Podravje Dornava • Bodo občani kdaj dočakali večjo prodajalno? O Stran 8 Ljudje in dogodki Ptuj . Prve bilance 58. Kurentovanja O Stran 10 s Štajerski Ptuj, torek, 20. februarja 2018 Letnik LXXI • št. 14 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Ekologija Podravje • Človeštvo uničilo več kot polovico 1 .v v mokrisč O Stran 4 Ljudje in dogodki Slovenija • Vojsko kadri zapuščajo, denarja za opremo premalo O Stran 8 Kronika Slovenija • Sindikati nasprotujejo prihodu prevoznika Uber O Stran 24 Ljudje in dogodki Ormož • Žanova družina hvaležna za dragoceno pomoč O Stran 4 v Šport Rokomet • Ormožani ohranjajo upanje na Ligo za prvaka O Stran 13 Podravje • Ormoška klet ne bo podaljšala pogodbe s ptujsko kmetijsko zadrugo Desetine kooperantov praznih rok Ormoška vinska klet Puklavec Family Wines ne bo več sodelovala z okoli 90 do 110 dobavitelji grozdja. S preostalimi VinOgradniki ki pridelujejo njim zanimive sorte grozdja, pa bodo sklenili direktne pogodbe in jim ponudili tudi za 17 % strani 3. Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Tri možne rešitve za parkiranje stanovalcev v blokih o Stran 2 Podravje• Največ naložbenega 1 • • v denarja iz proračunov v osnovno infrastrukturo o Strani 6 in 7 larkovci • Slovenija • Elektronsko podpisovanje dokumentov vse bolj razširjeno o Strani 8 in 9 Pal pogostitev na pustni 11.000 evrov?!! 2 Štajerski Križemkražem torek • 13. februarja 2018 Ptuj, Podravje • Perutnina Ptuj optimistično zre v prihodnost Z nižjo ceno mesa zaužijemo tudi Kot kažejo raziskave, so najpomembnejši nakupni dejavniki Slovencev trije: cena, način reje in poreklo. A ker to troje ni zmeraj kompa-tibilno, je treba poznati dejstva. In prav tem so posvetili posebno pozornost na tokratnem srečanju v organizaciji Perutnine Ptuj. Neodvisna raziskava je namreč pokazala skrb vzbujajoče podatke: Slovenija uvaža največ mesa iz držav, ki v reji uporabljajo velike količine antibiotikov. Madžarska, iz katere se uvozi kar tretjina perutninskega mesa, uporablja osemkrat več antibiotikov kot Slovenija. Zadnji pustni dan so na Perutnini Ptuj, podjetju, ki deluje v sedmih državah, odlično izkoristili. V prestolnico Kurentovanja so namreč pripeljali poslovne partnerje iz številnih držav in poslovno srečanje izkoristili še za predstavitev mesta in tradicije. V skoraj dveurni predstavitvi so govorili o pomenu slovenskega porekla z vidika zagotavljanja kakovosti in varnosti hrane ter usmeritvah Perutnine Ptuj in novostih, ki jih pripravljajo. O rezultatih za leto 2017 in načrtih za letos je spregovoril Tibor Šimonka, predsednik uprave Perutnine Ptuj. Poslovanje je ocenil kot zelo uspešno, a je dejal, da imajo vedno višje cilje. Podjetje, ki se ponaša s 112-letno tradicijo, še vedno ostaja vodilni „perutninar" v regiji. V letu 2017 so ustvarili 257,1 milijona evrov prihodkov, kar je več kot leto poprej. Seveda to pomeni, da je bila višja tudi prodaja; skupaj so prodali 86.822 ton izdelkov, od tega so jih izvozili 66 %. „Izvoz v države Evropske unije smo povišali za 30 milijonov evrov,« je zadovoljno pojasnil Šimonka. Kot prednost družbe, ki zaposluje okrog 3700 ljudi, je izpostavil kakovost, varnost in sledljivost, obenem pa odgovornost do kupcev in partnerjev. Predsednik uprave PP je zadovoljen tudi z dejstvom, da so zaposlenim povečali plače v vseh hčerinskih družbah, obenem pa zagotovili sredstva za vlaganje v izboljšanje pogojev dela. Po tehtnem razmisleku, kam in v kaj vlagati, so se odločili, da bodo na območju ptujskih proizvodnih lokacij letos vložili približno sedem milijonov evrov, in sicer v sodobnejše pakirne linije ter opremo za izkoščičevanje mesa. PP bo letos veliko pozornosti namenila tudi prodaji puranjega mesa. O njegovih prednostih je spregovoril Boštjan Napotnik, kulinarični poznavalec in bloger. V načrtu prodor na ruski in ameriški trg Družba, ki je v večinski lasti Slovenske industrije jekla (SIJ), izvaža v kar 20 držav EU. V zadnjih letih jim izvoz opazno raste, prodrli so že na trge držav Bližnjega vzhoda, nameravajo pa se širiti še na dva velika Najpogosteje se odločamo na podlagi porekla in cene Sodeč po raziskavi, ki sojo izdelali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, se kupci v največji meri odločajo za izdelek na podlagi porekla in sledljivosti izdelka. Ključna pa je tudi cena. Slovenske kupce zanima tudi način vzreje, zato v PP še bolj izpostavljajo pomen proste reje. Kot je pojasnil Visenjak, sodelujejo pri tem s 36 rejci proste reje. rv l Per trga: ameriškega in ruskega. Načrt je, da bi izdelke tja začeli izvažati že letos poleti. »Izvoz v Rusijo je nekoliko zamrl zaradi znanih omejitev oziroma gospodarskega embarga EU, vendar zdaj krepimo možnosti, da za izvoz v Rusijo poskrbimo preko našega hčerinskega podjetja v Srbiji. Močneje bo naša družba tam predvidoma prisotna v naslednjem letu, si pa obetamo rast. Spodbudno je, da povečujemo izvoz na evropska tržišča. Samo v Avstriji in Švici smo lani prodali več kot 30 milijonov evrov. Smo največji izvoznik mesa v Sloveniji in največji proizvajalec hrane v državi,« je še dejal Šimonka, ki ve, da je domači tržni delež že zdaj zelo visok in da veliko prostora za rast na domačem trgu ni. Po čem se razlikujejo od drugih O tem, na kakšen način se Perutnina Ptuj želi razlikovati od drugih, je govoril David Visenjak, glavni izvršni direktor za področje prodaje. Kot je poudaril, so potrošniki vedno zahtevnejši, zato je njihovo osrednje vodilo kakovostna pridelava hrane. Priznal je, da je na trgu prisotna tudi gonja s cenami, a kot poudarja Visenjak, PP v ospredje Ptuj • So na občini našli rešitev za ureditev parkirnih mest? Tri možne rešitve za parkiranje stanovalcev Ker je vedno bolj jasno, da bo