MSnOVENECU !S№& ^^ ■ фЈ Ч Ш Ф 0р ,......... и J w . jeva 6. telefou 299S Telefoni nredntttm« dnemn atažbn 209» - nočno S9M. »M tn 20M --bhaja шк dan nm ponedeljka in dnem p« praznik. Načrti sestanka dveh diktatorjev v Stra v Cetverni pakt proti francosko- flictfl yg Mussolini pogreva svojo staro misel: Mala zveza naj se ■ MOiil X|/vXl izolira in izključi iz soodločevanja pri evropski politiki Plod samozavesti Te dni se zberejo y Bukarešti zunanji ministri Romunije, Češkoslovaške in Jugoslavije k rednemu poletnemu zasedanju Male zveze. Bili so češi ko je naš človek pr ičitanjn te vesti skomignil z ramami, namrdnil usta in predistal na drugo stran, češ, saj je vedno isto, veliko pisanja, mnogo govoričenja, preveč samohvale, koristi pa nobene. Ti časi eo hvala Bogu za nami. Mala zveza je v enem letu, od lani na letos, večkrat pokazala, kako je v političnem sestavu Evrope potrebna in kako bi brez nje posamezne države, ki jo sestavljajo dajies v mednarodnem svetu, ne pomenile ničesar in bi bile le igračke, s katerimi bi se velesile tu in tam poigračkale, če bi jih ravno ne potrebovale za menjalno sredstvo, s katerim Li barantale vsaka za svoje lastne koristi. Tako pa so postali sestanki Male zveze predmet evropske pozornosti in ni ga danes glasnika iavnega mnenja niti aktivnega državnika, ki bi ee drznil zaničevati ali prezirati zbor mož, ki predstavljajo 60 milijonov ljudi v osrčju Evrope. Da pravilno ocenimo sestanek zunanjih ministrov Male zveze, ki dobi še prav poeeben pomen, ker mu bo prisostvoval tudi francoski znnanji minister Barthou, moramo pogledati v prošlost in se ozreti v bodočnosit, ker bukareški zbor je samo člen, nujnosten člen v verigi dogodkov, ki kot nervozni film drvijo mimo nas, ne da bi prav vedeli, kakšna bo zaključna slika. Pogled nazaj. Pred enim letom sito stali pred nevarno burjo. Italijansko časoipdsje je pljuskalo ob nas s strastjo, ki je bila tudi za neinformiranega človeka oznanjevalka hujših dni. Tesno se nas je ovijal obroč, ki ga je udarec za udarcem zbijala italijanska diplomacija, na zapadu, na jugovzhodu. Danes, ko smo prišli iz teh temin na solnčne jase, lahko z mirnejšim očesom gledamo nazaj na nevarnosti, ki so sedaj daleč za nami. Kot zadnji, smrtonosni udarec si je Italija zamislila pakt štirih velesil, torej pogodbo, ki bi bila združila velesile ter prepustila male države svojim usodam. »Trogirski levic so oznanjali burjo, ki prihaja. Toda takrat se je v malih državah vzbudila sila odpora, ki je — da zopet ponovimo to zgodovinsko resnico — na pobudo in ■a pritisk našega zunanjega ministra idiličen in več ali manj platoničen pakt Male zveze kar čez noč spremenila v strumno in disciplinirano skupino držav, ki hočejo do zadnjega braniti svojo svobodo. Ta prevrat je bil prvi močnejši izraz samostojnega mišljenja in hotenja malih držav, ker ga ni narekovala, niti nasvetovala nobena velika država. Nasprotnol Odmev po Evropi nam je potrdil, da je bila kretnja dobra in da те res najboljše sredstvo samoobrambe, če ne hlastamo po tuji pomoči, marveč se z zaupanjem zanašamo na evojo moč. Sledeč tej zdravi smernici, da imamo v moralnih silah našega naroda edina jamstva za svoje zgodovinsko trajanje, smo sami, brez vmešavanja kakšnih tretjih prijateljev šli in tudi čez noč z velikim idealizmom priredili na Balkanu političen prevrat, ki bi ee nam bil pred letom zdel še utopija. Prišlo je zbližanje z Bolgarijo, prišel je balkanski sporazum, prišel je prvi stik z Rusijo. To so plodovi našega lastnega dela in truda, ki so dozoreli brez donosov kakšne velesile kot izraz noše lastne samozavesti. Politiko samostojnosti bomo imenovali delo, ki so ga vse držaive Male zveze v zadnjem letu dovršile. Ravno zato pa jp bila tudi tako plodonosna, bolj kot pa vseh 10 let, odkar je {»reje obstojala Mala zveza in so jo smatrali e za senco, ki jo meče v srednjo Evropo neka zapadna velesila. Ista volja po samoodločeva-nju je tudi našo postojanko v Podonavju utrdila, da smemo govoriti o tem, da imamo zares svojo lastno politiko, ne pa hlapčevsko ▼logo predstražarjev za druge načrte. Ista samostojnost v urejevanju naših potreb nam je tudi na gospodarskem polju prinesla koristi, o katerih pred enim letom še sanjati ne bi bili smeli, eaj smo takrat za Nemčijo veljali za državo brez bodočnosti, ki naj samo kupuje, a nič prodaja. Pogled nazaj nas napolnjuje s ponosom, a ta ponos je upravičen le v toliko, v kolikor moremo ugotoviti, da eo pridobljeni uspehi zares plod samostojnega odločevanja in neomajene samozavesti ter zaupanja v ustvarjajoče sile našega ljudstva. Pogled naprej. Pogled v bodočnost je meglen in jasnih obzorij ne vidimo nikjer. Samostojen nastop Male zveze je sprožil veliko novih pokretov po Evropi. Povzročil je ustanovitev rimskega pakta, ki naj bi povezal med seboj Italijo, Avstrijo in Madjarsko očividno kot protiutež nenadnega pojava pomlajene zveze med Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Povzročil je radikalen prevrat v francoski zunanji politiki, ki se je s polnim srcem zopet vrnila nazaj k tradicionalnemu sodelovanju s svojimi zavezniki — po dveh letih lju-bimkovanja z drugimi ljubicami —■ in dal pobudo za veliko evropsko zbiranje okrog fran-cosko-ruskega načrta za sklenitev varnostnega pakta, k kateremu je vabljena Mala zveza in države balkanskega sporazuma. Povzročil je posredno vsled pojava Rusije na evropskem torišču vznemirjenja v Angliji, Nemčiji in Italiji, da ne govorimo o Poljski, vrgel nesoglasje med Francijo in Anglijo na razorožitveni konferenci. Povzročil je kot najnovejšo posledico tudi nenadno zbližanje med Italijo in Nemčijo, ki bi radi ustvarili svoj tabor proti taboru, ki se baje ustvarja okrog Francije in Rusije. Vsi ti veliki, sicer še nejasni pokreti ixdo butali tudi ob konferenco v Bukarešti, ki bo morala skušati dognati, ali vsaj uganiti, kam derejo, kaj pomenijo za nas ln za našo las no bodočnost. Poučeni po IzkuSnJah prošlega pf litičnega leta bodo državniki, ki odločajo o naši usodi in ki jim zaupamo, sklenili, da je najboljše, če tudi v bodočnosti računajo v prvi vrsti le n* svojo lastno moč, zaupajo le v moralne sile svojih lastnih ljudstev ia branijo predvsem le koristi miih.. lastnih dežela. Taborov v Komentarji, ki jih priobčujejo danes italijanski listi o razgovorih med Mussolinijem in Hitlerjem na bregovih Brente, bistveno potrjujejo, kar smo o tem diplomatskem dogodku pisali včeraj. Smisel italijanskih komentarjev, ki so seveda vsi inspirirani od najmerodajnejše strani, je, kratko povedano, sledeči: Italija smatra, da je treba v interesu evrop-skoga miru in konsolidacije na vsak način preprečiti stvoritev blokor т Evropi. Namera Francije, da bi se pod njenim vodstvom ustvarila zveza Moskva-Pariz preko držav Male zveze in Balkana, je proti interesom Italije ter ogroža ono zbližanje med Rimom in Parizom, sa katero se prizadevajo Jouvonel, Beronger in Barthou. To akcijo, ki bi Nemčijo popolnoma osamila in prisilila Hitlerja, da išče zaveznikov proti francosko-ruskeinu bloka, hoče Mussolini obrezuspošiti s tem, da postavi zopet na dnevni red svojo staro zamisel četverozveze Italija- Franci ju-N e m č< j a-A n g 1 i j.a. Oo-nem bi se morala Nemčija potruditi, da zopet vpo-stavi staro tradicionalno dobro razmerje z Rusijo, ki jo je nemški fašizem tako brutalno razdrl. Ker bi pakt četverice imel dobro oporo tudi v Poljski in ker Anglija brez dvoma to kombinacijo gleda s dobrohotnimi očmi, se Mussoliniju zdi ta načrt ustvarijiv. Ker bi se na ta način Nemčiji obenem omogočilo, da se vrne т Ženevo, bi se tako zopet ustvarili pogoji za splošen evropski sporazum, ki bi izpodkopal tla nevarni politiki predvojnih blokov. Vprašanje Avstrije igra sicer v razgovorih v palači Stra važno vlogo, nikakor pa ne prvenstvene. Ono tvori samo pogoj za zopetno tesnejše sodelovanje med Nemčijo in Italijo. Ta sodelovanje je namreč odvisno od tega, če bo Hitler pristal na načelno zahtevo Italije, da mora Nemčija Avstrijo pustiti popolnoma pri miru, in nekateri vidijo ugodno znamenje za to v tem, ker so narodnoso-eialistični atentati r Avstriji pronehali r tistem momentu, ko so je Hitler dvignil s svojil letalom, da odleti т Italijo. Kakor vidimo iz tega kratkega posnetka fašističnih komentarjev o sestanku obeh diktatorjev, je Muesolinijeva kombinacija naperjena, kakor vselej, proti državam Male zveze, ki jih hoče Italija izločiti iz koncema evropskih velosil, tako, da bi eventualni prorazum med Nemčijo in Francijo, tako v razorožitvenem vprašanju kakor v drugih važnih problemih Evrope, šel na škodo Male zveze. Vzporedno s tem gredo intrige italijanske diplomacije, da bi izvabila iz Male zveze na svojo stran Češkoslovaško. Star, dobro snan načrt g. Mussolinija! Komentarji Italijanski tisk poln nad Najvažnejši je v tem pogledu članek >Gior-nale d'Italia«, ki vedno izraža mnenje zunanjepolitičnega ministra. List pravi, da sestanek v Stra nikakor ne pomeni kakšne italijansko-nemske zveze proti komurkoli, ampak da ima samo namen, kako pospešiti trajen sporazum med zapadnimi velesila ni. Nekateri pravijo, tako nadaljuje ta list, da je mednarodni položaj kaotičen, toda tako ne samo zdi. V resnici se za to mesto vedno bolj okrepljuje težnja, kako konsolidirati Evropo. Ta težnja se čedalje bolj obrisuje v smislu pakta štirih velesil Evrope. Ker se vsi zavedajo, da je taka politika najsigurnejša pot k pomirjenju in stabilizaciji Evrope, zato danes vse mednarodno časopisje s simpatijami spremlja sestanek med voditeljem italijanske države in nemškim kanclerjem, zakaj vsi vedo, da se morejo iz tega sestanka roditi samo pozitivni rezultati za evropski mir. — Ta komentar je jako previden, pove pa jako veliko: evropsko politiko naj vodijo izključno London, Pariz, Rim in Berlin. »Lavoro fascistac, ki točno izraža ijinenje fašistične stranke kot take, piše: Evropski mednarodni položaj nikakor ni katastrofalen. Res, da razgovori v Ženevi predstavljajo svoje vrste ban-kerot, toda velesile so pokazale vso svojo dobro voljo, da pride do sporazuma. Temu sporazumu se ne bo mogoče izogniti, če se Nemčija vrne v Ženevo. Italija bo Nemčijo skušala k temu pregovoriti in upa na uspeh. Ta uspeh bi bil popolnoma v smisla četrernega pakta, ki bo usodo Evrope Evropi ne maramo, ker smo miroljubni ljudje, ki hočemo na svoji sveti rodbinski zemlji mirno delati za svoj blagor in za svoj napredek in se hočemo vezati na vsakega, od koderkoli pride, ki je z nami istih misli. Za varnosten ščit ne maramo služiti nobenemu, razen samim sebi in velikim etičnim vrednotam, ki so bistvo naše kulture. Tudi nočemo biti torišče za gospodarske mešetarje, ki bi nas radi spravili v gospodarske odvisnosti, ker nas v politične niso mogli. Blagor nas vseh, ki smo združeni v eno življenjsko enoto Male zveze, to je prvi člen našega združenja. Zvestoba do tega načela nam je prinesla velikih koristi v prošlem letu in nam bo rodila tud inovih v bodočnosti, ko se bomo prerivali skozi gibanja, ki valovijo po Evropi. Pa kaj bi to šc povdarjali, saj jc naš zunanji minisiter, ki bo v Bukarešti imel prvo besedo, že z dejanji dokazal, da mu je gorn ja misel postala načelo njegove zunanje politike. Zato smo lahko mirni, ker vemo, da bo Mala zveza razumno in previdno motrila vse politične toke, ki se tako hrupno pojavljajo, in da se jim bo pridruževala ali pa jih odbijala, oziroma skušuln preusmerjati po merilu, koliko koristijo ali škodujejo ua&iin trem državam. položil v roke Rima, Pariza, Londona in Berlina in ki se lahko razširi tndi na Moskvo in Varšavo. Samo iz tega se lahko rnnultira dogovor o omejitvi oboroževanja, brez česar no more biti miru. >Corriera della Serac pravi, da je Italija bila vedno odločno proti politiki blokov, ki bi razdvojili svet v sovražne skupine. Ne glede na to, da bi taka politika mogla privesti do vojske, bi se s tem moralna in gospodarska kriza sveta samo povečala. Treba je urediti politiko donarsko-balkan-skega prostora v smisla Massolnijevih smernic. Turinska »Stampac piše: Napetosti, ki so obstale med Italijo in Nemčijo, se morajo odpraviti. Historična naloga Nemčije v srcu Evrope se ne more potlačiti. Ona se mora razvijati svobodno in dostojno. Italija odločno odklanja vsak poskus ob-krožitv« in osamitve Nemčije. V Evropi se mora voditi politika pravilnega ravnotežja med velesilami in zato se morajo Nemčiji priznati vee pravice, ki ph imajo druge velesile. Ako ee bo to posrečilo, potem bo nemško-italijansko prijateljstvo postalo jedro miru in središče mednarodnega sodelovanja. Kako misli Nemčija? Bistvene enako se glasijo komentarji nemškega tiska, čeprav je naravno, da Nemci bolj pod-črtujejo misel, da je nemško-italijansko sodelovanje predvsem zato potrebno, da se parira politika Francije, ki da hoče ustvariti protinemško alianso z Moskvo. To povdarja šef zunanjepolitičnega oddelka nemškonacionaliie stranke, znani Alfred Ro- Belgrad, 15. iunija. m. Z jutranjim ekspresnim vlakom se je vrnil iz Pariza naš zunanji minister Bogoljub Jeftič s svojim spremstvom. Na železniški Jjostaji so ga pozdravili zastopnik zunanjega ministra dr. Kojič, oba pomočnika zunanjega ministra dr. Purič in Jurišič, višje uradništvo zunanjega ministrstva, osebje francoskega poslaništva, turški poslanik na našem dvoru Hajdar-bej, grški poslanik dr. Melas, češkoslovaški poslanik dr. Velner in drugi. Po prihodu je g. Jeftič na prožnio časnikarjev izjavil sledeče: »Vsi sestanki, kakor sestanek ministrov Male zveze ia zunanjih ministrov balkanskih držav v Ženevi in drugi sestanki so imeli namen, da se temeljito prouči mednarodni položaj. Jasno je, da se je tudi sedaj ugotovilo istovetno stališče glede vseh vprašanj in se je manifestiralo popolno soglasje. Kar se tiče mojih razgovorov v Parizu z eminentni-mi francoskimi državniki in člani francoske vlade, sem z njimi zelo zadovoljen. Znani 90 prijateljski odnosi med francoskim in jugoslovanskim narodom, kakor tudi vitalni interesi v moralnem ln političnem pogledu, ki vežejo oba naroda. Ti prijateljski odnošaji so prišli sedaj še bolj do izraza in so se še bolj okrepili po mojem sestanku i francoskimi politiki v Parizu.« Glede obiska francoskega zunanjega ministra Barthoua v Belgradu je naš zunanji minister Jeftič iziavil: »Že sedaj si lahko predstavljam, s kakšno radostjo bo naš narod sprejel v svoji prestolici francoskega državnika in šefa francoske zunanje politike Luja Barthoua, ki jc preizkušen prijatelj jugoslovanskega naroda žc iz prejšnjih časov.« Francoski poslanik na našem dvoru g. Nag-giar, ki jc istotako prispe! z Jeftičetn iz Pariza v Belgrad, pa je izjavil: »Lahko vam rečem, da so moji vtisi, ki sem 'ih dobil v Parizu ob priliki prihoda vašega zunanjega ministra g. Jeftiča, odlični. Srečen sein. da vam lahko sporočim, I kakšnim eenberg, v »VSIkischer Beobachterc, ki jp osrednje glasilo stranke. On pravi, da sta Italija m Nemčija u.iravna zaveznika proti vsem poizkusom, ki gred« z tem, da preprečijo preporod Nemčije. — »Deuteche Allgemeine Zeitungc piše, da sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem ni naperjen proti nikomur, da pa morajo izvestne velesile razumeti, da je politika sovražnih aliane v Evropi nemogoča in da je treba priti do sodelovanja med veomi narodi. — »Deutsche Zeitungc pravi, da Muasolini noče čakati, da bi se v Evropi stvorile nove sovražne fronte ,ampak hoče takoj razjasniti položaj, kdo je njegov prijatelj in kdo eovražaik Kaj pravi London? Angleško časopisje je po svoji navadi rezervirano. »Morning Poste potrjuje, d« namerava Mussolini omogočiti soglasje med evropskimi velesilami s pomočjo pakta četverice. Zaito bo Mussolini Hitlerju svetoval, naj se vrne v ženevo, naj sklene sporazum glede oborožitve ali razorožitve in naj pomaga, tki se ustvari in okrepi soglasje med Parizom, Londonom, Rimom in Berlinom. — »News Chro-niclec piše, da Nemčija komaj čaka, kako bi se povrnila v Ženevo v družbo evropskih narodov in dn bo Italija z vsemi silami to pos|KN šila pod pogojem, da Nemčija pusti Avstrijo 6>polnoma pri miru. — Laburistični »Doily eraldc pravi, da bo največji uspeh sestanka v Stra ta, če Italija privede Nemčijo nazaj v Zvezo narodov. navdušenjem je bil sprejet vaš zunanji minister v j naši državi. G. Jeftič je bil sprejet kot prijatelj, ali bolje rečeno, kot brat« Glede obiska francoskega zunanjega ministra v Belgradu pa je g. Naggiar dejal: »Naš zunanji minister Barthou bo prispel v vašo prestolico z istim občutkom, s katerim je prišel g. Jeftič v Pariz. Barthou pride iz Bukarešte ir bo v soboto, nedeljo, ponedeljek in torek ostal * vaši prestolici, v torek zvečer pa sc bo vrnil z ekspresnim vlakom v Pariz. Turški Ghazi obišče Belgrad Ankara, 15. jun. TG. V tukajšnjih dobro poučenih političnih krogih izjavljajo, da bo turški ministrski predsednik Kemal paša po odhodu perzijskega šuha obiskal Moskvo, od tom pa se b< podal v Teheran, da vrne obisk perzijskemu šahu. Gazi se bo vrnil domov skozi Belgrad, Bukarcšt in Atene. Zunanji minister Tcvfik Ruždi bej pa bo spremljal turškega ministrskega predsednika na njegovem potovanju. Španija sklepa konkordat Vatikansko mesto, 15. junija, c. Bivši španski zunanji minister in izredni poslanik španske republike pri Vatikanu, Pito Romero, je bil danes s celo družino sprejet v zasebno avdijenco pri svetem očetu. Ob tej priliki je španski poslanik iz-ГИ711 željo svoje domovine, da hi čimprej prišlo do sklenitve sporazuma med Vatikanom in'Španijo. Pn nalogu svoje vlade, je izjavil, da je španska vlada pripravljena izvesti reformo nekaterih členov ustavo, ki mogoče žalijo katoliško Curke*. Pogajanja za kordonom policije Uradno poročilo Benetke, 15. junija, b. Po sestanku Miussolinija s Hitlerjem v vili Pisani v Castel di Stra je bilo ponoči izdano sledeče uradno poročilo: »Ščf italijanske vlade je bil v vili Pisano na kosilu z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem. Po kosilu sta se šefa obeh vlad pogovarjala. Pogovor jc trajal nad dve uri. Razgovori se jutri nadaljujejo.