njej, nego za njo.
Zato sta Fejervary in Krištof fy lahko sestavila program, ki je inipo-niral zunanjemu svetu, dočim se je širokim slojem delala skomina.
Toda Rakodczayju so dali Madžari program, ki je prava karikatura in ki ne more niti imponirati, še manj pa osvojiti naj servilne j še duše.
V soboto bi se imeli sestati vsi pristaši bivše »narodne stranke« na konferenco, da se reorganzujejo, da slišijo Rakodczavjev program ter sklenejo, da-li morejo sprejeti ta program. To posvetovanje se je sicer vršilo, toda udeležili se ga niso niti vsi nekdanji strankini prvaki.
Madžarom se namreč dele v dve skupini: Šumanovičevo, ki je najbližja koaliciji, Tomašičevo in Rau-chovo. V soboto je imela konferenco samo Tomašičeva skupina, dočim je izostala Šumanovieeva skupina in Rauchova (bodočega bana). Toma-šič (bivši hrvaški minister) je bil do zadnjega časa tudi proti Rakodczay-ju, a obrnil je plašč po vetru iz docela sebičnih razlogov.-
Tomašič je vsekakor najsposobnejši politik med madžaroni; on to ve in je zategadelj prepričan, da je on edini sposoben, da postane ban. V tem njegovem stremljenju mu Ra-kodczay ne more škodovati, temveč le koristiti.
Rakodczay je namreč tako nespreten, da se ne zna niti okreniti in da mu niti na misel ne pride, da so njegovi dnevi šteti. Ta mu torej ne more škodovati, ako ga bo — dirigiral, kakor bo sam hotel.
Dosti bolj nevaren je baron Rauch, ki čaka na bansko stolico. Ta bi takoj postal ban, čim bi Rakodczav popolnoma dogospodaril. Zato je v Tomašičevem interesu, da za nekaj časa podaljša Rakodczayju življenje, da se do tistega časa okrepi na zgoraj in na spodaj; potem pa bo brez pomisleka strmoglavil Rakodczavja.
Zato se je Tomašič odločil, da se postavi na čelo razpršene madžaron-
ske vojske, vendar pa tako, da bi si morda s tem pridobil tudi nekaj popularnosti; zato se je precej ostro izjavil proti železničarski pragmatiki, zaradi katere je nastal ves spor. Toda s tem je izgubil vsako zaupanje v madžarskih krogih, ki so bili ljuto razočarani, ker so se nadejali, da bo nova stranka slepo sprejela vse, kar ji bodo obljubili preko svojega Rakod-czaya.
Rakodczay je razvil svoj »program«. O državnopravnem sporu med Hrvaško in Ogrsko se seveda ni smel izjaviti, marveč je vse prepustil re-gnikolarnim deputacijam, ki bi naj spor rešile, ne pove pa kdaj. Vse druge njegove obljube gospodarskega značaja pa daleč zaostajajo za dogovorjenimi koncesijami med prejšnjo koalicijsko vlado in med Madžari pred sporom.
Vsako najmanjšo lokalno železnico, ki je bila projektirana že pred 10 leti, je Rakodczay navedel v svojem, programu! Obetal je tudi splošno volilno pravico — kadar se zbere potrebni materijal. A konec venca delo. Na koncu programa pravi, da bi se vse to moglo izpolniti — toda le tedaj, ako nastanejo »dobre neovirane razmere med Hrvaško in Ogrsko«. Tedaj: bodite najprej pokorni in poslušni, a potem dobite nekoliko odpadkov od tega, kar vam gre po zakonu . . .
Niti onih par višjih uradnikov in štreberjev ni moglo takoj sprejeti tak »program« za svojega. Tomašič in Spevec sta se izrekla proti pragmatiki ter je danes samo izvoljen odbor, ki bi naj pretresel ves program ter poiskal formulo, kako bi se izrekli o nastalem državnem konfliktu. Zato je istočasno odšel Tomašič z Rakodczayem v Pešto, da vpraša madžarsko vlado, kako se naj izvleče iz tega vprašanja, da ne izgubi zopet naklonjenost na zgoraj. Jutri, v petek bo zopet plenarna seja, v kateri bi se naj sprejela končno tudi ta formula.
Naj se ta skupina ljudi izreče kakor ji drago — to sedaj ne bo niti najmanj odločevalo na razvoj situva-cije. Madžaroni so za vedno pokopani, a naj goto ve j še Rakod-ezavjevi. To je priznal tudi Rakod-czay sam danes v Pešti, da s tako »stranko« nima prav nič upanja za uspeh volilne borbe.
Volilni odbor hrvaško-srbskekoalicije ima sedaj per-i; anentne seje. Dosedaj je popolnoma zanesljivo, da bo šla koalicija, pa mokar vsaka posamezna stranko s svojim oklicem in kandidatsko listo, v volilni boj sporazumno in složno, razdelivši si med seboj vse okraje. Drugo znamenito dejstvo je. da postavi koalicija kandidate skoraj v v s e h 88 okraj i. i
Sedn,- se seveda pojavljajo mnu-gi razni kandidatje. tod« je pred volitvami jih seveda mnogo odpade, tako da se bosta poglavitno borili le dve skupini: koalicija s Frankovo staiče-vičansko stranko.
Kakor stoje stvari sedaj, prevladuje splošno razpoloženje, da dobi brezpogojno koalicija absolutno večino.
0 razsodbi nntuiltoiia Mohorja in tovarišev.
Uprav divja gonja se je pričela v šentlovrenski župniji zoper vse tiste, ki ne trobijo brezpogojno v kle-
rikalni rog. Vsako sredstvo, če je še tako umazano, jim služi dobro za orožje, škof pa skrbi, da vodijo boje najbolj fanatični petelini kranjske dežele. Vasi Velika Loka, Št. Lovrenc, Mali Videm, Krtina, Žab jek. Mala Loka, Kukenberg, Trnje in mnogo drugih faranov, se je odločno uprlo ošabni trmoglavi komandi župnika Oblaka in če bodo vztrajali neustrašno pri započe tem delu, kakor so to pokazali pri zadnjih državno-zborskih volitvah, ko so oddali okrog 70 glasov za naprednega kandidata, ne stare jih nobena sila, ajcoravno trdi Oblak, da ima tako trdo kožo, da je nihče ne predere. Koliko se je že pisalo o tem človeku in ko bi hoteli obelodaniti vse njegove kozle, bi napolnili vsak teden predale »Slovenskega Naroda«. Danes pa ne bomo govorili o bojih radi orglarije, o beri, o fajmoštrovih kupčijah in drugih homatijah, danes pride na vrsto ona nesrečna mlekarna, ki je provzročila pri nas toliko zla, da so začele najbolj pohlevne duše klicati hudiča s pekla na pomoč.
Že lansko leto meseca novembra se je začel v župnišču puter fabricirati. Na vedno drezanje faranov se je preselila mlekarna v Kazinarjevo hi šo poleg potpka Temenice, ki ga uživajo vse zgoraj navedene vasi. Takoj so se pokazale  že  prej prorokovane posledice, po Temenici   so se začele valiti mlekarske pomije, voda je večkrat kakor s smetano preprežena, da je niti živina ne mara piti. Dasi gredo naše pritožbe navadno v koš, se je dosegel vendar komisijski ogled, ki se je vršil na licu  mesta dne 19. a\ gusta 1. 1. Z ozirom na dejstvo, da ta kozvani filter izpeljan pod mlekarno v Št. Lovrencu, ni siguren, da bi trajno in dobro funkcioniral, je obljubil gospod    dr.    Vavpotič prizadetim strankam, da se bo napravila cement na jama s sesalko za  odvažanje nesnage in pokazal tudi prostor zanjo, pozneje pa tudi dostavil, da se bo to Zgodilo v 4—6 tednih. Isto je potrdil in obljubil strankam župan sam. Ko se je nato v gostilni   pri Martinu se stavljal zapisnik, ni bilo glede oblju be za napravo cementne jame nika kega govora in se je odstavek o jami glasil takole:
Pri vsej tej napravi je treba skr beti, da se posoda v mlekarni snaži in ne zunaj, zraven se mora tudi po misliti, da na ta način narejen filter le nekaj časa dobro deluje in se morji večkrat prerneniti; v to svrho bi bil«« umestno, da bi se dobro cement i rana in dobro pokrita greznica napravila, v katero bi se pomije iz kanala izcejale, s sesalko bi se lahko vsebina greznice prilično odstranjevala.
Prizadete stranke: Josip Kolen. Frančiška Pintar, Albina Raker, Ma rija Germovšek, so temu vpričo vseli ugovarjale in odšle z opazko, da bodo tedaj  podpisale  zapisnik, ko  bo cementna  jama   izgotovljena.  V enem tednu je izdal župan imenovanim št i rim končno razsodbo, to je odlok z dne 22. avgusta 1907 št. 726, v čigar rele vantnem delu se glasi:
C. kr. nadzdravnik gospod dr. Vavpotič je izjavil po zapisniku, da se iz zdravstvenih higijeničnih ozi-rov ne more proti sedanji napravi nič ugovarjati. Vsled te izjave se je komisija izrekla, da je stavba in vs; naprava pravilno narejena ter se oc strani županstva potrjuje in daje do voljenje za uporabo. Pritožba se pri tožnikom vsled ogleda komisije, sestavljene iz župana in dveh svetoval
(l)a]j*» v primari.)
Ablturllent - Branjevec.
Po lastnih doživljajih spisal Bistričan.
(Dalje.)
»Pa le dobro spite!« je dejal deček med vrati, se pomuzal in odšel. Zdelo se mi je, da mi je tudi osle pokazal.
Po njegovem odhodu sem še enkrat ogledoval čudni tolar. Tako ta-jinstven se mi je videl!
»Vrag, saj mora imeti letnico, sem dejal in jo iskal. Niikd sem jo. 1783! Novi tolar mi je kar padel iz rok na tla pod mizo in dolgo sem ga moral iskati, predno sem ga dobil. Tekel bi bil za goljufivim fantom in ga izročil policaju, da si upa mene poštenega branjevca tako opehariti. A kje je že moral biti premetenec!
Drugi dan sem v menjalnici dobil za tolar približno toliko, kolikor je bila vredna prodana kava. Tako mi je šel celodnevni čisti dobiček po vodi! Sklenil sem, da bom odslej pri vsakem denarju pogledal najprej na letnico. O stvari sem kajpada molčal in je nisem naznanil na policiji, ker me je bilo sram, da sem se jaz abitu-rijent dal preslepariti od smrkavega poba. Saj mi še lahko branj arijo za-pro, ker denarja ne poznani! Prišel sem pa do zaključka, da ni prav nič čudno, če prefriganci opeharijo kate-rikrat preproste ljudi. Cisto nič nenavadnega ni to. Saj sem se dal še jaz. Sicer je res grda sleparija, če
proda kmečka žena kravico za par svetlih krajcarjev, a kje je pa zapisano, da bi tudi jaz ne smatral svetlega novega krajcarja za cekin? »Nove vrste so,« bi rekel kupovalec in jaz bi mu v svoji lahkovernosti gotovo verjel.
Od četrtega dne moje branjevske umetnosti dalje se mi je pa godilo tako, kot bi se bil vsedel hudič na prag in ne pustil drugega noter kakor kakega berača ali pa koga, ki ni nikjer drugod mogel dobiti željene reči. Mimo so še hodili ljudje, tuintam je kdo pogledal po vratih, a noter se je le malokdo zgubil. V tistih trenot-kih sem proklinjal svojo neumno bu-tico, ki ni sla rajši s 500 goldinarji študirat univerzo! Ko bi bil takrat dobil Podplatnika predse, premika-stil bi ga bil tako, da bi me za božjo voljo prosil, naj ga pustim, kajti silno moč sem čutil v sebi, moč svete upravičene jeze. Mrcina je besedičil, da se tvega za mene in mojo srečno prihodnjost! Kanalja hinavska! Boga zahvali, Podplatnik, da nisi pred menoj!
Največjo škodo sem imel z mlekom, kajti če ga nisem prodal še tisti dan, pa ni šlo v denar. Kdo pa mara spodlito mleko! Ostajalo mi je tako, da sem je moral proč metati, čeprav sem je dan za dnem sam žlempal. da me je vilo po trebuhu. Da bi ga kaj več spravil v denar, sem napisal na velik papir in ga pritrdil na vrata, da se pri meni dobi dvakrat na dan sve-
že mleko, dopoldne in popoldne; upal sem, da bom dobil s tem novih odjemalcev'.
Res so prišli popoldne, a same sitne hudobne babnice, ki so pa menda bile skušene, da se s takimi napisi pogosto goljufa in laže. Vsaka je po-kusila, če je mleko res sveže in ko ga je spila zajemalko, mi je zalučala v obraz, da sem slepar, da je to mleko staro nad pol dneva in da ona kot poštena kupovalka poštenega mleka, ki ga plača s poštenim denarjem, od mene ne kupi nič in da bo že pri vseh svojih mnogoštevilnih prijateljicah razglasila, kakšen goljuf da sem.
Na take ostudno-prevzetne besede prve babnice sem krepko reagiral, češ, da se ne bodo zaredili gad je v njeni družini, če ne bo pila mleka kar .naravnost izpod krave.
Seveda sem babnieo s teh: le še bolj ujezil, da je regljala potem še po cesti, tako da sem bil v velikih skrbeh, če bo moja čast pri bližjih sosedih še tako neomadeževana, kakor sem doslej mislil, da je. Zato sem vsem nadaljnjim sličnim kupovalkam pustil se do dobrega razjeziti nad mojo premetenostjo, ko je bilo pa njih govorjenja konec, vljudno naznanil, da mi je žal vse naj s veže j še mleko pošlo, ker imam toliko odjemalcev, da jih ne morem vselej zadovoljiti. Sitnim ženskam je menda samo moj vljudni obraz tako imponira!, da so se zadovoljile tudi s »starim« mleko'u in da sem vse prodal včasih.
bi
Dasi je šla, kakor že omenjen« bran jari ja piškavo,   da sem večktf računal, če bom ves mesec iztržil 1,M goldinarjev, vendar je bilo treba ve dno nakupovati, zdaj špecerijske^; blaga,  zdaj   premoga,  zdaj   drv it( Ker se mi je šlo za vsak sold, če se hotel dalje držati na površju, zat sem sam nosil premog v zanj prirej« no shrambo, ko sem pa zvečer zapr branjarijo, podal sem se v klet, kje sem žagal in sekal drva, da me je ob lival pot.
Ženska, od katere sem kupil bn n j arijo,  je  hodila pogosto k meni prodajalnico in mi dajala marsikak sne nauke. Eden glavnih je bil, naj dajal ljudem »na bukvice«, ker le pt tem jih privabiš k sebi.  Da bodo 0 gotovem roku plačevali,   se je treW zmeniti   takoj   začetkoma natanko njimi. Začetnik v tej stroki sem skk pal tako kupno pogodbo z vsakim kdor je hotel in zdaj sem prodajal, dl je bilo veselje. Ob določenih rokih * pa hodili  plačevat  moji kupovak* zlasti pa kupovalke, ostale pa WW toliko dolžne, da sem bil privezan Dfl nje, da sem jim še nadalje dajal n* knjižico. Dolg se je pod raznimi Prf tvezami vedno večal. Vendar ker J bil promet bolj živahen in ker sen imel vsaj dosti dela ter mislil, da b sčasoma prav izvrstno še šla ntpJ1 bran jari ja brez dajanja na knjižic sem bil zadovoljen.
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 3., dne 4. januarja 1908
cev kot neutemeljena zavrne. Pritožniki se proti tej razsodbi imajo pravico pritožiti na občinski odbor tekom 14 dni računŠi od dneva vročitve.
Ker je ta odlok bil enostransko, samo v korist župnika Oblaka narejen, kajti o daljnih napravah, katere je priporočal v dal njem gori navedenem odstavku uradnega zapisnika g. državni zdravnik kot umestne, da se napravijo navzlic temu, da proti napravi sami ni nobenega ugovora, v odloku vendar ni govora, dasiravno bi bilo za sosede in tudi druge ljudi, ki rabijo vodo Temenico zase in živino zelo važno, da bi v odlok prišlo tudi to, kar je dr. Vavpotič z ozirom na to, da filter ne deluje dolgo in pravilno, za umestno smatral in v zapisniku povedal. Toda navedeni odlok je to premišljeno zamolčal in bil radi tega pomanjkljiv.
Na prošnjo Kolenca je sestavil nadučitelj Potokar zoper ta odlog pritožbo na deželni in občinski odbor po danih mu informacijah. V pritožbah so bili med drugimi tudi sledeči stavki: Ali ni smatrati tako izjavo — namreč odlok falsificiranim? Kje je torej resnica?
Na te besede je začel župan švigati po fari, kdo je sestavil pritožbo in če se je vsak sam podpisal. Podpisov je bilo 34. Nadučitelj je res sestavil pritožbo, a podpisal se ni. Župan je izbral svoje najboljše prijatelje nadučitelja Potokarja, Kolenca, Šlaj-paha, Bukovca, Gorca in Germovška ter vložil proti tem tožbo po penzioni-ranein svetniku Patru Vencajzu. Pri obravnavi v Trebnjem je bila ljuta borba. Razprava je trajala čez 3 ure. Kot priča je bil zaslišan g. dr. Vavpotič. »Slovenec« je poslal celo urednika Moškerca k obravnavi, da je brzojavno poročal o izidu razsodbe. Nadučitelj Potokar se je opiral na izvajanje dr. Vavpotičevo, ki mu je na dan ogleda pravil na postaji, da bo cementna jama v šestih tednih narejena, nadalje na njegovo pismo, v kojem pravi, da ga je osupnilo, kako more županstvo izdati tako površen odlok, da je napraviti cementno jamo itd. J a, gosp. dr. Vavpotič je na vprašanje g. nadučitelja v gostilni pri Kolencu, ali je odlok falsificiran ali ne, izjavil: »Kakšen pa, le name se oprite pri obravnavi, župan bo pogorel.« Besedo falsificiran, ponarejen je smatral nadučitelj kakor vsi obsojenci, tako da je odlok pomanjkljiv, kar je tudi v resnici bil, ker ni župan, kakor že gori povedano v svojem odloku o najvažnejši zadevi, o cementni jami prav nič omenjal. G. dr. Pole je poudarjal, da ni dolžnost županstva prepisati vsega originala, se opiral le na originalni zapisnik, stranke pa na županski odlok in razsodbo izvajal na podlagi odstavka, da je izjava, ali je v higijeničnem oziru naprava pravilna ali ne, v originalu in odloku enaka in je ni smatrati falsificiranim. Vsi ugovori so bili zaman. Sodišče je obsodilo nadučitelja Potokarja na 3 dni. Kolenca 4. Bukovca in Šlajpaha na 2 dni zapora oziroma od 20—40 K, Gore in Grmovšek sta bila oproščena.