problem s parkirnimi mesti na Ptuju z leti večji in ne manjši, so se na občini lotili iskanja rešitev. Predstavili so tri potencialne možnosti. Na območju Kraigherjeve ulice in Ulice 5. prekomorske je sistem parkiranja pred posameznimi stanovanjskimi enotami urejen z javnimi parkirišči, kar je toliko večji problem, saj jih lahko koristijo prav vsi in ne zgolj stanovalci. Ureditev parkirišča s 130 mesti severno od spalnega naselja Prva rešitev, ki jo vidijo na MO Ptuj, je lokacija severno od spalnega naselja. »Možna je umestitev parkirišča na travnato območje zemljišča na koncu stavbe Kraigherjeva ulica 30. Velikost parkirišča se lahko prilagaja glede na potrebe po parkirnih mestih (in želje po ohranitvi zelenice), maksimalno pa se ga da povečati tudi do približno 130 parkirnih mest. S tako kapaciteto bi rešili parkirno stisko za celotni severni del naselja (ob priključku Kraigherjeva - sever). Problem je tukaj predvsem psihološki, saj bi se uporabniki morali navaditi, da prehodijo od 150 do 200 m do svojega avtomobila. Rešitev je relativno ugodna, saj se razdalja prehodi v slabih 2 minutah. Rešitev je treba uskladiti urbanistično in v skladu z občinskimi načrti poseganja v prostor. Na omenjenem območju je povezovalna cesta do Rabelčje vasi, ki je bila z namenom preurejena v enosmerno, da so se na ta način pridobila prečna parkirišča ob vozišču, ki so namenjena stanovalcem. Vendar je parkirišče napolnjeno na približno 70 % kapacitete,« so prvo rešitev predstavili na MO Ptuj. Še ena možna rešitev, ki pa ima precej pomanjkljivosti Druga potencialna rešitev je umestitev dveh parkirišč na zelenico ob Ulici 5. prekomorske (Ulica 5. preko-morske 1 in Kraigherjeva ulica 23). V tem primeru bi sicer pridobili manj parkirnih mest: skupaj največ 60. Je pa prednost te variante bližina samega naselja, saj se s tem omogoči hiter dostop stanovalcev do stanovanjskih blokov. »Prav tako bi kapacitete novih parkirišč zadostile trenutnemu pomanjkanju, ki je med 30 in 50 vozil,« so še pojasnili na občini. A ob prednosti so izpostavljene tudi številne neugodne plati te rešitve. Z izgradnjo bi namreč na zahodu posegli v zelenico in »zapolnili« sedaj prosto površino, na vzhodu pa v pešpot ter v planirano umirjeno cono (drevored). Še ena po oceni strokovnih delavcev na občini neugodna posledica takšne umestitve parkirišča bi bilo vključevanje na glavno cesto. Zaradi vseh pomislekov je najbrž ta varianta malo verjetna. So rešitev garaže na jugu soseske? »Pri tretji potencialni rešitvi gre bolj za preverjanje možnih rešitev, brez konkretnih tehničnih preveritev možne izvedljivosti. Vsekakor pa predstavlja tudi lokacija obstoječe garaže na jugu soseske določen potencial za izgradnjo dodatnih parkirišč, bodisi s celovito obnovo in razširitvijo obstoječe garažne hiše ali z nadgradnjo in izvedbo dodatnih etaž k obstoječim. Manjkajoča parkirna mesta povzročajo slabo voljo med ljudmi ter riziko še nadaljnjega nepravilnega parkiranja na neprimernih mestih - kar v praksi največkrat pomeni zmanjšano prometno varnost vseh udeležencev v prometu, saj nepravilno parkiranje najpogosteje povzroča oviranje v preglednosti in predvsem ranljivejšim udeležencem v prometu onemogoča varno rabo prometnih površin,« so o tretji možni rešitvi povedali na MO Ptuj. Ob tem poudarjajo, da bi bilo v tem tretjem primeru nujno aktivno sodelovanje upravljavcev objektov skupaj z etažnimi lastniki in lastniki parkirišč za zagotavljanje optimalne ureditve sistema parkiranja. Seveda pa bo pred izvedbo katere izmed omenjenih rešitev treba interes in želje preveriti tudi pri lastnikih stanovanj. Dženana Kmetec Foto: ČG Na tem območju bi lahko uredili največ parkirnih mest, približno 130. torek • 13. februarja 2018 Nasveti Štajerski 3 več antibiotikov v mesu Prodaja Perutnine Ptuj Leto 2015 2016 2017 Količina izdelkov v tonah 79.152 82.513 86.821 Foto: Črtomir Goznik postavlja kakovost. Posebej izpostavljajo prosto rejo, v kateri je za živali drugače poskrbljeno kot sicer. Približno 20 % mesa, ki ga pridelajo na farmah PP, je že takšnega, načrt je priti do kar polovice takšne reje. „Naša prednost je tudi čim manjša uporaba nadomestkov za surovine in dodatkov ter skoraj nič antibiotikov v krmi. Že pred desetletji smo se odločili za opustitev uporabe kostne moke v prehrani živali. Naše farme imajo tudi precej nižje koncentracije števila živali na kvadratni meter v primerjavi s konkurenčnimi proizvodnjami," je nekatere prednosti mesa PP izpostavil Visenjak. Uporaba antibiotikov v reji je velik problem O korelaciji med količino uvoženega mesa in uporabo antibiotikov v reji v državah, iz katerih Slovenija uvaža meso, je spregovoril agrarni ekonomist Aleš Kuhar iz Biotehnične fakultete v Ljubljani. Izpostavil je, da Slovenci sicer preferiramo domače, kar pa ni vedno skladno s tem, kaj dejansko kupujemo. Sodeč po raziskavi, ki so jo opravljali na fakulteti, se Slovenci za nakup najpogosteje odločajo na podlagi treh kriterijev: porekla, cene in načina reje. Kupce pa najbolj skrbi ravno poreklo mesa in mlečnih izdelkov. „Slovenci imamo velike emocije do domačega, a kljub preferenci o slo- venskem poreklu trda dejstva kažejo skrb vzbujajoče podatke," je pojasnil Kuhar. Ob tem je sicer dodal, da je v določenih panogah uvoz nujen, saj ni dovolj mesa slovenskega porekla. Tak primer je recimo meso prašičev, ki predstavlja polovico vsega uvoženega mesa. „Je pa dejstvo, da smo iz samooskrbne države recimo leta 2004 prišli danes do negativnega salda," je še pripomnil. Zgovoren je podatek, da uvozimo 60.000 ton več mesa letno kot ga izvozimo, največ svinjskega. Kar se tiče perutninskega mesa, je 32 % uvoženega mesa iz Madžarske, 17 % iz Hrvaške,i3 % iz Italije, 12 % pa