« Šef tiskovnega urada grof Ciano je izjavil časnikarjem, da razgovoru med Mussolinijem m Hitlerjem ni nihče prisostvoval. Bila sta sama in jima tudi ni bil potreben tolmač. Ob času razgovorov je bil pred vilo v Castel di Stra, kjer sta se razgovarjala Mussolini in Hitler, močan kordon policije. Nihče se ni smel približati vili. Ob 10 zvečer je Mussolini odšel v doževo palačo v Benetkah, nekaj trenotkov nato pa je prišel tudi Hitler s spremstvom. Hitler je pred tem večerjal v Grand-hotelu z nemškim zunanjim ministrom von Neurathom in njegovim sinom, nemškim poslanikom v Rimu von Hasslom m nemškima konzuloma v Benetkah in v Fk>renci. V doževi palači so prisostvovali koncertu beneške filharmonije. Razgovor na lagunah Davi ob 9 je Mussolini izvršil pregled 49. fašistične legije, ki ima svoj sedež v Benetkah. Mimohodu je prisostvoval tudi oddelek fašističnih vse-učiliščnikov. Ob 1 popoldne je Mussolini priredil na čast Hitlerju kosilo v Alberonu, nato pa se je z njim odpeljal z motornim čolnom na izlet na lagune, kjer sta se zopet razgovarjala dve uri. Hitler ш Mussolini sta se potem razgovarjala na morju in nadaljevala včerajšnje razgovore. Program svečanih prireditev je nekoliko spremenjen in je za nocoj napovedana velika lašistična manifestacija na trgu sv. Marka. Hitler se jc izrazil, da se bo najbrž vrnil že nocoj domov v Nemčijo. Želje glede Avstrije: Habicht naj postane podkancler Dnanaj, 16. junija, c. »Roichspost« objavlja, da je bil Theo llahicht, vrhovni nadzornik narodnega socializma т Avstriji, ki je iz Monakovega vodil borbo proti Dollfussu, poslan na dopust. List sire! piše, da resničnost te vesti šc ni mogel kontrolirati, pa« pa inisli, da je ta vest v zvezi s Hitlerjevimi razgovori z Mussolinijem v Benetkah. Ililler jo namreč zahteval od Mussolinija rekonstrukcijo avstrijske vlade. Če pride do rekonstrukcije, potem naj Habicht postane podkancler avstrijske vlade. Potem bi Hitler prevzel vsa jamstva za niir in red v Avstriji. Sestanek Hitler-Pilsudski Varšava, 15. junija, b. Na infervencijo nemškega poslanika von Biillowa je maršal Pilsudski v navzočnosti zunanjega ministra Becka sprejel snoči nemškega ministra za propagando Gobbclsa, ki niu je pri t?j priliki obrazložil narodno-socialistične ideje. Gobbels je davi z letalom »Marschall von Hinden-burg« odlolel v Krakov. Čuje se, da je imel Gobbels nalogo, da v Varšavi pripravi vse potrebno za sestanek med Hitlerjem in maršalom Pilsudskim. Pred sestankom M. Z. v Bukarešti Odgovor na Stra Jevtič govori o obisku Barthouja Po obislm Gobbelsa na Poljskem Atentat v Varšavi Poljski notranji minister Pieradzki ubit - Atentator pobegnil Varšava, 15. junija p. Danes popoldne ob 16 je bil na poljskega notranjega ministra Pieradzkija izvršen atentat. Minister je ravnokar izstopil iz avtomobila ter se je hotel podati v lokal vladne stranke. Tedaj je pristopil k njemu mladenič ter oddal nanj 3 revolverske strele. Minister se je težko ranjen zgrudil na cesti. V bližini se nahajajoči policist je skušal prijeti atentatorja, toda (a jc nanj streljal ter se mu je posrečilo zbežati. Tudi na-daljna zasledovanja policije so ostala brezuspešna. Ministra so takoj prepeljali v bolnišnico ter ugotovili, da je dobd eno kroglo v možgane. Izvršili so takoj operacijo, toda ob 18 je minister preminul. Pokojni je spadal med najožji krog prijateljev Pil-sudskega. Atentat ima politično ozadje. Ob 19 izdano policijsko poročilo pravi, da je imel atentator sotrudnika, ki sta pa ludi zbežala. (Pieradzki je v imenu poljske vlade sprejemal nemškega ministra dr. Gobbelsa.) Policija je mnenja, da so izvršili atentat ne eden, ainpak trije mladeniči, ki pripadajo tajni naci- onalistični organizaciji. Kljub temu pa se policija še nocoj ui mogla izjaviti o prav Hi vzrokih za ta ostuden umor odličnega poljskega politika. Po vsem mestu vlada veliko razburjenje in velike ljudske množice te zbirajo po Foksadovi ulici, kjer ie bil izvršen atentat v pričakovanju podrobnejših vesli o zločinu. Ker sc ni bati nobenih nemirov, policija tudi ni odredila nobenih varnostnih ukrepov, lc v toliko so stražniki posegli v promet, ki je čisto normalen, da preprečijo preveliko zbiranje ljudstva. Vhod v židovski del Varšave pa je nocoj zastražen z močnimi policijskimi odredi. Gobbels v Krahovu VarSava, 15. jun. AA. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je danes z letalom odpotoval v Krakov. Na letališču so se od njega poslovili državni tajnik Koreak, kabinetni šef zunanjega ministra Dembicki, ravnatelj tiskovnega oddelka Pre-micki, predsednik zveze intelektualcev Spelmski in nemški poslanik v Varšavi v. Moltke. Katoličani - pionirji socialne obnOVe Priznanje Mednar. urada za delo v Ženevi Po proglasitvi, da Nemčija ne bo plačala obresti za svoje dolgove Nemška marka se potaplja Berfin, 15 junija b. Na seji centralnega odbora Reichsbanke je bd na predlog predsednik dr. Schachta sprejet in objavljen sklep , s katerim se ustavlja transfer za obresti in anuitete za vea inozemska posojila Nemčiji. Transferni moratorij bo trajal od 1. julija 1934 do 1. julija 1935, medtem ko se izplačilo transfera ne bo vršilo vse do 31. decembra 1935. Lastmki obrestnih računov bodo dobivali 3% obresti, kuponi pa se bodo amortizirali do 1. 1945 po 3 % od količine, ki se nahaja v obtoku .Moratorij je zajel tudi obrestno službo za Davisovo in Vongovo posojilo. Na koncu svojega poročila je dr. Schacht povdaril, da se ne bo izvršila devalvacija marke in da se tudi inflacije ni treba hati. Zaradi vedno slabših nemških financ in nemškega gospodarstva se je ta korak državne banke že dolgo pričakoval. Nemške zlafe in devizne zaloge so padle od začetka finančne krize za 2577 Kako si pomagajo drugod „Križarji sv• Janeza" v Hotandiji Moderna lajiška kongregacija za vzgojo mladine Ženeva, 15. junija. Na mednarodni konferenci dela so razdelili poročilo o delovanju mednarodne organizacije dela, ki nosi naslov »Annč sociale« (Socialno leto). Poročilo vsebuje tudi podatke o udejstvovanju katoličanov na socialnih področjih. Naj samo v izvlečku priobčimo nekatere podatke. Poročilo omenja papežev govor v konzisto-riju lanskega leta; v njeni zahteva sveti oče, da je j treba delovne pogoje delavca definitivno urediti, j Sam ie dal dober zgled s tem, da je uvedel organsko delavno pogodbo tudi za nižje uradništvo Va-j tikanskega mesta. Avstrijski škofje so j^rotestirali proti visokim cenam kartelov in zahtevali, naj in-dusfrijci investirajo svoj kapital v interesu skupnosti, da pride delavec do dela, do katerega ima pravico, v Združenih državah se posebno udej-stvuje »National Catholic Welfare Gonference« (Na-(Narodna katoliška dobrodelna konferenca), ki jo vodiio škofje. Na Francoskem, v Belgiji in Švici ter drugih državah so se pojavila mlada katoliška gibanja pod raznimi naslovi, kakor »Nouvelle Equipe« — »Esprit« — »Esprit nouveau«. Ti mladci se nazi-vajo revolucionarje v imenu duha, zanikajo suverenost deuarja, obsojajo današnji politično-gospo-darski sistem, to je kapitalizem in liberalizem na levi in desni. Racionaliziranemu, materialističnem« in nečloveškemu redu naj sledi osebnostni red, toda ne individualističen, organičen, tudi ne kolekfivisti-čen, ampak red solidarnosti, v katerem duh nadvlada milijonov na 120 milijonov mark. Istočasno pa se je znižalo tudi kritje za 6.1% na 3.4%. V nepolnih treh tednih bi se uporabile še te zadnje skromne rezerve, in ravno to je bil glavni vzrok, da se je Nemčija odločila za ta korak. Seveda je trenutno še pojxilnoma nejasno, kako namerava voditi Nemčija svojo zunanjo trgovino. Nemčija bo predvsem skušala na mesto sirovin uporabljati surogate, ki so se že uvedli v številnih nemških industrijah. Vprašanje je samo, če bo inozemstvo zadovoljno s takim blagom in če ga bo sploh hotelo kupovati že z ozirom na veliko konkurenco drugih držav. Ravno v tem tiči vsa nevarnost za Nemčijo z oz>i-rom na novo transferno stanje, ki stopa v veljavo dne 1. julija. Nemčija je pred gospodarsko katastrofo, ki pa ne bo brez vpliva tudi na njen politični in diplomatski položaj. materijo. Ti mladci menijo, da lahko zgradijo nov red po načrtu, ki vsebuje političeii socialen in gospodarski korjjorativizem, konstruktiven regionalizem in internacionalnem. Francija se je posebno odlikovala s socialnimi tedni. Tudi v drugih državah jc bilo mnogo takšnih tednov, tako n. pr. v Louvainn Kardinal Paccelli je poslal predsedstvu tega tedna pismo, v katerem kaže na dolžnost države, da da družini vse tO, kar sama ne more dati svojim članom. V Kanadi so katoličani na zborovanju v Rimouskiju razpravljali o vprašanju zemlje. Poljski socialni tedni so namenjeni v prvi vrsti profesorjem in mlajšemu rodu. V Parizu je bil mednarodni kongres za proučevanje vprašanja povratka žene k ognjišču. 22 držav se ga je udeležilo. Prišle so ženske iz vse Evroj>e, Amerike in Azije. Kongres je zahteval meščansko družinsko vzgojo. Družinski glavar mora prejemati »družinsko* plačo, da bo lahko vzdrževal družino in da ne bo treba ženi delati. Katoličani so na Francoskem razvili organizacijo socialnih tajništev. V njih so predstavniki raznih strokovnih organizacij. 38 tajništev po de-partementih je združeno v 7 deželnih tajništev in Itončno v vsedržavno zvezo tajništev. Ta tajništva se bavijo prav tako s problemi v mestu, kakor na deželi, z zavarovanjem, z denarstvom, s sindikalno propagando in vzgojo delavstva. Heerlen, junija 1934. Na Holandskem je ustanovljena nova moška kongregacija, ki je letos obhajala svoj 12 letni jubilej ter je 3. junija njena največja podružnica v Rotterdamu obhajala svojo prvo 10 letnico. »Križarji sv. Janeza« imajo svoj sedež v Rij-svvijku pri Den Haagu ter so strumno organizirana skupina laičnih apostolov, katere prešinja duh en-ciklike »Ubi arcano Dei«. Da so bili ustanovljeni že prej, preden je izšla ona papeževa okrožnica, dokazuje le. kako potrebna je bila taka organizacija v zgradbi katoliške akcije. Naglo širjenje in veliki uspehi dokazujejo tudi. da se ni motil njihov ustanovitelj, znani p. dr. Jak. van Ginneken, ki je sedaj profesor na katoliški univerzi v Nijmegenu. Točni namen križarjev je najprvo posvetitev samega sebe, potem pa vzgoja moške mladine v nravno krepke, versko odločne in za življenje strokovno izobražene može. Križarji sprejemajo v svojo sredo le take dečke, ki so sicer katoliških staršev, ki pa so v nevarnosti, da bi njihova vzgoja v domači hiši ali bližnji okolici ne bila dobra. Tako n. pr. sprejemajo v vzgojo dečke ločenih staršev, jx>sebno pa take iz mešanih zakonov, nezakonske otroke, ki morajo delati pri tujih ljudeh, otroke staršev, ki jim jc sodišče vzelo oblast nad olroci itd. Vzgajajo jih pri križarjih po načelu proste mladinske vzgoje. Obenem s potrebno in temeljito versko izobrazbo dobivajo tudi temeljit pouk v kaki obrtni stroki, da sc pozneje v življenju lahko osa-mosvoje. Obenem jih že spravljajo v stike s tisto zunanjo okolico, v kateri bodo v jx>znejšem življenju najbrž morali delovati, tako da že kot otroci redo, kakih nevarnosti se morajo ogibati in koga «aj se drže. ako bi bili v nevarnosti, da padejo. Križarski internat nudi gojencem tak način življenja, ki je čim bolj podoben družinskemu življenju. Zato nimajo nobenih uniform, pač pa prebivajo v malih prijaznih sobicah in jedo v malih, prav na holandski način urejenih jedilnicah, pri mizah, katere so okrašene s cvetlicami itd. Starejši fantje (do 21. leta) dobivajo tudi nekaj denarja za svoje jx>trebe, sinejo nekajkrat na teden oditi v mesto ter se smejo, Ko za to dozore, celo zaročiti. Preden zapuste vzgojevališče, so že vsi uslužbeni pri kakem mojstru v obližju, tako da ima vsakdo že zagotovljeno delo in kruh, ko gre iz zavoda. Ni natančno določeno, koliko mora deček biti star, da ga sprejmejo. Splošno se drže navade, da morajo biti otroci vsaj 7 let stari in navadno ne več ko 14. Ce se pa oglasijo za sprejem starejši, ki resnic katoliške vere še ne poznajo, jim nihče nc dela sile. Toda vsakodnevna okolica in molitev križarjev ima vedno svoj uspeh, tako, da taki gojena nazadnje sami prosijo, naj" ji poučujejo v verouku. Mlajše kajpada že od vsega početka uče katekizma. Starši, ki svojega otroka dajo v križarski internat, morajo jxxtpisati izjavo, aa ga hočejo imeti vzgojenega v katoliški veri. Haarlemski škof dr. Aengenent, v čigar škofijo sjjada Rijswijk, 1o kongregacijo vsestransko jxxl-pira. Tudi drugi nizozemski škofje jo pri vsaki priliko priporočajo. Delovanje teh križarjev zahteva velike ljubezni in požrtvovalnosti. Pri svojem delovanju imajo »križarji sv. Janeza« pred očmi sijajni vzgled svojega patrona sv. Janeza Evang. ter obenem prelepo zadoščenje, da so nešteto mla-deniških duš rešili za ta in oni svet. O. Gibanje naših časnikarjev Sarajevo, 15. junija, c. Jutri in pojutrišnjem bo v Sarajevu občni zbor Jugoslov. novinarskega udru-I ženja. Kot glavna točka dnevnega reda se bo obravnavalo vprašanje pokojninskega zavarovanja časnikarjev. Baje je to vprašanje dozorelo že tako daleč, da sc je ljubljanski Pokojninski zavod po-l nudil, da izvede pokojninsko zavarovanje za časnikarje iz vse države. Vozne olajšave Belgrad, 15, junija. AA. Prometni minister je dovolil vozno olajšavo 75% za tuje delegate, 50% pa za naše delegate, ki se udeleže mednarodne parlamentarne trgovinske konference. Konferenca bo v Belgradu 16. septembra. Prometni minister je tudi dovolil 75% popusta za delegate volnih invalidov iz naše države in za delegate bolgarskih vojnih invalidov, ki bodo sodelovali na skupščini Udruženja vojnih invalidov od 23. do 27. junija in na posvetitvi temeljnega kamna za invalidni dom kralja Aleksandra I. Narodna skupščina Belgrad, 15. junija, m. Na današnji seji Narodne skupščine se je po izvršenih formal-I nostih prešlo na dnevni red, nn pretres zakonskega osnutka, o odpravi fidejkomisa. Poročilo odbora, ki je proučeval ta zakonski oenu-i tek, je podal poročevalec tega odbora dr. Šte-i fan Kneževič. Za njim je govoril dr. Julije ' Cenkič, ki se je obširno bn vil z vprašan jem fidejkomisa in izjavil, da so fidejkomisi v Sloveniji v protinacionnlmh rokah in jih rnorazumojo s svojimi klijenti. Dunaj, 15. junija, b. Zvezni kanclcr dr. Dollfuss je priletel ob 10 dopoldne iz Budimpešte in se spustil na letališču v Aspernu, od Kjer se je tnJL Ženeva, 15. junija. AA. Odbor mednarodnega urada za delo jc sprejel načrt konvencije o 40 urnem tedniku, Zanj je glasovalo 50 delegatov, pseS osem. Delegati delodajalcev so se odetranffi. London, 15. junija. AA- Iz Kaira poročajo, je v bližini Bilbesa zgorela vas. Deset oeeb }e mrtvih, 40 pa ie hudo ranjenih. Zgorelo je nad 200 hiš. Bnenos Aires, 15. junija. AA. Davi se j* končala razprava o obsednem stanju. Poslanska zbornica je sprejela predlog vlade, naj se obsedno stanje podaljša do 15. julija. Madrid, 15. junija. AA. Iz SeviTle poročajo, da je tamošnie delavstvo sklenilo 48 urno stavko v znak solidarnosti s poljskimi delavci. Ankara, 15. junija, c. Perzijski šah je danes prišel v Trapezunt, kjer se je vkrcal na turško vojno ladjo. Budimpešta, 15. junija, e. Madjarska trgovinska delegacija, ki je pred tremi tedni odpotovala v Moskvo, da prouči možnost sklenitve rusko-ma-djarske trgovinske pogodbe, se je vrnila v Budimpešto. Vodja delegacije je izjavil časnikarjem, da upa, da se bodo trgovinski odnošaji med sovjetsko Rusijo in Madjarsko kmalu začeli najlepše razvijati. .Utrinki P0USK0-NEMSK0 PRIJATELJSTVO V *Gazeti Warszau>*ki* btrremo sledeče zanimivosti o poljski narodni manjšini v Nemčiji: >V Nemčiji ži»i 130.000 poljskih olrok, ki imajo poljske starše. Od teh jih obiskuje poljske ljudske šole le 2000, torej poldrugi odstotek, medtem ko jih je 95 in pol odstotka navezanih na nemške šole, kjer $e ne učijo nili pisati, nili brati v mtilerinem jeziku. Tudi v ostalem je kulturni položaj poljske narodne manjšine v Nemčiji naravnost katastrofalen.