Da je nastalo vsled te razsodbe v klerikalnih krogih nepopisno veselje, je gotovo. »Slovenec« je kar v dveh številkah bobnal o tej zanimivi razpravi in obtožnico celo prej priobčil, predno je vedel, kakšen bo izid razsodbe. Kaj si naj človek pri tem misli. Vsa dolina je bila pokonci. Ča-težki župnik je šel uro daleč iz radovednosti, kakšen bo konec te afere, župan in Oblak sta v Trebnjem obto-
0 i Dočim sem se v prodajalni tako boril za svoj obstoj, sem pa v družini al Riegerjevi nastopal povsem drugače. 1.1 Kakor že omenjeno, sem takoj spo-u četka dal čutiti, da razpolagam z de-jo narjem, kolikor hočem in to mi je pri-S neslo blišč in lesket zlasti pri gospe rl Rieger in pri gospodični Mirni Rie-*r ger, 181etni še čedni punčan, ki je Iv imela dober namen osrečiti kakega bogatega ženina s svojim deviškim a- telesom in deviško dušo. Jaz, ki sem v padel v vseh opisanih okoliščinah v k- to družino, sem se seveda vdal v svo-bi Jo usodo in igral bogatega sina boga-o- tega očeta. [>li Pri Riegerjevih so bile v družini □s samo štiri osebe, oče, mati, sin in hči.
a Gospod Rieger je bil starikav dedec, le Poln vodenih nazorov ter zadovoljen, no ('a ga je vsakdo pri miru pustil, kar d* ip bilo tudi vsakomur prav. Kajti če s< h' je začel stari Rieger, penzijonirani lc žandar, razkladati svoje »misli« o nc-le; kdanjosti in sedanjosti ter če je vrgel in bridekN pogled v črno prihodnjost, za-n ^blo te je okrog srca, kot bi ti naložil ire Jedu okrog njega. To sem skusil jaz j takoj prve dni, ko sem hoteč biti vse ei iransko prijazen, privoščil neki veti čer tudi staremu Rieger ju prijateljuj sko besedo. A sem se zelo kesal. Mož Lc to i je tvezil take gorostasne bedastome — ne rečem, da sem jaz nezmotljiv in da so edino moji nazori pravi — da sem mu bil prav od srca hvaležen, fco mi je končno zaupal, da je zaspan, *er je njegova ura prišla.
(Dalje prihodnjič.)
žence zaničljivo pogledovala, ves klerikalni tabor je bil od veselja kakor
blazen nad tein porazom. V Št. Lovrenc je priromal cel kup »Slovencev« in farovška mati jih je delila na pragu, češ, pridite, berite, Potokar je obsojen.
Škodaželjnost se pa kaj rada maščuje in tako tudi obsojeni niso obupali, da bo pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu padla krivica in zmagala resnica. In tako se je tudi zgodilo. Dne 2 3. m. m. so bili pri v z k 1 i c n i obravnavi vsi štirje obtoženci popolnoma oproščeni, razžaljeni županpabo imel sedaj malo daljšinosinbo plačal Patra Vencajza, vse druge stroške, kakor tudi našega zastopnika.
Pri vzklicni obravnavi je vse štiri obtožence zastopal g. dr. Globev-nik, ki je svoj vzklicni izvod posebno opiral na izpovedbo g. dr. Vavpotiča in pa na njegovo pismo z dne 2. septembra 1907, pisano nadučitelju Po-tokarju. Sedaj je govorila o tej stvari zadnja instanca, zbor štirih zakonov gotovo veščih sodnikov in ti so povedali s svojo razsodbo razžaljenemu županstvu v e 1 i-kološkemu,karmugre, namreč da postopa pristransko, da dela štafažo jajc arju in m agacinerju Oblaku. Sicer pa bomo gledali, da dobimo prepis vzklicne razsodbe in bomo razsodbo v celoti priobčili.
Da, visoko so se dvigale klerikalne glave, njih nade in želje so bile že takorekoč v žepu, a pregovor pravi: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade, in tako so tudi maščevalci zleteli prav nizko. Klerikalni občinski očetje so nadučitelja že prestavili, že so romale pritožbe bog ve kam, Potokar mora proč, on ni krščanski, on je kriv vseh prepirov, a kolo se je obrnilo in pravica je prišla na površje. Tako bomo še marsikaj dosegli, a ne kar čez noč, bodimo vztrajni in energični, saj nas uče skušnje, da trajajo boji marsikje na leta, predno s tare j o krivico in napade svojih nasprotnikov. Ako se Oblak baha s slo-novo kožo, to vas naj ne straši, vi pa nastopite nasproti kakor skala, v ko-jo butajo zaman valovi hinavskih prikritih maščevalnih pušic.
Delegacije.
Dunaj, 3. januarja. Delegacije začno delovati y odsekih šele po 17. t. m., ko se delegat je vrnejo s potovanja v Trst, Pulj in Reko, kamor jih je povabil mornarični odsek vojnega ministrstva. Najprej se zbere na posvetovanje odsek za zunanje zadeve, kjer bo imel minister baron Aehren-thal svoj ekspoze.
Vojaške  koncesije Madžarom.
Budimpešta, 3. januarja. Nekateri madžarski časopisi poročajo, da bo ogrska vlada že koncem januarja ali v začetku februarja primorana priti v ospredje s celim kom kleksom vojaških vprašanj. Prvotni načrt je bil ta, naj bi se že leta 1908. zahtevalo višje število rekrutov, toda čas je bil vendar prekratek, da bi s« javno mnenje in stranke na to za dostno pripravile. Zategadelj bo dne 10. t. m. minister Jekelfalussv zahteval le dosedanje; število rekrutov. Toda to velja le za kratek čas, ker na vojaškem polju bo sledilo presenečenje za presenečenjem. Spor zaradi zastav se reši na ta način, d a s e zastave sploh opuste. Vojna uprava se bo sklicevala na izkušnje, ki so se pridobile v rusko-japonski vojni. Glede služnega jezika je baje večina v generalnem štabu in pri vojnem ministrstvu za to, da se' madžarskim zahtevam vsaj deloma ugodi. Zapreka je le prestolonasled nik, ki se boji razkola v armadi, vendar je upati, da svetovalci tudi prestolonaslednika pregovore, nakar se uvede nekaka mešanica madžarsko nemškega (?) poveljevanja. Nadalje se uvede madžarščina za vsa vojaška sodišča na Ogrskem. Kadar se vse to ugodi, pride vlada z zahtevo, naj se zviša število rekrutov, in njena zahteva ne bo naletela na nobeno na-sprotstvo.
Nova stranka na Ogrsom.
Budimpešta, 3. januarja V političnih krogih kroži vest, da je v bližnji bodočnosti pričakovati velik prevrat. Z ozirom na splošno volilno pravico se snuje nova stranka, ki privede v parlament popolnoma nove zastopnike. Baje je sam ministrski predsednik dr. Wekerle, ki hoče osnovati novo stranko na ta način, da spoji del ustavne stranke z delom neodvisne stranke, a ost nove stranke bi naj bila naperjena proti neodvisni stranki, kateri hočejo odvzeti večino v parlamentu s tem, da razvije nova stranka gospodarski program.
Bosanski mohamedanci in 'grof Batthyany.
Budimpešta, 3. januarja. Poslanec grof Battyany je za svoj govor v delegaciji v prilog verski avtonomiji mohamedancev v Bosni in Hercegovini dobil o novem letu iz 65 bosansko - hercegovskih občin 211 brzojavnih čestitk. Grof Batthyany se je zahvalil predsedniku izvrševal-nega odbora bosanskih mohameda-nov Alibegu-Firdusu ter obljubil, da se bo razun za svobodo madžarskega naroda tudi vedno potegoval za bratski (!) narod v Bosni in Hercegovini.
Zaradi umora Sarafova.
Sofija, 3. januarja. Danes so zaprli tu uradnika bolgarske narodne banke Gjorgja Geščikova, ki je ob-dolžen sokrivde na umoru Sarafova. Gesčikov je bil poprej srbski častnik, pozneje pa je izdajal v Belgradu list »Avtonomna Makedonija«.
Iz Rusije.
Petrograd, 3. januarja. Državni svet je dovolil nad 15 milijonov rubljev za živež prebivalstvu v tistih krajih, kjer razsaja lakota.
V zimski palači, kjer stanuje Sto-lypin in v Carskem selu so zopet našli bombe. Policija je zaprla 19 oseb, ki so na sumu, da so nameravale umoriti carico-vdovo, 4
Varšava, 3. januarja. V Ha-barovsku je policija našla tajno tiskarno socialno-revolucionarne stranke ter laboratorij za bombe. Aretiranih je bilo 14 oseb, med njimi neki inženir, več realcev in tri ženske.
Likvidacija francoskih samostanov.
Pariz, 3. januarja. Kakor znano, je senat sklenil, odposlati posebno komisijo, da preišče delovanje likvidatorjev nad samostanskim premoženjem. Bivši ministrski predsednik Combes je izjavil, da ga je mučno dir-nulo, da so likvidatorji, ki so dobili od države predujma nad 8 milijonov frankov ter so dosegli še večje dohodke, vrnili državi le 850.000 frankov. Preiskava bo prinesla luč v to temno stvar.
Terorizem v Španiji.
Madrid, 3. januarja. Položaj v Barceloni je skrajno vznemirljiv. Strah pred neprestanimi atentati z bombami ovira ves razvoj. Hoteli in kavarne so prazni. Policija nima ni-kake moči; anarhizem se širi čimda-Ije huje. Kralj je za mesto sistiral ustavne pravice.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 4. januarja.
— Klerikalnemu volilnemu odboru je deželni glavar D e t e 1 a naznanil, da ne bo več kandidiral v deželni zbor in da se umakne iz političnega življenja. V koliko je gospod d. ž.-h.i glavar storil ta korak prostovoljno in v koliko so ga v to direktno ali indirektno prisilili klerikalci, katerim je bil že davno preveč objektiven in premalo strankarski, se pač ne bo dalo dognati, vemo pa, da so klerikalci že pred meseci računali s tem odstopom. Že pred meseci je bilo rečeno, da se umakne gospod pl. Detela in da bodo klerikalci na njegovo mesto kandidirali gospoda P o v š e t a in rečeno je bilo, da odloži potem g. Povše svoj državnozborski mandat, ter da hoče dr. Krek, naj bi postal poštar g. Slavko Ravnikar državni poslanec. Krek se je že pri zadnjih volitvah trudil, da bi spravil Ravnikarja v državni zbor, a tedaj se mu to ni posrečilo.
— »Slovenec« — vedno honeten V svojem poročilu o pridigah patra Rosslerja v misijonski  ostari ji smo pisali:
»Vse te pridige so bile čisto na vadna hujskanja. Pri polizbraženem ženstvu bodo seveda že imele nekaj uspeha, saj umstveno nerazviti ljndje radi sedajo na duhovniške limanice ali da bi se izobraženo  ženstvo dalo premotiti,  se nam  zdi čisto nemo goče.«
Te naše besede je »Slovenec« ta kole popačil:
»Narod« psuje navzoče ženstvo da je bilo napolizobraženo in umstve no nerazvito. Pri predavanjih je bilo navzočih vedno 700 do 900 dam, ari stokrat in je, slovenske in nemške uči teljice, gospe iz najodličnejših ljub ljanskih rodbin in dobra polovica so bile gospe in hčere ljubljanskih libe ralcev, ki so v svojem srcu krščanske Navzoča je bila tudi soproga deželne ga predsednika, ki po »Narodovi« kvalifikaciji spada zdaj med umstveno nerazvita bitja.«
Kakor Be vidi iz tega, si je »Slovenec« zopet privoščil prav navadno falsifikacijo. Naj bi mu dobro teknila. Izobraženega ženstvo tudi s takimi falsifikacijami ne pridobi. Vidi se pa tu zopet, da pri klerikalcih namen posvečuje sredstva.
— Kje je denar, gospodje poverjeniki? Mnogo naprednih Slovencev je ob priliki, ko so sprejeli knjige »Družbe sv. Mohorja«, darovalo svoj oboi za »Družbo sv. Cirila in Metoda« in ga izročilo poverjeniku. Mnogo taksnih slučajev je nam znanih zlasti v Ljubljani, v frančiškanski, šentpetrski in šentjakobski župniji. Povsod i so se brez dvoma nabrale znatne vsote za »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Vendarpadose-daj še nismo nikjer čitali, dabibilitidarovi izkazani z a »D ružbo sv. Cirila in Metod a«. Gospodje poverjeniki, kje je ta denar, kam ste ga dali?  V »Slovencu« smo čitali izkaze darov frančiškanskih, sentpe-terskih in šentjakobskih Mohorjanov za »Narodno šolo« v Št. Jakobu. Morda so častivredni gospodje poverjeniki darove, ki) so bili namenjeni »Družbi sv. Cirila n Metoda«, samolastno odmenili za »Narodno šolo« v Št. Jakobu? Nečemo trditi, da je »Narodna šola« v Št. Jakobu podpore vredna, dasi so v tem o žiru mnenja zelo različna, vendar nima nihče pravice, izročiti denar, ki je bil darovan izrecno za »D ružbo sv. Cirila in Metod a«, v drugo s v r h o in naj  bo tašetako plemenita in dobra. O porabi darovanega denarja imajo odločevati edino darovatelji sami m nihče drugi! Zato za h tev amo od poverjenikov »Družbe sv. Mohor-j a«, ki so sprejemali darove z a n a š o š o 1 s k o d r u ž b o , naj se izkažejo, kam so poslali te prispevke?   Ali so poslali te prispevke vodstvu »Družbe sv. Cirila in Metoda« ali pa so jih brez dovoljenja darovateljev izročili za »Narodno šolo« v Št. Jakobu, za katero dela v zadnjem času »Slovenec« zgolj iz sovraštva proti šolski družbi zelo sumljivo reklamo? Imeti hočemo pojasnilo in točen odgovor! Vse one pa, ki so poverjenikom izročili kak prispevek za »Družbo sv. Cirila in Metoda«, pozivamo, naj se na pristojnem mestu sami informirajo, komu se je izročil dotični njih dar!   Objestnosti in samovolji  gotovih  gospodov  je treba enkrat napraviti konec!
— Napredno ueiteljstvo in klerikalci. Klerikalni listi vedno z večjo prevzetnostjo poudarjajo, da bodo naprednemu učiteljstvu že pokazali, Če se ne spametuje in ne postane klerikalno. Iz vsake besede zveni najhujši terorizem. Nedeljsko zborovanje uči teljev v »Narodnem domu« je pa kle rikalnim hijenam dalo povod, da na naj nesramne j ši način sramote uči teljstvo. V Gostinčarjevi »Naši moči« se prerokuje, da dobe učitelji od ljudstva batine, ko se piše, da spada učitelj na klop, kjer ga bo i z o b r a zevalo klerikalno ljudstvo. Naziva učitelje zaničljivo »šomaštre«, učiteljice pa »šomastrice«, učitelj Pesek je govoril na zborovanju »t e 1 e t e n-sko in sirov o«. Očita se učiteljicam nepoštenost, učiteljem pa, da niso dostojni člani človeške družbe, ki predstavljajo višek nevednosti. Tako pisanje zahteva pač ne le odločen odgovor, nego tudi odpor.
— Obč. svet ljnbiianski ima v
torek, dne 7. t. m., ob 5. pop. redno sejo. Na javne seje dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila o preureditvi preskrbninskih užitkov uradnikov in uslužbencev mestnega magistrata; o dopisu mestnega magistrata glede ureditve pravnih razmer železniškega jarka tik podturenskega ribnjaka; o županovem dopisu glede sklepa transakcijske pogodbe s o. kr. vojno upravo v zadevi vojaškega pre-skrbovališča; o prošnji ^Vdovskega in 8i"rotinskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem" za prispevek; o prošnji mestnega šolskega sveta za prispevek za kurjavo zunanje Šole pri UrŠulinkah; o prošnji mestnega šolskega sveta za zvišanje prispevka za božič niče na mestnih otroških vrtcih; o prošnji „Bolniškega in podpornega društva pomočnih in zasebnih uradnikov za Kranjskou za prispevek ; o prošnji dijaškega podpornega društva „Radogoj" za prispevek; o oddaji tiskarskih in kamenotiskarskih del za prihodnjo triletno dobo; o dopisu mestnega magistrata glede odkupa sveta ge. Dermastija na Zaloški cesti v regulačne svrhe; o prošnji gostilni-Čarske zadruge glede sviranja glasbenih avtomatov v gostilnah in kavarnah ; o prošnji pripravljalnega odbora sa gostilničarsko in natakarsko šolo v Ljubljani sa podporo; o prošnji ku-ra tori j a mestne višje dekliške šole za prispevek k troškom letnega poročila tega zavoda; o proračunu mestnega zaklada sa leto 1908; o napravi tretjega rastlinjaka v podturnskih nasadih; o dopisu mestnega magistrata glede zboljšanja razsvetljave nekaterih cest. Na tajne seje dnevnem redu so predsedstvena naznanila in poročili o prošnji nekega posestnika, da je posojilu Mestne hranilnice na njegovo posest dati prednost pred nekim vknjiienim reversom mestnega magistrata in o prošnji Ane Stadlerjeve
sa podelitev koncesije sa posredovanje služb.
— Hesramno zlorabljanje verskih tnvstev. V agitaciji za svoje Časopisje so klerikalci nedosegljivi in se poslužujejo pri tem najnesramnej-ših sredstev. Tako prinaša mariborski „Slovenski Gospodar" v prvi letošnji številki uvodni članek s naslovom: „Praznik Sv. Treh kraljev- posvetite .Slovenskemu Gosp odarju" !M Že napis pove dovolj ; če pa še prebereš ta članek, za-gnjusiti se ti mora enkrat za vselej. Zahteva se od naročnikov lista, naj praznik Sv. Treh kraljev posvečujejo s tem, da agitirajo za nSlov. Gospodarja" in da vsak dosedanji naročnik dobi še enega novega naročnika. Tako se še niso zlepa zlorabljala verska čuvstva, zato mora vsak dostojen človek vreči od sebe tak časopis, ki trdi, daje „e dino pravo slovensko verno glasilo!" Ljubljanski nSlovenec" torej ni pravo verno glasilo.
— Na korist nemškemuSchul-vereinu'* so se odkupili od novoletnih voščil med drugimi ti-le ljubljanski „Nemoi": Lassnik, Kast-ner, Nagy, Hamann, Biirger, Jaz, Ranth, Jeuniker, Sohi tier, Til 1 in Ter din a. To so sami trgovci, h katerim pridno zahajajo Slovenci. Slovenski odjemalci zapomnite si jih in jim pridno nosite svoje groše, da bodo še ložje darovali svoje prispevke za potujčevanje slovenske deoe. Za „Sohulverein" so nadalje prispevali zdravniki dr. Evgen Gallatia,dr. Anton Pregel dr. Julij Sohu-ster in dr. Prossinagg. Dobrih slovenskih zdravnikov menda ni v Ljubljani, za to naj iščejo Slovenci zdravniške pomoči pri navedenih gospodih, bodo vsaj imeli zavest, da so posredno s tem podpirali tudi nemško šolsko družbo. Med darovalci za nemški „Sohulverein* čitamo tudi ime notarja dr. Fr. V oka. Slovenci uvažujte to in ravnajte se po zgledu njegove prevsvišenosti škofa Antona Bonaventure in njegovih somišljenikov, ki iščejo pravne pomoči izključno pri nemškem notarju, da mu s tem omogočijo, da lahko žrtvuje bogate prispevke v razne nem-škonacionalne svrhe!
— Vse demontiralo idrijski klerikalci v zadevi preteriranja rudniškega uslužbenca Iv. Repulusa. Arko se ni nič vmešaval v stvar in pisar Peternel je tudi popolnoma nedolžen. Čudno je le, kako to, da je o tem imenovanju govorila cela^Idrija. Prepričan sem, da govorica vendar ni kar tako brez podlage in raznesli so vest vendar klerikalci sami. Prav zato, da se posveti v to nad vse čudno in krivično imenovanje, sem priobčil dotično govorioo. Stvar se samo z de-mentiranjem klerikalcev ni popolnoma nič premenila, kajti o klerikalni poštenosti sem si na jasnem. Da ima Repulus slabo kvalifikacijo, kakor Žonta, je prav grda klerikalna laž, le v zadržanju ima slabši red, to pa je brez pomena, če se ve zakaj. Izpod-biti se tudi ne more dejstva, da ima Repulus vštevno z vojaškim službovanjem 16 službenih let, Žonta pa k večjemu 12. Kako ga je bilo torej mogoče preterirati brez klerikalnih mahinacij! Besedo pa ima o. kr. rudniško ravnateljstvo. J. N.