iz Avstrije. Zanimivo: veliko uvažamo, a tudi izvažamo, in sicer v „zahtevne" države: v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško. Kljub odličnim podatkom o minimalni porabi antibiotikov pri reji perutnine v Sloveniji je delež uvoza še vedno velik. Kuhar zato poudarja, da sta kakovost hrane in uporaba antibiotikov močno povezana dejavnika. Izziv vidi v tem, kako povečati prodani delež kakovostnega perutninskega mesa domačega izvora v Sloveniji v primerjavi s cenejšimi proizvodi iz omenjenih držav. Zaključil je še z mislijo, da uporaba antibiotikov v reji mesa predstavlja drugi najpomembnejši razlog za naraščajočo rezistentnost na zdravila. Prvi je njihova pretirana uporaba v humani medicini. Dženana Kmetec Foto: arhiv ST Madžarska, ključni uvozni partner, uporablja osemkrat več antibiotikov od Slovenije Po podatkih mednarodne raziskave iz leta 2015 Slovenija letno uvozi 106 tisoč ton mesa. Plastično povedano; to predstavlja 4500 vlačilcev (šleperjev) letno oz. 12 do 15 na dan. Zanimivo: največ mesa uvozimo iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Italije... Pri perutninskem mesu je največ uvoza iz Madžarske, kar tretjina. Veliko je tudi poljskega, avstrijskega, nemškega, hrvaškega in italijanskega perutninskega mesa. Kar je skrb vzbujajoče, pa je količina antibiotikov, kijih v teh državah uporabljajo. Na Madžarskem je ta osemkrat višja kot v Sloveniji (in sicer 322 mg/PCU v kg), precej več kot naši rejci antibiotike uporabljajo tudi na Hrvaškem in v Nemčiji. Med 29 državami je Slovenija po uporabi antibiotikov v reji na odličnem četrtem mesta, kar pomeni, dajih v primerjavi z drugimi državami uporablja zelo malo. Manj antibiotikov kot Slovenija uporabljajo le Islandija, Švedska in Finska. Kuhar poudarja, daje raba antibiotikov odličen pokazatelj poslovnih praks. Ormož • Ormoška klet ne bo podaljšala pogodbe s ptujsko kmetijsko zadrugo Grozdja ne bodo več odkupovali od vseh kooperantov Ormoška vinska klet Puklavec Family Wines ne bo več sodelovala z okoli 90 do 110 dobavitelji grozdja. S preostalimi vinogradniki, ki pridelujejo njim zanimive sorte grozdja, pa bodo sklenili direktne pogodbe in jim ponudili tudi za 17% višje plačilo. Ormoški vinar Puklavec Family Wines je napovedal prestrukturiranje prodajnega programa in nabave grozdja. Direktor podjetja Mitja Herga je na petkovi novinarski konferenci dejal, da se v letošnjem letu izteče petletna pogodba s Kmetijsko zadrugo Ptuj, preko katere je vključenih okoli 120 kooperantov, ki pa je ne nameravajo podaljšati. »Ker postopoma opuščamo litrske polnitve vina, ki prinašajo najmanjšo dodano vrednost oziroma celo izgubo in želimo zasledovati cilj višje kakovosti, bomo ponovno ocenili dobavitelje in na podlagi tega nadaljevali sodelovanje le z najboljšimi, ki so v zadnjem obdobju pokazali interes za resno in profesionalno delo, vlagali v razvoj znanja, predvsem pa v razvoj tistih sort grozdja, za katere obstaja povpraševanje na trgu,« je pojasnil Herga. Ob tem je še poudaril, da so kooperante ves čas spodbujali k prenovi nasadov za njih zanimivih sort, kot so rumeni muškat, muškat otonel, sovinjon, sivi in modri pinot, medtem ko jih odkup sort, kot so šipon, rizva-nec, kerner, mešano belo ali modra frankinja, ne zanima več. Prostora za sodelovanja tako ne bo za vsega skupaj okoli 90 do 110 kooperantov. »Srečnežem« bodo ponudili za 17 % višjo odkupno ceno S preostalimi vinogradniki, ki pridelujejo njim zanimive sorte grozdja, pa bodo sklenili direktne pogodbe in jim ponudili za 17 odstotkov višje plačilo grozdja. »Verjamemo, da bomo lahko s posameznimi kooperanti us- pešno sodelovali še naprej. Do junija nameravamo z njimi skleniti nove dogovore in pogoje sodelovanja, saj želimo ta delež kooperantov v direktnem odkupu povečati. Direktni odkup imamo od leta 2009; takrat smo začeli z 250 tonami grozdja, danes ga že imamo preko 750 ton,« je dejal direktor in dodal, da nameravajo direktni odkup povečati še za nadaljnjih 750 ton. Po oceni podje- r kr.in * ► ~ k Direktor Mitja Herga je med drugim poudaril, da jih odkup sort, kot so šipon, rizvanec, kerner, mešano belo ali modra frankinja, ne zanima več. tja, ki sicer v tem trenutku obdeluje okoli 630 ha vinogradov, bodo tako za proizvodnjo vina neposredno od kooperantov v prihodnje odkupili okrog 65 % sedanjih količin grozdja. Od 210 kooperantov naj bi sodelovali le še s 130 Po oceni direktorja bodo namesto sedanjih vsega skupaj čez 210 kooperantov (poleg okoli 120 kooperantov KZ Ptuj grozdje odkupujejo od 12 vinogradnikov preko Vinarske zadruge Ormož ter približno 80 vinogradnikov, s katerimi že imajo sklenjene individualne pogodbe) tako v prihodnje sodelovali le še s približno 130 kooperanti. Z vinogradniki sicer še niso stopili v stik, so pa o tem, da pogodbe ne bodo podaljšali, že obvestili ptujsko zadrugo, ki so ji še zagotovili, da bodo izpolnili vse pogodbene obveznosti. »Verjamemo, da nova situacija za te, od katerih se bomo žal morali posloviti, ne bo preveč neugodna, saj je do tega še eno leto in pol, tako da si bodo lahko v tem času poiskali nove kupce za grozdje, ki pa jih v Sloveniji po našem vedenju ne manjka,« še meni Herga. Monika Levanic Foto: Črtomir Goznik Investirali 12,4 mio evrov Kotje dejal direktor Herga, nameravajo bolj kot veličini v prihodnje dati poudarek kakovosti in proizvodnji vin z višjo dodano vrednostjo. Medtem ko je leta 2009 prodaja v litrskih segmentih z nižjo dodano vrednostjo v podjetju predstavljala še več kot 82%, danes ta predstavlja nekaj manj kot 45 %. Posledično temu so morali prilagajati vse nabavne procese in postopke proizvodnje grozdja ter pridelave vina. Da bi dvignili kakovost vina, so od leta 2009, ko je podjetje v celoti prevzela družina Puklavec, v razvoj dejavnosti vložili 12,4 milijona evrov. Od tega so dobrih osem milijonov evrov investirali v opremo in tehnološke posodobitve, preostalo pa v obnovo 212 ha vinogradov: »Danes z veseljem ugotavljamo, da imamo vinograde v povprečju mlajše od 16 let. V zadnjih osmih letih smo obnovili približno 35 % vseh vinogradniških površin in si tako zagotovili asortiman in kakovost, ki bosta za nas v prihodnje zelo pomembna, da bomo lahko zadostovali svojim pričakovanjem in standardom, kijih želimo doseči.