* Menda poljska vlada, ko je sprejemala Gobbelsa, ni pozabila spomniti ga na te številke in na la položaj, KRŠČANSKA POLJSKA Versko kulturno življenje na Poljskem prav lepo cvetc. Pred kratkim se jc v Poznanju vršil letni kongres Zveze katoliških delavskih društev. Sklenjeno jr bilo pozvati vse člane, naj se vedno krep-keje in pogosteje udeležujejo verskih vaj, naj iu-ječe pazijo na krščansko vzgojo mladine ter naj si prizadevajo ohraniti ozko zvezo pri sodelovanju t duhovščino in ludi s izobraženstvom. Na tem kongresu so katoliški delavci sklenili izdali poseben oklic delodajalcem, v katerem jih pozivljejo, naj sc pri svojem gospodarskem delovanju ravnajo po smernicah, in duhu papeževe enciklike »Quadrage-simo annn*. Iz posloimega poročila sledi, da je v zvezi včlanjenih 230 društev z nad 20.000 člani. Zveza izdaja že od l. 1905 glasilo katoliškega delavstva iRobotnikSedaj se vse socialno in kulturno delo vrši v okviru katoliške akcije. Na kongresu je bila od vseh delavcev izražena volja, naj bi vse javno in socialno življenje bilo polno krščanskega duha. RAVNATELJSTVO ZA DRU/ABNO OBNOVO V bolgarskem uradnem listu je izšla uredba, s kalero se ustanavlja posebno »ravnateljstvo za družabno obnovo*. Naloga lega »ravnateljstva* bo, ' da pu enotnem nalrlu organizira vse duhovno življenje naroda in ga usmeri tako, da bo koristno za državo m za narod. »Ravnateljstvo* bo zasledovalo duhovno življenje v inozemstvu, beležilo, kar je dobrega, in predalo svojemu narodu. Tudi ho dajalo inozemstvu use vodrobnosti o bolgarskem kultur- nem gibanju. >Ravnateljstvo* bo razdeljeno v vei odsekov, in sicer: v propagandnega, tiskovnega, radio, filmskega in književnega. Čisto poseben odsek pa se bo bavil s tem, da bo zbiral vse javne sile, da pridejo na pomoč državi pri preosnovi bolgarske države. Kje smo že brali, da je tudi nemško fašistično propagandno ministrstvo, ki mu načehifc dr. Gdbbels, ravno tako organizirano. KAT0LIČANST V0 V RUSIJI Zn katoličanslvo v Rusiji je postal položaj nekako drugačen. V Rusijo se jc preselil g. Leopold Braun, ki je bil doslej učitelj nemškega in angleškega jezika na kolegiju avgušlincev v Worcest.ru na Angleškem. Sedaj je asistent apostolskega administratorja Neveua v Moskvi. P. Leopold Braun stanuje v majhnem hotelu in vsak dan mašuje v katoliški cerkvi francoske kolonije. Ob nedeljah pa poleg lega opravlja še službo božjo v obeh poljskih cerkvah, kamor prihajajo k maši predvsem člani diplomatskih zastopstev. P. Braun svobodno hodi po moskovskih ulicah. Oblečen je v duhovniško obleko, kar je bilo v Rusiji doslej dolga leta prepovedano. Zaenkrat so mu sovjetske oblasti dovolile, da srne v Rusiji prebivati šest mesecev. Vendar upajo, da bo ta rok podaljšan. V ANGLIJI MANJKA VODE V angleških listih beremo, da je suša tako pritisnila, da je bila vlada prisiljena v strahu, da vode za vsakdanje potrebe ne zmanjka, odrediti posebne predpise o uporabi vode. rTimes* pišejo, kako se je ljudstvo odzvalo tem odredbam v največji pokorščini. Z nobeno kaznijo ni bilo treba grozili, samo poudariti fe bilo treba občni blagor, pa so sc rst radevolje podvrgli. V tej mali zadevi se vidi, česa je zmožen narod, ki je v notranji kulturi, v kulturi srca dozorel.. In kakšne discipline je zmožno takšno ljudstvo. Angleška vlada pozna etično dozorelo!1, svojega naroda in se je že Večkrat opirala nanj t težavnih dneh. brez kazenskih odredb, brez groženj, samo s tem. da je apelirala na njihovo srce in na njihova socialna čuvstva. Zreli narodi delajo zgo- ' dovino. Slovenski javnosti: Za popolno gimnazijo v Soboti Ko se bliža petnajsta obletnica oevobojenja Prekmurja in prekmurski akademiki delamo bilanco o gospodarskem, socialnem, kulturnem in nacionalnem napredku naših razmer v novi državi, moramo z grenkostjo v srcu ugotoviti, da te razmere niso take, kakor bi po petnajstletne n razvoju morale biti. Med onimi Sinjenicami, ki so ovirale in kljub varljivim navedbam ovirajo še danes napredek našega ljudstva, je poleg nezadostne izpolnitve pričakovanja ljudskih mas po kruhu glavna ovira pomanjkanje možnosti, da si pridobi mladina iz najširših plasti ljudstva višjo izobrazbo, to je v prvi vrsti ponanjkanje popolne gimnazije v Soboti. Stvarnih argumentov proti vzpostavitvi popolne gimnazije v Soboti ni. Tehtni argumenti, ki zahtevajo popolno gimnazijo, pa so: 1. Voditelji prekmurskega ljudstva so v svojem, budimpeštanski vladi naslovljenem progranu januarja 1919 zahtevali med drugim tudi slovensko popolno gimnazijo z izrečnim poudarkom, da bodo pri tej zahtevi vztrajali tudi v primeru, če pripade dežela kraljevini SHS. 2. Popolno gimnazijo v Monoštru, ki raznaro-duje zadnje ostanke našega življa, vzdržujejo madjarske oblasti kljub pičlemu številu učencev, samo zaradi obmejnega položaja. 3. Gimnazija v Soboti je bila ustanovljena zaradi nujne potrebe po protiuteži madjarskemu vplivu, da tvori most, ki naj odstranjuje prepad med Prekmurjen in ostalo Slovenijo. Ta prepad se po 15 letih še ni odpravil, madjarska ekspanziv-nost pa stalno narašča. 4. Radi svoje posebne zgodovine, posebnih razmer in deleža, ki ga mora doprinesti slovenstvu, potrebuje Prekmurje svoje lastno domače izobra-ženstvo, ki edino lahko razume njegove posebne 9. Število učencev za višje razrede je bilo spočetka nizko pač zaradi mladosti zavoda, ko pa je narastlo, so začeli gimnazijo že ukinjati. Danes pa število dijakov v nižjih razredih daleč presega zakonske predpise za otvoritve višjih razredov. Vsi dosedanji poskusi, da se popolna gimnazija v Soboti vzpostavi, so morali, torej kljub popolni upravičenosti Prekmurja do tega zanj najvišjega kulturnega zavoda, ostali brezuspešni. Dejstvo je, da so pri mnogih izmed teh poskusov, zlasti po letu 1930, igrali postranski nameni in osebne ambicije preveliko vlogo in včasih celo odločali o usodi ginnazije ter s tem našemu ljudstvu v največjo škodo omalovaževali njeno zgodovinsko poslanstvo. Prektnurju nihče ne more jamčiti, da se prizadevanja po popolni gimnaziji tudi v bodoče ne bodo izjalovila in če bodo uspela, da popolna gimnazija ne bo igračka v krempljih nasprotujočih ai sil, kakor je to že bila. Zato je KPA, izhajajoč iz gornjih argumentov in po načelu, da je gimnazija last vsega prekmurskega ljudstva, vseh razredov in vseh svetovnonazorskih grupacij in vsem v enaki meri nepogrešljiva nacionalna, kulturna, gospodarska in socialna nujnost, sklenil, da izroči vprašanje popolne gimnazije najširšemu fo- rumu, prekmurskemu ljudstvu, ki naj se samo izreče za svojo pravico. Akcija se izvrši prihodnji teden in sicer tako, da zberejo akademiki in učitelji podpise vseh prekmurskih družin v tri knjige, izned katerih izroče eno Nj. Vel. kralju, drugo ministrstvu prosvete, tretjo pa si obdrži klub za svoj arhiv. KPA je povabil k sodelovanju prekmursko učiteljstvo, ki se je povabilu z razumevanjem odzvalo in poslalo v akcijski odsek delegata za sobo-ški in lendavski okraj. Prepričani smo, da bo imela slovenska javnost razumevanje za našo akcijo in nas bo v našem docela upravičenem stremljenju po popolni sobo-ški gimnaziji podprla. Za Klub prekmurskih akademikov) ŠkrlM.- Vladimir 1. r., t. č. predsednik; Tir Jože, 1. r., t. č. tajnik. Za akcijski odsek: Škrlak Vladimir, 1. r., načelnik; Gumilar Franc, delegat učiteljskega društva za okraj Sobota; Savli Andrej, delegat učiteljskega društva za okraj Lendava. Dva velika požara Velik požar v Velesovem Kr.mj, 15. junija. Komaj sto korakov od znane božjepotne cerkve Matere božje v Velesovem, oziroma v Ader-,, , gasu, se nahaja na levem robu ceste, na nekoliko potrebe, za katere so »prišleku pokazali premah i zvišanem prostoru, domačija Janeza Zamika, vulgo izobrazenstvo pa lahko Blejca. Do nedavnega časa je bila v tej hiši tudi razumevanja. Tako domače dobi Prekmurje le od lastne popolne gimnazije. Izmed vseh gimnazijskih okolišev v ^Sloveniji pa ima 6oboški najmanjši procent izobraženstva (leta 1933 je prišel en učenec na 523 ljudi). O nadpro-dukciji inteligence torej ni govora, ampak obratno. 5. Soboška gimnazija ne more ostati okrnjena, ker ji pripada okoliš, katerega število prebivalstva (Sobota, Lendava, Ljutoner skupno 125.713 prebivalcev), ki prekaša število prebivalstva v okoliših: Novo mesto, Ptuj, Kočevje, Kranj (105.605, 71.013, 48.165, 95.517). 6. Sobota je preveč oddaljena od ostalih gimnazij v Sloveniji. Razdalja Sobota—Ptuj znaša 51 kilometrov, Sobota—Maribor 99 km, nasprotno pa znaša recimo Ptuj—Maribor 38 km. Revščina širokih slojev onemogoča večini študij na gimnazijah v ostali Sloveniji, favorizira pa ga na gimnaziji v Soboti, kamor lahko hodijo učenci bodisi peš, bodisi e kolesi, z druge strani pa je prav Sobota glede preživljanja dijaštva najcenejše izmed slovenskih mest. Brez popolne gimnazije v Soboti je srednješolska izobrazba prekmurskih otrok omejena le na otroke bogatejših staršev. 7. Davčni ključ je za Prekmurje v razmerju z oetjjJo Slovenijo izredno neugoden. V obliki davkov se odteka iz Prekmurja ogromna množina denarja. Če bodo inorali prekmurski dijaki hoditi v Bole izven Prekmurja, se odtok denarja s tem še veliko bolj poveča. 8. Prekmurje je eno iraned najgosteje naseljenih pokrajin v Juooslaviji (sto na kv. meter). Zemlja vseh prehraniti ne more, jasno je torej, da mora znaten del mladine v srednjo šolo. Politika, ki gre za tem, da pridrži naraščaj na grudi, je odločno zmotna. gostilna, katere so se številni romarji radi posluževali. Poslopje je sestojalo iz hiše, ki je bila spodaj zidana, prvo nadstropje pa je bilo leseno, streha krita s slamo. Hiše se je držal zidan hlev, krit z opeko, na nasprotni strani pa je stal lesen pod, krit s slamo. Ze lansko jesen je Zamik s posest-nico Marijo Šimenc iz Olševka napravil zameno. Njegova domačija na Adergasu bi pripadla Šimen-čevim, on bi pa v zameno dobil hišo v Olševku. Tako so Šimenčevi, kot novi lastniki, letos januarja meseca Zarnikovo hišo in gospodarsko poslopje zavarovali namesto dotedanjih 20.000 Din za 70.000 Din. Ker pa nekatere formalnosti še niso bile urejene, se še Zarnik dosedaj ni izselil iz hiše v Adergasu. Takoj na nasprotni strani oeste pa imajo Šimenčevi velik travnik, na katerem so včeraj spravljali seno. Zamiku so naročili, naj v hlevu napravi prostor, da bodo tja spravili seno. Zarnik je vso krmo znosil na skedenj. Tako sta včeraj dopoldne po desetih enkrat, ko so bili Zamikovi vsi na polju, prišla k Zarnikovetnu poslopju sin Marije Šimenčeve, Ludvik Šimenc in dninar Miha Logar, ki sta kosila na bližnjem travniku. Pogledala sta na hlevu, ali je Zarnik napravil prostor za seno. Logar je hodil naprej, Šimenc za nekaj korakov za njim. Nato sta odšla v uto na koncu hiše malicat. Kakor pripovedujejo očividci, sta bila ta dan zadnja v hiši, predno je nastal ogenj. Komaj sta se oba kosca mudila kakih deset minut v uti, je zadaj na hlevu izbruhnil požar, ki je, podpiho-van od vetra, naenkrat objel vsa tri hišna poslopja v en sam ognjen klobčič. Seveda so sosedje požar takoj opazili in prihiteli gasit, ravnotako so pa bili tudi takoj na mestu vrli velesovski gasilci z mo- Sestanek dolenjskih županov Ljubljana, 15. junija. skih občin in drugih tujsko-prometnih interesen-tov na Dolenjskem. Zastopane so po svojih župa-Tujsko-prometna konferenca »Krke« za Do- nih vge vegje „bčine. Konference se udeleže poleg lenjsko v Novem mestu 18. junija je vzbudila po imenovanih tudi zastopniki kr. banske uprave, vsej Dolenjski živahno zanimanje. Prijave za kon- Zbornice za TOI, ravnateljstva državnih železnic, ferenco je poslalo do danes 45 zastopnikov dolenj- Združenja gostilničarskih podjetij, Zveze za tujski promet, SPD itd. Ker išče »Krka« stikov z Zagrebom, dopotuje na konferenco tudi ravnatelj Zveze za promet tujcev v Zagrebu g. Dragomanovič. Stremljenje, ki druži »Krko« z društvom »Belo Krajino«, bo dokumentirano s tem, da se udeleži konference tudi to društvo, poleg tega župana i^ Črnomlja in Metlike. Referati se bodo poten raztegnili tudi na Belo Krajino. Namen konference je doseči, da se s'ično kot na Gorenjskem tudi na Dolenjskem zganejo odločilni č!r.itp!ji in začno smotreno po načrtu delati, da se ustvarijo vsi pogoj: za gospodarsko po-vzdigo Dolenjske in Bele Krajine. Velika vloga je tu določena zasebni vzpodbudi, ki je na deželi, žal, doslej ni bilo v zadostni meri. m Trsat m Izlet na Jadran 29. ¥1.-1. ¥11. Se dva dni — in le petdeset sedežev je še na razpolago na posebnem vlaku za romanje na Trsat in 12-urni izlet po morju Da ne zamudiš radi odlašanja te ugodnosti, •e takoj prijavi na Fr. Debeijak, Škofja Loka — Din 160'— pa nakaži po poštni položnici št. 14.761 na Medno hranilnico. Škofja Loka. Spored romanja si oglej v Slovencu 12. t. m ali pa piši, da ga pošljemo. i * torko, katerih hitri pomoči se mora sosed Škrjanc zahvaliti, da ni pogorel njegov skedenj, ki se je že vnel. Vsa tri Zarnikova poslopja, večjidel krita s slamo in lesena, so bila zavita v strašen ognjeni kres, ki je grozil uničiti del vasi. Nevarnost ognja je povečaval še veter, ki je goreče slamnate kosme nosil po vasi. Celo do peka Sirca, ki ima hišo visoko v hribu, je ogenj trosil iskre. Pri Zarniku je na hiši pogorela streha in leseno prvo nadstropje, na hlevu streha, skedenj s krmo vred pa do tal. V hiši je zgorelo precej oprave in vsa obleka, na skednju pa vozovi in orodje. Vee poslopje brez preničnin je bilo v dosedanjem stanju vredno kakih 30.000 Din. Najbolj je prizadet Zarnik, ki nima nikamor iti prebivat in mu je zgorela vsa obleka. Rešili so le nekatere malenkosti. Poleg velesovskih gasilcev so prihiteli gasit še gasilci iz Cerkelj, Luz, Kranja in Brnka. Najbolj se je odrezala velesovska mo-torka. Pr: požaru so bili takoj na mestu tudi orožniki iz Šenčurja, ki so Ludvika Šimenca in Miho Lo- farja aretirali in odvedli na orožniško postajo v enčur na zaslišavanje, dokler se ne dokaže njuna nedolžnost. Ogenj uničil gospodarska poslopja dvema kmetoma Škocijan, 13. junija. Danes okrog pol 2 popoldne je izbruhnil požar v vasi Vinica občina Šmarjeta na Dolenjskem. Gorelo je pri posestniku Antonu Kosu in Jožefu Štrazbergerju. Ker so bili vsi vaščani na polju pri delu, je povzročil požar tem večjo škodo. Gospodar Kos je bil ob času, ko je izbruhnil požar, v hiši pri svoji ženi, ki je pred nekaj dnevi porodila. Kar zasliši pokanje šip. Ker je pa imel okna zagrnjena, se mu ni zdelo to nič hudega, misleč, da so prišli grdi oblaki in da se je vsula toča. Ko pa sliši, da je pok vedno večji, gre ven in opazi grozovit plamen in gost dim nad svojo domačijo. Prestrašeni Kos skoči seveda nazaj v hišo, da reši svojo ženo. Ker je bila žena že od onega tedna hudo prestrašena od silnega grmenja in treskanja, ji je novi strah toliko škodoval, da bo težko ostala živa. Požar je hitro zajel vse gospodarsko poslopje, tako da ni bilo mogoče ničesar rešiti. Zgorela je vsa živina: par volov, dve kravi in eno tele. Tudi prašiči niso ušli smrti, 9 jih je zgorelo. Kako strašen je pogled na uboge živali, ki so se pekle v hlevih. Lj. Štrazbergerju je pa pogorel pod in kleti, ki so bile spodaj. Takoj so bili seveda na pogorišču vrli škocjanski gasilci s svojo motorko, za njimi tudi gasilci iz Šmariete, Bučke, Bele cerkve in Grumlj. Ker so bili po tem hudem deževju polni vsi vodnjaki, se je gasilcem poOTečilo pogasiti požar vsaj toliko, da ni objel še drugih zraven stoječih poslopij. Vsled hudega vetra bi bilo lahko delo ter bi napravil požar tem večjo škodo. Ogenj so najbrže zanetili otroci. Škoda pri Kosu znaša okroglo 70.