— Občinske volitve v Laškem
trgu so se vršile dne BO. decembra in so na celi črti zmagali Nemci in nemČurji. Tudi na slovenski strani je tega nekdo kriv in se bo ž njim že še obravnavalo. Odločno pa je pro-testovati proti izvolitvi okrajnega sodnika Huberta Wag-nerja. V okraju, kjer je 95% Slo-venoev, so nastavili za sodnika hudobnega in zagrizenega sovražnika Slovencev in komaj biva ta Človek šest tednov med nami, se pusti že voliti v občinski odbor, kjer so zbrani sami največji nemški zagri-zenoi. Izvolitev Huberta "VVagnerja jo očitno protipostavna in zato naj slovenski poslanci prisilijo poklicane faktorje, da store svojo prokleto dolžnost.
— „Pro cultura", v tem sna-menju so tržaški sooijalisti uprizorili loterijo, ki se izvrši 11. t. m. Štrajk,
— loterija, vidimo, da so ti sooijalisti zelo podjetni. Dokazano je pač s tem, da so blagajne prasne in da je treba
— delati.
— Tržaška delavska zavarovalnica zoper nezgode se je v avgustu pr. 1. preselila v novo Klunovo hišo na ulici Giosue Carduooi. Sedaj so vsa dela selitve menda vendar ie končana. In tudi so že nemški in italijanski napisi nabiti. Samo slovenskega še manjka! Mi zahtevamo, da se na vsak način pribije in preskrbi tudi slovenski napis na vrata, ker ta savod služi v velikem delu nam Slovencem in je tudi potreben, da se ljudje spoznajo. Radi tega naj predsedništvo le hitro ukrene vse potrebno in slovenski poslanci Čuvajte, da se to zgodi. Od te znane kamore v zavarovalnici si ne bodemo pustili prav nič več dopasti! Sedaj se je zgodilo, da so res od nas večkrat omenjenega dr. Luazato imenovali sa
— podravnatelja namesto odstopiv-iega dr. Cimadorija. Le temu dr. Cima-dorJjn je morala zavarovalnica plačati 90000 K odpravnine! Lep denar! Za petnajst let službe! In sedaj ima selo mladi komaj bivši avskultant dr. Luzzato tudi stalno plačo 5000 K. Lepo skrbe zase in delajo z denarjem. Zategadelj pa se je treba že sedaj pripravljati, da pri prihodnjih volitvah Slovenci prodremo in s tem dobimo vsaj nekaj vpliva in kontrole
— v to nezgodno zavarovalnico.
— Dr. Sedel in dr. Nagi imata lepe namene. V proslavo šestdesetlet-niče vladanja našega cesarja sta ta škofa sklenila — ne vemo s kakim denarjem — ustanoviti v Gorici menda v viH Bekman katoliško gimnazijo popolnoma po vzgledu in modelu Bo-naventure v št. Vidu. Ta gimnazija naj obsega v nižjih razredih itabjan-ski, nemški in slovenski oddelek, višji razredi pa naj bodo povsem nemški. Vsi pa skoz in skoz katoliški in jezuitski. Tako se hoče dr. Sede j hvaležnega izkazati — ne vemo — komu. Za nas Slovence pa je značilno in zelo žalostno, da ob priliki vsakega lepšega praznika moramo dobiti zaušnico. In kaj naj bode taka gimnazija drugega nego udarec, kakor da bi pri nas ne bilo že vse dvakrat preveč katoliško. Ce bi Sedej in Nagi konečno sama plačala to svoje podjetje, bi se smejali in drugega nič. Tako bode pa vsa ta fanatična podjetja prenapetih katoliških petelinov moralo plačati deloma vsaj naše slovensko — ljudstvo. Kmet plačuje, škof pa zapravlja, to bode kmalu devizi za nas nesrečne Slovence.
— Imenovan je praktikantom v o. kr. dvorni biblioteki na Dunaju g. dr. Franc Kidrič, rodom iz Rogaške Slatine.
— Imenovanja pri pošti. Poštna konoipista Peter Jankovič in dr. Anton Sohmidt pl. Ohegy sta imenovana za poštna komisarja. Poštni vežbeniki Guidon Vidovioh v Trstu, Fran Matjan v Ljubljani, EvgenFrancovig v Gorici, Fr. Podboj v Ljubljani, Herminij Giacicb. Ljudevit Vodopiveo, Martin Burich, ErnstTaft in Narcis Udovissiohv Trstu, nadalje poštna ofioijanta Fran Ber nardis in Edgar Miani v Trstu so imenovani za poštne azistente. Stavbna pristava Er nes t Laur e;n-Čič v Pazinu in Aleksander Martini v Trstu sta imenovana za stavbna komisarja. Stavbni komisarji Robert Carrer v Trstu, Gustav Stedrv v Ljubljani in Friderik Crepaz v Gorici pa so imenovani za višje stavbne komisarje.
— Iz šolske službe. Učitelj g. Frano Lončar v Rakitni je dobil zaradi bolezni dopust, na njegovo mesto pa pride sa suplenta izprašani učitelj g. Ivan Gabrov-S e k.
Iz gledališke pisarne. Zaradi obolelosti gospe Danilove uprizori se nocoj namesto „Roze Bernd" A. Ro-b dova rodbinska drama „V somraku". V ponedeljek, na Sv. Treh kraljev dan se uprizori popoldne (nepar) „Trnjulčicau, zvečer pa se ponovi (za par) Cankarjeva farsa ^Pohujšanje v dolini šentfl or-j anski".
Dražbe sv. Cirila in Metoda
Šolski Odsek je v seji dne 20. deo. 1907 storil jako važen sklep: odpraviti tajno kvalifikacijo glede družbenih učiteljev. — Otroški vrtci se reformirajo, načrt je sestavil učitelj F. Škulj; ko ga vodstvo odobri, postane navodilo vsem družbenim vrtcem. — Sole se bodo nadzorovale intenzivneje, nadzornik stopi v dotiko tudi z ljudstvom, vse delovanje naj je v evidenci. — Družba bode v proslavo Bleiweisa in Vodnika izdala knjižico, pisano v mladinskem tonu, oskrbela pa tudi umetno izdelanih razglednic teh dveh velikih slovenskih mož.
Računs e listke družbe sv. Cirila in Metoda so nadalje naroČili sledeči: Iv. Zupančič, gost. Vod-mat pri Ljubljani; Ivanka Kimoveo za  gost. „Pri Lipi";  Frano Konšek, c. kr. poštar  in  gost.  Trojane; M. KnaniČ, gost. „Pri Pošti", Litija; A. Mikuž, Sv. Lucija ob Soči, Goriško; hotel „Ilirija", Ljubljana;  K. Verli, Cerknica (Kranjsko); hotel nLloyd", Ljubljana; hotel Seidel, Ljubljana; „Narodni dom", Ljubljana; Tonči Je-ževnikova, učiteljica, Mozirje; Josip Zuro,  župan v Kandiji, Rudolfovo; Antonija T u ček, Novo mesto; Stanko Vrtoveo, Tolmin; Fani Šlajpah, Velika Loka; „Narodna kavarna", Ljubljana ; MalČi Germ pri g. Maverju, Kranj; Fr. Pikel, tajnik moŠ. podružnice v  Žalcu;   Gostima Zupanova, Ljubljana; gostima Kovačeva, „Pod Skaloo";   restavracija   „Perles"; L Glešič, gostilna pri  „Petelinčku" v Gorici, Nunska ulioa št. 72; gostilna ^Zupančič", Ljubljana; hotel „Štru-kelj",  Ljubljana;  I. Peternel, hotel „Triglav", Bled; Podružnica Kranjska gora za hiši  „Slaveo" in „oerne"; Anica dr. Krautova; Ana Dimnik, Trbovlje.
„Društvo slovenskih profesor le v" nas prosi, da objavimo naslednjo notico: Ljudsko izobraževalno društvo „Akademija" v L ubijani prosi Člane profesorskega društva, naj bi prirejali javna predavanja ne samo v Ljubljani, ampak tudi izven Ljubljane, zlasti na deželi. „Društvo slov. profesorjev" pozivlje svoje Člane, naj se blagovolijo odzvati temu pozivu ter javno predavati.
Petdesetletnica smrti Badec-kega je jutri. Radeokv je bil, kakor znano   častni   meščan ljubljanskega
mesta.
Ustanovni shod društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani bo dne 5. januarja ob 3. uri popoldne v dvorani hotela „Ilirije" v Ljubljani.
Slovenskega trgovskega društva „Merkur" plesni venček bode v soboto, dne 18. januarja v veliki dvorani „Narodnoga doma". Vabila se bodo razposlala v nekaj dneh. Pri velikem številu vabljenih je lahko mogoče, da smo koga nehote prezrli. Prosimo tedaj vse one, ki bi v krat kem vabil ne prejeli, da to odboru sporoče, nakar se jim bodo vabila takoj poslala.
Občni zbor slovenskem trgovskega drnštva »Merkur" bode v nedeljo, dne 26. januaria ob 10. dopoldne v društvenih prostorih Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi prememba pravil.
Šolska tožba« Jako nezdrave razmere vladajo na II mestni ljudski šoli v Ljubljani. O tem se bo morala končno govoriti resna beseda — če skoraj ne odnese burja pretežkih spon. Silijo se celo bolni učitelji, da morajo suplirati odsotne tovariše, četudi se sami z največjo težavo pri-vlečejo v Šolo oči vidno še bolni. Bridko je bilo videti včeraj, ko je tak bolnik prosil, naj se mu prizanese s suplenturo, ker komaj vrši svojo dolžnost v svojem razredu, a dotičnik ga niti poslušati ni hotel, ampak bežal godrmaje: za dopust prosite! Je li to Človeško?
Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo je priredilo zadnjo soboto „Silvestr ov večer", ki se je izvrstno obnesel. Steinerjeva   dvorana   in postranski prostori so bili natlačeno polni. Prišli so na veselico trnovski in krakovski posestniki s svojimi rodbinskimi Člani, kakor tudi delavci, obrtniki in uradniki. Domačnost je vladala nad zbrano družbo ves večer in kako izvrstna zabava je bila, priča to, da se večina družbe ni mogla ločiti od Steinerja do rane zore.   Oddelek „Slavca" je razveseljval družbo z ubranim petjem ves večer; družbinska igra je s krasnimi dobitki zadovoljila vsakogar, ki je kaj dobil; g. J. je nastopil v komičnem prizoru „Kurji želodček" ter je z igro in petjem dosegel popoln uspeh, a nastopili so tudi štirje rini „om okavz ar j i", ki so morali pevske točke dodajati, da so zadovoljili hvaležno občinstvo.   Ob poluoči je predsednik društva, gosp. Anton Trstenjak, stopil na oder in pozdravil Krakovčane in Trnovčane v daljšem govoru.   Omenjal je, koliko lepih uspehov je doseglo društvo v kratkem času. Oba okraja, krakovski in trnovski, združila sta se politično in socialno.   Posebno je oživelo socialno življenje v obeh okrajih, kar nam posebno pričajo veselice, katerih se oba okraja udeležujeta v mnogo-brojnem številu.  Posebno je poudarjal,  da se je osnovalo naše politično   in   prosvetno društvo, da  se  je  osnovala  krasna javna knj ižnic a, katera ima sioer bogato zalogo knjig, a vendar ne more zadošča vati prevelikemu navalu izposoje val cev knjig.   Nihče ni pričakoval, da  bodo  Krakovčani  in Trnovčani tako hlastno segali po knjigah. Osnoval se je v Trnovem strelski klub, a kar je najvažnejše, osnoval se je Sokol, ki že zdaj šteje 170 Članov. Predsednik je razlagal, koliko je društvo storilo  na gospodarskem polju, za ceste, za uravnano ulic, za razsvetljavo, sploh za olepšavo in za prometne ceste.   Nedavno je prišla magistratna komisija k nam, da se prepriča o naših zahtevah. Sam ljubljanski župan se je izjavil, da ga veseli vsestransko gibanje in Življenje V Krakovem in Trnovem. Predsednik je pozival občinstvo, naj pristopa k društvu, katero stoji na čisto demokratski podlagi in katero  si ravno vsled tega pridobiva simpatije in tla v obeh okrajih.   Spominjal se je viharja, ki je divjal ob zadnjih volitvah, ko je zmagala naša stranka. Zmagali bodemo tudi v bodoče.   Veselimo se uspehov v preteklem letu; lahko rečemo, da smo s političnim in socialnim napredkom zadovoljni. Govornik je potem zaključil tako-le:   Za spomin na preteklo leto podajem Vam šopek, v katerega sem zbral tri najlepše rože. Prva roža jo prijateljstvo, ki naj vlada med nami; draga roša je lj u besen in sloga, ki naj veže naša srca; a tretja slovenska narodnost. Bodimo ponosni, da nas je rodila slovenska mati in da smo
pristaši narodno-napredne stranke. Občinstvo je govornikovi izvajanja navdušeno odobravalo. Potem se je oglasila domača harmonika, ras vil se je ples in sabava, ki nas je družila v najlepši slogi do konoa.
Odbornice šentjakobske, trnovske In frančiškansko-šenklavške podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« se prosijo, da se zanesljivo udeleže seje, k i b o jutri ob 11. dopoldne v damski sobi »Narodnega doma«.
Občni zbor »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev« v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 20. t. m ob 8. zvečer v restavraciji »Narodnega doma« z običajnim dnevnim redom.
Telovadno društvo »Sokol I.« v Ljubljani priredi jutri, v nedeljo 5. januarja 1908. v »Mestnem domu« zabavni večer, kakor že poroeano. Zabavni odsek marljivo izvršuje predpriprave. Iz prijaznosti mu pomaga večje število narodno zavednih gospodičen šentpetrsko - poljanskega predmestja. Cenjene gospodične prevzele so tudi poslovanje v paviljonih na večer prireditve. Vse kaže, da bo ta večer u ud i l obilo vsestranske zabave. Cenjenemu občinstvu priporočamo, da mnogoštevilno poseti večer tega mladega sokolskega društva.
Na zabavni večer pevskega društva »Slavec«, ki bo v ponedeljek, dne 6. t. m. ob prosti vstopnini v restavraciji »Narodnega doma« ob 8. uri zvečer, opozarjamo vnovič cenjene čitatelje. Na sporedu je petje, komični prizori, tombola in ples in razne druge zabave za plesalce in neplesalce.
Gostilničarski sestanek. Opozarjamo na današnji oklic ljubljanskih gostilničarjev na važen stanovski sestanek, ki bo v torek, dne 7. januarja v hotelu pri »Južnem kolodvoru« (g. Sevdel) o neki zelo vitalni zadevi hotelirjev in gostilničarjev. Vabila se ne razpošiljajo.
Simon Gregorčičevo javno knjižnico in čitalnico v Vegovi ulici št. 2, je obiskal v preteklem tednu, t. j. od 28. grudna 1907, do 3. prosinca 1908, skupno 601 čitatelj. Povprečni obisk je znašal torej 86 oseb na dan.
Mestno drsališče pod Tivolijem. Ker je vsled trajnega mraza nastal krasen led, se bode otvorila v teku prihodnjih dni drsalna sezona na mestnem drsališču pod Tivolijem. Pričakovati je, da se v interesu drn-žabnega življenja priljubljeni in zdravju koristni šport drsanja tudi letos tako živahno razvije, kakor lani. Zato se slavno občinstvo opozarja, naj si pravočasno preskrbi vstopnice ter naj z mnogobrojnim obiskom podpira to narodno podjetje. Na drsališču so se izvršile vse potrebne poprave. V garderobni paviljon se je vpeljal vodovod in je, kakor lani, srednji trakt prirejen za buffet. Oskrbela se je tudi nova krasna električna razsvetljava. Na drsališču svirala bode godba večkrat v sezoni. Letne vstopnice se dobivajo pri mestni blagajnici in pri hišniku na drsališču, dnevne vstopnice pa pri blagajnici na drsališču.
Prifateijski večer „Političnoga, gospodarskega in izobraževalnega društva za vodmataki okra)1' je
uspel na Silvestrovo prav sijajno. Mešan čveterospev je zapel izborno več narodnih pesem. Vladalo je vobče pravo družinsko prijateljstvo med udeleženci, zato se je splošno Čulo, da tako neprisiljene domaČe zabave še ni bilo v Vodmatu. Dobitki tombole so bili res lepi. Odbor društva se zahvaljuje vsem p. n. darovateljem krasnih dobitkov za tombolo ter oe-njenim damam, ki so sodelovale pri petju ter pri izpečavanju tombolskih kart in razglednic. Gospod Zupančič je postregel s pristno kapljico, gospa Zupančičeva pa z izborno kuhinjo. Društvo naj bi priredilo v najkrajšem čssu zopet tak neprisiljen prijateljski sestanek!
Tvrdka Duterhuber na Dunajski cesti je odpustila vse svoje delavce. Dosedaj so delali delavci po deset ur na dan in so bili plačani od ure. Ravnatelj je skrčil delavski Čas na osem ur. Ker so delavci, posebno profesijonisti, nekaj godrnjali, so bili odpuščeni.
Redni letni zadrutni zbor deželno zadruge dimnikarjev na Kraniskom je bil v nedeljo, dne 23- decembra 1907 ob treh popoiudne v salonu hotela „Južni kolodvor" v Ljubljani, Kolodvorske ulice Št. 43. Zborovanja se je udeležilo izredno veliko članov iz cele Kranjske, namreč 25. Računski zaključek za 1. 1906, ki izkazjje 196 K 79 h dohodkov in 81 K stroškov, torej prebitka 115 K 79 h, se je bres debate odobril. Celo sborovanje bilo je pa vseeno zelo burno. Na dnevnem redu tega zborovanja je bila namreč razdelitev mesta Ljubljane in cele dežele kranjske na dimnikarske okraje. Ker se pa Člani zadruge niso mogli ali pa mogoče tudi niso hoteli sporazumeti, ni prišlo v tej sadevi do pravega sklepa. Ravno pri tej točki je bilo sborovanje najbolj burno, ker dva ljubljanska dimnikarja nista voljna odstopiti skoro
polovico svojega dosedanjega dela. Ta bodo morala ie oblastva sama vmes poseči, ker drugače nikakor ne bo šlo. Dalje sta se sprejela enotna cenika za dimnikarska dela in sioer za mesto Ljubljano posebni in za deželo kranjsko zopet posebni cenik. Pri volitvah novega načelstva je izjavil sedanji načelnik g. Ivan Vrhoveo, da odklanja vsako izvolitev, ker mu pri takih razmerah, kakršne vladajo zdaj med dimnikarji, ni možno več sprejeti izvolitve. Volilo se je po listkih in večino glasov je zopet dobil dosedanji načelnik g. Ivan Vrhoveo, ki je po daljšem prigovarjanju končno le vsprejel izvolitev. Podna čelnikom zadruge bil je izvoljen g. Fran Mrli a r iz Planine pri Rakeku. Kot Člani načelstva so pa bili izvoljeni gg. Fr. Geraldi (Krško), Vaclav M al a vasic (Vrhnika), Mihael Zalokar (Radovljica), Viljem Dopfer in Ivan Schauer (Ljubljana). Kot namestniki so bili izvoljeni gg. Pogačnik (Litija), Verderber (Kočevje) in P o tuče k (Kranj). Za pregledovalce računov pa gg. Rogelj (Sp. Š.ška) in Kernc (Ljubljana).
Preselitev Leopold Filipove ustanove za uMtelte. To ustanovo v znesku po 89 K 13 h so dobili za leto 1908, 1909 in 1910: pomožna učitelja Ivan Web er v Verdrengu in Josip Mihelič v Selu, provizončna učitelja Anton K na p v Vrabčah in Frano Kermelj na Šentjurski gori, definitivni učitelj Ignacij Labe mik v LeŠah in provizorična učiteljica Antonija Vižin pri Sv. Trojioi.
Legarja ni več v Budanjah, Dolgih poljanah, MavČah, \ Slapu, Gradišču in Vipavi. "t^SJOal
V Vačah se je prva tatvina v novem letu zgodila že 1. januarja takoj po 12. uri ponoči. Ukradeno je bilo gostilničar k; Frančiški Dobra v če vi iz dimnika svinjsko stegno in kit-base v vrednosti 20 K. Orožniki so že rano v jutro izsledili in prijeli tatu.