« Foto: ML 4 Štajerski Podravje torek • 20. februarja 2018 Podravje • Ob svetovnem dnevu mokrišč V 100 letih človeštvo uničilo več kot polovico mokrišč Z izsuševanjem in zasipavanjem smo v dobrih 100 letih na svetovni ravni izgubili več kot 64 % mokrišč. Ob svetovnem dnevu mokrišč, ki ga v okviru Ramsarske konvencije o mokriščih obeležujemo 2. februarja, so po Sloveniji tudi letos potekale številne aktivnosti o pomenu mokrišč, tokrat pod sloganom Mokrišča za boljšo prihodnost urbanih okolij, s katerim poudarjajo njihovo vlogo pri sobivanju narave in človeka. »Z vedno intenzivnejšo urbanizacijo je vloga ohranjenih naravnih ekosistemov v urbanem okolju pomembna za kakovostno življenje lokalnih prebivalcev, boljše počutje obiskovalcev in prijetnejše delovno okolje ter obrambo pred vse intenzivnejšimi posledicami podnebnih sprememb,« so v sporočilu za javnost med drugim zapisali na okoljskem ministrstvu. Med številnimi tipi mokrišč so na svetovni ravni pri tem najpomembnejša obalna mokrišča, kot so mangrove ali obalni koralni grebeni, med celinskimi pa naravni nižinski tokovi rek s poplavnimi ravnicami in deltami ter šotna barja. Ornitološko pomembna 1 »V V V• I I•v• • mokrišča v naši bližini Na vlogo in pomen mokrišč za boljšo prihodnost urbanih okolij je s predavanjem »Mokrišča severovzhodne Slovenije« opozoril tudi biolog mag. Dominik Bombek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Kot je v uvodu poudaril biolog, je življenje ljudi na zemlji odvisno ravno od mokrišč. Ta namreč zagotavljajo vodo za naše potrebe in napajajo podtalnico, ki je pomemben vir pitne vode, zagotavljajo oskrbo s hrano, so naravni blažilci stresa, čistijo in filtrirajo nevarne odpadne snovi iz vode, f I Foto: ML se, da se bo to število v naslednjih 30 letih povečalo na 66 % ali 6,3 milijarde. Mesta se nenehno širijo in posegajo v naravna okolja, tudi mokrišča. Človek je v dobrih 100 letih na svetovni ravni uničil več kot 64 % mokrišč. Z uničenjem urbanih mokrišč pa so mnoga obalna mesta prizadela neurja, poplave in cunamiji. Po drugi strani pa so mnoga ohranjena obalna mokrišča zmanjšala posledice neurij, kot na primer na vzhodni obali ZDA, ki jo je leta 2012 prizadel orkan Sandy. Ocenjeno je, da so mokrišča zmanjšala posledice orkana za 625 milijonov USD, kolikor bi znašali stroški, ki bi sicer nastali zaradi divjanja orkana, če teh mokrišč ne bi bilo.« Monika Levanic Od mokrišč je odvisno življenje ljudi na zemlji. znatno prispevajo k poplavni varnosti in blažijo ali uravnavajo izredne dogodke ter so območja bogate biotske raznovrstnosti. V Sloveniji obsegajo mokrišča slabih šest odstotkov ozemlja. Ponašamo se s tremi pomembnih mednarodnimi mokrišči po Ramsarski konvenciji, to so: Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero. Imamo pa še vedno nekaj razmeroma ohranjenih ali obnovljenih mokrišč v urbanih območjih: na obali, ob rekah in v poplavnih ravnicah ter na kraških poljih. Nekaj jih je tudi na našem koncu Slovenije - mokrišča Pesniške doline (Trojiško jezero, jezero Komarnik ...) ter mokrišča Dravskega, Ptujskega in Ormoškega polja (zadrževalnik Med-vedce, ribnik Podvinci, Ptujsko in Ormoško jezero, Ormoške lagune . ), ki jih je v besedi predstavil Bombek. Za predstavitev v sliki pa je poskrbel Jure Novak, kije pripravil številne dih jemajoče naravoslovne posnetke ptic z mokrišč Z .V I I »v v uničenjem mokrisc mnoga obalna mesta prizadela neurja, poplave, cunamiji Kljub povečevanju zavedanja, kako pomembno vlogo imajo mokrišča pri obrambi naselij in zmanjševanju posledic naravnih nesreč ter izrednih vremenskih dogodkov, pri zagotavljanju pitne vode itd., pa jih, kot opozarjajo na okoljskem ministrstvu, za namene »razvoja« še vedno osušujemo, zasip-ljemo ter jih tako spreminjamo in uničujemo. Človek je v dobrih stotih letih uničil več kot polovico vseh mokrišč: »V urbanih območjih po svetu živi polovica vsega prebivalstva in ocenjuje Vitomarci • Gradnja infrastrukture Center občine z novo cesto, pločnikom in vodovodom V drugi polovicijanuarja letos so se za pričela dela pri ureditvi infrastrukture v Vitomar-cih - prvi del. Za ta dela sta pogodbo o izvedbi 10. oktobra lani podpisali županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darja Vudler in direktorica podjetja GMW, d. o. o., Petra Weindorfer. Gre za odsek v centru občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, od kapele pri Večnamenski dvorani do občinske stavbe v dolžini okrog 170 metrov, v prvem delu pa bodo zgradili infrastrukturo od večnamenske dvorane do konca Bara Rola. Tako bodo uredili cestišče s pločnikom, javno razsvetljavo in kanalizacijsko omrežje. Optično omrežje na tem območju je že zgrajeno, po dogovoru z Elektrarn bodo v zemljo položili še električni kabel. Vrednost del po pogodbi, ki naj bi jih dokončali do 10. marca, znaša dobrih 111.784 evrov. Županja občine Sveti Andraž Darja Vudler je še povedala, da so hkrati na novo vodovodno omrežje povezali 15 hiš, kar je stalo 15.000 evrov. Dela je opravilo Komunalno podjetje Ptuj. MG ■¡¡llliMi Foto: Črtomir Goznik Gradnja infrastrukture v Vitomarcih Ormož • Žanova družina hvaležna za dragoceno pomoč Zbrali za prilagojeno vozilo za Žana »Res ste vsi skupaj pokazali, da še obstajajo dobri ljudje, ki razumejo nekoga v stiski in ste temeljili na našem motu 'Od srca do srca',« je po uspešni akciji zbiranja sredstev za nakup prilagojenega vozila za Žana Petka iz Hardeka iz občine Ormož hvaležno sporočila Žanova družina. Dobrodelno zbiranje sredstev za nakup prilagojenega vozila za Žana, ki trpi za cerebralno paralizo pete stopnje in mišično distrofijo, je obrodilo sadove. 