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Pri Štrazbergeriu pa okoli 20.000 Din. Kako hude so posledice ognjal — Že ртеј se ubogi kmetovalec težko otepa, pa mu še ogenj uniči vse, da je kmet kakor ubogi berač na cesti. Cerkveni shod mož in lantov iz Poljanske doline Poljane nad Škofjo Loko. Letos bo na praznik sv. Petra in Pavla na Ma-lenskem vrhu cerkveni shod za može in fante iz cele Poljanske doline v proslavo 1900 letnega jubileja našega Odrešenja. Spored: 1. Točno ob 10 prvi cerkveni govor. (Govori gosp. dr. Janez E. Fabjan, profesor na bogoslovni fakulteti v Ljubljani.) 2. Sv. maša, med katero poje združen moški zbor. 3. Drugi cerkveni govor. (Govori gosp. Košiček Jožef, stolni vikar v Ljubljani.) 4. Pete litanije Matere božje. (Poje združeni moški zbor.) 5. Povsod Boga. (Poje združeni moSki zbor.) V slučaju lepega vremena se vsa prireditev vrši zunaj cerkve. Ker za 1900 letni jubilej še ni bilo nobene skupne cerkvene prireditve za Poljansko dolino, prosimo vse može in fante, da se letos te cerkvene slavnosti udeleže v polnem številu in tako pokažejo hvaležnost in zvestobo do Kristusa in njegove Cerkve. Navodila za pevce: 1. Pevci naj pridejo k cerkvi že ob pol 10 radi skupne pevske vaje. 2. Note naj po možnosti prinesejo s seboj. Pele se bodo te-le pesmi: a) Belar: Oče večni v visokosti. (Enoglasno, vstop, slava, evangelij.) b) Dr. Fr. Kimovec: Morski zvezdi. (Štiriglasno, 2 kitici.) c) O. P. Perica: Do nebes naj se razlega. (Enoglasno, 3 kitica.) d) Hladnik: Bodi nam pozdravljena. (Štiriglasno, 3 kitice.) e) 3 odpevi pri litanijah. f) Mord-Premrl: Povsod Boga. (Enoglasno.) Gorska kapelica na tahozvanih „Pejcah" nad Jesenicami ! Kapelico je vso sam zgradil tovarniški delavec Jakob Novak, cerkveni ključar jeseniške župne cerkve. V zvoniku visita dva zvonova, eden bro-j naet, drugi jeklen. ZDRAVILIŠČE RADfiO-THEPPlA, IA$K0 je podaljšalo predsezijsko dobo do konca junija. Dnevna penzija Din 60"— pri najmanj desetdnevnem bivanju v zdravilišču. Pojasnilu in prospekte zahtevajte od uprave zdravilišča. Sottfod iste пи&Јм^г: jooraacjjco fcata-s! Prhljaj izgine1 Lasje prenelnajo izpadati! Lasje spet rastejo1 tOOletnica ubogih šolskih sester de Notre Dame Nekaj misli h kroniki šmihel-skega samostana (Konec.) Zdi se, kot bi sestre s tenkosluhim ušesom risluhnile daljnjemu zvoku bodočnosti. Ljudje, as, z naglimi koraki stopajoča kultura in ljudska rosveta, vse je želelo, da bi sestre dale Dolenjski _aj več od ljudskošolske vzgoje. Tudi podeželski ženski mladini, ki je odrasla ljudskošolskim klo-ein, so hotele sestre pomagati do nadaljnje izo-razbe. Zaprosile, so dovoljenja, da odpro tudi meščansko šolo. Avstrijsko ministrstvo za uk im bogo-častje na Dunaju jim je z odlokom od 26. apr. 1907 6t. 2708 to dovolilo. Hkrati pa je isto ministrstvo podelilo meščanski šoli tudi pravico javnosti;. S tem dnem so se odprla vrata tega kulturnega hrama široki slovenski javnosti, ki je z zadoščenjem takoj jela pošiljati svoje hčere sestram v uk in vzgojo. In sestre so tekom časa tudi pokazale, da umejo mojstrski iz živih duš graditi tempelj bodočnosti. Njihovo delo je vzbudilo vsestransko pohvalo in priznanje. Iz vseh krogov in vseh krajev so prihajale gojenke, ki še danes hranijo v skritih kamricah svojih duš od življenja neoskrunjene najlepše spomine na življenje v zavodu Ubogih šolskih sester v Smihelu. Mnoge odlične gospe v različnih poklicih, vsakovrstne javne in privatne na-meščenke se imajo vprav tem sestram zahvaliti za svoje družabno stališče, kniti sestre so jim podale pred odhodom v življenje v roke najvarnejši kompas, ob katerem je vsaka izmed nas našla svoje od Boga namenjeno mestece. — Poleg deklet iz Slo- venije so pred vojno prihajale v zavod tudi gojenke iz bivšega Primorja, bivše Koroške, Hrvatske in drugih najodaljenejših krajev, celo z Dunaja. Baš z Dunaja mi je pred par leti pisala pri- smiheiski samostan jateljica, moja sošolka, o kateri vem, da je življenje nasuto v njeno dušo debele sipine moderne vsakdanjosti in površnosti. A na dnu teh sipin počiva hvaležen spomin na šniihel, ki mi ga je odkrila v stavku: »Doch, was noch hell, iieiiig und unberiihrt in meiner Seel lebt, dass si.nd die Erin-nerungen an St. Michael u. dortigen Schvvestern.« Da, premnoga od nas se ima za marsikaj, kar nam je še ostalo svetlega za praznik in vodilnega za vsakdanjost, zahvaliti vprav tem sestram. Saj so one razmaknile svoj vzgojni program tudi široko navzven čez šolske klopi. Z močnejšimi ali tanj-šimi nitmi materinske skrbii in ljubezni priklepajo sestre nase svoje bivše varovanke tudi še potem, ko te zapuste zavod, zavedajoč se, da je vprav v času, ko mladenka stopa v življenje, najbolj potrebna nasveta in materinske roke. Razumevajoč vse učne in vzgojne vrline tega zavoda je Prosvetno ministrstvo naše države Jugoslavije leta 1924 tukajšnji meščanski šoli ponovno dalo pravico javnosti z odlokom od 8. avgusta 1924 št. 7601. Na štirirazredni meščauski šoli se poučuje in vzgaja na leto 100—150 učenk. Vodstvo zavoda skrbi z največjo doslednostjo in vnemo, da izšola svoj učiteljski naraščaj na modernih državnih zavodih. Mnoge pa pošilja v izpopolnitev strokovne naobrazbe tudi v inozemstvo. To jim brezdvomno zagotavlja in olajša jioklicno delo v našem kraju, kjer se ljudstvo zaveda, da je samostan s svojimi neumornimi delavkami v naši sredini pravi blagoslov kraja. Zaradi prevelikega števila šoloobveznih otrok se je na osnovni šoli leta 1903 odcepil odelek za oddaljene. V 4 oddelkih se nudi tem deklicam potrebni pouk. Pred-, med- im po vojni so sestre nekaj let vzdrževale tudi enoletni trgovski tečaj. Gnane od sile velikega življenjskega imperativa: »Umri in bodi!« so šle sestre v svojem snovanju še dalje. Umri za svet, a delaj v njem in zanj, tako je tolmačiti njihovo življenjsko geslo. Buditi in voditi, ne samo v najožjih krogih in v najmanjših vrstah, temveč Sirom vseh poklicev, to je smoter njihovega vzgojnegn dela. Leta 1910 so sestre odprle gospodinjsko šolo, kjer se letos vzgaja 24 deklet v najboljše žene-gospodinje in blage matere. Med njimi je tudi nekaj učiteljskih abiturijentk. Gospodinjsko šolo vodijo šmihelske ' sestre tudi v Št. Jerneju, Ljubljani, Jesenicah, Hrušici in v Nakovem v Banntu vodijo sestre tudi otroška zavetišča, kjer prejema skupno približno 250 otrok prvo vzgojo in skrbno nadzorstvo. V Ljubljani imajo sestre moderno urejen konvikL Bog delo šmihelskih sester vidno blagoslavlja. Matična hiša v Štnihelu ima danes že 8 podružnic: Ljubljana, Jesenice, Hrušica, St. Jernej, Kostanjevica, Vel. Bečkerek in Nakovo v Banatu, a najnovejša, šele lani ustanovljena v Belgradu, Miloša Velikog 50. O tej, za red zelo pomembni jiodruž niči v Belgradu, bomo kmalu pisali kaj več. Od prednic šinihelskega samostana žive razen dve še vse. Prva, pokojna sestra Marija Petronija Griindler in njena naslednica, sestra Marija Ivana Oblak, že mirno počivala med drugimi sestrami na šmihejjskem pokojmlišču blizu svojega velikega dobrotnika in ustanovitelja, monsignora Antona Peterlina in prosila pri Bogu blagoslova svoji duhovni družinici. Njihovi naslednici: sestra Marija Ambrozija Zorko in sestra Marija Mihaela Gorjup pa še živita in opravljata svoje dolžnosti po zgledu svojih duhovnih mater. V jeseni pa je generalna prednica iz Monakovega poslala v Smihel nove prednico, sestro Marijo Stanislavo Babnik, ki je že 12 let uspešno vodila prednične posle v neodre šeni domovini, Trnovem na Krasu blizu Ilirske Bistrice tik za našo državno mejo. Dejstvo, da je z železno voljo in izkušenostjo znala kljubovali italijanski nasilnosti, kii je s svojimi prsti posezaia tudi v šolstvo zn sainostannske zidove tamošnje šole, vzbuja ujiravičeno nado, da bo varno krmila tudi ladjico šmihelske samostanske družine v sedanjih težkih časih. Mi pa želimo vsem sestram reda Ubogih Sol skih sester k stoletnemu jubileju, zlasti pa Se Smif helskim sestram, dn hi jim semafor življenjske modrosti in ljudske naklonjonosti vedno kazal znamenje: »Prosta pot!« Samo še to: »teh notic pod črto« ni pisal člo vek, ki ga jioziiate im vas ima rad, človek, ki govori z vami, pisal jih je človok, ki ga ne poznate in ga nikoli poznali ne bratu Ljubljanske vesti: • V 50.000 Din Ljubljana, 15. junija. Zaradi deževja, neviht in narasle vode počiva delo v Ljubljanici že svojih 14 dni. Danee se je Ljubljanica vsaj toliko znižala, da je bilo mogoče ogledati si škodo, ki jo je narasla voda pri regulacijskih delih napravila. Polomljenih je mnogo va-gončkov, pokvarjena je vzpeniača in odnešeno mnogo lesovja. Terenska sekcija, ki ta dela opravlja, ceni škodo na približno 50.000 Din. Voda je odnesla ves gornji del jezu nad čevljarskim mostom, vendar je bil jez že tako napravljen in preračunan, da ga morebitna povodenj v zgornjem delu poškodbe, to je, da odnese le ilovico in kamenje, medtem ko je betonski temelj oetal. Poleg te škode trpe veliko škodo tudi delavci. Zadnje dni, ko so delali, jih je bilo zaposlenih že 210, od katerih je vsak dobil povprečno 35 Din na dan. Delavci so torej zgubili т teh 14 dnevih skupno okoli 60.000 Din zaslužka. Umevno je torej njihovo vedenje, ko žalostni hodijo ^koli Ljubljanice in ugiba'0, kdaj bo voda padla, da bodo mogli zopet zaslužiti zase in. za *voje družine. Terenska sekcija je računala, da bi mogla nadaljevati delo v torek. Prišla pa je ponovna nevihta, ki je zopet povzročila naraščanje vode. Terenska sekcija se sedaj vneto pripravlja, da potem, ko nastopi lepše vreme, takoj podvoji naglico dela. Predvsem si je preskrbela še '.n mešalni stroj za beton. Ko bo nastopilo ugodno vreme — v Ljubljanici danes popoldne je zopet deževalo in še kaže na dež — bo morala terenska sekcija opravljati regulacijo vsega za letos določenega odseka, to je od jezu do trimostja v treh tednih. Termin pa ima do konca meseca oktobra, torej dovolj dolg rok. Ravno, ko je lani Ljubljanska gradbena družba dovršila delo v Ljubljanici, so nastale v mesecu oktobru velike povodnji, ki so nanesle mnogo gramoza na betonirani del etruge. Prav tako ie sedanja povodenj nanesla mnogo gramoza na letoe regulirani del struge. Računajo, da je v betoni-ranem delu struge sedaj okoli 5000 kub. metrov gramoza, peska in nanešene prsti. Ko terenska sekcija dovrši sedanja regulacijska dela, bo pričela čistiti že regulirano strugo in odvažati nane-šeni gramoz, kar bo z lahkoto opravila. Obenem z Ljubljanico je narasla tudi Grada-ščica in drugi pritoki. Napolnjeni so pa tudi vsi kanali. To je imelo za poeledico, da voda Gradaščice zadnjih 10 dni ni več tekla skozi kanal od Zalokaria do šentpeterskega mostu, temveč nasprotno je voda celo iz kanala drla v Gradaščico in Ljubljanico. V mestu se to ni poznalo, ker je narasla voda Ljubljanice že sama temeljito odpravila vso stoječo nesnago v spodnjem delu struge. Ko pa se prične zopet redno delo in bo zatvor-nica v Trnovem zaprta, potem bo Gradaščica zopet tekla po kanalu ter se bo izlivala v strugo šele pri šentpeterskem nasipu ter tako čistila strugo vsaj od tam navzdol. Stanovanjske odpovedi v znamenju krize Ljubljana, 15. junija. Sodne stanovanjske odpovedi, ki jih vlagajo hišni lastniki pri ljubljanskem okrajnem sodišču, so doslej obsegale samo mesto, toda sedaj so se razšiirile tudi na okolico. Mnogi gospodarji v okolici so bili prisiljeni, da so odj>ovedali stanovanja iz raznih razlogov tudi malim ljudem, ki se bore za vsakdanjo eksistenco in ne morejo več zmagati najmanjše najemnine. Odpovedi kratko navajajo: »Odpovedujem stanovanje, ker ni plačal najemnine že več mesece«.. Odpovedujem stranki, ker je zanesla v hišo tnrčes.« So pač pojavi, ki jih ne moremo tolmačiti drugače, kot da se ljudje bore z največjimi težavami za vsakdanji kruh in ne morejo skrbeti še za higijeno v hiši. So pa tudi taki, ki so v tem jx>gledu prav brezbrižni. Do letos je bilo odpovedanih 917 stanovanj. V času od 10. maja do 13. t. m. je bilo vloženih prt okrajnem sodišču 120 odpovedi, dočim v razmerno istem času v aprilu 145. Lastniki stanovanj so v 20 slučajih zahtevali izselitev takoj ali v 14 dneh. Navajali so odpovedovalci, da se najemniki niso držali najemne pogodbe in da so si zato pridržali najkrajši odjiovedni rok. Za mesec junij je bilo odpovedanih dalje 36 stanovanj, dočitn že v aprilu 40, tako da se je moralo sedaj seliti nad 60 strank. Za julij je odpovedanih 62 stanovanj. Za avgust in september pa po 1 stanovanje. Zanimiva je neka odpoved iz okolice, ko je hišni gospodar, videč, da so se v hiši naselile stcnice, odpovedal eni stranki z najmanj otrok stanovanje, da bodo tam mogle ostati ostale stranke, ko se bo cela hiša desinfici-rala pred stenicami. Dalje pa je zanimivo, da je neki najemnik odpovedal stanovanje z motivacijo, da odjX)veduje stanovanje zaradi obrekovanja m žalitve od strani hišne gospodinje. ★ © Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob četrt na pet (pred odhodom gorenjskega luristovskega vlaka). 0 Ljubljana prikrajšana. Kakor znano, plačuje tudi Ljubljana znatne banovinske in cestno-okrajne doklade na neposredne davščine za zgradbo, oziroma vzdrževanje cest. Te doklade so stopile na mesto bivšega kuluka. Računajo, da bo saino letos Ijredpisamh in pobranih v Ljubljani najmanj za 4,300.000 Din teh doklad. Ljubljana pa dobi za svoje cesle iz teh doklad samo kakšnih 500.000 Din. drugi denar gre za ceste po deželi in za druge cestne odbore. Ljubljana pa je ninogo bolj potrebna dobrih cest, ker se v njej osredotočujejo innoge važne glavne ceste, ki jih je treba držati v največjem redu. Povrh tega pa mora mestno prebivalstvo plačevati z mestnimi davščinami še vse ostalo cestno in ulično omrežje v mestu samem, kar velja tudi težke milijone. Mestna občina namerava, kakor ču: jemo. ukreniti odločne korake, da se da Ljubljani večji znesek iz teh doklad, tako, da prikrajšanje ne bo tako zelo občutno. 0 Razstava šolskih izdelkov na dekl. mešc. šoli v Sp. Šiški bo v nedeljo, 17. junija in bo odprta od 8 zjutraj do 18 zvečer. 0 Petkov trg. Na ljubljanski trg še vedno prihajajo domače češnje v velikih množinah, ki jih prodajalci dajejo tudi po 2 Din kilogram, lepše so seveda dinar, dva dražje. Črne jagode ali borovnice, ki ne bodo več dolgo, so po 1.50 Din kilogram, rdeče jagode pa po 3 do 4 Din. Včerajšnji ribji trg je bil izredno obilno založen z ribami. Ljub- ljanske gospodinje se samo jeze. ker nikakor noče pasti cena raznim ribam, ki jili je na ribjem trgu vedno več, tako so n. pr. letos postrvi stalno po enih in istih horendnih cenah, natnreč žive po 50 Din kilogram, ubite pa po 45 Din. Oos|x>dinje se jeze, da mora biti letos uveden pravi monopol ali kartel za posbvi, za ščuke in drtige sladkovodne ribe. Tudi morske ribe prihajajo na ribji trg v velikih množinah. So nekoliko cenejše, kakor sladkovodne, vendar imajo Ljubljančani povprečno raje doma&: ribe, |x> tako dragih specialitetah kakor so tunine, pa segajo prav redko. Mariborske vesti: 0 Bežigrajsko Kolo grade. Gradnja bežigrajske šole gre normalno dalje. Ljubljanska gradb. družba ima sedaj zaposlenih okoli 120 delavcev pri tej gradnji. Dovršeni so že kletni in drugi spodnji prostori pri levem in glavnem srednjem traktu, za desni stranski trakt jm so te dni pričeli z izkopom za temelje. Na vsak način upajo, da bo do jeseni dograjeno že toliko prvega in drugega trakta, da se bo mogel že redno pričeti pouk v prvih razredih. O Odvetnišku pisarna dr. Alojzija čampe, Aleksandrova c. 4, vljudno naznanja cenj. občinstvu, da jo njena telef. štev. 37-32. Vlomilec v cerkveni nabiralnik obsojen Ljubljana, 15. junija. Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je danes reševal razne prizivne zadeve, med drugimi pa sta bili ua dnevnem redu dve navadni razpravi. Prva je bila proti bivšemu županu g. Firancu Konjarju iz Viševka pri Moravčah, okraj Kamnik, ki je bil obtožen, češ, da je prav na dan 22. oktobra lani fingiral vlom med mašo, Ja bi prikril stanje občinske blagajne. Razprava je bila frreložena. Druga razprava je bila proti 29-letnemu sedlarskemu pomočniku Ivan Kosirniku, ki je 25. inaja letos prišel v župno cerkev v Krašnji pri Kamniku, kjer je z dletom odprl nabiralnik ter iz njega pobral 45 Din gotovine. Kosirnik je nesrečen človek, ki je že dolga leta prestal po jetnišnicah in je drugače bil pred sodniki prav jroliieven in skesan. Na vprašanje senatnega predsednika: »Ali ste res storili?