Preložitev sejma Letni in živinski sejem v Vidmu je bil doklej v ponedeljek po rožnivenški nedelji, odslej pa bo 1. marca vsakega leta, če bi bil pa praznik ta dan, pa prihodnji delavnik.
Podružnica družbe sv. Cirila
in Metoda na Bledu je poslala centrali 75 K 25 v, ob enem pa naroČila 1000 računskih listkov.
Silna   katastrofa ie zadala
ž upnika Načeta Kutnarja na Bački i Dolenjskem. O tem se nam piše 2n decembra 1907.: Farani so kratki malo sklenili, da odpravijo bero-k< dekturo, in so jo tudi res odpravili. Ko je Kutnar sprevidel, da na noben način ne more obdržati bere, se je uial. Precej na to je na obč urad pismeno ukazal, naj mu ta preskrbi hlapca-cerkovnika in orglavca. Župan se pa zato ni nič zmenil in pri proračunski seji je celo neki klerikalec rekel: „Ako je ena reč preč, naj bo vse preč. Kdor se drzne z vrečo po fari, mu jo jaz prvi'z nožem zrežem." Ko je Nace o tem zvedel, da je vse zastonj, da bi mu hlapca - cerkovnika plačali, je pa začel takole govoriti: „Na starega leta dan bom še pustil orglati in zvoniti, na novega leta pa nič več. Tem besedam so se nekateri smejali, drugi so nad njimi zmajali z glavami, tercijalke so pa celega vraga skovale o teh brezverskih liberalcih. Toča bo pobila če ne bo orglanja in zvonenja. Da je zahteval Kutnar, da bi mu plačevali hlapca-mežnarja je nesmisel. Za cerkovnika je določen vrt pri cerkvi, mala hišioa, njiva in vinograd. Seveda Če je Šlo vino po drugem grlu, ga seveda cerkovnik ne more dobiti. Naj župnik iz dohodkov peterih letnih sejmov, ki neso najmanj 1000 gld., plača orglavoa in hlapca mežnarja, ne pa zahteva od faranov kakih 300 gld. za ti dve službi. Prihodnjič bomo povedali katero o cerkvenem premoženju na Bučki, kjer ključarja še pisati ne znata.
Drnžbl sv. Cirila in Metoda v
Ljubljani je poslal dr. V. Maurer v Krškem zuesek 51 K — in sicer so darovali ti le: dr. B. Gallasoh 20 K; dr. J. Mencinger 10 K; za računske listke hotel Gregorič 4 K; J. Jerman 4 K; A. Rupert 1 K; za sprejemnice po 2jK: Josipina Jerman, Fr. Lunder, Joško Pfeifer, M. Prevčeva; po 1 K: Amalija Jagovio; po 40 v.: Fr. Ma-rinček, Albin Marčič, neimenovana, Frano Vavpotič; po 20 v.: Frano An-tolič, Vino. Gavelka, A. LeviČnik, dr. J. Mencinger, neimenovan, L. Oovirk, J. Žabkar.
Ljudsko kuhinjo v Idriji se namerava nastaniti v občinskem poslopju št. 136 in je občina že odpovedala sedanjemu najemniku Antonu Jelenou prod jalniške prostore. Občina je prejemala 800 K letne najemšČine in po-menja prepustitev poslopja v omenjeno svrho precejšnjo žrtev sa njo. Ker ustanavlja erar ljudsko kuhinjo, naj bi občina le pod tem pogojem oddala poslopje, če o. kr. rudniški erar podere sedanje staro poslopje in sezida vpoštevaje razširjenje ulice, novo, eno ali dvonadstropno poslopje. V pritličju naj bi bili prostori za ljudsko kuhinjo, v prvem nadstropju pa
učne sobe za dekliški gospodinjski tečaj in tu ter v podstrešju stanovanja, ki jih v Idriji Še vedno zelo primanjkuje. Čd se že ustanovi tako važen zavod, naj se ustanovi takoj v početku tak, kakoršen mora biti. Le tedaj mu bo zagotovljen prospeb, polovičarsko delo se ni še nikjer obneslo.
Telovadno drafttvo „Sokol" v
lireh ima svoj III. redni občni zbor v nedeljo, dne 12. t. m. ob 2. popoldan v društveni telovadnici v Novi vasi. Poieg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje: „Nehaj misli o delu sokolskem
Prostovoljno gasilno društvo v Postojni priredi v ponedeljek, 6. prosinca, veselico v hotelu „Ribnik" v Postojni z deklamacijo, petjem, Šaljivo poŠto in plesom. Začetek ob polu 8. zvečer.
Iz Zagorja ob Savi. Obxni zbor narodnega bralnega društva v Zagorju ob Savi bo dne 6. t m. ob 4 popoldne v prostorih gospe Wein-bergerjeve. V slučaju nesklepčnosti bo eno uro pozneje nov občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število ude-ležnikov.
Štedenje v slovenskih deželah. Iz statističnih podatkov, koliko denarja je bilo leta 1900 in koliko leta 1905 v avstrijskih hranilnicah, je razvidno, da sta bila na prvem mestu Tirolska in Predariska, kjer se je zvišal povprečni imetek posameznega vložnika od leta 1900 do 1905 za 341 K, od katerih odpada 162 K na leto 1905. Na drugem mestu je Kranjsko s poviškom 204 K, potem sledi Primorsko s poviškom 191 K, Štajersko s 185 K, Nižia Avstrija s 181 K, Šlezija s 178 K, Gornja Avstrija s 176 K, Koroško s 163 K itd. Dalmacija pa kaže nazadek za 182 K. Te številke so kaj poučne. Znameniti povišek povprečnega imetka posameznega vložnika na Tirolskem in Predariskem je v očitni zvezi s povzdigo prometa s tujci v teh alpskih deželah, doČim izhaja povišek na Koroškem in Primorskem brez dvoma od zgradnje alpskih železnic, ki je odprla velik pritok denarja v te kronovini. Nazadek v Dalmaciji izraža neugoden gospodarski položaj tega dela Avstrijj.
Slovenskega trgovskega drnštva V Mariboru ustanovni občni zbor bo v nedeljo, 5. t m , ob polu 4. pop. v gost'lni „Narodnega doma". Zvečer ob 8. uri bo v mali dvorani trgovski večer z godbo, prosto zabavo in plesom. Godbene točke bo sviral trgovski orkester.
Narodna delavska organizacija v Trstu priredi v soboto, dne 4. t. m v veliki dvorani „Narodnoga doma" v Trstu I. veliki ples.
Hrvatsko primorsko gledališče
priredi od 5. do 13. t. m. predstave v tržaškem ^Narodnem domu" pod vodstvom ravnatelja Markoviča. Pri predstavah nastopijo umetniki zagredškega gledališča in feicer prva hrvatska tra-gedinja Marija markiza S tr o z z i, intendant g. Fijan in g. Borštnik.
Ogenj. V tovarni zamaškov Davida Moli er j a v Trstu je nastal včeraj zjutraj ogenj, ki je uničil 16 metrov dolgo skladišče, polno plute. Škode je 12 000 K. Pred dobrim letom je tovarna  popolnoma pogorele.
Z vlaka je skočil v Trstu 26 letni delavec Anton Rak ar iz Ma-raza pri Buzetu V tem je pridirjal po drugem tiru nasprotni vlak, ki ga je zgrabil in vrgel v skalnati jarek, kjer je obležal mrtev.
Mraz Tržaška burja je obiskala Ljubljano in jo do dobra prepibala. Sčistila nam je zrak in pritisnila gladino živega srebra v toplomeru globoko doli pod ničlo. Snoči se je burja hotela skazati posebno silno, zato je kar cvileč rezala okrog ušes in zato se ji je vsak umaknil v varno zavetje. V Trstu je včeraj burja dosegla hitrost 90 km na uro.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od danes do vštetega torka sledeči zanimivi spored: S tež-kočo spojen poziv (komično). Satan se zabava (fantastično). Izdajstvo in maščevanje (drama). Neprijetni naslanjač (komično).
Panorama - kosmorama na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarn i*11 nam kaže od jutri naprej potovanje po planinah ob Anižki dolini. Krasni Erzberg in romantična soteska Gesause.
Meteor, mesečni pregled. Minuli mesec gruden je bil zelo mil» toda precej moker. — Opazovanja n*^ toplomeru dado povprek v Celsijev stopnjah: ob sedmih zjutraj 0 4°, o dveh popoldne 3 7°, ob devetih zv~ čer 2 0°, tako da znaša srednja zraon temperatura tega mesena 2 0°, sa 3 v nad normalom ; največ 9 4° dne 13 najmanj —6 0° dne 18. — Opaao vanj a na tlakomeru dado 735 1 m-kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0 9 pod normalom; najvišje 7601 dne 18. zjutraj, najnižje 7180 dn' 14. zvečer. — Mokrih dni je bilo i* padavina, dež in sneg, znaša 169 0 mg
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" it 3, dne 4. Januarja 1908.
j največ 71 3 je padlo dežja dne 6., ko je stala luna v zemeljnem obližju. Meglo smo imeli ob osmih dnevih; med vetrovi se je najbolj oglašal severovzhodni, vendar njegovo moč je krotila južna sapa, ki je tudi ta mesec pridno pihala, tako da smo dober del zime prav lahko prebili. Božični dan jelo je snežiti, pa snežna odeja se ob milem vremenu ni mogla držati ter že v par dnevih izginila. — Tekočega meseoa prosinoa pride luna dne 2. ob polnoči in dne 30. proti poldne v zemljino bližino.
Dva kockurza razglaša deželno sodišče in sicer nad premoženjem v Ljubljani umrlega Ludovika F an-t in i j a, lesnega trgovca in restavra-terja iz Vidma na Laškem, ter nad premoženjem Ivana Bolte v Šte-panji vasi. Upravitelj konkurzne mase je dr. Kap u s ozir. dr. Hudnik.
Jutri v nedeljo se vrši v gostilni pri „RibČu" na Dolenjski cesti veselica. Godba na lok.
„Društvena godba ljubljanska11 koncertuje danes zvečer v hotelu Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. — V ponedeljek 6. t. m. je koncert v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice) Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Huda ko osa je leta 1885. v Olimju na Štajerskem rojena Marija Zakovškova, kateri delo nič kaj posebno ne diši, a hodi pa vendar rada lepo oblečena in dobro živi. Te dni se je naselila v nekem tukajšnjem hotelu in ko se je policiji njeno življenje ni zdelo nič posebno redno, jo je snoči na ulici stražnik aretoval.Zakovškova pa se ni dala kar tako ugnati. Začela je vpiti in obsipati stražnika z raznimi psovkami, ga suvala v prsi ter mu podstavljala noge tako, da jo je le s težavo spravil na stražnico. Za svojo hrabrost se bode zagovarjala zaradi hudodelstva javnega nasilstva pri deželnem sodišču, kamor jo bila danes oddana, potem pa bode morahi z neprostovoljnim spremstvom v svojo občino.
Kratko svobodo je vživalo pet prisiljencev, ki so predvčerajšnjim pobegnili iz Ljubljane od dela. Dva so prijeli v Šiški, tri pa na »Rauber-komandi« pri Postojni in tako je zopet prišla cela petorica srečno pod streho.
Obesil se je danes dopoldne v podstrešju hiše št. 10 na Karolinški zemlji oženjeni 331etni čevljar Jožef Perše. Obesil se je na čevljarski jermen. Na lice mesta došla policijska komisija je mogla konštatovati le še smrt, ter je odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Nesrečnež je zapustil ženo in štiri nedorastle in nepreskrbljene otroke. Perše je bil hud alkoholik, vsled česar je bil večkrat zelo otožen, kar ga je tudi najbrže tiralo v smrt.
Karambol. Včeraj sta posestnik Jožef Urh iz Lahovč, ki je pripeljal v Ljubljano v šolo svojega sina in iz-vošček Evstahij Lipič z vozovom tako močno trčila, da sta oba popadala z voz. Lipič si je zlomil roko in tudi Urh je zadobil močne poškodbe. Oba so prepeljali z rešilnim vozom v de-deželno bolnišnico.
Tatvina* Danes ponoči je v hiši št. 13 v Zvonarskih ulicah neki Kotz-beek, rodom iz Ormoža ukradel nekemu dekletu 300 K dei rja in zastavni listek, na katerem je bilo zastavljenih za 100 K dragocenosti, potem pa urnih korakov odnesel pete v neko kavarno, kjer ga je policija izsledila in aretovala. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Izgubil je železniški zavirač Jožef Pirjevec Črno denarnico, v kateri je imel 10 K 80 v denarja.
Drobne novice. Orožne v a -j e bodo tudi letos od sredi meseca marca do konca septembra tako, da si more vsak rezervist izbrati čas, kdaj najlaglje pride k vajam.
— -Nesreča v gorah. Poštni oficijal Maver in gdč. Bondy z Dunaja sta se preteklo nedeljo v gorovju Rax ubila.
— Svojomater je ustreli 1 v Lundenburgu 251etni Siegfried Gerber, ker mu ni hotela dati krone.
— Bojza m i 1 i j o n a r j e v o hčer. Francoski poslanec Castellane ima za ženo hčer ameriškega milijonarja Goulda. Nedavno se je zakon ločil, a Castellane je še vedno upal, da se pomiri z ženo ter je naprosil princa Sagana za posredovalca. Princ pa jc posredoval tako, .da se sam poroči z bivšo Gouldovo ženo. To je Castellana tako ujezilo, da je pred cerkvijo napadel princa ter ga nevarno ranil.
— Požar v petrolejski jami. V petrolejski jami v Tirgovi-štu na Rumunskem je nastal požar ter je zgorelo več delavcev. Dosedaj so izvlekli tri mrtve in štiri ranjene.
— Harden obsojen. Dolgotrajna obravnava Moltke-Harden se je končala z obsodbo pisatelja Harde-na štiri mesece ječe. Grofa Moltkeja baje cesar takoj reaktivira.
— Proti draginji premo-g a. Dunajska mestna občina je sklenila z železniškim ministrstvom po-
godbo, da mora ministrstvo oddajati mestu po 400 vagonov premoga na dan, da ga mestna občina oddaje po zmerni ceni prodajalcem.
— Proti previsoki stanarini so se uprli najemniki v Njujorku. O novem letu se je več tisoč rodbin uprlo, da nočejo plačati stanarine.
— Proti Sokolskim društvo m. Glasilo poslanca Klofača piše, da se je vojaštvu strogo prepovedala udeležba na Sokolskih prireditvah.
* Divji mož. V Belgiji so videli kmetje v gozdu Soignies čudno žival, ki je skakala z drevesa na drevo, končno pa zginila v grmovju. Prebivalstva se je lotil velik strah. Končno se je priredil splošen lov, da se reši deželo zagonetnega strahu. Res so naleteli v grmovju na popolnoma nagega človeka z dolgimi, razmršenimi lasmi in ravno tako brado. Mož je skakal po drevju, kakor opica, potem pa zopet izginil v grmovju. Šele pri drugem lovu so prijeli čudnega moža. Pri tem je mož divje zarjovel, a na vprašanja ni odgovoril. Hlastno pa je požrl kruh, ki s o mu ga ponudili. Opici podobni človek je nosil okoli vratu verižico z medaljonom, ki je imel napis »Mvgrean«. Policija je dognala, da je bilo tako ime neki norveški barki, ki se je leta 1895. na Francoskem nabrežju razbila ter se je vse moštvo potopilo. Moža so prepeljali v Antvverpen, in tam se je dognalo, da je res mornar s ponesrečene norveške barke. Ko ga je neki kapitan ogovoril norveško, se je mož tako razburil, da je omedlel. Pozneje se je zavedel ter pripovedoval romantično dogodbo, kako se je edini rešil s potopljene barke, potem pa živel celili dvanajst let v francoskih in belgijskih gozdih kakor zver.
* Prvi Anglež na Japonskem se je pojavil za časa, ko je vladala na Angleškem kraljica Elizabeta, ponosna hči Henrika VIII. Anglež se je imenoval Will Adams ter je bil mornar iz grofije Kent. Za mornarja svoje dobe je bil vsekakor nenavadno izobražen ter je učil takratnega japonskega vladarja, ustanovitelja zadnje dinastije Šogunov, geometrijo in druge matematične znanosti ter je sploh prispel do velike veljave v tuji deželi. Vladar ga je imenoval za vrhovnega mojstra pri gradnji japonskega brodovja. Dobil je plemstvo, lepo princesinjo za ženo ter so ga sploh vzeli popolnoma za svojega, le domov ni smel več oditi. Ko je umrl, so ga pokopali na državne stroške vrh griča nad Jokozuko ter mu postavili tudi nagrobni spomenik. Kip ga kaže v japonski obleki, toda obraz izda na prvi pogled pristnega Angleža Na vrvci ima psa. Spomenik je močno razpadel in angleški konzulat nabira sedaj prispevke, da spomenik obnovi.
* Ameriški humor. Tudi v Ameriki imajo počasne železnice, nad katerimi se potniki pritožujejo in zbirajo razne dovtipe. Posebno slavna je v tem ozira železnica Erie. Dočim pa je pri nas že vsak sprevodnik razžaljen v svojem uradnem dostojanstvu, ako kdo izreče rahlo kritiko o železniški upravi, pomaga eriška železniška uprava še sama zbijati šale nad svojo železnico. V zadnjem voznem redu je namreč natisnila dve strani najiz-branejših dovtipov, ki jih je slišala pripovedovati o sebi. Ameriški vlaki imajo spredi posebno/pripravo za odmetavanje živine,ki bi prišla slučajno na progo. Neki potnik je sprevodnika vljudno opozoril, naj pritrdijo to pripravo zadi na vlaku, češ, kravo naš vlak itak ne bo nikoli došel, lahko pa bi se zgodilo, da bi se zagnala, kaka krava zadi v vlak ter katerega potnika ugriznila. Neki drugi potnik je pozval zakonodajno oblast, naj prepove eriški železnici prevažati mrliče, ker se je bati, da bi ne prišli pravočasno do sodnega dne v Njujork. Neki potnik, ki je matematik, je predlagal železniški upravi, naj predloži svojim gostom, da si preženejo dolg čas vožnje, sledečo uganko v rešitev: »Ako eriška železnica potrebuje pet dni, da prepelje jajce 30 km daleč, kakor se je izkazalo nedavno pri posebni prometni preiskavi, kako staro je poten, jajce, ki ga je znesla kokoš na zapadu Amerike, kadar se kuha v Njujorku, ako je ležalo v Cikagi, kakor je to običajno, svoje tri mesece, potem pa se vozilo z eriško železnico?
* Sedemletni milijonar. Sedemletni Arthur Hepburn v Pittsburgu, ki je nedavno izgubil pri nezgodi na ulični železnici eno nogo, postane kmalo mili j mar. Pred par dnevi je pittsburška policija dobila naročilo od milijonarja W. W. Hepburna iz Portlanda, Oregon, naj išče njegovega edinega vnuka Arthur j a. Imenovani milijonar je policiji tudi naznanil, da je pred desetimi leti njegov sin ušel z neko mlado žensko, radi česar ga je razdedil. Od tedaj nadalje pa je izvedel, da je njegov sin omenjeno žensko ostavil in da se za njo in za svojega sina več ne zmeni. Tudi je izvedel, da je njegov vnuk izgubil eno nogo. Radi tega je sklenil, da bode zanj in za njegovo mater skrbel.
Policiji se je posrečilo najti Mrs. Elizabeta Hepburaovo in njenega sina. Odkar jo je njen mož pred tremi leti ostavil, je delala v neki departmentni prodajalnici. Oče njenega moža pride v kratkem semkaj, da prevzame skrb za oba. Policiji je tudi naznanil, da je sklenil proglasiti svojega vnuka dedičem vsega svojega premoženja. Kje je njegov sin, oziroma dečkov oče, ni bilo mogoče dognati.