17-letnik namreč skupaj z drugimi družinskimi člani že uživa v vožnji s kombijem znamke Citroen Jumpy XL. Vozilo ima vgrajeno klančino z ročnim upravljanjem, po kateri Žana v invalidskem počivalniku zapeljejo v avtomobil. Kombi ima tudi vgradne letve za vpenjaje invalidskega vozička - počivalnika ter varnostne pasove. Številni ste pokazali svojo širo-kosrčnost in Žanovi družini na različne načine priskočili na pomoč. Odziv je bil velik. Poleg humanitarnega koncerta pod okriljem Društva Komenda Hierusalem konec leta 2016, kjer se je zbralo okoli 2.000 evrov, je likovno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici podarilo slike. Izkupiček je prav tako šel za nakup avtomobila. »Na samem koncertu pa je še predsednik likovnega društva LIKUDO iz Ormoža ponudil Foto: Arhiv Družine Petek Kombi je Žanovi družini v veliko pomoč in olajšanje pri prevozu. Za odzive in pomoč se vsem iskreno zahvaljujejo. sodelovanje tudi z njihove strani in v sodelovanju z ormoško območno izpostavo JSKD, Literarno kulturnim društvom Prasila, Likovnim društvom Sv. Jurij ob Ščavnici in Ljudsko univerzo Mladinski center Ormož v februarju lani pripravilo avkcijsko dražbo likovnih del. Prav tako so bile vpete medijske hiše Radio Prlek, radio Maxi, Radio Ptuj, KTV Ormož ter Štajerski tednik, ki so na svoj način pripomogle, da so se razna podjetja, samostojni podjetniki in posamezniki odzvali in nam pomagali. Skupni znesek nakazil je bil v višini 6.000 evrov,« je še sporočila Žanova družina. Končna cena vozila s popusti, brez nadgradnje, je bila 24.000 evrov, pri nadgradnji pa je družina prispevala še okrog 220 evrov. Avtomobil jim je v veliko pomoč in olajšanje pri prevozu. Vsem darovalcem se sedaj, ko Žan že uživa v vožnji, starša pa sta razbremenjena tudi velike fizične obremenitve, saj jima pri transportu ni treba več premeščati Žana z vozička v avto, družina iskreno zahvaljuje za dragoceno pomoč. Za vsak prispevek, bodisi medijski, finančni ali psihološki: »Še enkrat iz srca hvala - Žano-va družina.« Monika Levanic Lenart • 27. tradicionalno pustovanje 1400 veselih in razigranih mask Karnevalske in tradicijske maske so Lenart preplavile 10. februarja. V 27. pustnem sprevodu je sodelovalo blizu 1400 mask iz vrtca, osnovne šole, različnih društev in drugih okolij. V glavnem s prijaznimi in veselimi obrazi, ker so želeli tudi gledalcem zarisati nasmeh na obrazu. Teh pa je bilo na skoraj tisoč metrov dolgi trasi povorke veliko. Sodelovale so tudi mažoretke Tvvirling in mažoret kluba Lenart ter godba MOL. V občini Lenart, organizatorici pustovanja, so za vse udeležence pustnega sprevoda pripravili krofe in čaj ter nagrade v skupni vrednosti 1.300 evrov. Prvo si je prislužil Vrtec Lenart z več skupinskimi maskami, v katere so se poleg najmlajših odele tudi njihove vzgojiteljice in starši, drugo nagrado je prejela OŠ Lenart, ki je prav tako sodelovala z več skupinskimi maskami učencev in zaposlenih, tretja nagrada je šla so bili orači iz Kicarja, šesti pa sneža- skupini Kmetija iz Svete Trojice, če- ki iz Jurovskega Dola. trta kurentom iz Trnovske vasi, peti MG Prijazni in veseli Snežaki iz Jurovskega Dola Foto: MG torek • 20. februarja 2018 Podravje Štajerski 5 Markovci • Še s seje občinskega sveta Za pogostitev na pustni povorki 11.000 evrov?! Pod točko pobude in vprašanja so prišli v ospredje tudi lanski stroški pogostitve na markovski pustni povorki... Na februarski seji markovskega sveta se je poleg predloga o letnem programu kulture, o katerem smo že poročali, nekoliko razplamtelo tudi pri pobudah in vprašanjih svetnikov. Župana Milana Gabrovca je nekoliko vznejevoljilo vprašanje svetnice Maje Zemljarič: »Želim, da javno poveste in razjasnite naslednje: v lanskem proračunu je bilo namenjenih 5.000 evrov za sofinanciranje Fašen-ka v Markovcih. Člani etnografskega društva Markovci pa trdijo, da od občine niso dobili čisto nič, postavka pa je bila realizirana.« Kot je pojasnil župan, omenjeno društvo sredstev ni prejelo, saj se niso prijavili na razpis, zato so denar razdelili med preostale, ki v občini organizirajo fašenk - Stojnce in Bukovce. »Širijo se govorice, da je bilo obljubljeno, da bo občina sofinancirala tudi pogostitev. V društvu trdijo, da so na občino izstavili za 11.000 evrov računov. Občina pa je rekla, da ne bo sofinancirala ... Je to res?« je nadaljevala Zemljariče- va. Še preden je podal odgovor, je Gabrovca zanimalo, kdo stoji za temi govoricami. Nato pa na zastavljeno vprašanje še pojasnil, da na Občino ni prišel noben zahtevek, račun ali prošnja v omenjenem znesku. Ob tem pa ni mogel ostati tiho: »Če že govorimo o stroških. Vsi okoliški fa-šenki imajo stroške pogostitve tam okoli 1.100, 1.200 evrov. Naš, mar-kovski fašenk pa je imel za povorko 11.000 evrov stroškov pogostitve. To je skregano z logiko .