«, je odvrnil kratko: »Ja, res!« Predsednik: »Kako to, da se nič ne poboljšate?« To vprašanje jc bilo na obtoženca izrečeno prav inehkočutno ter je obtoženec kratko odvrnil: »Prišel sein v cerkev. Z roko sem potipal nabiralnik in porabil dleto.« Državni tožilec: »Zakaj nosite s seboj vitrilie?« Obtoženec: »Sem jih našel.« Obtoženec ne bi bil drugače našel velikega plena v nabiralniku, kajti zasačila ga je cerkov-nikova žena, ki ga je prejx>dila in je tako s seboj odnesel samo 45 Din. Cerkovnikova žena je hitro alarmirala župnika in sosede, ki so tatu prijeli in izročili oblastem. Bil je obsojen na 8 mesecev strogega zapora. Nesrečni Kosirr.ik je prikimal jured-sedniku in izjavil, da sprejme sodbo. Zborovanje mariborskih bojevnikov V četrtek /л-tžčer jc bil \ /.gornji dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor mariborske krajevne organizacije »Roja«. Rezervni častniki, vojni invalidi in bojevniki so do zadnjega kotička napolnili zborovalne prostore, med udeleženci je bila tudi delegacija ptujskih borcev s predsednikom tamošnjega »Boja« zobozdravnikom dr. Brenčičem na čelu. Ustanovni občni zbor je otvoril in uvodna pojasnila jiodal ravnatelj mariborskih mestnih podjetij Franjo Peric. Nato so podali izčrpna jioročila glavni tajnik centrale V. Fabjančič in tajnik ter blagajnik pripravljalnega odbora odvetnik dr. Kapus in veletrgovec Lcnard. Navzoči so vsa poročila vzeli z odobravanjem na znanje, nakar so sledile volitve, pri katerih so bili izvoljeni v vodstvo: Franjo GeČ, predsednik; zdravnik dr Janko Pihlar, prof. dr. VI. Kralj, E Lepa slovesnost Frančiškovih križarjev. Armada Frančiškovih križarjev in Klaric se je pomnožila za lepo število mladih članov. V baziliki Matere Milosti je bilo slovesno sprejetih 31 križarjev in 56 klaric. Sprejemna slovesnost je bila pomenljiva in lepa. Mladina se je nanjo pripravljala z devetdnevnico pod vodstvom marljivega p. Konštantina Urankarja. Sprejem je izvršil samostanski predstojnik p. dr. Gracijan Heric, ki je v krasnem nagovoril navduševal mladino za Fran-čiškove ideale. □ Dr. Winkler v Mariboru. V četrtek se je mudil v Mariboru bivši avstrijski vicekancler m vodja Landbundovcev dr. Winkler. Nadaljeval je potovanje v Rogaško Slatiflo, kjer se bo nekaj časa zdravil. □ Razgovor o kmetijski razstavi. Mariborske in okoliške kmetijske organizacije nameravajo prirediti jeseni v Mariboru veliko kmetijsko razstavo, ki naj bi podala nekak prerez kmetskega gos|x>-darstva mariborske okolice. V petek so se vršila na mestni občini pod vodstvo podžujiana Golouha prva tozadevna posvetovanja, ki sta jim prisostvo-vala oba okrajna glavarja, oba kmetijeka relerenta, za mariborsko občino še svetnika Sabothy in Grčar ter predstavniki kmetijskih organizacij. □ Umrla je včeraj v Mariboru po daljši hudi bolezni blaga žena in mati ga. Marija Avguštinčič, vdova po nadučitelju. Doživela je starost 74 let. Rajnica je bila priljubljena in spoštovana od vseh, ki so jo poznali radi svojega blagega značaja in velike srčne dobrote. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4 popoldne izpred kapelice mestnega pokopališča v obratovodja Andrej Senčar, trgovec, Franc Skušek, zdravnik dr. Franjo Pavlič, brivski pomočnik Franc Knez, mestni šofer Franc Deželak. in j>asar Drago Tratnik, odborniki. Namestniki so Albert Krapša, natakar, Janko Furlan, učitelj, in tehnični uradnik Jožof Pla-ninšec. V nadzorstvo so se izbrali: Hinko Sax, trgovec, Rudolf Hrovat, bančni uradnik, Veko-elav Sjvuiger, učitelj, Franjo Kramberger, magistralni pristav, Drago Šego, magister farmacije, Jakob Lah, trgovec in Josip Frohlich, železniški nameščenec. Na dnevnem redu je bil tudi razgovor o članarini in ee je določila članarina mesečno 2 Din, ki se pa po individualni presoji lahko zniža ali briše. Pri slučajnostih so še govorili o aktualnih organizacijskih zadevah V. Fabjančič, inž. Gruden in F. Geč. Okoli 23 je bil občni zbor zaključen. Pobrežju. Sveti na njeni duši večna luč! Žalujočim ostalim naše globoko sožalje! □ Nov hišni red v oskrbnišnici. Mestna oskrb-nišnica je dobila nov hišni red, s katerim se je nadomesti! dosedanji, ki je izviral še iz prejšnjega stoletja. Nov ltišni red se je sprejel na včerajšnji seji oskrbnišničnega odbora. □ Neprilike s senom. Največje težave рк>-vzroča deževno vreme kmetovalcem, ki imajo po-košeno seno. Ponekod leži seno na travnikih že nad 14 dni, pa ga še ne morejo spraviti, ker ga dež neprestano moči. Posledice se vidijo v dviganju cen živinske krme na trgu. □ Ribe na (rgu. Včerajšnji ribji trg je bil dobro založen s samimi morskimi dobrotami. Sar-dele so se prodajale jx> 16, skombri po 18, ciplje po 24—26, azial po 28, jegulje 24—28, lokarde po 16—20 Din za kg. Na trgu je bilo okoli 150 kg rib. □ »Avto ni piščanec«. Zanimiva licitacija se je vršila v četrtek dopoldne na tukajšnji glavni carinarnici. Pod kladivo je prišel lep šestsedežni Fiat-avto, last nekega mariborskega avtoizvoščka, ki so mu ga zaplenili na meji radi tihotapljenja saharina. Cenjen je bil avto na 6 jurjev; pred letom dni bi se bili za takšen avto še strgali, včeraj pa se je znašlo jedva 6 dražilcev. Dražba je potekala zanimivo: po kovaču so navijali dražilci ceno kvišku, da je naposled prisotnega upravnika carinarnice že pošlo potrpljenje, pa je vzkliknil: »Saj to niso piščanci!« To je vzpodbodlo licitante, da so pri ponudbah zvišali dvakrat številke na 5 kovačev, nato pa so zopet padli na kovača. Avto je slednjič kupila mati bivšega lastnika za 6250 Din. Učni uspehi realne gimnazije Maribor, 15. junija. Na tukajšnji realni gimuaziji se je vpisalo v začetku lanskega šolskega leta 1255 dijakov, od tega 771 fantov in 484 deklet. Razdelila ee je ta mlada armada na 29 razredov, ki so se deloma nahajali pod drugo streho izven zavoda in sicer v Vesni. Kljub temu je bila večina razredov prenapolnjena. Največ je bilo v enem razredu 56 dijakov, povprečno pa je imel vsak razred 43 dijakov. Tekom leta je iz raznih vzrokov odšlo z zavoda 31 Fantov in 14 deklet ter je zavrni štel ob zaključku šol. leta 1210 gojencev (740 fantov in 470 deklet). Izdelalo je skupno 850 dijakov (487 fantov in 363 deklet) aili 70.2%. Odličnjakov je na zavodu v vseh razredih 114 (9.4%), s prav dobrim uspehom jih io končalo 351 (29%), z dobrim pa 355 (31.8%). Popravne izpite ima 210 dijakov (18%) in sicer 143 fantov in 67 deklet, razredni izpit po par. 52 ima 7 fantov in 8 deklet, skupno 15 ali 1%, razredni izpit j»o par. 54 pa 7 fantov in t dijakinja (skupno 8 ali 0.6%). Ponavljačev je 118 (91 fantov in 27 deklet) nli 9.5%, pravico do šolanja j>a je izgubilo 9 gojencev (0.7%) in sicer 5 fantov in 4 dekleta. Tudi uspehi tega zavoda so prav dobri, posebno, če se vzamejo v f>oštev nemogoče razmere, ki vladajo radi pre-napolnjenosti poslopja. Polovica razredov ima namreč radi prenapolnjenosti popoldanski jx>t uk, kar seveda znatno vpliva na končuo klasifikacijo. □ Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem tednu lekarna Albaneže »Pri sv. Antonu« na Fran-kopanski cesti. □ Žetev smrti. Na Pobreški cesti 38. je umrla zasebnica Amalija Urban, stara 70 let. — V splošni bolnišnici so umrli: kolarski vajenec Maks. Brus, rodom iz Sv. Jurija ob Pesnici v starosti 18 let; — Valentin Martin, viničar iz Pobrežja, Aleksandrova cesta 33, star 69 let; — Knaus Katarina, 23 letna artistinja iz Gozdne ulice. Svetila jim večna luč! □ Dobro zaslužila in kradla. V neki tukajšnji tkaninski tovarni so prišli na sled večjim tatvinam platna. Aretirana sta bila dva delavca, pri katerih eo našli doma za 3000 Din platna iz tovarne. Zanimivo je, da sta bila oba delavca razmeroma dobro plačana, zaslužila sta po 6 Din na uro, pa sta še segla po tujem blagti. Celje 3r Napredovanje v državni službL G. prol. Stante Valentin na celjski realni gimnaziji je napredoval v 5. skupino. & SK Jugoslavija v Celju sporoča svojemu članstvu in prijateljem, da je v klubovi sobi v Domu na razpolago razno športno čtivo, igre, itd, Soba je odprta vsak torek od 7 do 10 zvečer, ob sobotah pa od 7 do 11. Na razpolago so: Šport, Sportista, Sportski list, Fussball, Olimpijski šport in Sportr tagblatt. Razen tega so na razpolago tudi razne športne brošure. S3 Takse prosta potrdila. Opozarjamo vee trgovce in druge interesente na tozadevni razglas ministrstva financ, ki je nabit na uradni deski mestnega magistrata. 0 Kopališko zdravljenje invalidov se bo vršilo tudi letos po načinu, ki je veljal v prejšnjih letih. Pravico do brezplačnega zdravljema imajo samo osebni vojni invalidi do vključno čina narednika pod gotovimi pogoji. Natančni pogoji so invalidom iz občine Celje-okolica na vpogled pri občinskem uradu na Bregu. & Petrolej jo je ožgal. Lindenberger Ana, 19 letna natakarica v Zrečah pri Konjicah, je v četrtek dopoldan hotela zakuriti štedilnik. Ker ni hotelo goreti, je polila drva s petrolejem, kateri se je pa vnel in plamen narodno-kulturno zgodovino za seboj. Dasiravno je MH v glavnem, kakor vse podobne institucije, ki so vodile svoje narode skozi prosvetno temo k luči, dopolnila svoje prvotno poslanstvo, Lmu vendarle, kakor smo že ob njeni lanski 90. letnici zupisali, šc vedno svežo silo in zmisel za sodobne aktualne narodne in kulturne problemo. Je torej še zmerom odlična glasnica domače umetnosti in. znanosti. Skupno s tovarišicama (jvo starosti), z Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, ki izdaja izključno hrvatske znanstvene publikacije, ter Jeronimsko družbo ki izobražuje žc lepo število desetletij najširše ljudske plasti (podobno kakor naša Mohorjeva) ter v družbi mlajših hrvatskih knjižnih založnic izpolnjuje program hrvatske narodne vzgoje, zavesti in kulture ter hkrati gmotne in moralne podjiore domačih mlajših književnikov, v čemer zasluži vse priznanje. Koliko veljavnost uživa MH še danes v hrvatskem razumništvu, priča dejstvo, da velja še danes za največje priznanje književniku, či^ar knjige izda najstarejša knjižna institucija MH. Sicer smo prejeli letošnje knjige MH več kot kesno. se bomo veo*la,r ustavili ob njih vsaj s kratkimi označbami njihove vrednosti. 1. Hrvatsko kolo, književno-znanstveni zbornik, knjiga XIV., ki je j>o sestavu nekak almanah vsega hrvutskega znanstveno in litc-rarno-književnega prizadevanja brez ozira na politično- ali svetovno-nazorno usmerjenost posameznih avtorjev, daje vsako leto vsaj približno zrculo hrvatske Kulturne tvornosti in sile. To leto je zastojjanih 35 uvtorjev (n. pr.: Marakovič, Nugy, Strohal, Torbarina, llerge-šič, N. šiinić, Ježić, Nametak, Pavešić, kozar-čanin, Tin Ujević, Devčić, Feldman, korner itd.), med katerimi je dosti zlasti mlajših imen. Tak zbornik, kjer bi se vsaj enkrat zbrala imena slovenskih znanstvenih in leposlovnih književnikov, brez ozira na njihovo politično in svetovno-nazorno gledanje, bi bil vsekakor nad vse zanimiv in mogla bi ga izdati Slovenska Matica, ki je po svoji nopristranosti in kulturni preteklosti med slovenskimi kn.ji.~ev. institucijami najbolj poklicana za to. 2. Ljubo Karaman: Umjetnost u Dalmaciji. XV. i XVI. vijek. Karaman. ki se je že z mnogimi študijami in razpravami pokazal za odličnega poznavalca stare hrvatske umetnostne zgodovine, je tudi v pričujočem delu zajel liajplodovitejši stoletji daltnatin. umetnostne tvornosti, 15. in 16. stoletje, s prav dobro očrtanima umetnostnima tokovoma gotike in renesanse. 15. stoletje je začetek blizu 400-let-ne benečanske nadomneti nad dalmatinsko Hrvatsko. Tudi umetnost v Dalmaciji je poslej cvetela pod vplivom benečanske gotike in renesanse. vendar sta bili 15. stoletje in prva polovica 16. stoletje še v odločnem tiuunenju do- mačih umetnikov, o čemer pričajo številne javne in zasebne zgradbe v Dalmaciji. Po tem času pa je bil dotok benečanskih mojstrov zmerom številnejši iu prizvok domače dalmatinske duševnoeti v umetnosti je čedalje bolj bledel. — V tej obširni knjigi ni dal kulturni zgodovinar Karaman zgoli prereza gotske in renesančne umetnosti' v Dalmaciji, marveč je vsestransko osvetlil hkrati vse važnejše kul-urne spomenike, ki sta jili dali cvetoče 15. in 16. stoletje dalmaitinskini mestom. Na ta način utegne postati pričujoča knjiga odličen vodnik po umetniško bogatih dalmatinskih mestih. — Knjigi je dodanih nad 100 posnetkov iz področja dalmatinskih umetnostnih spomenikov. 3. Bare Poparič: Pregled povijesti pomorstva. Dio II. Od izuma parobroda do naših dana. — V pričujoči knjigi razvija strokovnjak za pomorska vprašanja, prof. B. Poparič, ne lc suhojiarni razvoj ladijske tehnike, marveč zveže s tem predmetom vse zanimive dogodke na morju, ki eo svoječasno vzbujali svetovno pozornost (j>omorske odprave, velike bitke nn morju vse dto svetovne vojne, projektiranje velikh_ prekojH>v itd.). Knjigo, ki je pisana v živahnem jeziku, krasi mnogo predmetnih slik. 4. Stjepko Vrtar: Veliko proljeće. Novela. — Ta miselno in jezikovno prelepa novela, ki pa kl jub dosti tesni fabuli ni povsem umetniško utemeljena (obe vodilni osebi, inženjer-kmet Ivan in zdravnica-meščanka Olga, sta v celoti preveč imaginarni poobi, miselno in pojnvno zidealizirani). razvija sledečo Ideologijo: Kmet hrani posreadel, da si je zlomil levo nogo. — Posebni vlak v Mursko Soboto bo peljal iz Ljubljane 29. t. m. Cena vožnje in prehrane 105 Din. Prijavite se pri »Putniku« do 20. t. m. — P. n. županstva širom Slovenije sc naprošajo, da v korist občin ter občinstva sploh naznanijo vsako premembo ali napako v zaznamku letnih sejmov založništvu Družinske Pratike v Ljubljani. Lo tako bo mogoče izdati za vsako občino pravilen seznam sejmov. Ker tiskarna v kratkem prične s tiskom dotičue pole, je želeti, da se zadevni popravki čim prej dorpošljejo. — Odprte planinske koče. Spodnja koča na Golici nudi krasen odjDočitek ljubiteljem lep« narave in krasnega razgleda. Mogoče je tudi večdnevno bivanje ter dobite točne informacije v pisarni SPD. Erjavčeva koča na Vršiču je bila odprta dne 10. t. m. ter je sedaj stalno oskrbovana. Dom na Krvavcu je znan radi svojega razgleda. Coizova koča na Ko-krškem sedlu in toča na Kamniškem sedlu ste stalno odprti. Dom v Kamniški Bistrici vabi izletnike. Koče v Triglavskem pogorju bodo v kratkem odprte. — Izlet Društva ljubiteljev Slovenskih goric v Maribor dne 24. t. m. priporoča SPD vsem svojim članom. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD, Masarykova cesta 14, telet. 2963. — Planinci! SPD ojx>zarja vse planince, da hodijo sedaj v planine zadostno opremljeni, ker je sicer nevarnost nesreč velika. Ne pozabite doma cepina, ki je nujno potreben za snežna polja. S člansko izkaznico SPD je promet po planinah neoviran ter nimate sitnosti pri pograničarjih, ki stražijo naše meje. V interesu vsakega obiskovalca planin je, da je včlanjen v SPD. — Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josei« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. — Most, ki bo vezal Bosansko Krajino s Slavonijo. Te dni je bilo rešeno vprašanje, ki je življenjskega |>omena za Bosansko Krajino in vso Po-savino. Gradbeno ministrstvo je odobrilo 20 milijonov dinarjev za gradnjo velikega armiranega mostu čez Savo, ki bo vezal Bosansko Oradiško in Novo Gradiško, ali z drugimi besedami Bosansko Krajino in Slavonijo. Sedanji jx>ntonski most na tem mestu bodo |xxlrli. Z graditvijo mosta bodo jiričeli v juliju. Zgrajen bo tako, da bo odgovarjal zahtevam velikega prometa tako vozovnega in potniškega kakor tudi rečnega. — Jugoslovanska* knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Gerster P. T. V., Herz Jesu, wir siiid dein. Kratke pridige. 25 Din. — HStten-schvvillcr, Die Verheissungen des heiligsten Her-zens Jesu. 223 strani. Nevezano 40 Din. — Herz Jcsu und Pricsterlum. 205 strani. Nevezano 56 Din. — Hummel, Das Buch des gottliclien Herzeus Jesu. 7 pridig. 55 strani. Nevezano 9 Din. — Morganti, Der Pricster und das heiligste Herz Jesu. 234 str. Nevezano 80 Din. — Matco, Konig der Liebe. 372 strani. Vezano 110 Din. — Muravski, Dem Herzen Jesu Singe. 147 strani. Vezano 72 Din. — Richstat-ter, Das Herz des Weltorlosers. 127 strani. Vezano 52 Din. — Sassc, Am Herzen Jesu. 10 pridig. 78 strani. Nevezano 30 Din, vezano 45 Din. — Stro-bele, Das Haus in der Sonne des gottlicfaen Herzcns. 