* La mano bianca proti La mano nera. Kakor znano, so v Pittsburgu bogati Italijani, ki upoštevajo zakone, ustanovili posebno organizacijo, katere namen je za tre ti znano organizacijo za vratnih morilcev, katera se imenuje La mano nera. Nova organizacija se imenuje La mano bianca. Nedavno je prišlo med člani obeh organizacij do prvega boja, ki se je vršil na ulicah, oziroma blizu zemljišča Pennsvlvania železnice. Bitke se je udeležilo kakih dvajset Italijanov, ki so pri tem izstrelili kakih sto strelov. Na lice mesta so prihiteli policaji treh postaj. Posledica tega boja je, da je bil bogat Italijan Jos. Sunscri smrtno ranjen; M. Rei, vodja La mano nere, umira v bolinci, dočim je Giuseppe Colandio tudi nevarno ranjen. Člani La mano nera so bili tekom zadnjih dni zelo marljivi in so poslali Sunscri j u ter nekemu Bisiju naznanilo, da morata plačati po 1000 dolarjev, ker inače morata umreti. Mesto, da bi vzela seboj denar, sta se oborožila z novimi revolverji ter odšla s svojimi tovariši na cesto, označeno v grozilnih pismih. Ko sta prišla na Produce Yard, pridružita se ji ma Rei in Colandio, katera sta ju povabila, da gresta z njima v neki vagon, da si ogledata došlo sadje. Kakor hitro sta prišla v vagon, sta zadnja dva zahtevala denar. Sunscri je takoj pričel streljati in takoj se je pričelo tudi streljanje njegovih prijateljev na obeh straneh vagona. Zopet drugi Italijani so se bojevali z nožmi, tako, da je bil boj vsestranski in da se je razširil tri bloke daleč, predno je prišla policija na lice mesta. Colandio, ki je dobil kroglo v lice, se je še bojeval, ko so ga meščani obkolili in hoteli lin-čati, kar je pa policija preprečila.
* Opica v človeški družbi. V ko-danjskem zverin jaku so dobili nedavno lepo mlado opico iz plemena šim-panzom. Toda opica je v jetniŠtvu vidno hirala, ni imela apetita in tudi spanja ne. Z drugimi opicami 3e ni hotela spoprijazniti, in že se je bilo bati, da žival pogine. Ker pa je ravnatelj zverinjaka že opetovano opazoval, da so med opicami posebno š i m pauzi prijatelji otrok, zato je pripeljal šimpanzu za tovariša mladega dečka. To je pomagalo. Opica se je z dečkom takoj sprijateljila. Tudi deček, ki prebije vsak dan po par ur pri opici v kletki, se počuti v tej družbi dokaj srečnejšega kakor v družbi svojih tovarišev. Opica pazi ljubosumno, da se nobena druga opica ne približa dečku, dokler je v kletki. Odkar ima dečka za tovariša, je opica vidno dobre volje, rada jč in dosti spL
* O švedski kraljevi rodbini. Vladajoča švedska dinastija se imenuje Bernadotte ter izvira iz nižje meščanske rodbine. Nedavno umrli kralj Oskar II. je bil četrti kralj iz te dinastije. Rod Bernadottov izvira iz južne Francije, in sicer iz mesteca Pau Jean de Bernadotto, stari oče prvega kralja Karla XTV. je bil leta 1760. skromen krojač v svojem rojstnem kraju ter je šival za dnino. Zgodovina rodbinskega imena izvira od nekega Bertranda, ki je bil nenavadno majhen možiček ter so ga vsled tega imenovali Bertrandotte, t. j. mali Bertrand. Pozneje se je ime spremenilo v Bernadotte. Jean Jules Bernadotte, poznejši maršal in končno kralj, je pričel leta 1780. svojo karijero kot navaden vojak pri francoskem polku »Royal-Marines«. Leta 1782. je postal grenadir, leta 1785., t. j. v petih letih je prispel do korpora-la. Služboval je v mali trdnjavi Ber-gues, kjer se je hudo zaljubil v lepo brivčevo hčerko Terezo Hiolet.Zasnu-bil jo je, toda dobil je košarico, ker je lepa Tereza hotela dobiti kaj boljšega kakor korporala, računala je vsaj na stražmeštra. Pozneje se je res omo-žila z nekim vojaškim puškar jem ter je umrla kot vdova leta 1853. Potemtakem je preživela zavrnjenega ljubimca, ki je umrl kot kralj Švedske in Norveške leta 1844. Kot zaljubljeni korporal si je dal na roki tetovirati ime obožavane ljubice Tereze Hi-olet, zato si ni pustil kot kralj na tej roki nikoli puščati žile, da bi ne izdal svoje mladostne spomine. Kot serge-ant je imel za ljubico Katarino Lani our, hčer nekega branjevca. Ta ljubica je porodila leta 1789. otroka, ki ga je Bernadotte priznal za svojega. Otrok je kmalu po porodu umrl. Zaradi izrednega junaštva je postal Bernadotte tega leta od sergeanta divizijski general ter se je 17. ovmsta 1789 poročil s hčerjo bogatega trgov* ca v Marzilji Bernadino Evgenijo Destree, ki je bila pozneje 2 njim kronana za švedsko kraljico. Da je maršala Bernadotte j a posinovil švedski kralj Kari XIII. ter ga na ta na-
čin spravil po svoji smrti na kraljevi prestol, pripisuje se vplivu prostozidarjev, ki so igrali takrat na Švedskem važno vlogo.
* Kako se ohrani lepota. Znanost in umetnost sta se združili, da podaljšate in polepšate človeku življenje. Vsak dan se prijavljajo oglasi o sredstvih za ohranitev lepote in pomladitev. Taka sredstva so poznale ženske v najstarejših časih. Katarina Sforza si je namakala taksovo cvetje v sodi ter si s tem umivala obraz, da si ohrani lepoto in sveže lice. Dandanes skrbe posebni laboratoriji za ko-smetična sredstva damam. Ako bi pa dame razen kosmetičnih sredstev se brigale tudi za zdravstvene odredbe, ohranile bi si lepoto mnogo dalje, kakor se splošno misli. Vedeti je treba da je ženska lepota v popolnem cvetu okoli 40. leta in čestokrat še mnogo pozneje. Helena je bila 40 let stara, ko so jo vzeli Grkom. Aspazija je bila 36 let stara, ko so se trgali za njo prvi Grki. Diana iz Poitiersa je bila od 30. do 46. leta ljubica dveh kraljev. Ninon de Senclos je bila že 80 let stara, ko so jo še vedno oboževali, vsaj tako se je našlo zapisano v njenih listinah. Igralka Dejaset je bila 70 let stara, ko je še nastopala na odru v moški obleki ter žela triumfe nele zaradi igre, temuč tudi zaradi lepote. Vojvod inja Bracciano, rojena grofica Orsini, je prišla s sedemdesetim letom na dvoiski ples ter se je vsa moška mladina zaljubila v njo, sam kralj ji je poklonil srce. — Med sredstvi za zdržavanje lepote so tudi jedila in pijače. Dokazano je, da delujejo živila ne samo moralno, temuč tudi fizično. Sloveči igralec Kean je jedel teletino, kadar je moral igrati zaljubljenca; kadar pa je moral igrati tirana, je jedel pečeno in še napol krvavo govedino.
* Potratnost ameriških milijonarjev. Vkljub finančni krizi razsi-pavajo ameriški bogataši svoje premoženje na vse mogoče načne. Tako je priredil nedavno v Filadelfiji milijonar A. Paul svojim prijateljem domačo plesno zabavo, ki bi v meščanskih rodbinah veljala par stota-kov, a Paul je izdal 500.000 K. Med plesom so nepričakovano izpustili nad plesalci 500 prekrasnih metuljev. Cele mesece je več nabiralcev prehodilo celo državo Peru, da so nalovili redke metulje. Mnogo metuljev jo med potom poginilo. Ti pa, ki so jih izpustili nad glavami plesalk in plesalcev, so plašno frfotali, posedali lepim plesalkam na lase in rame, tudi na cvetlične šopke in po mizah sploh, končno pa so bili pohojeni in uničeni. In vendar so veljali milijonarja mnogo tisočakov. Za cvetlice, ki je bila ž njimi okrašena plesna dvorana, je štel Paul 150.000 K.
* Zapeljani izvošeki. Slavni francoski jezikoslovec Gustave Flaubert je imel navado, da je glasno izgovarjal vsako besedo, preden jo je zapisal. Nekega poletnega večera je prižgal vse sveče na lestencu, da bi dejal v prav svetli sobi. Okna so bila širom odprta, tako da je v njegov mogočni glas, s katerim je deklamiral vsak stavek, preden ga je zapisal, odmeval v tiho noč. Mimo je pripeljal izvo-šček. Zagledavši razsvetljena okna in slišavši nenavaden hrup, sklepal je na veliko družbo. Zato se je ustavil pred hišo, da bi bil po končani večerji gostom na razpolago. Cez nekaj časa se je pripeljal mimo drugi izvo-šček ter tudi ustavil, nato tretji in kmalu je čakala pred Flaubertovo hišo cela vrsta izvoščkov, kdaj bodo začeli gostje zapuščati veselo dražbo. Ob 3. uri popolnoči pa je hrup v hiši potihnil, luči so ugasnile in okna so se zaprla, Flaubert je šel spat. Razočarani izvoščki so se preklinjajoč odpeljali brez gostov.
* Koliko Slovanov je v Ameriki.
V Zveznih državah ameriških živi okoli 4 milijone Slovanov in sicer 1,900.000 Poljakov, 500.000 Cehov, 500.000 Slovakov, 300.000 Rusinov, 300.000 Hrvatov, 200.000 Srbov, 100.000 Slovencev in 150.000 Rusov.
V Južni Ameriki je število slovanskih naseljencev majhno in jih je le nekaj tisoč. Razen tega najdete Slovane v Avstraliji, Novi Zelandiji, Transvalu in Indiji.
* Lov slanikov na Angleškem. Letošnji lov slanikov v Yarmouthu in Lowestoftu je bil nenavadno ugoden ter prekaša vsa zadnja leta. Nalovilo se je namreč okroglo 900 milijonov slanikov v skupni teži 157.500 ton.
* Visoko darilo. Ameriški milijonar Rockefeller je podaril baptisti-škemu vseučilišču v Torontu devet milijonov kron, da se ustanovi še medicinska šola.
* Sifilis med vojaki. Najbolj zdrava je nemška armada s 5 bolniki od 1000 vojakov. Nato pride Francoska s 6; v Rusiji jih je 12 na tisoč, v Avstriji 19, na Angleškem pa 134.
* vUdna smota se je pripetila v drža ni bolnišnici na Lorg Islandu pri Njujorku. Meseca avgusta lan-sVega leta je v bolnišnici umrl ter bil pokopan na sionskem pokopa iS*u v Njujorku 23 letni priailjeneo is Av-
strije Lazar Volfter. Pogrebne stroške 460 K je plačalo poljsko dobrodelno društvo v Njujorku. Več članov tega društva se je tudi udeležilo pogreba. Meseoa septembra pa se je v Komo-jolki v Galiciji, odkoder se je bil spomladi Lasar Volšter isselil v Ameriko, nenadoma ta pojavil. Ker je bila njegova rodbina uradno obveščena, da je Lasar dne 7. avgusta v Ameriki umrl ter bil pokopan, so se vsi domači hudo prestrašili, misleč, da je prišel le njegov duh is Amerike. Domačini so se pomirili šele potem, ko jim je natanko razložil da je bil res hudo bolan, a ko je ozdravel, ga je ameriška vlada poslala nazaj v domovino, ker ni imel dovolj sredstev. Sedaj to*i poljska družba v Njujorku bolniŠBiČno opravo za povrnitev pogrebnih stroškov, a tudi poljski delavoi, ki so se udeležili pogreba, tožijo za odškodnino sa izgubo časa. Uprava bolnišnice pa je v najhujši zadregi, ker ne ve, koga je pokopala mesto VolŠterja.
* Osebni vlak v sobi. Na kolodvoru v L'pskem je osebnemu vlaku, ki je pripeljal iz Draždan, odpovedala zavora, vsled česar je butnil stroj v zid kolodvorskega poslopja, prebil steno ter obstal V uradni sobi. Uradnik, ki je ravno v sobi zajutrkoval, se je rešil s skokom skozi okno. Tudi potnikom se ni nič zgodilo, le prestraši i so se.
Književnost
— Društvo „Pravnik" je izdalo od Poljudne pravne knjižni oe: Zvez. II. in III Predpisi o železniška in rudniških knjigah ter zvez. IV in V. Pred p i d i o konverziji vknjiženih terjatev. — Urednik obeh knj Žio dr. Volčič pravi v predgovoru prvo-navedene knjižice: Tvarina, o kateri naj razpravlja ta dvojni svesek poljudne pravne knjiža oe, za širni narod sicer ni tistega obširnega pomena, kakor je ona v prvem svesku „o sadilni poti", vendar pa je zanimivo in oelo potrebno za marsikoga, da se pouči kako se zemlja za želesnioe in rudoike pridobiva in vpisuje v javne kr j ge. Ze naš pesnik Valentin Vodnik pravi o svojih rojakih: ruda, kupčija tebe rede! Zares je naša domovina polna rudnin, pred vsem najpotrebnejših: železa in premi ga; zato imamo tudi mnogo rudarjev, žal da ie več le rud o kop o v doma in v daljni tnjini. Dobrota bi bila, da se skoro v slovenskem jeziku izda pooolen rudniški z*kon od 23. maja 1854, a kasnejšimi dopolnili, kar bi rasb atrilo razmerje med posestniki rudnikov in rudokopi, pomen bratovskih skladoio in raznovrstna druga vprašanja te vrste, ki so sedaj večkrat povod dolgim in dragim pravdam in splošni nezadovoljnosti. Imame sioer slovenski prevod o navedenem cesarskem patentu od 23. maja 1854., v XXXIX. kosu deželnega zakona sa Kranjsko, 1. 1854 , toda le ta je toli pomankljiv, da ni več za sedanje potrebe ter ga sploh ni več dobiti drugod, kakor se v kaki uradni knjižnici. Ravno tako je dosegel promet s raznim blagom v naših deželah, ki imajo vsled bližnjega morja sanj najugodnejšo lego, sa prejšnje Čase nepojmljivo višno; mnoge železnioe se počno vendar staviti, dasi smo dolgo čakali nanje, zato pa je važno, da tudi navaden Človek ve, kaki predpisi veljajo sa pridobivanje zemlje železnicam potrebne. Sedaj podana tvarina pa ie lahko umljiva in ne potrebuje posebnih pojasnil. — Res, da tu ni poaeba sestavljenih pojasnil, toda jezikovni in stvarni pojmi so razloženi med besedilom zakonitih predpisov, nekaj pa pod črto v odloČi lih najvišjega sodišča in to do najnovejšega časa. — V drugi brošuri (Konverzija terjatev) so zbrani predpisi novih zakonov od 22. februarja 1907, ki so posebne važnosti za naše hranilnice in posojilnice. Predpisom so dodana točna pojasnila s vzoroem konverzijske batine, pri katere posamnih točkah so pozvane dotične točke predpisov, kar je kaj umljiva razlaga. Cena vsaki knjižioi je 80 vin., ■ pošto 90 vin.
— „Slovenski Sokol1 ima v
št. 12. nasledujo vsebino: 1. Telovadba na sletu v Pragi. 2. Is slovanskega Sokolatva. 3. Raznoterosti. 4 Književnost
— Imenik slovanskih društev In udružen] v Trstu In okoliot je
naslov knjižioi, ki velja 20 v. (Čisti dobiček je namenjen slovenski trgovski šoli v Trsnu in družbi av. C rila in Metoda v I<tri) in obsega podatke o tržaških slov. društvih in združenjih.
— „Isvestja muiejskega dru* štva sa Kreolske11. Sesitek 5 in 6.
ima sledečo vsebiuo: Dr. Josip Građen: Doneski k sgodovini protestant -atva na S o venskem; Makso Pirnat: Zgodovinski napisi v Idriji; Ivan Vinovnik: Francoski vojaki v trnovskem župnitfu v Ljub jaoi; Leopold Podlogar: Nemški viteški red v Beli Krajini; A. Koblar: Gradivo sa igo-
dovino Slovencev v srednjem veku, spisal dr. Fr. Kos; V. Steska: Zgodovina brezoviške župnije, spisal Josip Novak; V. Steska: Gli ecolesias-tioi di Cassa d'Attems; A. Koblar: JEUnarnici i ljekarnici is franjevačkog reda, spisal Janko Barle; A. Koblar: Das soziale Wirken der katbol Kirehe in Oesterreich (DiSzese Laibaoh), spisal Dr. Jos^f Giuden; A Koblar: Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, spisal Ivan ŠaŠelj; A. Koblar: Das Laibacher Moor, von Dr. Ernst Kramer; Ivan Vrhovnik: Slovenske božjepotne knjižice iz 18. stoletja, (Od Andchti Inu Bratoushine Svetiga Joshta); V. Steska: Sv Luci e Andoht itd v Dražgošah; Fran Pokorn : Luka Pušar.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trffu št. 3.
Telefonsku in Brzojavni ©oročilo
Min st-ski predsednik na Tirolskem.
Trident, 4. jan. Ministrski predsednik baron Beok se je včeraj s soprogo pripeljal semkaj. Nastanil se je v hotelu „Trentou. Obiskal je škofa in klerikalna poslanca Lanzonot-tija in G en ti lij a. Zvečer se je Vrnil v Meran.
Preokret v hr vaški m vprašanju?
Dtma1| 4. jan. Iz Budimpešte je došla iz najzanesljivejšega vira vest, da je nastal v politiki ministrskega predsednika dr. We-kerla napram Hrvaški popolen preokret. Dr. Wekerle je uvidel, da z Rakodc*ayjem na Hrvaškem ni mogoče ničesar doseči in ga je zategadelj pustil pasti.
Novi hrvaški ban — baron Rauch.
Budimpešta, 4. jan. Ban dr. Aleksander pl Rakodozav je demisioniral. "Wekerle je njegovo demisijo sprejel in predložil cesarju novega bana barona Rauoha. "Wekerle se še danes odpelje z novim banom na Dunaj.
Bud m p Sta« 4 januarja. Vest, da je ReiaodcztoV odstopil in da je imenovan za novega bana baron Rauch, se potrjuje v celem obsegu. Mnistrski predsednik se odpelje še danes z baronom Rauch m na Dunaj, kamor ga spremljata tudi domobranski minister Jekelfalussv in državni tajnik Bolgar. Splošno se sodi, da bedo "vVekerle, Jekelfalussv in Bolgar imeli z vojaškimi krogi na Dunaju važno konfrenco, ki bo veljala vojaškemu vprašanju.
Dnnaj, 4. januarja. Cesar bo jutri zaprisegel novoimenovanoga hrvaškega bana barona Raucha Pri zaprisegi bosta intervenirala ministrski predsednik dr. Wekerle in minister na cesarskem dvoru grof Zi-chy.
Zagrebi 4. januarja. Demisija dr. RakodczBjja in imenovanje barona Raucha za bana je došlo političnim krogom docela nepričakovano. Dasi se je videlo, da je Rakodczavjev položaj nevzdržljiv, vendar se je domnevalo, da bo vstrajal na svojem mestu do končanih volitev, če bo Rauchov položaj ugodnejši, kakor je bil Rakodczavjev, je dvomljivo.
Novi budjejev škl škof.
Dunaj 4. eecembra. Vkljub občutnemu mrazu 12°Reamurja —seje pripeljal cesar danes zjutraj ob 8. iz Sen brun a v dunajski dvor. Ob 10 je zaprisegel novoimenovanoga budje-jeviskega škofaVulko. Pri zaprisegi je interveniral naučni minister dr. Mar oh e t. Po zaprisegi je bil škof sprejet v posebni avdijenoi.
Turški sultan proti velesilam.