« Navezava hitre ceste na obstoječo cesto » I IV vznemirja občane Kot je bilo pričakovati, pa se tudi na tokratni seji ni dalo izogniti glavni cesti oz. bivši hitri cesti Ptuj-Ormož, ki naj bi jo z ormoške strani začeli graditi letos ter jo v roku treh let pripeljali do Markovcev. Kot smo že poročali, pa nameravajo od tod naprej ves Foto: Ariv ST »Vsi okoliški fašenki imajo stroške pogostitve tam okoli 1.100,1.200 evrov. Naš markovski fašenk pa je imel za povorko 11.000 evrov stroškov pogostitve. To je skregano z logiko...,« je opozoril župan Milan Gabrovec. promet - vse dokler potek trase ne bo dorečen na zadnjem delu - speljati na obstoječo glavno cesto Markov-ci-Ptuj, kar vznemirja občane. »Konec ceste je zdaj jasno speljan skozi naši dve novi krožišči, ki sicer zelo lepo izgledata in nam odgovarjata, vendar skozi ti krožišči in Markovce se bo valil še ves ormoški promet. Mislim, da je treba tudi javnosti povedati, da tako trenutno je in druge rešitve ni. Prav tako menim, da je že pozno oz. skoraj nimam upanja, da bo prišlo do južne variante in izogiba tega prometnega kaosa, ki bo tukaj nastal. Prometna študija se sicer, kot pravite, izdeluje, vendar bo najbrž pokazala, da je to izvedljivo in sprejemljivo. Tisti, ki imajo glavno besedo in ki so odločilni pri tem, torej ministrstvo za okolje in prostor, jih niti blizu ni. Zelo sem skeptičen, da bo cesta, ko bo tukaj pred markovskim kanalom, zavila po južni varianti,« je izpostavil svetnik Franc Rožanc. Monika Levanic Podlehnik • Študenti predstavili načrte za razvoj dveh območij v občini Odličen »punkt« za življenje Študenti arhitekture in gradbeništva z mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo so v okviru delavnice Punkt Podlehnik pripravili urbanistične in arhitekturne načrte za stanovanjsko naselje z medge-neracijskim centrom in hotelom v centru občine ter za počitniško naselje ob ribniku v Dežnem pri Podlehniku. Sodelovalo je 14 študentov Pri delavnici Punkt Podlehnik so sodelovali študenti Ivana Banfic, Tina Belec, Tadej Božak, Natalia Carrion, Jovana Drago-vic, Klara Glad, David Leskovar, Katja Nežmah, Nikola Pintaric, Selma Rogač, Simon Sekereš, Sanja Špindler, Gregor Tollazzi in Ivana Vukovic, mentorji so bili Vesna Žegarac Leskovar, Miroslav Premrov in Maja Žigart, konzultatna pa Marko Renčelj in Vanja Skalicky. Podobne delavnice so na pobudo Občine Podlehnik pripravili že pred leti (takrat tudi za večnamenski objekt v središču Podlehnika), a so se med lanskim oktobrom in letošnjim januarjem zamisli lotili konkretneje. Župan občine Podlehnik Marko Maučič je pojasnil, da so študentom dali nekaj smernic: »Študentom sem rekel, naj načrtujejo tako, kot bi sami živeli v Podlehniku. Mladi so; vedo, kaj mladi svet želi in potrebuje. Želeli smo, da se da stavbe hitro zgraditi, da so lesene, energetsko učinkovite in prebivalcem privlačne. Poleg večstanovanjskih objektov v središču Podlehnika smo želeli še hotel in medgeneracijski center. Za slednjega smo pred leti že ponujali lokacijo Domu upokojencev Ptuj, a so šli takrat gradit v Koper.« V dvorani podlehniškega večnamenskega kulturno-turističnega centra so pripravili predstavitev vseh nastalih zamisli, nanjo povabili tudi zainteresirano javnost in potencialne investitorje, urbanistično-arhi-tekturne projekte pa si je še vedno mogoče ogledati tudi na razstavi v prostorih občine. Vodja projekta Punkt Podlehnik Vesna Žegarac Le-skovar je poudarila, da so študenti pod vodstvom mentorjev že izdelali energetske izračune ter izračune statične stabilnosti in nosilnosti: »Projekti torej ne slonijo le na idejnih konceptih, ampak jih je v zelo kratkem roku mogoče realizirati.« Za pare ter male in velike družine Na okoli 8.000 kvadratnih metrih občinskih zemljišč severno od Policijske postaje Podlehnik naj bi zrasli stanovanjsko naselje, manjši hotel in medgeneracijski center, skupine študentov so za to ponudile tri različne variante. Zasnovali so večstanovanj-ske bloke in vrstne hiše, skupaj bi tam lahko zraslo okoli 70 stanovanj. V vseh variantah so študenti velik poudarek namenili raznolikosti velikosti in tipov ponujenih stanovanj, velikim steklenim površinam, zeleni okolici, notranjim dvoriščem in atrijem. Vse skupine so zasnovale tudi skupne površine, ki bi jih lahko namenili otroškim igralom, fitnesu na prostem, prostoru za piknike itd. Na tem območju naj bi zrasla tudi medgeneracijski center z oskrbovanimi stanovanji, zdraviliškim centrom in lekarno, pa tudi manjši hotel (npr. s 75 ležišči) z restavracijo, savnami, masažnim salonom itd. Študenti so načrtovali prometno ureditev in poskrbeli za parkirišča (ena od variant jih predvideva okoli 130). Razmišljali so celo o tem, kako Ob ribniku v Dežnem naj bi posta- merne tudi za šole v naravi), v gozdu bi stanovanjsko sosesko gradili pos- vili začasne počitniške apartmajske bi uredili platoje za šotorjenje, postopoma oz. po conah, skladno z mo- enote oz. montažne hiške s talnim krbeli bi tudi za avtokamp in celo za žnostmi in potrebami kraja. gretjem in zaščito pred soncem (pri- adrenalinski park z vodno vlečnico. Eva Milošič Številke vendarle rastejo I Leto I 2013 I I 2014 I 2015 I 2016 I I 2017 I Število prebivalcev občine Podlehnik 1.873 1.856 1.814 1.818 1.880 Vir: Statistični urad RS Število prebivalcev občine Podlehnik v zadnjih treh letih sicer narašča (podatki v tabeli kažejo stanje na dan 1. januar posameznega leta), vendar še ni doseglo števila prebivalcev pred desetletjem; leta 2008 je namreč v podlehniški občini živelo 1.937 ljudi. O "" attith m JS&-» * * * 1: Foto: arhiv Občine Podlehnik Predstavitev načrtov za razvoj Podlehnika je privabila veliko radovednežev, tudi večinkega lastnika podjetja Mar-les Leopolda Poljanška. Ob podlehniški policijski postaji naj bi zraslo novo stanovanjsko naselje. Skoraj predmestje Maribora Župan občine Podlehnik Marko Maučičje poudaril, daje Podlehnik z novim avtocestnim priključkom postal skorajda predmestje Maribora: »Do danes opevanega podjetja Magna je le slabih deset minut vožnje, so pa v Hočah in v bližini Maribora stavbna zemljišča bistveno dražja kot v Podlehniku. V naši občini je mogoče zgraditi stanovalcem prijazno naselje.