137 strani. Vezano 100 Din. — Pri hemeroidalni bolezni, zagateniu, natr-ganih črevih, abcesih. sečnem pritisku, odebelelib jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Joseiove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravl)en|e. Ptuj Na ptujski gimnaziji so se pričeli dne 11. t. m. tečajni izpiti pod nadzorstvom ministrskega odposlanca g. dr. Antona Melika, vseučiliSčnega profesorja iz Ljubljane. Nižji tečajni izpit, ki bo za-vršen ta teden, polaga 34 rednih učencev in učenk, ena privatistka ter ena učenka, ki je lansko šolsko leto absolvirala 4. razred. Sedem učencev oziroma učenk je bilo na osnovni oceni na zaključku šolskega leta oproščenih polaganja nižjega tečajnega izpita. — Višji tečajni izpit, ki ga polaga 26 učencev in učenk, bo završen koncem prihodnjega tedna. — Sprejemni izpiti bodo v poneleljek dne 25. t. m. z začetkom zjutraj ob 8. Učenci iz okrajev Ptuj in Ljutomer, ki tvorila šolski okoliš pluiske gimnazije, naj se priglase najkasneje do 20. t. m. pismeno ali osebno ravnateljstvu gimnazije, s firošnjo kolekovano s 5 Din, a priložijo naj krstni ist ler šolski izkaz o dovršenem šolskem letu, Ivdor bi po položenem sprejemnem izpitu holel študirati na kaki drugi gimnaziji, naj pošlje s 25 Din kolekovano prošnjo banski upravi v Ljubljani za spregled šolskega okoliša. Huda nesreča se je dogodila v Kicarju posestniku Francu Arnušu. Pri košnji ga je njegov sosednji kosec po nesreči urezal v levo roko in mu prerezal žilo odvodnico. Ko so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, je .чкотај že izkrvavel. Zdravniki se trudijo, da ga ohranijo pri življenju. Krajevna srganizacija »Boja« v Ptuju priredi na dan sv. Petra in Pavla 29. t. m. manifestacijski shod. . Pri ljudeh, ki mnogo sedijo, je delovanje čreves zmanjšano. Čreva se pri njih le malokdaj izpraznijo, zaostala neprebavljena hrana začne v njih gniti in kot prva posledica se pojavi nerazpolo-ženje, slede pa tudi težka obolenja celega organizma. Vse to pa lahko preprečite na prav enostaven način, ako spijete dnevno na tešče po dve do tri čaše Rogaške mineralne vode. Običajno zadostuje »Гет-pel« ali »Styria«, pri težkem zaprtju je pa treba vzeti »Donat«. Speti Rapid : Ilirija Prijateljska nogometna tehma v nedeljo ob 18.15 na Stadionu Da to nedelio ne ostanemo brez dobrega nogometa,-je povabila Ilirija v goste odlično enajstorico mariborskega Rapida, moštvo, ki predstavlja gotovo najodličnejšo enajstorico mariborskega nogometnega športa. Rapid je imel zadnje čase velike težave, zabranjeno mu je bilo nastopanje, izključen je bil iz podzvezinega tekmovanja, kjer bi gotovo igral najvidnejšo vlogo in verjetno bil poleg Ilirije najresnejši kandidat za prvo mesto. Našemu občinstvu so mariborski gostje tako dobro znani, da ve, da more srečanje med njimi in Ilirijo prinesti tekmo, ki si jo vsak ljubitelj nogometnega športa more le želeti in bi bilo lorei popolnoma odveč govoriti o vrlinah Mariborčanov, ki predstavljajo borbeno in odlično vigrano enajstorico. Ta tekma bo za Ilirijane dobra preizkušnja za daljno prvenstveno tekmovanje, dobra šola, iz katere se bo dalo mnogokaj porabiti za bodoče nastope. Ilirijan-sko moštvo je v prerajanju, počasi ee kompletira, korak za korakom napreduje in upamo, da doseže do odločilnih nastopov ono formo, ki mu bo dovoljevala svoi klub častno in koristno zastopali. Vse kaže torej, da nam prinese jutrišnja nedelja mnogo lepega nogometa na lepem Stadionu. Preskrbljeno je ludi za dve dobri predtekmi in eicer nastopi ob 16.30 Ilirijma rezerva proti Amatorju i» Trbovelj, ob 15 pa Grafika proti Slovanu. Juniorski miting SK Ilirije Danes ob 16 na starem igrišču Ilirije. Lahkoatletska sekcija Ilirije priredi danes popoldne na svojem starem igrišču propagandni lahkoatletski miting za juniorje. Na programu, ki je jako pester, so vse discipline skokov, metov, od tekov pa samo 60 m in 1000 m. Za start se je prijavilo mnogo atletov Ilirije, Korotana, ki sc je pravkar prijavil v zvezo, in Javornika, pričakuje pa se tudi prijava izvrstnih juniorjev Primorja. Prireditev obeta jako zanimiv šport, saj bomo videli na startu mnoge znance, ki so se izvrstno obnesli že na zadnjem tekmovanju za državno prvenstvo in so svojim klubom v izdatni meri pripomogli do odličnega uspeha, ki sta ga dosegla oba ljubljanska kluba. Start je dovoljen vsem verificiranim in ne-v-eriliciranim juniorjem, članom klubov JLAZ in vsem članom klubov, ki nimajo še lahkoatletskih sekcij. Naknadne prijave se sprejemajo še popoldne pol ure pred pričetkom tekmovanja. SK Ilirija (lahko-atletska sekcija). Na dabaSnJom jnniorskein mitiugn startajo: Tavčar, Megušar, Stopar, Zuccatto, Gerzinič, Glavnik, Jeglič, Jerman, Kocjan, PriboSek, Sarošnik, ScagnettL Prebit, Stuhec, Magister, Sojor, GtuSlč, Smerkolj II., Stadlcr, StepinSok. Vsi navedeni morajo biti ob 15.30 v garderobi. Lahko-atlotske čevlje naj prinese vsakdo s seboj, ostalo opremo dobi vsak tekmovalec na igriSču. StnreJSi atleti so naprošajo, da pridejo na igrišče polnoStevilno radi roditeljske službo, Istočasno naj prinesejo vsi stareJSi tudi čevlje. Ob 14.30 naj prideta na igriSčo signmo Polak tn Jerančič v svrho pripravo igrišča in oprome. ASK Primorje (lahko-atletska sekcija). Na jnnior-skem mitingu Ilirije v soboto, 16. t. m. ob 10 na starem igriSču, Celovška cesta, startajo naslednji Juniorji: Jož Frane, Kalfcž Karel, Kulakor Dimitrij Malnarlč Jožo, Polak Bojan, Raič Dragan, Svetlin Blnž, GrinonlSek Rndolf, Soban DnSsn, S tom bal Ivan, ŠnštorSič Milan, TrSar Jože, ZdeSar Stane in Grgič Svctozar. Na IgriSču morajo biti ob 15.30, prinesti Je seboj vso opremo in se Javiti sekcijskemn tajnikn. Savn Sanoinu. ]SI a oznanila Liubliana 1 Državni konservatorlj v Ljubljani priredi ob konen Šolskega lota Se dve sklepni produkoijl. Prva t« v srodo, 20. Junija ob 18 v filharmonlčni dvorani, druga pa v petok, 22. junija ob 18 v unionski dvorani. Natančen spored prve ln druge sklepne produkcije bomo So objavili. 1 Strelska družina n LJubljani obveSča svojo čanstvo, da so vrSiJo strelske vaje ob lepem vremonn vsako nedeljo (ob praznikih ni streljanja) od 8 do U na vojaškem strelišču ua Dolenjski cesti. Poleg strelskih, so na razpolago tudi lovske tarče: bežočl Jolen, divje svinja tn srnjak. Članstvo opozarjamo, da bodo letos v LJubljani Btrelske tekme % lepimi nagradami in bodo imeli pravico tekmovanja le oul strelci, ki bodo izpolnili svoje pogoje, določene v pravilih (člon 43.). Izbirno tokmo so bodo pričele v nedoljo, 24. t. m. brez tak« ln z normalno ceno mnnicljl. Izmed Izbranih stroloev se bo formirala okipa in rezerva za državno strelsko tekmo ter bodo ti streloi dobivali pri strelskih vajah munlcljo po znižani ceni. Btrelci, ob nedeljah vsi nn strellSčel Gosti dohrodoSlit Prlprevljajto se za tokmo! Obenem obveičamo članstvo in strelske družine, de Je druStvonl lokal Okrožne In Mestne strelske drnline v LJnbljnnl na MlkloSIčevl oestl 13, telefon 20,17 (pisarna Canodinn Paolfic), kjer вс dobivajo vsa pojasnila. 1 No&no slulbo imata lekarni: mr. Trnkoozy ded., M ostal trg 4, In mr. Ramor, Miklošičeva ooeta 20. DrugI brali LitlJa-ZaporJe. Občni zbor podružnice SPD se vtSI v nedeljo, 17. t. m. ob 14 v koči na Sv. Gori. b'ru kasneje se vrSI Istotam občni zbor ledrnge «Znsnvskn koča«. Olsnl, odnosno zadružniki, se vabijo, da so zborov polnobtevllno udeleže. Radio Programi Radio Ljublfanai Sobota, 16. junija: 12.15 Baletna glasba ua ploščah 12.45 Poročila 13.00 Cas. slovenske narodno v re-produoirani glasbi 18.00 Valčkova ura (ploSče) 18.80 Zabavno prodavanjo (Valo Bratina) 19.00 KoroSka nra (Puc Vladimir) 19.30 Zunanjepolitični pregled (dr. Jug) 20.00 Vesela ura, Izvaja skupina gospe Danilovo, vmes harmonika solo (Kokelj) 21.00 Radijski orkester 22.00 Cas, poročila, lahka glasba. Drugi programi t SOBOTA, 16. junija. Belgrad: 19.00 Reclt*cijo 19.30 Lahka glasba 20.00 PoLjske pesmi ln Slagerji 20.30 Kitajski boben, Krelsler 20.35 Vojvodinski večor — Zapreb: 10.15 Vokalni koncert 20.45 Aktovka 21.15 Vo-knini koneort — Dunaj: 17.25 Opera »PlsSčt Puccinl 30.00 Vojaška godba — Budimpešta: 18.00 Jazz 20.00 Prenos z Dunajn 22.10 Solo na tarogatu — Milan-Trst: 20.45 Orkostralni koncert — Rim: 20.45 Moderne Itall janske opore — Prana: 19.35 Opereta »Bilo jo v mnjui. Piskaček 21.00 Švedska gla*ba — VarSava: 19.14 Lnhkn glasbu ln potjo 20.00 Poljska violinska glnebn 20.40 Vokalni koneort 21.10 T.nhkn glasba — Brrlln, Monakovo, Kcinigslierk: 20.15 Monakovo—Berlin, slika dveh inest — Stutlgurl. Frank/urt, Ktiln, Lipsko: Vosel večer. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Sobota, 16. JuuijB! Družba. Red O. OPEKA (Začetek ob 20) Sobota, 16. junija: Trubadur. Uod A. Gostujeta Zluka Kunčov« La dr. Adrlan. SK Primorje v Mariboru V nedeljo nastopi v Mariboru po daljšem presledku zopet ligino moštvo in sicer ljubljansko SK Primorje. Igra proti SK Železničarju na njegovem igrišču ob Tržaški cesti. Pričetek ob 16. SK Istra — Ježica. Jntrl naj bodo siedočl igralci ob 14 pred Primorjem aa Dunajski oostl: OaSperlln. Rozman st., Boltavzar, Dožman Franc in Jože, Siavič, Oblak, Kranjc, Plavo, Zupot, Boeko, Novak. Igra so oh 15 na Ježiei s SK Jožica. Točno. Izredni občni zbor so bo vrSIl v nedeljo, 24. t. m. v gostilni Ramovž na Je žioi ob 8 dopoldne. Dnevni red: Volitve upravnega od bora in revlzijskoga odbora ter razsodišča ln nstnno-vitov kolesarske sekcijo. Športni dan, združen z veso-lico, so bo vrSU 15. julija v Tomačevem. Slalom Klub 34 (prej Sky Klnb 84) bo oflclelno ustanovljen ua ustanovnem občuem zboru, ki bo v torek, 13. t. in. ob 8 (20) zvečer v zeleni dvorani hotola Union. Program tega mladega kluba, katerega ideja Je bila spočeta žo davno, pa »o s potrditvijo pravil iz-rodno dolgo zavlačevali, ima tako zanimiv program In cilj, da bo zanimal polog vseh športnikov tudi njihove starše in sploh roditelje, ki žele, da bi se njihovi otroci odgajali v pravom sportno-zdravstveuom smislu. Zato naj pridejo na občni zbor tudi starSi. Vsaka mali iu v«a očo žoll svojim otrokom le najbolJSo. NaJbolJSo, kar Jim moro nuditi, pa Je dobra športna vzgojit, ki Je v življenju tolikanj odločilna pri vztrajnosti in borbi za vsakdanji kruh. Dober športnik. Je tudi dober človokl Baer premagal Carnero Pariz, 15. junija. AA. Iz Newyorka poročajo, da je ua snočnji tekmi za svetovno prvenstvo v vseh kategorijah boksa med italijanskim velikanom Primo Carnero in Američanom Maksom Baerom prisostvovalo 50.000 ljudi. Vstopnice so vrgle 18 milijonov dinarjev. Američan Maks Baer je iznena-dil s svojo zmago nad Italijanom. Potolkel ga je s konckoutom v 11. krogu. Sigmund Ruud v Ljubljani. Znani zračni prvak, Norvežan Sigmund Ruud, katerega imajo se vsi gledalci od zadnjih svetovnih smučarskih dogodkov v Planici v najboljšem spominu, se mudi točasno v Ljubljani po službenih opravkih. Vaš poročevalec se je delj časa razgovarjal s tem simjiatičnim fantom, ki nikakor ne more prehvaliti lepote naših krajev in gostoljubnosti naših ljudi. Rekel je, da se bomo najbrže že prihodnjo zimo videli, ko bo pripeljal s seboj svojo gardo, ki bo naskakovala znamko 100 m. Simpatičnemu prvaku želimo pri jetno bivanje med našim narodom ter mu kličemo: na svidenje prihodnjo zimo! Mednarodnih plavalnih tekem, ki se vrte danes in jutri na Dunaju, se udeleži za barve naše domovine tudi jugoslovanski prvak Wilfan, ki študira na Dunaju. 7'rireditve se udeležijo poleg Jugoslovanov Holatidci, Cehoslovaki, Madjari in Italijani. Za prireditev, ki bo na zelo visoki stopnji, ne vlada samo v Avstriji, temveč po vsej Evropi velikansko zanimanje. Jugoslavija : Avstrija v sabljanja. Med našim' in avstrijskimi sabljači se vrše pogajanj«, da bi se vršilo v mesecu juliju na Bledu tekmovanje v Iloretu med reprezentancama omenjenih držav. Ker je tedaj veliko tujcev na Bledu, bi bil za propagando našega sabljaškega športa tak turnir velikega pomena. In ker je ta športna panoga že sama na sebi zelo lepa, bi bilo samo želeti, da sc jx>-gajanja ugodno zaključijo. Priprave za olimpijske ipr. Finski in nemšk lahkoatletl se bodo pomerili v času od 12. do 16. s?pternlv« t. L v Berlina v dvoboju, ki bo vseboval cclotni olimpijski program. Prihodnje leto sc pa ponovi dvoinatch v Hcisiticforsu. Industrija, hi gotovo ne propade Po podzemeljskih rovih cvete trgovina z orožjem Japonski finančni minister Takahaeki je podal ostavko, da bi preprečil ostavko vse vlade. Izjavil je, da je on odgovoren za nekatere denarne manipulacije v finančnem ministrstvu. „Čudeži" v kirurgiji V Berlinu se je zaključil 58. kongres nemških kirurgov. Na njem so pogrešali marsikatero slavno ime. »Tujerodni« kirurgi so morali zapustiti Nemčijo ali vsaj univerze. A kljub temu vsebujejo prečitana poročila več zanimivih novic. Tvori in živčevje. Več nemških kirurgov je iskalo popolnoma neodvisno vzročno vez med bolnim živčevjem in želodčnimi, oziroma črevesnimi tvori. Ta domneva je postala dokazano dejstvo. Umetno draženje živčevja pri živalih povzroči motnje delovanja notranjih žlez. Ovirama sekrecija je vzrok želodčnih tvorov. Seveda velja ta ugotovitev samo za opazovane živali. Kovinske mišice. Prof. Nordman je predvajal bolnike z ohromelimi mišicami. Nadomeščal je omrtvela mišična vlakna s kovinskimi peresi, ki omogočajo gibanje z okončinami, kretnje s prsti in slično. Najbolj zanimivo je to, da nikoli ne zraste novo mišičje okrog peresa, ki bi moralo v tem primeru postati nepremično. Narava pomaga kirurgu in obdaja pero samo s krožnim kanalom iz vezne tkanine. S to varovalno cevko obdano pero ohrani vso gibčnost. Sešiti živci. Prof. Feliks je usmrtil psu živec, da bi povzročil ohromelost določene mišice. Nato je nadomestil živec z novim, ki ga je vzel drugi živali. Pritrdil je živec s šivanko na mišico. Nekoliko dni pozneje se je ta šiv zacelil in ohromela mišica je zodobila vso nekdanjo prožnost. Na ta način se je posrečilo kirurgu oživiti celo srčne mišice. V zvoniku ogenj, v cerkvi sv. maša Iz Olomoucn poročajo o zanimivem dogodku v bližnji okolici. Okoli šestih zjutraj je nastal v zvoniku ogenj. Ognjegasci si niso mogli mnogo pomagati, ker niso brizgalne dosegle višine 40 m, kjer je gorelo. V cerkvi je bila medtem sveta maša. S strahovitim pokom se je sesul zgornji del zvonika do prve galerije. Ogromna masa materiala ni k sreči padla na cerkev, temveč prednjo. Nihče izmed vernikov ni bil ranjen. Škoda znaša 150.000 Kč. Splošno domnevajo, da je povzročil ogenj iz malomarnosti kak delavec, ki je zaposlen pri popravljanju zvonika. Ni izključeno, da je bil ogenj podtaknjen. ★ Okoli 40% vse proizvodnje v Škodovi tovarni gre v inozemstvo. Lzvoz orožja tvori 10% vsega izvoza Češkoslovaške. Škoda je v zadnjem času osnoval podružnice v inozemstvu, zato je pač umevno, da bo izvoz iz Češkoslovaške padel. Takoj za francosko pride angleška industrija orožja. Največje podjetje je VVickers-Armstrong s svojimi koncerni. Wickers-Arm-strong je največja tovarna orožja na svetu. Anglija izvozi okoli 80% napravljenega orožja, zato pa imajo Angleži mnogo industrije v drugih državah. Ostalih 20% kupi angleška vlada oz. kolonije. Upokojeni častniki dobijo prav dobra mesta v teh podjetjih. Wickers iina 80 tisoč delničarjev; med temi je mnogo parlamentarcev, časnikarjev in vplivnih oseb. Italija ni imela pred vojno lastne orožne industrije ,pod fašizmom pa si je postavila tudi lastno. Italija je pričela tudi izvažati orožje. Za svoja utrjevulna dela rabi velikansko število topov. Na drugi strani oborožuje n. pr. Madjarsko, čeprav je to proti trianonski pogodbi in je dovedlo radi tega tudi do mednarodnih incidentov. Belgija ima že staro orožno industrijo. Odkar se tudi Belgija utrjuje proti Nemčiji, je nastala za njeno industrijo dobra konjunktura. Ameriške Združene države nimajo nika-kega tako velikega podjetja, ki bi se lahko merilo z evropskimi koncerni. Njene tovarne so v velikem številu raztresene po vsej državi. Največja tovarna municije in orožja v Severni Ameriki je Dupont Сотрапу, zn njo pride Be-tlehem Steel Corporation. Dupont dobavlja državi 80% vsega smodnika. V miru znaša proizvodnja orožja samo 25% ostale proizvodnje v tovarni. V času vojue pa lahko dobavi tovarnam na milijone in milijone kilogramov smodnika. To se je pokazalo tudi v zadnji vojni. Dupont ima svoje podružnice v Mehiki, v Chileu in Kanadi, zdaj ustanavlja lastno podružnico tudi na Češkoslovaškem. Amerika izvozi za 15 milijonov dolarjev orožja letno. Povsem tem