Carigrad 4. januarja. Poslaniki velesil so zahtevali od turške vlade, naj podaljša mandate delegatom za fluančne reforme in častnikom pri orožništvu v Makedoniji. Sultan Abdul Hamid je to zahtevo odločno odklonil, kar je poslanike silno presenetilo, ker doslej niso bili navajeni, da bi se jim Turčija v katerikoli zadevi upala upirati.
Milijonar za vseuš lišše.
New Tork 4. januarja. Znani milijonar Rockeleller je daroval vseučilišču v čikagu 2 milijona dolarjev za pokritje dt tiči ta v preteklem akademskem letu. Rookefeller je v celem daroval za to vseučilišče 23 milijonov dolarjev.
Komorni pevec Hesch — umrl. Dunaj, 4. januarja. Danes je tu na operaciji umrl znameniti operni pevec V i 1 j e m Hesch. Pokojnik je bil rojen na Češkem 1. 1860. Ko se je vest o Heschevi smrti sporočila ravnatelju dvorne opere, je vzkliknil: »Ne bo mi mogoče ga nadomestiti.^
Minister Prašek proti pivovarskemu kartelu.
Praga, 4. januarja. Češki mini-eter-rojak Prašek je na svojem shodu ra pravi j al tudi o pivovarskein kartelu. Izjavil se je energično tako proti temu, kakor vobče proti vsake-
mu kartelu, ki so v eminentno škodo srednjemu stanu.
Mraz na Češkem. Praga, 4. januarja. Zadnje dni je zavladal na vsem Češkem velik mraz. Danes je v Pragi padel toplomer na 18° Reaumurja. Vltava in Morava sta zamrznili.
Proces radi predaje Port Arturja.
Petrograd, 4. januarja. ObravTia-va proti generalu Stesslju in dru-govom radi predaje Port Arturja je preložena na 10. t. m., ker je predsednik sodišča obolel.
Razveljavljena sodba. Petrograd, 4. januarja. Višje vojno sodišče je razveljavilo sodbo prvega sodišča radi nesreče, ki se je pred meseci prigodila cesarski jahti »Standard«.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja ae priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MoliovegaSeidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koce prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLLi, c. in kr. dvorni zalagatelj na DCNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na de* Seli je izrecno zahtevati MOJLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 1 85—1
Zahtevajte
ilustrovan cenik
gasolinovih svetilk
podjetja za žarnict
„Ideal"
DUNAJ, TI. \\alkasse Si  Hugo Pollak
Cena, lepa svetloba bres nevarnosti; fuka svetiljka se lahko rabi s»se; n<fc inštaUcije popolao nadomestilo sa piinovo Inč. Za plinove in električne lestence las-1 psjg itdelka posebni katalogi._893 < -
Oblastveno fironnoi
129- 62
Vsako sanaretan)! kaznivo I Edino pristan Jo
Thierryjev balzam
i te leno t ur« t ven o in »m ko •
nuno 18 majhnih ali S d roj ustih steklenic ali velika spe čisla« steklenic« i petentain
»a k lupom  K 6 —
Tilonvjovo contlfolijsto sadit
sa ne, ia tako stara ran«, me tj a, poškodbe itd. 8 lončka H 3 SO. Pošilja aa urno po
po vse tj u ali denar naprej. Te dre domači  edravili ste kot   najboljši splošno mani  in starosta« ni.
Naalavija naj ae na
lekarnar)! A. Thlsrrv i Propadi pri Hogatti Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči isTirnit sakralnih pisem saatonj is poštnine prosto.
Proti zobobolu in gnilobi zon
izborno deluje dobro anana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
In
ki otrdi dleos neprijetna 1 atestirale* i
datranjujo
po is tsS)ta svodom S K.
BI gorodnemu gospođu H. Levstika, lekarnarja v Izubijani. Vasa izborna Melusine ustna in sobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in ie neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, kar je res hvale vredao.
Leopold tangi, mestni tajnik. Metlika, M. aprila 1900.
OoL lekarna MIL Ltutikt
l LJubljani; Rtsljm čuta a 1
. viesj novozgrajenega Pran Josetovoga rabil, mosta 26—1
uamio na nnroao.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo narocbo, stare gospode asročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da {o o pravem času ponove, da pošiljanje as preneha ln da doba vse številke.
„SLOVENSKI
relia v Llnbljanl na dom dostavljeni Vs3 leto.. K 24-— I Četrt leta .. K e-— Pol leta.. • „ l*'— I En mesec . • „ 2-— V npravnlštvn prejeman na mesec K1-90. S pošiljanjem po posti v Avstriji veljaj
Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ... „ 13"— I En mesec . • „ 2-30 Sa Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
ln druge detele vse leto 30 K. MPjr* Naroča se lahko s vsakim dnevom, a hkratn ae mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
mmr Ust se ostavlja 10. dan po potekli
naročnini brez ozira vsskcmn, kdor Je
ne vposlje o prsi
Koftijsjoel saj bero iaseaft o THT-lfOMEL 8CILLAE, prtiskalen isdeltk, ki ga idravaisl večkrat zapisiijsfo.
Kdor al le v dobro razumljenem interesu izvolil za jutranjo pijačo Btsssmsrjev
Čaj, bo vedno dajal prednost tej staropreiz-kušeni po kakovosti vedno enaki znamki. Messmerjeve angleške in ruske zmesi so ne-doseine. Ne opustite napraviti poizkus.
Darila.
Upravništvo ^Slovenskega Naroda".
Upravniiivu našega lista so poslali:
la drnibo sv. Cirila In Metodai
SI. »Izobraževalno društvo« v Senožečah 23 K, katere so darovali razne dame in gospodje kot odkupnino za novoletna voščila. — G. L. Jerin v Zagorju ob Savi 2 K. — G. Janko škerbioec, nadučitelj v Višnji gori, 32 K 18 b, s katerimi se je odkupila višnje-gorska inteligenca novoletnih voščil v korist prepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda. — G. Ivo Zupane, postaje načelnik v Kanalu 4 K, katere so darovali kot odkup novoletnih voščil sledeči gg.: M Berce, I. Žagar, R. Be-slan, vsi železniški uradniki v Kanalu, ter g. pošiljatelj vsak po 1 K. — G Ivan Stergulc v Begunjah nad Cerknico 24 K 25 h od katerih so darovali 9 K gospodje Maticič, Prešel, Domicelj malemu dečku Mirkotu Stergulc, kateri je lepo spremljal citre z žvižganjem na prste, 15 K 32 h pa iz nabiralnika v gostilni Stergulc, katere ste nabrali gospici Ivanka in Mirni Stergulc (skupaj 24 K 35 h). Dobre roke 5 K. G. M Debelak, nadučitelj v šmartnem pri Litiji 4 K, katere je nabral kot stoloravnatelj na Silvestrov večer pri Robavsu. — G. Janko Jamar v Poljanah 5 K 60 h z geslom:
Na Silvestrov večer
v družbi na Produ
na sapo plesali
za Ciril in Metoda
mal znesek nabrali. —
Slovenci ln Slovenke! ne zđuite drtiflie sv, Cirila In Metodo I
Borzna poročila.
LJnblJanaka
„Kreditna banka v LJubljani1.
UrsdDi karsi dan. borze 4. januarja i908.
naiOSDem papirji.
4*2°, majska renta. . . . 4-2°/0 srebrna renta . . . l'/e avstr. kronska renta. . !•/, , zlata „ . . I9/, ogrska kronska renta . (-•/. , zlata , . 170 posojilo det. Kranjske 4l',°/0 posojilo mesta Spljet
•V/o e » Zadaf
4Vs°/o bos.-herc. železniško
posojilo 1902 . . . t*/, češka dež. banka k. o. ••/s • - . ž. o. •V,*/, zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . A*L*/e pe*t kom.  k. o. z
IO"! pr......
!*/,•/» zast pisma Innersi.
hranilnice.....
•Vt'/o zast- P»sma ogr. centr.
dež. hranilnice. . . •Vi0/o z. pis. ogr. hip. ban. ■Vs°/o °bl- °2r- loKalnih železnic d. dr. ... •Vi*/o obl- češke incl. banke 4»/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4»/0 prior, dolenjskih žel. . |% prior. juž. žel. kup. V/i 4Vi°/e avstr. pos. zaiel. p. o.
Srećke.
Srečke od L 1860V.  .  . . ,    od L 1864 ....
9 tizske......
B    zem. kred. I. emisije
m »        i»     H- a
9 ogrske hip. banke . „    srbske a frs. 100*—
turške......
srečke . . .
Basilika
Kreditne » . ♦ .
Inomoške 9 •  • .
Krakovske 9 . . .
Ljubljanske 9 .  • .
Avstr. rdeč. križa „ ...
Ogr.     9      m » •  • •
Rudolfove m . . .
Salcburške , . . •
Dunajske kom. 9 ...
TOelnlce.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke   . . Ogrske    , , Zivnostenske       *       . • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   .  . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin.....
20 franki.......
20 marke  . •.....
Sovereigns.......
Marke ........
Laški bankovci.....
Rublji.......-
Dolarji ........
2Deaar
6 70
V6 7r t 4*0 S.3 60 1 41 V*?»9 0 w 99 8
9* ?5 98 75
97 -
93 —
1(210
Blago
»6 90 S8-8J «6 90 Ift-3 70 II « 8 9
M 1 b 1
C-9 V6 9tf 5 98'
99 80
810
97 60   98 60
£8
98 50
99 60
99 90 9* ^6 298 60 3 0 6
99 —
99 8f
99 6( 1C0-
'«9 7?
99 -
14810 Sf.4-148
69 fO
lf 2 10 168 — 146
»75r%
<7* 76 87H7-*
242 5
10« S6
ie3 —
20 9 45S -94 -
9>-
e2
<875 26 7ft 66 -
493-
5025 6V6-50 77U-
24^60 H8 36 184-1290 4f6 — 98 -lt 1 —
ca
ro76
27 —
70 -2U--
6C3 -
151-26 67«60 1780 —
63 26 63R26
6-0 239 6o
20 196 26 »388 — 62c5 — ?42-467 -»61 -
11 ?6 19 3
24 10 117 60
95 9-* 26 60 4 84
166 oo 240 26 ** '0 697 2b 8*7 — 627 — »4 -470.-162 -
1140 19 6 2)66 24 6 1178'i 96 5
2 62
6
Žitne cene v Budimpeitl.
On« 4 januarja IV08. Termin
Plenica sa sprli . . .  . za Q0 kg K 12*88
Pšenica za oktober .  .  .  ss jO kg K 10 51
Bi       sa a*>ril ....  za 60 kg K 11 48
Korosa zs maj 1908   .  .   za 6U kg K 717
Oves     za april .  .  .  .  za 60 kg K 8*30 Ef ktlv. 10 vin. ceneje.
Meteorologlino poročilo.
Visina nad morjem «0f. Sredaji a racat tisk 718 9 mm.
J s 71	Ču opsio-rsnja	Stenje baro m«* trs v mm	J. o S o i k. o. »» 8 S	Vetrovi	Nebo
8	9. ZT.	7410	—95	ar. tvsh.	Jasno
4	7. zj.	741 6	— 180	si. sever	Jasno
•	2. pop.	74/9	-7 3	slab Jug	Jasno
Srednja veerajlnjs temperature:   80 nor S V — Paaaviaa v mm u*0.
Poslano.
Ker krožijo od raznih straoi hudobno iimiiljeoe govorce, da je moj mlajši sin za žgal „Pešeokovo" šupo doe 26. decembra 1907, javljam, da bodem v akega, za kogar izvem, da trosi   te   buioboe  laži, zasledoval
sodol|sklm potom
V Kamniku, 2. januarja 1908.
Ivan Beč star.
poaestnik. 14
Ženltno ponudba.
29 let star mizarski pomočnik z 2000 K premoženja se želi sezoa-niti al* stopiti v zakon 8 kako tvorniško delavko samskega stanu ali pa todi z vdovo brez otrok. Ponudbe se naj pošljejo Če mogoče s fotografijo do 12 t m. na poste reatante s t. 333, Ljubljana. 82
Gostilničarska
koncesija
so takoj odda.
VeS se i^ve pri g. Toni Bi 11 na, v Ljubljani, Židovske ulice štev 1, I nadstropje 67
Korespondent in knjisouodja
popolnima samostojen se išče za manufakturno trgovmo. V tej stroki ie 8tuibuioči in stenogr>fl imajo pre-ln >*t
Prnodhe pod postni predalček it. 35 Lju ljaaa g -i
Zmotna
66
prodDlalka za
konfekcijo
se takoj sprejme-
Anton Schuster, Ljubljana
rs* ♦ »c* <? «?»•
4f »F
HOTEL „ILIRIJA"
U ponedeljek
na su. Treh kraljev dan
KONCERT
Ljnblj. društvene godbe. Začetek ob poluosmlh.   Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
FRIC NOVAK
E9
hotelir.
Mlada itbobralena gosp ca. i2 lft s'ara, kateri bo starši ie umrli io Je sedaj sa i a pri sorodnik'h. Želi stopiti v sakoa s kakim go-podom, ki ima stalno službo n pa pen zi.io. G »Npics imt hiin« kr n p tmoŽeu.U. Lh resne po udbe naj ae dopoaljejo do kooca januarja uredni tu **io en-8keir<* Naroda1* pod ,,8rećno leto 1908 \ bi
poslano
p. n. občinstvu.
Ker sem bil jaz največji upnik modne trgovine Ernsta Sar k a, sem prevzel vso njegovo zalogo modnega blaga in jo bom poČenši z današnjim dnevom prodajal daleč pod t*orniškimi cenami, ker mi zaradi mnogo dragih opravil ni mogoče voditi Se te trgovine.
K^r bom prodajal po tako nizkih cenah, upam, da me bo slavno občinstvo v svojo lastno korist obilo posečalo, osobito, ker bo to ugodna prilika za nakup lepih božičnih in novoletnih daril po nizki ceni.
Ker bo, kakor je upati, blago kmalu vse razprodano, vabim cenjene kupovalce, da se zglasijo Čimprej. 4*33—&
fr. Jglič
trgovec s papirjem Id galanterijskim blagom na drobno In na debelo
ns {Kastnem trga v £jubljani.
Poslano.
P. n.
Ker mojemu sina Adolfa Wa-genpfeila pred 2 U ti ni bilo mogoče pustiti trg'-vine, ker za ostanek blaga oi dobil kupca, pa veudar buče zadostiti Linbijano. sem jaz prevzel VSO Djegovo zalogo m likvidiram trgovino popoiu« uja
Da bom kolikor moči najmanj blaga primorao prevzeti v svojo celovško trgo-
nn , prodajam od danes do 2 februarja v*e blago daltć pod kupno COno m prosim p. n. ubcius.vo, da se prepr Ča o nizkih cenah.
Tadi V80| za prtdstoječo božično sezijo pri ratliciib tvoru Č .nlb ur- Čene novosti se takiato prodajo Izredao cenOj na kar se nsojam posebno opozarjati.
Vsakomur je s tem dana prilika, da za majhen denar pride do samo pristnega, solidnega nakita ali pa si ua >4vi nič, Jedilnega orodja in vseh le mogočih uporabilo h predmetov lz pravega srebra alt klna-srebra«
froda se tudi notranja trgovinska oprava z blagainico vred.
Vabim p. n. obČiustvo vljudno, naj se prav izdatno poilaiaje te redko prilike, in znamen jam
z velespoitovanjem
Juri VVagenpfeil
dragotinar
Celovec, Krnmerjeve ulico štev. U.
Poslano.
P. n.
Z izvršitvijo likvidacije poverjen od g. Jnrja Wagenpfeila, se n«ojam, Vas ie enkrat opozarjati na v gorajš-njem pisma obsežene koristi, ki si jih lahko naklonite ob tej priliki, in Vas prosim, da se v svojo lastno korist prepričate o nizkih cenah.
Samo resničoo dobro in solidno blago morete kupiti Izredno ugodno.
Pripominjam, do do L februarja 1908 prevzemljem vsa nova dela ln pa vsa popravila ln graviranja,
in znamenjam pričakujoč Vaših cenjenih naročil 8967—14 z vel es po što van jem
Adolf VVagenpfeil
dragotinar
LJubljana, Čevljarske ulico itsv. 2.
s
Ženitna ponudba.
Vdovec   37 let star prijetne za nanjosti,   dobrovoljoega značaja, s tremi otoki v staroati 5—7 let z dobro,  le čez deset let obsto
ječo trgovino v lepem _ mestu na Spodnjem Šta kl jerskern se teli p< ročiti z |l g.mp di^no ali vdovo, ne \g čez 40 let s/aro io z utkaj ti m« ći do e. Re«ue po nnd^e 8 Hiiko pr< sim do 10. progioca pod „Resno" poste rtstante Man ur.
lt
MU
zo trgovino
se ceno prodajo i Unbliani, Mestni trg št. 25,1. ndstr.
89—1
Kompanjon
i 20—30*000 kronami se sprejme
v dobro id»čo in Jako rentabelno --trgovino. ————
Porjuribe ua? ne blagovolijo pcslati pod „kompanjon" Ljubljana, poste
restiirjte.
43i6—3
Izjava.
Pod nišani obžalujeta, da sem brez najmanjšega povoda na čami žalil občinske odbornike: G Lavt<žarja, J Hlebajna is Sredojega vrha in J, Hiebanjs iz Podkorena, J. Kram rja, J. ftkufc«, žnon ka, G. Šefmana, G. Kosa, J Žerjava io J Čer- e^a in obljubim, fin i h ne bom nikdar već uap&diu m se j'm sahvaljajeo), da so Tsled te^;t odstopili od tožbe. 34
V Kranjski gori, 31. deo. 1907.
Anton Slavec
posestnik, gostilničar In obč. svetovalec v Kranjski gori.
Ceno češko
posteljno perje!
_lr1 5 kg novega skubljenega Tc 12*-, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznu na Češkem. 4146 4
Najvtćji zaiofi midill i% eajfmiill
otroških vozičkov
to navadno do najfinejšo
žime.
i. Pakič
• M^bljanti^
*ttattts sasstalstai to ttfKj« 1 ptvzfttlai.
tftoolna z manufakturnim In perllnhn blajom
Skoro še nov
bencinski motor
IS konjakih sil močan, je laradt
razširjenja podjetja poceni naprodaj Ponudbe pod „Benofn" na uprav.
„Slov. Naroda1*.   . 4i9;—3
Krasne
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila ter :-: otročja oblekoe
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIĆ
por. Bučar
STARI IVO it 28.
Starem trgu št. 9
priporoča
vence in šopke i za nevtste
ter
Uglašeialec
Tvcdo i v ui'ooj uglasevaoja in popravljanja klavirjev. Meja jako doora dea \\i najtnsje ceoe nimajo konkareDce. PregUi*uje:>j brezplačno.
Pri i«, roetm se 4%—1
G. F. Jurasek
— L kranjski oglaševalec klavirjev —
v Ljubljani, Sv. Mana ulice fl. 281.
in različna vina
se točijo najceneje
7 203—1
Goriškem viaotaeu
X_j-u."blja,ri.a,
Stari trg 13.
11
3703—6
1
Dober tek
Xalser]evs
karamele Iz poprooe mete.
Zdravniško preizkušene in -priporočene!-
Nenadomestljive   ob   motenju prebave, pomanjkanju slasti, želodčni slabosti itd. Osvežujoče in poživljajoče sredstvo.
.% Zavitek po 20 in 40 vin. .-.
Zalogo imajo: V Or ovi leikarni, poleg 2e-lesaega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagej Milana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trnkoczyju v Ljubljani, pri C. Piccollju in pri A. Bohinc pri Kroni v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni Karel Adrijanic — V Vipavi v lekarni I. Hus — V Ribnici v lekarni pri Sv. Štefanu Jos. Ančik. — V Idriji v lekarni DarJel Pire. V Metliki v lekarni Ivan Cjurlčić. — V Radovljici lekarnar A. Roblek. - V Litiji lekarnar Hlnko Brilli. — V Kranju lekarnar K. Savnik.