« Pojasnil je, da v občini nujno potrebujejo povečanje števila občanov, vendar lokalna skupnost sredstev za izgradnjo stanovanj nima: »Potencialnim investitorjem zato ponujamo javno-zasebno partnerstvo. Ne bojim treba kupiti zemljišč, bo pa občina v zameno dobila npr. eno bivalno enoto. Če investitorjev ne bo, bo lokalna skupnost morala najti sredstva in to narediti. Center se mora razviti, tudi zato smo se tako borili za avtocestni priključek.« Foto: EM 6 Štajerski Križemkražem torek • 13. februarja 2018 Podravje • Katere so največje letošnje naložbe podravskih občin in kaj načrtujejo v prihodnjih letih Še vedno največ naložbenega denarja iz Velika večina občin Spodnjega Podravja je letošnje proračune že sprejela oz. potrdila. Tako kot v minulih letih so v občinah tudi leto: tudi volilno, so aktualni župani pretežno tudi precej nezgovorni glede projektov, ki naj bi jih v občinah uresničevali v prihodnjih letih Po zbranih podatkih letos 19 od 21 anketiranih občin (dve do zaključka redakcije še nista sprejeli proračun) predvideva zbrati v svojih proračunih za skoraj 138 milijonov evrov sredstev. Od tega naj bi za naložbe porabili 59 milijonov evrov, kar v povprečju predstavlja okrog 43 odstotkov proračunskega denarja. Kaj nameravajo v posameznih občinah letos (in morda tudi v prihodnjih letih) realizirati oziroma zgraditi, pišemo v nadaljeva-njju v čllanka.. Juršinci V predlogu proračuna za leto 2018 so prihodki planirani v višini 2.013.876 evrov, odhodki pa v višini 2.101.504 evrov. Za investicije bo predvidoma porabljenih 542..166 evrrov,, za iinvestiiciijjske transferje pa 158.877 evrov, je povedal župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Največje letošnje investicije so: modernizacija ceste v Hlaponcih (od Hlaponcev 10 a do Hlaponcev'8.) v znesku 92.76.7_. evrov, rekonstrukcija ceste ' Rot-man, odsek Germin-Hrga v višini Podatkov za naložbe po NRP za naslednjih_pet- let občina Juršinci še nima. Destrnik Podatkov o višini proračuna za letos in o predvidenih investicijah v občini Destrnik še ne morejo posredovati, ker še vedno pripravljajo in usklajujejo proračun za leto 2018. Trnovska vas Predlog proračuna za letos znaša 1.350.000 evrov, za investicije je predvidenih okrog 45 % proračuna ali okrog 600.000 evrov. „Obstaja pa možnost sprememb, saj je za pridobljena sredstva iz drugih virov treba zagotoviti lastni denar. Po mojjem mnenjju se posamezne postavke pač morajo skozi leto z rebalansom spreminjati, če je to potrebno in v korist občine," je povedal župan Alojz Benko. Glavne naložbe v letošnjem letu so: začetek obnove Simoničeve domačije, energetska obnova šole, nadaljevanje izgradnje kolesarske poti v Bišu in nadaljevanje urejanja pokopališča. „Kar zadeva največje občinske naložbe po načrtu razvojnih programov (NRP) za naslednja leta, pa je prav, da se upošteva tudi mnenje novega občinskega sveta in župana," še dodaja župan Benko.. Sveti Andraž Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v letu 2016 sprejela dvoletni proračun. Prihodki proračuna za letos so določeni v višini 1.154.441 evrov. Investicijski odhodki in transferji so predvideni v višini 442.000 evrov. Za ureditev infrastrukture skozi center Vitomarcev je namenjenih 111.784,56 evra, za ureditev infrastrukture v naselju Drbetinci okrog 282.000 evrov in za nakup poslovnih prostorov v novem centru 108.336 evrov. Nekaj investicij bodo prijavili tudi za črpanje po 21. členu. Za največje naložbe iz sredstev občinskega proračuna po NRP je v letu 2018 predvidenih 440.000 evrov, za leto 2019 pa 139.000 evrov, zneski za naslednja leta bodo znani po sprejemu prvega rebalansa za letos. „Ker pa se bo proračun za letos korenito spremenil, se bodo tudi številke korenito spre-, menile, predvsem zaradi_zamika investicij iz leta 2017_v' leto 2018," Je - pojasnilazupanja Darja Vudler. d. direktorice občinske uprave Nada Golob je o načrtih povedala: »V tem letu bo največja investicija dokončanje izgradnje kanalizacije Tržec-Jurovci faza II, za kar imamo predvidenih 900.000 evrov. Med večjimi investicijami imamo planirano še urediitev oz.. obnovo dvorane v Vidmu, za kar imamo predvidenih 106.000 evrov, in modernizacijo več odsekov cest, za kar smo rezervirali okoli 500.000 evrov.« V načrtu razvojnih programov za prihodnje leto so za investicije predvideli 1.631.516 evrov, za leto 2020 pa 788.800 evrov. Zavrč Proračun Občine Zavrč za letošnje leto predvideva 1.890.940 evrov odhodkov, od tega naj bi za investicije šlo 399.782 evrov. Največ sredstev bodo v završki občini letos namenili za ^rekonstrukcijo - in - preureditev mrliške vežice v Zavrču (105.549 in projekt javno-zasebnega partnersttva za siistem ogrevanjja v Osnovni šoli Žetale (23.000 evrov). V načrtu razvojnih programov za obdobje 2019-2020 so na žetalski občini za naložbe za vsako leto rezervirali 42.900 evrov.. Hajdina Kot je pojasnil župan občine Hajdina Stanislav Glažar, proračun občine Hajdina za leto 2018 znaša 4.115.697 evrov. Od tega je za naložbe predvidenih 1.555.189 evrov. Največ denarja, v skupni vrednosti 101.000 evrov (samo lastna sredstva brez sofinanciranja preko razpisov), je namenjjenega za rrekonstrrukciijjo in adaptacijo javne razsvetljave, urejanje pokopališča in izvedbo kanalizacije. Po NRP so za naslednja leta predvidena naslednja sredstva za investicije: v letu 2019 1.152.788 evrov, še malenkost več leta 2020, in sicer 1.198.992, leta 2021 pa okrog 839..000 evrov.. Dornava V_ letu 2018 bo imela Občina Dorrnava 2..204..639 evrrov,, od tega investicijski odhodki znašajo 483.685 evrov. .Tri največje leto za največje naložbe namenili letošnje naložbe, ki jih izpostav- Slovenska Bistrica Proračun 27.5 mio Investicije 11.5 mio Gradišča, Cirkulane-Sumica (65..000 evrrov).. Župan Janez Jurgec je povedal, da so vnačrtu razvojnih programbv-2018-2021 za naslednja štiri leta za naložbe predvideli 1.760.890 evrov: »Največ sredstev, 1.525.591 evrov, je za naložbe predvidenih za prihodnje leto, za leto 2020 137.300 evrov in za leto 2021 98.000 evrov.