je jasno, da bi bilo treba ugotoviti proizvodnjo posameznih tovarn, ko bi hoteli imeti vsaj približno sliko o množini ogromne množine orožja; številke o izvozu samem pa ne povedo mnogo. Na razorožitveni konferenci je bil že večkrat stavljen predlog, naj bi izdelovanje orožja postalo državni monopol. Potem bi bilo mnogo laže nadzirati to industrijo. Prišla bi iz rok ljudi, ki po raznih zvezah ščuvajo javnost k oboroževanju samo zato, da sami služijo. Prvi korak k razorožitvi bi bil znižanje vojaških proračunov. Nadalje bi bilo treba prepovedati dobavljanje orožja bojujočim se državam. Nagrada »Felca«, ki so si jo priborili Švedi leta 1926. Po smrti zmagovalca so darilo vrnili mornarskemu klubu v Kielu, ki je zdaj razpisal novo tekmo. Plemenit založnik Znani norveški pisatelj Henrik Ibeen je umri že leta 1906. Kljub temu poročajo dnevniki iz Osla, da so dobili njegovi dediči ta teden pismo od nekega pariškega izdajatelja družinskega in modnega tednika. Ta obvešča pisatelja, da si je dovolil objaviti njegovo povest »z nekaterimi potrebnimi okrajšavami«. Zato mu je nakazal honorar s poštnim denarnim pismom. F. C. Hanighen in H. C. Engelbreck sta spi-eala knjigo »Merchanc of Death« (smrtni trgovci), v kateri sta popisala neizmerno oboroževalno industrijo in trgovino z orožjem sploh. Naj posnamemo nekaj zanimivih odstavkov iz te knjige. Najbolj eenzacijonalne vesti o oboroževalni industriji so navadno politično brez vsake važnosti. Če n. pr. kak ameriški list pod velikanskim naelovom priobči nn prvi strani, da francoski socialisti očitajo kralju oboroževalne industrije Schneiderju, da je Hitlerjevi vladi s posredovanjem Holandske prodal 400 tankov, ni to tako važno, kakor okolnost, da so vojaški proračuni Nemčije, Anglije, Francije itd. silno visoki. Človek se mora čuditi, ko sliši, da so ameriške tovarne poslale svoje izvrstne vojaške letalce na Kitajsko, da bi tam razkazovali ameriška letala in jih prodajali; toda mnogo bolj je vznemirljiva vest, da zahtevu Roosevelt, naj se zgradi za 238 milijonov dolarjev novih ladij. Industrija orožja se razvija po istih zakonih kakor druga velekapitalistiena podjetja. Najprej je treba obdelati domači trg, nato nastopi izvoz in končno se ustanovijo v drugih državah podružnice osrednje tovarne. Kakor hitro se postavijo tovarne v inozemstvu, pade izvoz domače industrije v inozemstvo. Povsem tem je jasno, da eo številke o oboroževanju, ki nam jih daje Zveza narodov, nepopolne, ker upoštevajo samo mednarodno trgovino z orožjem. Dognano je, da zajame ta trgovina samo 3% vse proizvodnje orožja. Ostali del orožja ostane v domačih državab. Poglejmo n. pr. ameriško letalsko industrijo. Pokazalo se je, da je mogoče na Kitajsko izvoziti ameriška letala. V resnici so jih Kitajci tudi kupovali; izročili so jih ameriški piloti. Vse to se je seveda moralo poznati po številkah, ki kažejo izvoz iz Amerike. Nedavno je podjetje Curtiss Wright naznanilo, da snuje v Hančovu tovarno s kapitalom 5 milijonov dolarjev; ta tovarna bo dobavila nankinški vladi vsa potrebna letala. Ameriška podjetja bodo tako zaslužila še več, tega pa številke o izvozu orožja ne bodo povedale. Francijo prištevajo med države z najbolj razvito orožno industrijo. Glede proizvodnje jekla je Francija na drugem mestu na svetu. Pisec trdi, da je podjetje Comite des Forges, t. j. velikanski francoski jekleni rust, v tesni zvezi z orožno industrijo, kakor tudi z vlado. Koncern Schneider je gospodar francoeke orožne industrije, toda tudi Hotch-kiss zavzema važno mesto. Najboljši kupec je francoska vlada sama. Francoski izvoz orožja tvori 15—20 odstotkov vse proizvodnje. Škodove tovarne na Češkoslovaškem so pod vplivom Schneiderja. Nova belgijska vlada, ki jo je sestavil po štiridnevnih posvetovanjih zopet de Broqueville. Vlada sestoji zopet iz katoličanov in liberalcev. Zunanje ministrstvo je prevzel bivši zun. minister Jaspar (katoličan), ki je pristaš francoske politike. V zadnjem času se je vlada začela precej približevati Nemčiji; prav radi tega je tudi padla. Spredaj: minister pravde Bovesse (liberalec), obrambni minister Deveze (liberalec), ministrski predsednik de Broque-. ville (katoličan), zunanji minister Jaspar in notranji minister Pierlot Marseljeza in Hitlerjeva himna 124 nemških kolonistov iz Samare ob Volgi, potomci Nemcev, ki jih je poklicala v de-i želo Katarina II., je zapustilo Rusijo in odpotovalo iz Šanghaja v Brazilijo. Poprej politično 1 neopredeljeni Nemci so prestopili v inozemstvu v Hitlerjev tabor. Ko so se vkrcali na parnik j »Porthos«, so prepevali HorstWeselovo himno. Oddelek francoskih kolonialnih čet, ki je potoval z isto ladjo, je v odgovor zapel marse-ljezo. Ta sicer malenkosten evropski spopad je prav pomemben, ker se je vršil na Daljnem vzhodu, kjer ogroža politični razvoj dosedanji evropski vpliv. Morje bruha zlato S Frnncisco je doživelo razburljive dneve, ki so oživili spomine na nekdanjo dobo iskalcev zlata. Vihar, ki je razburkal morje v začetku aprila, je vrgel nu obalo veliko množino jantarjevih kep. Ljudje so ves dan brskali po pesku. Marsikdo je postal nepričakovano bogat. Največjo kepo je našel in prodal za 20.000 dolarjev neki stari brezposelni, ki je stradal že več let. Neki pismonoša je našel 7000 dolarjev vreden kos jantarja in dal priimek »Jantar« svojemu novorojenčku. Svoje mandoline nisem našel Beli orel med črnci P. Moorman S. J., »beli orel«, kakor so ga krstili rdečekožci, med katerimi je bival celih 9 let. se je leta 1929. naselil med črnci v kraju South Kinloch, v dolini veletoka MiseourL Črncev prebiva tam 6000 in so bili razcepljeni na 32 protestantskih sekt, samo 20 jih je bilo katoliških. Prebivalstvo misijonarja nikakor tli prijazno sprejelo: trikrat je vložilo posebno prošnjo e podpisi in zahtevalo, da odide iz njihovega kraja, toda trikrat je sodišče zavrnilo te neosnovane zahteve. Misijonar je najprej ustanovil šolo, nato pu ljudsko kuhinjo in si je s tem počasi pridobil naklonjenost prebivalstva. Zamorci so se začeli spreobračati: V treh letih jih je sprejelo katoliško vero 131, 48 se jih pripravlja na sv. krst. Prvi šoli je sledila druga. Tri sestre Naše ljube Gospe in trije učitelji brezplačno poučujejo 158 otrok, med katerimi jih je 50 katoliških. Še ena številka je zanimiva iz tega misjona: p. Moorman je leta 1929. podelil mesečno 40 obhajil, v letu 1933. pa 7681 ★ »Pred nekaj tedni se je moj bratranec ponesrečil z motornim kolesom in jc mora! dva tod na leža ti.« »Strašno! Kaj ni bilo nikogar v bližino, da bi ga pobral.« V Londonu se policija trudi, da bi čimbolj varno uredilo promet po mestu. Številne žrtve cestnega prometa v Londonu. Pogled na važno križišče v angleški prestolnici. Pešec sme prekoračiti costo edino v prostoru, ki je označen z risi. Angleži so to novost pobrali v Parizu. Prizor z vaj angleške mornarice v Portlandu. V ospredju oklopnica »Vulianl«, v ozadju »Malaya« in »Barliam«. Gospodarstvo Pomorski promet in naša mornarica Od Trgovinsko-industrijske zbornice v Splitu smo prejeli »Pomorsko statistiko« za 1933, iz katere posnemamo s primerjavo za prejšnja leta tele podatke: POMORSKI PROMET Skupni pregled vseh pristalih ladij v naših pristaniščih kaže, da je lani število naraslo od 91.243 na 92.120, tonaža pa od 15.79 na 16.44 milj. ton. Vendar še nismo dosegli prometa iz 1. 1931, ki je znašal 16.68 milj. ton. Pregled dospelih ladij (njih tonaže) po pristaniščih je tale (v oklepajih podatki za 1932, vse v milj. tonah: 1. Split 2.860 (2.704), Z Dubrovnik 2.060 (1.797), 3. Sušak 1.063, (951), 4. Sibenik 893 (936), 5. Korčula 771 (787), 6. Kotor 625 (576), 7. Hvar 526 (479) itd. Naslednja tabela nam kaže razdelitev po tonaži v %. V naše luke je prišlo, oziroma odšlo jx>d jugoslovansko in važnejšimi tujimi zastavami (v % vsega prometa): 1930 1931 1932 1933 jugosL 77.1 80.0 78.0 77.9 itaL 18.1 15.0 17.8 17.7 angl-2.4 2.0 2.7 Zl grška 0.6 1.0 0.4 1.1 nem. 0.6 1.0 0.4 0.4 Iz te statistike je razvidno, da ni posebnih iz-prememb, zabeležiti pa je le treba znatno povečanje deleža. tej tabeli je omeniti, da ie naš delež zelo visok zaradi lokalnega prometa. Slabši je pa v prometu z inozemstvom. Tu je znašal delež zastav fr %): jugosl. ital. angl. grška nem. 1930 305 52.9 6.2 1.7 3.2 1931 34.7 49.4 4.7 3.4 2.2 1932 35.5 46.7 6.4 4.6 1.9 1933 31.5 50.8 11.3 3.1 0.8 Tn smo lani izgubili mnogo v korist Italije ln Grčije. Statistika prometa blaga po morju je tale: promet s tuzemstvom v uvozu 2.124 milj. met. sto-tov (1932 2.172), izvoz 2.574 (2.672), skupno 4.698 (4.844) milj. ton. Promet z inozemstvom v uvozu Stanje Narodne banke Dodatno k našemu poročilu o stanju Narodne banke za 8. junij, javljamo še tele podatke (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. maj): Aktiva: zlato 1.767.7 (plus 1.5), valute 0.36 (plus 0.34), devize 97.% (—4,1), skupno podlaga 1.866.0 (—2.35), devize izven podlage 56.1 (plus 12.4), kovani denar 266.97 (—3.6), posojila: menična 1.586.9 (—12.9), lombardna 235.0 (235.0), prejšnji predujmi državi 1.718.76 (plus 0.2), razna aktiva 125,8 (plus 4.66). Pasiva: bankovci v obtoku 4.101.24 (—17.5), drž. terjatve 3.5 (—0.16), žiroračuni 453.37 (plus 5.4), razni računi 689.0 (plus 5.2), skupno obveznosti po vidu (plus 10.45), obveznosti z rokom j£?.04 (SIt.85), razna pasiva 232.74 (plus 7.7). ST Lt tiBJa pregleda je razvidno, da jo "Narodna f&nka sjojo zlato, ki ga je dobila od borekih rudnikov, mesla ▼ podlago po olicielni ceni, dočim jo razliko najbrže pripisala na razna aktiva. Eskontna posojila so znatno padla, dočim je lombard ostal neizpremenjen. Pri žirovnih računih ae že pozna, da smo prešli ultimo in polagoma na-eaSčajo. ^ Zloraba pri znižanih tariiah. Generalna direkcija drž. žeL je zaznala, da se znižana tarifa za dovoz hlodov do domačih žag zlorablja na ta način, da se pošiljke hlodov pošiljajo na žage v svrho žaganja za tuji račun, torej na za lastno uporabo dotične žage. Ker ne more železniška uprava dovoliti takega izigravanja, opozarjamo lastnike žag na škodljive posledice, ki bi brezpogojno nastale za vse lastnike žag, ako se taka praJcsa takoj ne okine. Poravnalna postopanja. Maver Marija, posest-mca in gostilničarka v Ljubljani, Jegličeva cesta. Poravnalni upravnik Ivo Trebar, zasebni uradnik na Rudniku. Poravnalni sodnik s. o. s. Anton Avsec. Prijavni rok do 10. julija, poravnalni narok 18. julija ob 9 dopoldne pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Nudi 50%, plačljivih v 6 enakih trome-sečnih obrokih, pričenši po treh meeecih pravo-močne poravnave. — Uran Josip, parfumerija v Ljubljani, Mestni trg. Poravnalni sodnik g. Anton Avsec. Poravnalni upravnik Jakob Antloga, Ljubljana, Haydnova ulica 24. Prijavni rok do 5. julija, poravnalni narok M. julija ob 10 dopoldne pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Nudi 40%, plačljivih r 4 enakih tromeeednih obrokih, po pravomočnoeti poravnave. Izvenkonkurzna poravnava mesta Križevci (na Hrvatskem). Dne 13. t. m. bi ee moral vršiti poravnalni narok v poravnalnem postopanju mestne občine Križevci, bil pa je odgoden. Aktiva občine znašajo 24.1 milj., od česar odpade 20.3 na zgradbe, zaostanke, zemljišča itd., 3.8 milj, pa na elektrarno in opekarno. Dolgovi občine pa znašajo 2.24 milj., od česar je prijavljenih 1.3 milj. Din in 14.432 mark. Likvidacija: Tckstilia, trgovska in industrijska A d. v Ljubljani po sklepu občnega zbora dne 25. aprila. Splošno vzajemno podporno in kreditno društvo, r. z. z o. z. v Mariboru, Tattenbachova ulica 1-1. Hrv. gospodarsko društvo, zadruga v Zagrebu, izkazuje za 1933 dvig števila članov od 82 do 86. Francija vrača predčasno Holandiji posojilo. Francoska vlada je sklenila vrniti polovico holand-skega kredita 100 milj. goldinarjev predčasno dne 23. junija. Kot znano je francoska vlada dne 23. marca dobila od holandskih bank 100 milj. goldinarjev posojila za lelo dni; sedaj pa ee je položaj tako izboljšal, da lahko že čez 3 mescce plača polovico kredita t. j. 50 mili. goldinarjev ali pol milijarde frankov. Borza Dennr Dne 15. junija. V današnjem jrronietu so ostali neizpremenjeni tečaji Curiha, Londona in Prage, [»pustili so Amsterdam, Berlin in New York, dočim so narasli tečaji Bruslja, Pariza in Trsla. V zasebnem kliringu je narastel avstrijski šiling na ljubljanski in zagrebški borzi на 9.35. — Grški boni so notirali v Zagrebu 30.50 bi. — Angleški funt je bil v Zagrebu zaključen po 255.75. — Španska pezeta pa je notirala 6.42 den. I jubljana. Amsterdam 2313.18—2324.54. Berlin 1291.80 1302.60, Bruselj 796.91—800.85, London 3.639 (3.317), v izvozu 12.758 (11.731), skupno 16.397 (15.047) milj. met. slotov. Tuzemski promet se ni povečal, pač pa promet z inozemstvom tako v uvozu kot izvozu. POTNIŠKI PROMET Ves potniški promet na našem Jadranu je lani padel (pripomniti je, da so v skupni statistiki tudi jxxlatki o prometu na Skaderskem jezeru; promet 1933 leta 15.200 oseb, 1932 pa 7.262) od 1,242.000 na 1,208.000. Potniški promet je bil največji leta 1930 z 1,582.000 potniki, 1931 jih je bilo samo 1,419.000. Natančnejši pregled nam kaže, da je od 1932 na 1933 narastel promet na glavnih progah vzdolž cele obale, na rednih progah z inozemstvom in na pobočnih progah v pomorskem okrožju Dubrovnik, ves ostali lokalni potniSki promet je pa padeL Lani je bil največji potniški promet v teh-le pristaniščih (v tisočih, v oklepajih podatki za 1932): Split 389 (355), Sušak 251 (240), Sibenik 174 (246), Dubrovnik 116 (94) in Kotor 100 (91). NASA SVOBODNA ZONA V SOLUNU Statistika splitske zbornice vsebuje tudi podatke tis. met. stotov, odpravljeno pa je bilo: v Jugoslavijo po železnici 255 (205), z ladjo 34 (8), v Grčijo po železnici 35 (76), z ladjo 4 (6), v ostale države 1.673 (1.615) tis. met. stolov. Tonaža prispelih ladij se je zmanjšala od 0.18 na 0.13 milj., pač pa je naraslo število pristalih naših ladij od 36 na 38, tonaža pa od 36.172 ton na 53.277 ton. Naša zastava v svobodni zoni se drži dobro in zavzema prvo mesto ŽELEZNIŠKI PROMET V PRISTANIŠČIH 228 (205), Split-Solin 140 (204), Split - mesto in predmestje 113 (175), Metkovič 34 (88), Zelenika 28 <21) in Baker 8 (2). 171.69-173.29, Curih 1108.35—1113.85. New York 3380.50—3408.76, Pariz 225.27—226.39, Praga 141.90 do 142.76, Trst 293.79—296.19 Promet na zagrebški borzi je znašal 31.531 Din. Curih. Pariz 20.325, London 15.55, New York 307.75, Bruselj 71.95, Milan 26.51, Madrid 42.15, Amsterdam 208.80, Berlin 117.10, Dunaj 73.10 (priv. 57.40), Stockholm 80.15, Oslo 78.10. Kopenhagen 69.45, Praga 12.81, Varšava 58.15, Alene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila slabejša, vendar tečaji niso znatno [»pustili. Promet je bil srednji in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 400 kom., 7% inv. pos. 50.000 in begi. obv. 30.000. Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71, agrarji 37 den., vojna škoda 306.50- 307.50, begi. obv. 54 den., " PrcprlCattc sc tudi Vi, da ao za sigurno, ekonomično in udobno vožnjo najbolj priporočljive pnevmatike Viktor Bohinec, Ljubljana, Tyrševa ulica 21, Telefon 23-09. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka besede Din 1'—j ženilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo, lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prllo'2iH znamko. llužbodobe Iščem strokovnjaka za izdelovanje (naravnega) malinovega soka, s prakso v večjem podjetju. Ponudbe na Aloma Com-pany, d. z o, z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1. b Pletilje z večletno prakso takoj sprejmemo za stalno. — Istotam se sprejme učenka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6774. (b) Stanovanja Dvosobno stanovanje suho, blizu vodmatskega tramvaja, zelo poceni oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 6768. (č) Bler. pos. 60.50 den., 7% Bler. pos. 55 den., 7% pos. Drž. hip banke 68 den., Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. jx)s. 70.50—71.50 (70.50), voj. škoda 304—306 (306), 6. 304- 306 (306), 6% begi. obv. 54.25—54.75 (54.50), 8% Bler. pos. 61—61.50, 1% Bler. pos. 54.75 -55.25. — Delnice: Priv. agr. banka 215—216, Os j. sladk. lov. 120 do Belgrad. Drž. papirji : 1% inv. pos. 71—71.50 (71.50), vojna škoda 305 306 (305), 9. 307 bi., 11. 150, Jmpeks 50 den., Trboveljska 86- 95. voii 305—307, 6% begi. obv. 54.25—54.50, 8% Bler. 61-62. 