I iiagros ne vence | po Izredno nizkih cenah. f
Potrebščine za krojače in šivilje.
Ljudevit Borovnik
Ttm 14oro m U em
*e priporoča v isdelovanje vsakov^*rr pusek sa lovce »n strelce po najnorejrl 5 sistemih pod popolnim jamstvom. Tod: pr* dsfuje etare aamokreanica, vsorojema vnakc-vrtjr^ta popravila, ter jib točno in đobrrj uv.-snje, Vse paske «0 na e. kr, oresk^e vaici in ođ maso prt>akt^;i^ — ltu»<r<*
46 vanf o*tnfk! ««&ton|. 1
|XX*J
x XXX
xxx;
v X*j ublj&ni
Mestni trg št. 14
poleg UrbanCeve manufakturna trgovine priporoča 1
^m, NEBO BlOŠkO pffliO.
e ne.
^^tq imam solidno, cene zmerna Postrežem točne.
<yy
xxxV
Odlikovan i častno diplomo In ziato ko-m j na lil, dunajski mM izstavi
1. maja 1904. pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gespe nadvojvodinje Marija Josipifie.
krojaška obrt
se priporoča v izgo to vijanje molkih oblek kakor tudi vseh avstr. uniforru po najnovejšem kroja,
Priznano solidno delo In smerne cene.
Pristno angleško bi&go je v največji la> bori vedno v zalogi.
I
Najbogatejšo zalogo in naj-
raznovratneiso izbiro
itkflvlrlev In harmonijev
Ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovaleo klavirjev In sodno zapriseženi ivedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno bo v
salogi prelarr»nl pa brezhibni fctlttvirjl. Pravza-meni obiranje lat popravljanje vseh  sistemov. Glavno sattopBtvo dvornih firm Et, BBaon-dorfrr nt* Dunaja, Ciebriidcr Stlnsrl   na   »ona|u, Avgust Forster v JLftbsvvii, Tli. Hann-berg v lilpskeam.  Za vsak, pri meni kap U en klavir docela Jaan elan. — Najnižja I s pasaj ovalnima. — Delan plaaila.
Zlata svetinja
Birolln, Pariz, Rim itd.
3« 02 - 3
Naiboliie kosam, čistilo sa soba
Izdelale; O. Sey41
Stritarjeve ulice 7.
O/
Število otrok
znižati na? ali 3 je pametno , i7i pr hrani inno^o denaija Zanesilivo navodilo za to, sa .ar je dosl vec tiaog *&hva »» m, poSlje tajno za 90 It avtr j znamkah gospa
Berlin S. W. 220, denstrABBe 60.
pisem,
Jfajboljše ure
f«>e 30.4100 kii|>lj«>nlft!
145
eM.
3-25 gld,
Dobro idoča nikljasta remontoirka s » kind. kaz Jcem -^nrna 1 gid. 4^» kr. — Otoria srebrna remoutoirka lepo gravirana s nek. kazalcem, 9t> urna 1 gid. 70 kr. — Pristno poslač. remontoirka, Ia švic kolesja, 81 nma ?; gid 3f» kr. — Roskopf patent remoatoir^a, dvojnat pokrov H gid 2j kr. Amer. double zlata reroou-
toirka z lepimi Z gravir. pokrovci 'd gid. 60 kr. Za vsako nro 3letoo pismeno jamstvo.
Po povaetjn pošija. 29 !<
S. KOHANE izvoz or Krakov it. 358.
Za neugajajofe denar nazaj. Nešteto ponaročil od dosfo anstvenikov in dr,
Onovniki zastonj in poštnine prosto
Občudovanje zbujsio
TITANIAp^ni
V tretjini časa proti prej se a tem opere perilo ob največjem varovanju snežno-belo. Vaak otrok lahko vrti stroji Pranje zabava. Perice n kakor ni treba. Prihrani 75°, o mila »n kuriva. Vsak stroj se d* na poiskusnjo. Cena od K 55*—naprej — Valjal niča sa peril<>, vse ia kovanega železa z v»Uci is trdega lesa. Cene od
K 40-— do K 100.—. PitlctM Jaaittt.
Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Iščejo se zastopniki.
Tvornice
reis, - jm*,
4148 41
vence in trakove
priporoča
Benedikt, Ljubljene.
i
««c «' ■ -t.»   -t~, «J|« »V   cZ« cJK.   v*» aZ*
[
Za spomlad!!!
Kresne novosti za ženske aa- voloene oblake.
am
Za neveste prav ugoden nakup.
Imam zvezo z najboljšimi tvornicami in 'ora lahko svojim ce>j- odjemalcem na bolje postregel. — Ns»j<anesljiv»j8a trgovina, ker strežejo domači ljudje.
, Pri Ciriu in hW
? L'uHjad, Lingarjsve ulite ii. 1.
Nasproti loteriji. -1   ■  ■ I-
J NARODNA t KNJIGARNA 1
Jurčičev trg 3
priporitća
svojo bogato zalogo
n
v raznih Jezikih
i
i
»» ■*■ a <* * w>
mm mm       vj* w»       ^» u^> ^6       «i« mm
OSIP STUPICA
jWM«Mur Ia wll«r
f LJikljanl, Koiolnrski allee itsv. 6.
P# 4>oroCam svojo salogo najrashciiejBih
konjelclli opvav
katera imam vedno s salogi, kakor tudi vas druge konjake »etrebSOIne.
sa i Csinsj nlxk«. ■ m
Epilepsija.
đor trpi *ia padavici, krčih i.o drxigih atird-ih bolesnih, naj zahteva o tem brodom ki }o ssstonj in poštnine prosto razpo&iija
l»rlv. »ehnanen-Apothrk* Franlifuri a. m. 8093
17
Čevljar, pomočnik
za različno čevljarsko delo, sa sprelme.
G. Midloch 4410
na Savi pri Jesenicah it 101.
Svarilo.
Opozarjam s tem svarilom vsakega, kdor bi se drzail o meni Se kaj slabega govoriti, se bo moral zagovarjati
pred H,fdiščem. Vesti, katere so se raz nesle med ljudstvom, so popolooaGa i»-
M,lj,°e *     \ma nam-
Dekli
17 let «Ura, is dobre bifte iz PorcS na Koroškem, izočeoa tn izurjena v ka-hioji ia gospodinjstvu s^ilob, ieli priti v slnžbrt v Ljubljano k poste.im ljubem z^olj   zarhd.  te^i,  da  bi  se naučila
slovenskega lezika, ki ga potre bojo za gntttiinisko obrt v rodni bili. Ponudbe so poslati ua ime:
Mart n Krainer
gostilničar „zur Saerose"
v Poredah ob Vrbskem jezeru na Koro&kem 17—l
Josip Puh
polajfalec parketov
Ljubljana, MizM ul. ZO
Be priporoča
cenj. občinstvu za polaganje vsakovrstnih parket. Prevzamem tudi delo tako, da preskrblm jaz potrebne parkete. °s-i Delo solidno is cene zmerne«
Z vsem spoštovanjem
Toesi]? Jr*vzlx.
Uiti Brafouž
Sv. Jakoua notoežie 25
priporoča cenj. občinstvu iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam
svojo veliko zalogo
?oe—i
.•.^razno-
vrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Kašljajočim k
otrokom i odraslim
zapisujejo zdravniki s najboUšim uspehom
THY!WOiVlEL SCiLL/E
kot pomoček, ki razkraja in odločuje sles, nblaŽaje daseci kašelj in pomirjuje sopilne težkoče ter odstranjuje njih pogostost. Že na stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem nspehn Thvmonifla *f>lll«ae pri dušečem kašlja m drugih vrstah oslovskega ka&lja
oljt Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2*20 K« po polti frako, de se pošlje denar naprej 2*90 E. 3 sutek., češe pošlje denar naprej 7 K. U steklenic, ee bo
pošlje denar napro 20 K.
Izdelovanje in glavjna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
9477     c in kr. dvorni dobavitelj. Praga Ul., taler. OOS. Dobiva se po skoro vieh lekarnali
Pazite na lamo izdelka, izdalo-
13
3
Dva
čevlj. pomočnika
sprejme Anton Stirn v Spodnji
Sliki štev. 22.       28-t
Učenca
ii dobre hiše, 13. do 14 let starega, ae sprejme takoj v modno trgovino na Kongresnem trga št. 14. 65 1
Lud. Dollenz.
Ponudbe na Rudarski urad v Ljubljani. f6
OZOR!!!
Tr-fforel. kramarji, droif-rlmi ln drugI ItupeevsUcil,
ki se zanimajo za 4217—3
lukrativen privlačni predmet
dobe ponadbe pri tvrdki W. SEISER & Go., Onaj, XVII11 Ptonergas* 17.
ipecerlst, vojaSčme prost, želi pri* merno Službo v mesta ali na dežtl«.
Ponadbe nai se blagovolijo po-alati pod „P. 8," na nprav. „Sloveo-akega Naroda*1. 49 1
Lepo. zračno
stanovanje
z 2 velikima sobama, kuhinjo in pri-tiklinami so odda s 1- februarjem, rudi lahko popreje, v Spodnji Šiški —— ste v. 231. ——
4356-3
M. Lavrenčič.
BlasaineT?!
proti požara in vlomu, „F o xu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisaruice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo, Zagreb, Ilica 22. 3424—38
1
osr Albuma
krasnih in priljubljenih pesmi za citre, 8 pri dejanim tekstom najboljše in najhvaleŽnejše izdaje:
a) ICO slovenskih in hrvatsk h .   .  K 6 —
b; 100 nemSkih....... „ 3 bO
S poŠto 60 vinar. več. Edina in najboljša Šota za samouk na citre. Popolna samo ....   „ 5'— Uspeh siguren. — Preglede dopošilja
JP*M*«»1T1 .los. Sa»s*fjr9 Dunaj, III 4.. Hauptstrasse 144. 64
Dvorski trs SI 3
pod „Narodno kavarno*.
Od 5. januarja do 11. januarja 1908.
Potovanje po
Anishih planinah
prekrasni Enberg in romantični Cesfluse.
Vabilo
k
katera ae vrfii
v nedeljo 5. januarja 1908
v gostilni „pri ribču".
Začetek ob 4. uri popoldne.
Vstop prost. GoJba na lok.
Ze pristno vino in sveže pivo ter okusna jecila je dobro preskrbljeno.
Se priporoča sa mnogobrojen obisk
s vtem ipoštoTanjem
18
RAZGLAS.
Pri Žrebanju 600 Številk srečko loterijskega posojila mesta ljubljanskega, ki se je vršilo po arebalnem načrtu dne 8 Januarja I0O8 so bile vlečene
nastopne številke:
Št. 71025 s dobitkom 40000 K.
8670 70767 30698 16230 25605 66115
4000 „ IOOO , IOOO p IOOO n IOOO „
»ooo w
Mihael in Ivana Majcen.
Št. 32, 72, 318, 427, 454, 622, 785, 798, 1159, 1232, 1255, 1265, 1274. 1293, 1569, 1845, 1994, 2039, 2235, 2345, 2708, 2822, 2965, 3420, 3461, 3483, 3714, 3786, 3943,4187, 4368, 4371, 4479, 4712, 4789, 4865, 5173, 5248, 5381, 5486, 5572, 5917, 6110, 6165, 6204, 6379, 6435, 6494, 6512, 6692. 6858, 7470, 7522, 7637, 7781, 8147, 8746, 8943, 9078, 9134, 9294, 9360, 9578, 9857, 9896 10020, 10224, 10624, 10891, 10935, 11077, 11324, 11387, 11594, 11604, 11703. 11844, 11886, 12439, 12561, 12841, 13408, 13536, 13547, 13578, 13607, 13796. 13859, 13870, 13902, 13931, 14257, 15085, 15280, 15417, 15527, 15608, 15626. 15686, 15841, 15859, 16189, 16200, 16204, 16338, 16505, 16513, 16675, 17048, 17057, 17305, 17353, 17456, 17475, 17499, 17694, 17786, 17806, 18037, 18044 18301, 18470, 18617, 18629, 18634, 18677, 18736, 18781, 19049, 19138, 19364, 19485, 19713, 19878, 20166, 20308, 20400, 20486, 20622, 20761, 21309, 21321, 21568,21619, 21734,21846,21911, 22272, 22328, 22342, 22427, 22518, 22569, 22600, 22895, 22906, 22932, 23102, 23192, 23500, 23559, 23570, 23643, 23705, 23772, 23789, 23817, 24047, 24095, 24179, 24282, 24495, 24535, 24577, 24891, 24957, 25081, 25159, 25313, 25424, 25458, 25686, 25689, 25759, 25784, 26132, 26156, 26178, 26280, 26388, 26528, 26928, 26980, 26981, 27149, 27170, 27189, 27236, 27260, 27269, 27352, 27715, 27757, 28105, 28329, 28332, 28373, 28430, 28496, 28549, 28602, 28725, 28768, 28802, 29009, 29203, 29431, 29477, 29536, 29544, 29608, 29668, 29689, 29910, 29933, 30080, 30113, 30192, 30203, 30364, 30437, 30481, 30541, 30649, 30721, 30811, 31071, 3L084, 31095, 31124, 31138, 31205, 31263,31403, 31446,31534, 31611, 31688, 31812, 31839, 31966, 32111, 32233, 32425. 32847, 32979, 33745, 33836, 33947, 33967, 34007, 34037, 34096, 34100, 34275, 34287, 34375, 34426, 34585, 34624, 34626, 34761, 34836, 34866, 34886 35394, 35461, 35761, 35844, 35954, 36109, 36256, 36470, 36660, 36895, 36996,37047, 37142, 37179, 37379, 37497, 37506, 37747, 37781, 37820, 37874, 38016, 38148, 38287, 38351, 38471, 38590, 38769, 38934, 38984, 39032, 39110, 39207. 39240, 39641, 39788, 40172, 40269, 40302, 40422, 40827, 40890, 40901, 40961, 40968, 41003, 41068, 41286, 41339, 41352, 41393, 41476, 41534, 41638, 41671, 41728, 41792, 41887, 42043, 42078, 42136, 42350, 42487, 42708, 42785, 42906, 42960, 43047, 43104, 43333, 43428, 43597, 43931, 43993, 44013, 44171, 44172, 44526, 44536, 44761, 44771, 44934, 45014, 45025, 45236, 45266, 46405, 45538, 45584, 45686, 45819, 45876, 45923, 46146, 46171, 46238, 46273, 46319, 46333, 46478, 46519, 46615, 46997, 47210, 47335, 47418, 48170, 48228, 48368, 48520 48761,49145,49154 49256, 49375, 49422, 49460, 49667, 50034, 50139, 50296, 50346, 50410, 50520, 50568, 50812, 50840, 50850, 50977, 50978 51168, 51349, 51464, 51565, 51606 51665, 51842, 51868, 51876, 52445, 52584, 52593, 52632, 52657, 53205, 53362, 53370, 54002, 54030, 54073 54077, 54222, 54466, 54501, 54525, 54582, 54765, 54907, 54966, 54979, 54987, 55423, 55552, 55586 55786, 55832, 56214, 56487, 56606, 56617, 56756, 56778, 57070, 57112, 57178, 57257, 57403, 57617, 57677, 57852, 57890, 58006, 58036, 58204, 58253, 58379, 58571, 58666, 58848, 59092, 59189, 59298, 59352, 59376, 59487, 59540, 59615, 59641,59675, 59703, 60075, 60149, 60313, 60370, 60465, 60729, 60734, 61155, 61459, 61614, 61692, 61714, 61735, 61925, 62102, 62188, 62192, 62333, 62335, 62390, 62796. 62827, 63533, 63570, 63690, 63712, 63873, 64253, 64470, 64474, 64588, 64643, 64660, 64755, 64820, 64903, 65154, 65333, 65660, 65986, 66100, 66213, 66230. 66294, 66340, 66363, 66464, 66486, 66634, 66661, 66828, 67003, 67403, 67409, 67462, 67478, 67525, 67663, 67871, 68240, 69296, 68350, 68489, 68565 68622, 68985, 69099, 69122, 69161, 69336, 69461, 69666, 69722 69784, 69801,69955,69967,69984, 70116, 70187, 70420, 70523, 70900, 71257, 71351, 71387,71438, 71789, 71851,71985, 72L06, 72230, 72362, 72377, 72386, 72471, 72581, 72593, 72750, 72802, 72910, 73017, 73034, 73081, 73366, 73387, 73507, 73688, 73803, 73841, 73874, 73906, 74103, 74118, 74200, 74336, 74375, 74570, z dobitki po 60 kron.
Od doslej izžrebanih številk se še niso realizirale : Št. 71763 z dobitkom 50000 K.
40000 „ IOOO „ IOOO „ „ IOOO „
Št. 51, 135, 545, 552, 757, 1090, 1209, 1523, 1604, 1667, 1871, 1892, 1894, 1951, 2250, 2523, 2586, 2759. 2790, 2891, 2938, 3015, 3180, 3210, 3474, 3660, 4020, 4066, 4231, 4353, 4545, 4676, 4704, 4758, 4992, 5042, 5098, 5208, 5590, 5707, 5771, 5833, 5860, 5878, 5900, 6002, 6130, 6218, 6401, 6422, 6453, 6491, 6G93, G840, 7304,7385, 7518, 7521, 7647, 7713, 7945, 8104, 8163, 8258, 8373,8578,8819, 8930,9159, 9429, 9435, 9609, 9701, 9721. 9734, 9744, 9770, 9855, 9863, 9929, 10060, 10353, 10460, 10587, 10688, 10696, 10778, 10888, 10895, 11287, 11564, 11676, 11877, 12274, 12394, 12636, 13019, 13053, 13186, 13209, 13223, 13243, 13315, 13424, 13441, 13598, 13599, 13731, 14003, 14093, 14198, 14412, 14447, 14751, 14777, 14830, 14881, 14943, 15047, 15073, 15682, 16064,16069, 16094,16130, 16391, 16504, 16578, 16639, 16645, 16722, 17161. 17232, 17561, 17578, 17809, 17892, 18014, 18032, 18231, 18439, 18464, 18621, 18763, 18790, 18799, 19272 19284, 19314, 19403, 19738, 19775, 20078, 20224, 20311, 20321, 20409, 20426, 20785, 20789, 20879, 20954, 21256, 21299, 21382, 21408,21493,21665.21795,21853, 21900, 22137, 22139, 22544, 22591, 22688, 22730, 22755, 22862 23351, 23363, 23373, 23433, 23613. 23735, 23746, 23775, 24062, 24081, 24277, 24442, 24787, 24871, 25002, 25211, 25336, 25399, 25485, 25609, 25695, 26053, 26120, 26616, 26630, 26691, 26768, 26847, 26885, 27092, 27130, 27244, 27419, 27871, 27879 27880, 27914, 28238, 28337, 28382, 28402, 28482, 28673, 28736, 28758, 28763, 28820, 29028, 29044, 29201, 29301, 29416, 29418, 29510, 29527, 29860, 30061, 30150, 30194, 30211. 30534 30627, 30760, 30903, 31038, 31046, 31131, 31535, 31760, 31815, 32361, 32367, 32558, 32724, 32757, 32780, 32956, 32992, 33194, 33641, 33660, 33672 33814, 33888, 34106, 34129, 34207, 34440 34463 34668, 34683, 34694, 34706, 34738, 34871, 34967, 35005, 35033, 35049, 35136, 35288, 35499, 35658 35666, 35675, 35756, 35789, 35866, 35900, 35921, 36032, 36033, 36127, 36200, 36222, 36253, 36279, 36287, 36323 36464, 36715, 36739, 36838. 36857, 36886, 37019, 37104, 37229 37470, 37480, 37481,37566, 37617,37822, 37924, 37934, 37972, 38149, 38168 38214, 38220, 38321,38322,38712,38715, 38800, 38862, 38867, 38977, 39033, 39115, 39196, 39287, 39297, 39308, 39415, 39468, 39503 39722, 39729, 39827, 40116, 40118,40150,40245, 40277,40414 40453, 40484, 40567, 40662, 41130, 41132,
■v
i i
HRffiTOFLE
Jedilno n namizno orodje
Priznano nnjbalse posrebreno.
NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravlieue KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In ČAJNI SERViSI. NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE.
Edino oadoiestili za pravo snbro.
specialni predmeti za hotele, restavracije i a kavarne ter za pen-oione, menaie itd   89< 2 8
V. In Ur. dvorni di»t>Hvlt«IJl
CHRISTOFLE & Cle.
DUNAJ I , OPERNRING 5
(HEINBICH8HOF). HaNtrovani eenovn>k chniohJ
Pe vseli mestin Zčstopniki-prodajalcl,
Za jamstvo pristnosti nosijo rsi izdelki poleg stoječ'j tTomišKO rasmko in polno ime
Spretnega
4371 2
urarja
zs ves dela te stroke, ki zna tndi ne kolibo nemško, liče za prijetno, stalno, —— dobro plačano službo —
C. Almoslechner v Celju.
n 3326 n
n 27127 B
„ 41027 n
. 46335 .
ANTON BAJEC
umetni In trgovski vrtnar
v LJubljani, Korlovska cesto $t. Z
se priporoča
za izvrševanje šopkov za vsakovrstne prilike, dalje vencev, kakor tudi vseh v njegovo stroko spadajočih ......del.......
Zunanja naročila točno.
Pm tr. tvornica IdavirieT
Ljubljana
Rilierjeve ulice 5     Blizo Gradišča
Rudolf A. Warbinek
m
0»
S
O
■»»
-M
ce
E
O
<
o
41231 42864 44654 46054 47734 49001 50399 51853 53291 54936 56008 57580 59542 61286 62260 64081 64944 66125 66762 68104 70145 70695 72432 74011
41468, 41706, 41739, 42080, 42084, 42358, 42533, 42619, 42625, 42704,
43126, 43184, 43197, 43254, 43550, 43800, 43876, 44275, 44345, 44535,
44678, 44728, 45061, 45528, 45590, 45G55, 45832, 45870, 45908. 46002, 46218, 46322, 46380, 46395, 46426, 46466, 46811, 46963, 47159, 47445, 47910, 48056, 48237, 48264, 48641, 48752, 48790, 48884, 48920, 48952,
49089, 49557, 49591, 49698, 49730, 49744, 49866, 49906, 50300, 50332,
50482 50489,50613,50674, 51250, 51496, 51537, 51553, 51751, 51811,
51934, 51944, 51949, 52186, 52311, 52556, 52818, 52835, 53040, 53210,
53463, 53528, 53553, 53609, 53902, 53946, 54187, 54291, 54502, 54553,
54945, 55093, 55100, 55125, 55274, 55591, 55615. 55777, 55870, 55979,
56130, 56398, 56441, 56673, 56863, 57028, 57357, 57439, 57508, 57544,
57683, 57794, 58472, 58590, 58824, 58843, 59051, 59141, 59335, 59402,
59642, 59804, 59998, 60012, 60019, 60086, 60482, 60541, 60771, 60970,
61424, 61652, 61666, 61815, 61929, 61955, 61979, 62052, 62109, 62189,
62379, 62713, 63180, 63457, 63612, 63700, 63721, 63836, 63957, 64079,
64183, 64420, 64427, 64440, 64601, 64635, 64642, 64670, 64765, 64887,
64954 65020, 65134, 65176, 65575, 65581, 65655, 65795, 65800, 65846,
66232, 66342, 66376, 66427, 66437, 66639, 66664, 66689, 66709, 66747,
66785, 67055, 67109, 67238, 67353, 67414, 67537, 67645, 67785, 67907,
68363, 68368, 68465, 68638, 68840, 68912, 69076, 69261, 69523, 69988,
70155, 70230, 70301, 70309, 70362, 70497, 70539, 70546, 70627, 70682,
70785, 70788, 70883, 70991, 71205, 71206, 71273, 71311, 71689, 72754,
72522, 72526, 72527, 72904, 72938, 73497, 73624, 73854, 73858, 73950, 74110, 74269, 74324, 74334, 74392, 74920, 74957 s dobitki po 60 kron.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane.
dne 2. januarja 1906.
53 Ivan Hribar, župan.
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja   solidno  narejene  planino,
klavirje in harmonije tndi samo-i grelne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.      1706 1 Haivečja tvornica na lngn Avstrije.
Hišo na prodaj.
Iz proste roke se proda hiša MS Bleda ns primernem prostora za kako obrt v bližini farne cerkve in Četrt ure od novega  kolodvora   — Hiša ima 8 sob, 2 kuhinji, 2 kleti, 1 oral ob se žen vrt.
Več se izve pri Antonu Slivnik t na Rečici it 54 pri Hlodu.    6 -1
Manjši hotel, gostilno: s pekariio ali samo gostilno:.
se %ztttiie v majem ali kupi.
Ponudbe pod „hotel ali gostilna" na.
uprav. »Slov. Naroda". 4*67—4
Dve šivilji **
krojača m enesa peka
sprejme takoj i a
Frančišek Znldetilt
trgo v ec
Sstpjaz^e Istra,.
«e lf> 7et oMojeAi
aafstarej&a if«9bi|*«ftdfc*''
jrsreoovalnica sfBOsvani m staftti
G FLOX
Soiposk* alka i* 6 86
išče nujno : več navadnih in boljSh kuharic za Ljubij -no in bod a j; fino SObsriCO x* Dn naj 18 gid. plačila; o»kaj peatunj in tensk k otrokom, 2 gospodinji oa g adove 2 gospodinji k posameznim gospodam, plačilne natakarice ta točilnice m jutranje plač. natakarice, oskrbnik, plačilni marker z* fino kavarno zutiaj, već trgovskih Slng itd
Poinhia luaaj* Vrlina  In koMkor moino h<trat poHtrf-ih«   >* o * f* * i J f n av.
?unanjM dnptso-n je prilnjttj znankn n ndgoior
38
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 5. januarja do vštete sobote 11. januarja 1908.
Vzorna dela kiparske umetnosti.
Inteligenten ztlo dobro sitnirar. gospod, samec, 32 let star v velikem mestu, se ieli radi pomankanja znanja tem potom seznaniti z iuteligentio gospodično z dobre biae in nekaj imetjem zsradi ieuitve 6)
Zajamčena je najstroija diskrecija, samo re*ne pouodbe, a«o zncgiče i fotografijo se prosi do 15. f. m. pod „Gorica", glavna pošta Ljubljana poste reatante dt>po*i*ti \ ua ano Himni se ne bo oziralo, 1 tograije se vrnejo.
Priporoča se za praznike
48t3—4
najfinejše Uermouth vino 3|* 1.1 3[ fino       JKarsala       3|41.1 JC 50 v.
Fran Cascio Židovske ulice št 3.
ljubljanski gostilničarji t
V torek dne 7. januarja t908. leta je v hotelu pri „Ju%nem kolodvoru" SQydel ob treh poooldne važen sestanek hotelirjev in gostilničarjev v selo vajfnih stanovskih
sadevah.   Pridite vsi l
BnanHssssssni
D-3B
15
415363
09^732
metrov I8 ostankov
posteljnega blaga: modrotiak in leflr, ■sjanideno pralno, brea hibe in naj modar-toooooooooo   nejS k barv so odda ooooooo'ooo
po 20 kr. motor.
Vzeti je najmanj zavitek s 5 kg =45 metrov po povzetja sortirano. 83
0  o   o   o   Postrežba pri razpošiljanja velesolidna, sa kar jamči moj stari sloves. OOOO
L STEIH. IliBlnito za plntnlno, ttacbod.
ulija Štor
Prešernovih ifUVmt* £»
Najvačja zalogi a&iklb, danskih In otio^klh fovIJe*, catisai za lawn-warui ta pristnih
Elegantna
In     8620 ~o
jako skrbna Izvriltev po vseh cenah
»
The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost avstrijskih zavarovaneev pripoznala
K 33,743.42170.
Izvod iz poročila glavna skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu.
1. Splošni prejemki za I. 1905   . .....K   32,077., 804—
2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 .....„ 223,817 060-—
3. Izplačane police............« 6IB.003-00*-—
4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905
Dobiček zavarovancem.......
Dividende in obresti    . . .....
Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne mere..............•_•
is
K
7,223,290*
5,295 843- -726.570*—
1,200.872
3201—6 K 7,223.290*
Novi tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj in
poštnine prosto.
Generalno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Jotelovi cesti it 17 pri mF GrVIOOItfTT 1ESCHKO, n
Osebe, ki se hočejo poslužiti svojih dobrih zve« in ki so sposobne za nabiranje zavarovanj v mesta in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo.
Oes. fcr, avstrijske     f||     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1, Odhod la X.|ub2fane fni. ieL:
y-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, inž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-06 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
ri-4-O precpoldne Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak inž. žel., Gorico drž. žel, Tre drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
-OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
£.45 popoldne, Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
r.-io z veder Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
H>*+o ponosi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod ii Ljubljane dri. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 5*05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik <0*60 ponoči   Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta«
Dohod v Ljubljano Jni. ieL t
g 58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jui
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*15 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel«, Jesenic
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaks juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čea Podrožčico) Gorice drž. žet, Trsta drž žel Jesenic.
6-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic,
8.37 i večer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega. Grosuplja.
8*48 zvečer Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žeL Gorice drž. žel. Jesenic
II-50 poneOL Osebni vlak iz Trbiža, Celovca,   Beljaka (čez Podrožčico) Tr drž. žel. Gorice drž. žet, Jesenic
Dohod v L|abllaao dri* kolodvor:
a-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika, i o-69 predpoldne. Osebni vlak Iz Kamnika 6"O zvečer. Osebni vlak Iz Kamnika. 9-59 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Saret ob nedeljah in praznikih meseca Oktobra.
(Odhodi in dohodi so naznačeni v sredn}* evropejskem času.)
G, kr. ravnateljstvo državnih zelenic v Trsta,
Preuzetje trsooine.
U šojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem z novim ■ letom prevzel trgovino hi -i
s Špecerijskim Masom, mobo, žimo in morsko travo =
od g. Antona Ječmineka
na Sv. Petra cesti št. 14
ter se slav. občinstvu priporočam, mojemu predniku izkazano zaupanje tudi nadalje meni nakloniti.
Potrdil se bodem cenjena naroČila kar najbolj točno in po možnosti najceneje izvrševati.
Z velespofitovanjem
Jos. Sekula.
A. KUN8T £
židori:
Velika zaloga obuval
_ lastnega izdelka za damo, gospodo l      In otroka Jo vodno na Izboro.
iu pe -tiski eeai. Vse omere m jeje te -HHUunenmJeJe. — M naro&lifc aaj se blagovoli ■lati.
fttft1
► ►
Važao!
V&žnol
pqoii.ii, lipni ii Uiiurijti.
Ni|lal)ii Ii lajMitjia pMtrožfca
aa drogve. kemikalijo, zelišče, ovetje, korenine itd. tud' po Kneippu, ustno vodo In zobni prašek, ribje olje, ro-dllne In poslpalno moko za otroke, d I a* ve, mila in sploh vee toaletne predmete, rotegraSoiae »parate |n |iotrebaeina, klrurglčne obvozi le vsake vrste, sredstva se desln-fekoljo, vosek In posto za tla Itd. — Velika naloga najfinejšega ruma in ^onjMU*. — Zaloga svežih aml->aer«iamili -ve>el In aollj za kopel.
Ubiastv. kooces. addaja strupov.
<fiss «»wii*ere|ee
posebDr priporočljivo:  grenke eol, dvojne eol, sollter, enojen, kol mož, krmilno epno Itd. — Vcanja narodna ee tsvrsujejo točno to solidno.
*a drogerija *- »
Anton Kano
Ljubljana, Židovske ulice št i
faopaje mm eurjrtojl oeztl razna
■seUftca (rose), evetje: korenine, so-mena, ekojrje itd itd.
3
= HMiiiimiiiiiiiiimiiiimiimi nimnimi....
Oatanovllano leU 184».
JOS. REICH
91 Edini zavod
za kemično čiščenje obleko ter zastor j sv, barvarija in likanje sukna
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cono.
=111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiminiimiiiiinimiiiiininmiiniii
dobe 1 več te
šolnike in dežnike
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
M^lomMfaszeisa Prod ikottfo ia»       Start trg 4,
aHoa 4.
polne telesne oblike po moji rodimi moki „Katne*. V šestih tednih 30 funtov ajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Karton stane 2 20 K po povzetju. Kdor naroČi 4 kartone, se mu pošljejo poštnine prosto. 40—1
■sapa Kitka Msnzol na Dunaja ZVIII. Schulgasse 3« h nadstr. 11.
Dobiva so v lekarnlcah la drogerlfah.____
O O Car WT A. O
4<9t—»
IE.
i CZUBA-DUROZIER & C
francoska tvornica konjaka Promontor. Pehivsise
m MU EASTELIG
Tfnriu s ti&nii se
v Kaudlji pri Rudolfovem.
Vljudno naznanjam, ds sem otvoril popolno urejena trgovino e travnimi in detel jn i mi semeni, ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmetijske dražbe v Rudolfavem.
Vsa semena so preiskana glede kalji vosti in Ststote po c. kr. semenski preg edovaloi postaji na Daaaju, tako da jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati in
ostajam
z odličnim spoštovanjem
4380-1
FRANC KASTEL1C
PRVA AVSTRIJSKA ZAVAROVALNICA
proti tatinskemu vlomu
Jftatii* Terezije cesta 19
f ~
ustanovljena Ista 1898
se priporoča za zavarjvanje proti vloma blagajn, zalog blaga, pohištva ter sploh vseh vrednosti po najnižjih cenah in pod najkolantnejšimi pogoji. Zavarovalna oglasita sprejema, kakor tudi vsaktera pojasnila daje radevoljno
generalni zastop za Kranjsko 68 v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, I. nadstropje.
Razglas
Županstvo na Vrhniki razpihuje službo
občinskega tajnika
z letno plačo 1500 K. Službo bode nastopiti najkasneje 30* Januarja 1908.
Slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni prosilci naj vlože z dokazili usposobljenosti in izpričevali dosedanjega slnžkovanja opremljene prošnje
do 10. januarja 1908
podpisanemu Županstvu.
Vrhnika, 1. januarja 1908.
Al— i
Gabriel Viktor Jelovšek
Zupan.
Prekrasno, dobičkonosno
veleposestvo
Iv najlepši legi med okrajno cesto, železnico in Savo 61-1 se takoj proda Zemljišča merijo okoli 120 oralov in obstoje iz 78 oralov gozda. 30 oralov Badonosnikov in 22 oralov zelo rodovit h njiv, na katerih se nahaja sedaj tudi deželna rr-uica. Veliko gosposko poslopje, 2 veliki postranski poslopji, obokani hlevi, kovačnica, kozolec itd. v*e v dobrem stanju. — Opravljena, dobro vpeljana gostilna, opravljene tujske sobe, zelo dobičkonosen brod čez Savo; bogat živ in mrtev inventar, poljedelski stroji, krme in žita je zaaosti. Vknjižena je le hranilnica za 34 000 K. — Gena 80 000 K. — Po bližje poizvedbe se je obrniti na G. FRANCETA RUMPRETH v Krškem.
44
zavarovalnica za življenje in rente Dunaju, glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu.
na
Usojamo se s tem vljudno naznanjati, da smo glavno ■topstvo za Kranjsko, a sedežem v Ljobljani 8 L Januarjem 1908
izročili gospoda
Jakobu Gorjancu
v Kolodvorskih ulicah štev. 35, L nadstr.
in da smo mu poverili tudi prejemanfe denarja« 19 1
Z vel es po Što vanje m
Mvarovalntea ss ilvlfsafe ln rente na Donela, glavno sastopetro ss fitajereko. Koroike ln Eranjako v Braden.
2 dijaka
m sprejmeta na krano in ateno-—— Tanje v bliiini šole. ■
Naslov pove upravniŠtvo *Slov. Naroda". 4346-3
Kinemutoimf „Cđison"
Dunajska cesta
nasproti kavarne »Evropa*
V sredo i** soboto nov spored.
iwiđl Si
87
Naprodaj je
majhna hišic
z eno sobo, kuhinjo in drvarnico. Tac malo vrta. 44u3-j
Poizve se ▼ Novem Udzaata 84, LJablJai
--1 Zaloge skoro v vseh lekarnlcah!
Herbabnvfev podfosforokisli
opneno železnoti sirup.
Že 38 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Pristen samo s spodnjo varstveno znamko.
Pred ponaredbami se svari.
Herbabnyjeva
Edino lzdelovalJftče ln glav. razpečevališče:
Dr. Hellmanna I
Zaloge pri gg. lekarnarjih
aromatiška esenca
Že 33 let uvedeno in vrlo preizkušeno   bolečine tolažeče sredstvo za vdrgnenje Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine.
Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
karnic. „Z«r BK,mhe«ig,eit" iS£SSn%.
f9
bll^zal   *•» tW<
42r6 -2
Sokolenic (gamaš) iz usnja
IU   SttlCIlja   Za ^ 8j0(*e' £08Pe m otroke.
?uristovskih čevljev j. Ameriških čevljev Olroškik čevljev = Čevlji za dom
v izvrstnih ka-kakovostih po smernih cene h.
v največji izbiri
Pni ii Bjitija sil« (siliti n Krnnjske
Szantner
Jelenbur$ooe ulice 3 # LJubljana   Selenbur$ove ulice 3
Ceniki zastonj ln poštnine prosto.     Zunanja naročila točno proti povzetju.
Čisti
v znamkah. Za to dobite 3 veleflne bicienične vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vaorcev 1 gid 70 kr., 25 vzorcev 3 gid. 40 kr. poleg najnovejšega ilustrevanega conovnlka
in navodilo za uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tucat od 45 kr. naprej. V zalogi SO VSO kuriozitete, mnogo c .-.vosti. izdeluje vsak gumasti predmet. Najcenejše in direktno se kupi le pismene naročilo. Diskretna poaujater.
H. Al
L, zaloga tovarniških gnmastih predmetov,
nnnaf, IX,/5, Vnssdorferstr&SBe 3—10
657 46
Oton Fetticb-Frankhelm
frizer za gospode in dame
Kongresni trg št. 19.      Kongresni trg št. 19.
Damski salon za pranje les z najnovejšim „xrakosusilnlxn" aparatom. uu-s
D osmih minutah osušeni lasje.
Dec hiš
v Mariboru
se proda iz proste roke.
za
Vse so zidane nanovo, pripravne najemninske in trgovinske hi že, davka proste ter s e obrestujejo  po 672% • Istotako je tik Maribora naprodaj več
Naslov pove npravniitvo „S!ov. Naroda". 33S9—17
obrestujejo  po oVs/e-
lepih vil.
.deta /777
i/sfemoviteo tord/ce
Priporoča se nadalje friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah; za plese, gledališče, koncerte in rvatbe.
5teteriene frizure. postrežba tudi v b^e.
Velika izber damskih kakor tudi gosposkih toaletnih potrebščin. Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
W Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del. "VI Kupujejo se tudi po nojoBjlh cenah zmešani In odstrlženl lasje.
e
«
i
21
Uma an/a
Mker/i
v/
is
1
Cenik zastonj
Delniška glavnica K 120,000.000.
Rezervni fond K 63,000.000.
Podružnica c. kr. priv.
9-1
en Avstrijskega kreditne« zavodu
rSuSSi Fianca Jožefa cesta, štev.
za trgovino in obrt
v Ljubljani
Sprejema vloge za obrestovanje proti vložnim k in valute kakor tudi raznovrstne vrednostne
vanja v Ameriki, k
proti vlomu in osnju sigurne
Sprejemi* depozite v upravo la v verstvo ter oddaje
pod lastnim zaklepom stranke.
Indavjaitelj in o zgovorni urednik: Baito Pnitot lemiek.
Lastnin* in tUk tMarodne tbkarac*.