77« Bler. pos. 55-55.50 (55), 7% pos. Ur i. hip. banke 68—69. — Delnice: Narodna banka 4050 do 4075 (4075), Priv. agrar. banka 214.50—215.50. Živina Mariborski svinjski sejem dne 15. junija. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 255 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 6—7 tednov stari 80—100 Din, 7—9 tednov stari 120—130 Din; 3—4 mesece sfari 140—180 Din, 5—7 mesecev stari 220—260 Din, 8-10 mesecev stari 300-480 Din, 1 leto stari 500 - 620 Din, 1 kg žive leže 5—6 Din, 1 kg mrtve leže 8.50—10 Din. — Prodanih je bilo 122 komadov. S?jem za prašiče. Sejem za prašiče v Ptuju v sredo, clne 13. t. m. je bil, kar se tiče dogona, dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Pripeljali so 215 prašičev in 89 svinj, skupaj 309 komadov. Od teh so prodali 86. Cene za I kg žive teže so bile sledeče: debeli 6—7 Din, prolenki 5—6 Din, mrtve leže 8.50- 9 Din. Prašički, sfari 7—8 tednov so se prodajali jx> kakovosti od 75—150 Din koniad. Hmelj Savinjska dolina: Pri toplem vremenu in izdatni vlagi je rastlina v boljših legah dosegla do vrha opor in čez ter odganja številne stranske poganjke. Rastlina vedno bolj odganja v cvet in bo z obiranjem treba pričeti predvidoma mnogo prej kakor navadno. Bolezni in škodljivcev ni opaziti, pač pa je toča ponekod |x>vzroči!a mnogo škode. Računa sc, da bo letošnji pridelek bolj pičel. — V kupčiji je še vedno precej zanimanja in se za lanski pridelek ponuja po 50 Din in več za kilogram, pa tudi za letošnjega v predprodaji se že nudi po 35—40 Din za kilogram Vojvodina: Rastlina je zdrava, vendar zaostala v razvoju, ima le redke stranske panoge in splošno odganja v cvet. Koncem maja je izdatno deževje Kupčija je mirna in se Di znatno osvežilo nasade, za lanski pridelek nudi do 45 Dih za kilogram. Najvišje cene, plačane zadnji čas za najboljši liitielj raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija (Tettnang)......75 Din za kg Anglija (Oolding).......73 Din za kg Francija (alzaški).......60 Din za kg Češkoslovaška (Žatec).....59 Din za kg Jugoslavija (savinjski).....50 Din za kg Poljska (wolinjski) Belgija (Pojjennghe) . Amerika (kalifornijski).....36 Din za kg Vse cene ua inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Curihu. STARŠEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za jača-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan. »Energin« se dobi v vseh lekarnah v poiiiirskih steklenicah. Steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32. Prodajalko dobro manufakturistinjo, zmožno slov. in nemškega jezika in specerije, iščem. Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 6693. (b) m/ - .'; Џ 'Л Kupimo Kupimo blagajno št. 6-8. Ponudbe upravi iiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii Droben oglas r »Slovencu* posestvo ti hitro proda; čt že ne i gotovim denarjem noč kupca ti s kniižico da. Illlllllllllliuilllllllllllllllllllllllllllllll Restavracija v centru Zagreba, z bogatim inventarjem, zaradi družinskih razmer naprodaj. Lokal Ima centralno kurjavo. Prijeten vrt, velik promet. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6669. (p) »Slovenca« št. 6773. (k) »Ljubljana Vilo-hišo z vrtom v Ljubljani kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Stavbne parcele manjše, na Viču, 2 min. od tramvajske postaje — poceni naprodaj. Pojasnila daje od 2—5 lastnica M. Plautz, Stari trg 30. p Parcelo prodam blizu nove šišenske cerkve. Elektrika, vodovod. Cena mJ 55 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6769. (p) Vogalna parcela 800 nr, vse udobnosti, južni kraj Ljubljane, naprodaj za knjižice Kmet-ske posojilnice. Pojasnila: Martinec, Prule 8. (p) Krušno moko In vee mlevske Izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana, Stari trg 32. Sveže hruške okusne, debele; novi fižol kg 3.50 Din; krompir 3 Din; slive (rumene) 3.25 Din — razpošilja franko vsaka železn. postaja po 35 kg — G. Drechsler, Tuzla (1) Naprodaj: košarski izdelki, priznano lepo in čisto izdelani po znižani ceni; košarice in stojalčka za ročna dela, za cvetlice, za kruh, za papir; ročne in kopalne torbice; vrtne stole, za na balkon ali verando itd. . Naprodaj je tudi dobro ohranjen, globok otroški voziček za dvojčke. Fany Patik, Radovljica, graščina. (1) IIII IM 1 It ■ MIIIIII ■■ 11II11111111 ■ 1111111III111 ■ Ce avto svo/ stari pruda/ai aT motorja bi znebil se rad brž kuncev ti тпиџо prižene Stovenčev na/man/š' inserat ......................................t Nudimo Vam za majhen denar dobro oblačilo. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Novo spalnico s psiho prodam za 1800 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 6767, (š) Čitajte in širite »Slovenca«! Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog in oče, gospod Vinko Križaj orožniški narednik v pokoja dne 15. junija ob pol 8 zjutraj umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. junija ob 13 izpred hiSe žalosti Moste, Predovičeva ulica. Ljubljana, dne 16. junija 1934. Žalujoči ostali. Potrti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil, previden s Svetotajstvi, naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, tast, gospod Anton de trgovec in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. junija 1934 ob 4 popoldne na farno pokopališče v Dol. Logatcu. Dolenji Logatec, dne 15. junija 1934. Anton, Viktor, Stanko, Jože, sinovi; Minka, Mara, Dragica, hčere; Avgust Zadnik, Oskar Szillich, zeta; Betka, Jožica, Nana, Zinka, sinahe; vnuki in vnukinje. P VIII 52/28-96. Oklic Prostovoljna sodna dražba na Kodetjevem V torek 19. junija t. 1. ob 10 dopoldne se bo pri podpisanem sodišču soba št. 37 prodala: hiša št. 137 Kodeljevo-Štepanja vas z izklicno ceno 100.000 Din. Odkupnine ostane lahko polovica vknjižene na posestvu proti 6% obrestovanju. Ostali pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 37. Sresko sodišče ▼ Ljubljani, odd. VIII., dne 11. junija 1934. Potrti naznanjamo, da nam je umrl naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod ' IVAN PAPOV čevljarski mojster dne 14. junija t. 1. zadet od kapi. Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto ob 18. Tržič, Maribor, Zagreb, dne 15. junija 1934. Žalujoča rodbina P a p o v. ZDRUŽENJE KLJUČAVNIČARSKIH MOJSTROV V LJUB-LJANI javlja, da je umrl njegov član in dolgoletni odbornik, gospod U ranic Andrej ključavničarski mojster v Ljubljani. Dragega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v soboto, dne 16. t. m. ob 14 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. junija 1934. UPRAVA. Naš nad vse ljubljeni soprog, atek, brat, stric, bratranec in svak, gospod ALOJZI] MRiUHOR drž. uradnik v pokoju in imejitelj reda sv. Save V. st. nns je danes, v starosti 44 let, po težkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 16. junija 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 10 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. junija 1934. Ivanka roj. žužek, soproga, Vlasta in Nada, hčerki in ostalo sorodstvo. I Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar. Sisak Varujte ee potvorh' Zaščitni znal< BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH! In čim opazite na otrocih najmanjše nerazpolo-ženje in potrtost radi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličko praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 4788/32) Krapinske toplice Najboljši uspehi zdravljenja reume, protina, išiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivni vrelci in blato 43 C. Sezona april—oktober. Cenene pavšalne kure za 55 do 65 Din dnevno, kakor tudi izredni popusti za časa predsezone. Penzija za časa glavne sezone 50 do 80 Din. — Priznano izvrstna oskrba, popusti ni drž. železnicah, postaja Zabok—Krapin-ske toplice. Navodila in prospekte zahtevajte od uprave kopališča. KUBANY-JEV MATE ČAJ hrani ter krepča 2ivce in mišice. Pospešuje prebavo, de'e apetU, regulira delo-* »anje «ica ln ledvic. Kdor ga redno pile, se mu nI bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po uin 15—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mllivoj Leuatek, LJubljani, Realjeva c. 1. ako po51|ete v napre| Din 16'-. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno 1 Ali ste že poravnali naročnino? Umrl nam je naš srčnoljubljeni, zlati sinček oziroma bratec in vnuček V v« Jozt Pogreb nepozabnega ljubljenčka bo v nedeljo, dne 17. junija t. 1. ob 4 popoldne na farno pokopališče v Domžalah. Domžale, dne 15. junija 1934. Žalujoče družine: Svetlin, Kuralt, Kane. Ravnateljstvo in nadzorstvo »Posojilnice v Logatcu« žalostna obveščata zadružnike, vlagatelje, prijatelje in znance, da smo izgubili s smrtjo dne 15. t. m. svojega mnogoletnega skrbnega, varčnega in preudarnega ravnatelja, gospoda Aniona de Gleria st. Ohranimo ga v hvaležnem spominu in se poslovimo od njega na poti v kotiček miru dne 17. t. m. ob 16. Slava velikemu in skromnemu možul V Dol. Logatcu, dne 15. junija 1934. MLEKARSKA ZADRUGA V LOGATCU naznanja žalostno vest, da jc umrl njen bivši dolgoletni član načelstva in soustanovitelj, gospod de Gleria Anton st Pogreb se bo vršil v nedeljo 17. junija ob 4 popoldne na farno pokopališče v Dol. Logatcu. Dragega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu. Logatec, dne 15. junija 1934. NAČELSTVO. Vsem sorodnikom in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vselej zapustila naša dobra mamica, gospa Marija Avguštinčič nadučiteljeva vdova po dolgi, hudi bolezni, v 74. letu starosti. Pogreb nepozabne bo v nedeljo 17. t. m. ob pol 4 popoldne izpred kapelice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo v nedeljo 18, L m. ob 7 zjutraj v stolni cerkvi. Maribor, dne 15. junija 1934. Žalujoči rodbini Avguštinčič in Novak. Rekordna vožnja 36 Rešil je te potnike nevarnosti. Ril je z uklo-njeno glavo proti četrti barki. Poveljeval ji je njemu neznan častnik iz strojnice. Mož, ki je oetal v čolnu, se ni mogel rešiti navala potnikov. »Tako ne boste nikoli opravili!« mu je zakli-cal Simon. »Pustite, naj jaz tu uredim!« »Kdo ete?« »Drugi poročnik.« Množica ga je ločila od barke v nevarnosti. Zagnal se je z levo ramo naprej, odrinil z desno potnika in z nadčloveškim naporom dosegel rob ladje. »Nazaj, možje! Prostora je za vse!« Dvignil je žensko na roke. »Vjemite! Sedaj ste vi na vrsti.« Ta hip je voda dosegla dinamične stroje. Naenkrat so ugasnile vse luči. Ljudje so se divje zagnali proti rešilni n čolnom in vpitje strašne stiske je pretresalo ozračje. Spričo napada, ki se je nalik ogromnemu valu vrgel nanj, je Simon popustil, Izgubli tia in izginil. Druga za drugo so se dvigale rakete proti višini neba, črnega in brezzvezdnatega, predirale meglo, se razpršile in padle spet navzdol. Daviš jih ni gledal, tudi ne njegov slari mornar, ki jih je zažigal. 7, zapovedišča je s pogledi obvladal krove, kjer so se vkrcavali na čolne, in sledil dogodkom. Mrmranje In nekaj vzklikov je sledilo neobičajno dolgemu tuljenju sirene. Nato je zado-nelo vpitje, ki so ga tvorili kriki iz tisočerih prsi in ki nI več ponehalo. Selilo se je, glaseč se z enega boka, kjer je bil čoln pripravljen, nato z drugega In včasih z obeh. Bilo je hranjeno in nad-kriljeno г ostrejšim krikom, s kratkimi povelji in kljub vsemu se je dozdevalo v tihoti oceana neznatno in v vedni pripravljenosti, da ga zaduši. Vsililo se je Davisu, mu bilo v muho, kakor je za svedoke izraz trpljenja in groze strašnejši od samega trpljenja in groze. Najprej je prišlo od skupine petdeseterih potnikov, gnetočih se na prvem čolnu, ki se je pojavil v višini krova — na Hervvickovem. Kriki so postali še prodirnejši, čim ee je barka v noči po-greznila proti vodi. Izginili so. Samo še škrtanje deseterih vesel po železni pločevini trupa, udarec veselskih lopat po vodi, nato tišina. Barka se je oddaljevala, z zapovedišča jo je bilo še nekaj minut videti dvignjeno od nočnega vala, nato je izginila, pogreznivša se v dol. Toda iz nje je tedaj nenadno zadonel val vpitja, groze in stiske, ki pa ga je megla nenadno zadušila, in to je bilo o tem rešilnem čolnu vse. In prizor se je ponavljal enkrat, dvakrat, desetkrat. V hipu, ko je četrta barka dosegla vodo, jo je val butnil ob trup. Mornar, ki je ravnal z akom, je napačno stopil in izginil. Na grebenu sledečega vala se je snel prednji škripec, čoln je obvisel na zadnjem koncu in stresel v vodo vseli petdeset žensk. Naslednji val ga je obrnil in ko je iztrgal še zadnji škripec, ga je treščil ob trup. Nečloveški krik je udušilo šumenje valov. Voda je zasukala vrtinec, ki je odvlekel ostanke lesa, zagrabil trupla, ki so pozdravljala nalik mo-žicljem, preden so jih valovi štrli ob trupu. Tekom kratkotrajnih sekund žaloigre je ostal Daviš negiben, grizoč si pesti. Visel je čez ograjo nepremično vprtih in od groze povečanih oči. Čutil je, da je prekošen, uničen od zveze moči, proti katerim ee ni mogel boriti. Dvignil je glavo in iščoč pomoči pregledal obzorje vse naokrog. Ničaser, samo lahen in ledon veter, ki se je zabaval z razprševanjem krikov, iu sredi teme ustav- ljena orjaška ,Morska zvezda", ki se je počasi nagibala na desno. Krog broda je bil svetlejši pas, kjer je črna voda grabila čolne in jih odnašala v noč. »Halo, Graysonl« »Voda nekaj počasneje narašča, toda stene se čedalje bolj upogibljejo. Bojin se, da ne bom mogel več dolgo dajati luči. Cevi se kvarijo in odločajo.« »Ipraznite globino.« Udaja ee stena trupa? Kaj je vendar vzrok? Ledena gora? Nemogoče, saj so s pramcem zadeli obnjo, nekaj metrov pod kljunom. Kaj torej? Tedaj se domisli drobcev iz pogovorov, ki jih je čul prav kakor Herwick; spomni se zgodbe, ki je prikrito krožila in ki ji ni posvečal nikake pozornosti. Mislil je na drgetanje, ki je pretresalo ladjo, če so prekoračili določeno brzino. Slednjič, ko je dolge minute obračal in pretresal te 1 misli, ga je presunilo strašno spoznanje: ,Morska zvezda' ni bila sposobna za službo na morju. Dobro je pogledal brod, ki je bil še pod njegovimi nogami in ki ne bi bil smel nikdar zapustiti pristanišča. Udaja sel Nocojšnja noč je bila zanj bogata spoznanj in presenečenj, bile so to najvažnejše ure njegovega življenja in nedvomno — imel je dovolj poguma, da ni varal samega sebe — tudi zadnje. Udaja se! Vraga vendar I Zdelo se mu je, da je uganil razloge, ki so vodili Jorgana pri izberi poveljnika za .Morsko zvezdo'. Udaja ee! Ali ni bil resnični povod za njegovo imenovanje nemir, ki ga je povzročala ladja? »O Jorgan, ti mornar, da si mogel to storiti! Vedoč, da ,Morska zvezda' ne nudi potrebne varnosti, si pustil, da je zaplula na morje. Potolažil si svoje dvome s tem, da si namestil na brod kapi- tana, ki ga je vsekdar spremljala sreča. Oj, oj, Jorgan!« Ko je še premleval vse okolnosti potovanja in one pred njim, je prišel do prepričanja, da je njegova obtožba utemeljena. Vse, kar so govorili o ,Morski zvezdi', je bilo resnično: zmeda upravnih svetnikov, ko so zavrgli Dreanovo odločitev, odstop arhitekta. »Kaj bi storili? Kaj bi storili?« Ves mornarski svet je sledil gradnji parnika? Jo morejo zavleči? Morejo spreninjati načrte? Najbolj se je razvnemal Jorgan, osnovatelj in pospe-ševatelj: ,Morska zvezda' je bila njegovo delo. O, Daviš ga je dobro poznal, poznal je njegovo samo-ljubje. Jorgan ni hotel popustiti. Z enako trdo-vratnostjo, s kakršno je gojil zamisel za .Morsko zvezdo', se je ustavljal omahujočim upravnim svetnikom. Govoril je o pomanjkanju zaupanja, pomanjkanju poguma in znal v nekaj urah pre-meniti položaj. Včeraj še je imel Dream neizpodbitno veljavnost, danes so se mu smejali. Jorgan je bil, ki je sprožil zasmeh, on ga je vzdrževal. V teku nekaj dni je bila Dreamova negotovost pozabljena. Toda zvečer, doma za zaprtimi vrati, je Jorgan raznišljal. Dvom se je zajede* vanj kakor črv v sadež. »Kaj, če ima Dream prav?« In da se pomiri, je dal pozvati Davisa. Poveljnik ,Morske zvezde' je bušil v nečloveški krohot. Pred oči sta mu stopili druga ob drugi dve sliki: Jorgan, debel in smehljajoč, pa rešilni čoih, ki ga je val s treskom razbil ob steni broda. V tem hipu je občutil presenetljiv mir. Pri navadnih okoliščinah bi si bil očital, da je ubogal Haynesov in drugih nasvet, da ni sledil svoji prvotni nameri in plul naravnost v meglo, ne da bi krenil na jug. Toda sedaj mu je bilo prav, da se je nesreča zgodila: izgube bodo omejene. .Morska zvezda* ne bo izginila v teku nevihte z ljudmi in blagom ... Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceft. Urednik: Lojze Golobih