« Ob tem je opozoril, da načrt razvojnih programov gotovo zajema tudi kaj takega, česar zaradi razpisov ali pomanjkanja sredstev žal ne bo mogoče realizirati. Podlehnik Na Občini Podlehnik občinskega proračuna za to leto še niso sprejeli. Lani so v načrtu razvojnih programov za letos predvideli 533.532 evrov naložbenih izdatkov, za prihodnje leto 272.211 evrov in za leto 2020 83..350 evrov.. Videm Prorračun Občiine Viidem za leto 2018 predvideva 5.634.703 evrrov priihodkov,, od tega bo za naložbe šlo 2.380.725 evrov. V. Proračun Občine Žetale za letošnje leto predvideva 1.473.541 evrov prihodkov. Direktorica žetalske občinske uprave Milica Simonič Steiner je povedala: »Za naložbe je v letošnjem proračunu načrtovanih 316.611 evrov, čeprav so pottrebe (prredvsem na področju cestne in komunalne infrastrukture) bistveno višje.« Največ denarja iz občinskega proračuna bo letos šlo za modernizacijo občinskih cest (154.285 evrov), revitalizacijo Vukove domačije (44.661 evrov), sanacijo plazu Varvasela I (32.900 evrov) nili 1.957.723 evrov. Najdražji projekt bo izgradnja kanalizacije in obnova vodovoda Nova vas -597..746 evrov,, kollesarrska steza Zabovci-Markovci bo vredna okrog pol milijona evrov, kolesarska steza Nova vas z razširitvijo ceste pa 110.000 evrov. V prihodnjih letih imajo v planu še kar nekaj investicij. V letu 2019 bodo začeli triletno investicijo urejanja gasilskega doma Borovci, za kar bodo namenili skupno 250.000 evrov. V letu 2019 bodo začeli tudi urejati kolesarsko stezo v Borovcih. To bo dveletni projekt, vreden 700.000 evrov; polovico sredstev bodo zagotovili vsako leto. Tudi v Prvencih bodo prihodnje leto urejali kolesarsko stezo, vrednost projekta pa je bistveno manjša, in sicer 70.000 evrov. Slovenska Bistrica V občini Slovenska Bistrica proračuna za letos še niso potrdili. Predlog bodo obravnavali v drugi polovici februarja. Občina Slovenska Bistrica načrtuje proračun v višini 27,5 milijona evrov, od tega okrog 11,5 milijona evrov za naložbe. Največje investicije, pri katerih levji delež z lastnimi sredstvi pokriva občina, bodo gradnja vrtca v Ozki ulici v Slovenski Bistrici, energetska obnova javnih stavb, gradnja Kidričevo kov na območju celotne občine. Na vprašanje, koliko sredstev bodo namenili za naložbe v prihodnjih proračunskih letih, pa direktor občinske uprave Damijan Napast odgovarja: »Občina sprejema samo enoletni proračun in za novo mandatno ob-dobjje so napovedii nehvalležne.. Predvideva se za okrog 1,5 milijona evrov lastnega sofinanciranja. Vse pa bo odvisno od razpisov za EU-sredstva.« Starše Proračun občine Starše za leto 2018 znaša 7,6 milijona evrov (prihodki). Za naložbe načrtujejo 57 odsttotkov vseh odhodkov oz.. 4,5 milijona evrov. Med letošnje največje naložbe so uvrstili Proračun 7.6 mio Investicije 4.5 mio A i 7,600 1 H / I 2,000 / 1 r Hajdina"\ Proračun 4.116 Investicije 1.555 Proračun 7.5 mio Investicije 2.7 mio 000 / 4,116 500 / odšteli 53;0.00 -evrov. „Za naprej _ pa je odvisno od letošnjega - leta. V planu je dokončanje doma v Mezgovcih, športno-rekreacijski park Dornava, kolesarske poti, obnova vodovodnega sistema in obnova cestne infrastrukture," je načrte za prihodnja leta pojasnil župan Rajko Janžekovič. Markovci Proračun občine Markovci za letos znaša 5.350.152 evrov. Po besedah župana Milana Gabrov-ca bodo za naložbe letos name- kanalizacije na območju Jožef ivlmestu-Slovenska Bistrica -ter Inovogradnjermobnovecest na območju celotne občine. Za prihodnja tri leta imajo v NRPj ob čiinskega prroračuna načrtovaniih l za 19 milijonov evrov naložb. Kidričevo Proračun občine Kidričevo v sklladu s sprejjetiim reballansom (januar 2018) znaša 7,5 milijona evrov. Za naložbe namenjajo 2,7 milijona evro,v:1z lastnih srredsttev prroračuna bodo najjveč denarja namenili za izgradnjo pločnika, kolesarske steze' in dveh krožiišč v Lovrencu na Dravskem polju, kanalizacijo ter vodovod Kungota-SRC Ravno polje in modernizacijo več odse- d i ¥ J i / 1 i r Proračun 1.474 Investicije 0.317 1,425 torek • 20. februarja 2018 V središču Štajerski 7 : proračunov v osnovno infrastrukturo 5 največ naložbenega denarja namenili za urejanje cestne, vodovodne in kanalizacijske infrastrukture. Glede na to, da je letošnje leto . obnovo podružnične osnovne šole Marjeta, gradnjo pločnika in kolesarskih poti v okviru rekonstrukcije ceste skozi Brunšvik ter komunalno ureditev poslovne cone. Veliko načrtov ima občina tudi za prihodnja leta. Po izgradnji kanalizacije bodo urejali cestno infrastrukturo, načrtujejo gradnjjo medgenerraciijjskega cen-- Majšperk Občina Majšperk v proračunu za letošnje leto načrtuje 3,8 milijona evrov prihodkov in 4,2 milijona evrov odhodkov; od tega za naložbe 1,5 milijona evrov. Proračun 1.54 mio Investicije 0.422 mio Proračun 1.350 mio Investicije 0.6 mio poti Zgornja Sveča-Rosovec. V obdobju naslednjih petih let naj bi skupno za naložbe namenili 3,3 milijona evrov, vključno z evropskiimii srredsttvii.. Gorišnica Proračun Občine Gorišnica za leto 2018, ki znaša 6.146.235 evrov, namenja dve tretjini sredstev, natanko 4.019.767 evrov za investicije. Med glavne tri naložbe, za katere iz občinskega prorračuna namenjjajjo največ denarja, uvrščajo kanalizacijo Zamušani Tibolci, za kar so Proračun 2.793 mio Investicije 1.75 mio Sveti Tomaž Letošnji proračun Občine Sveti Tomaž znaša 2.792.783. Za investicije bodo predvidoma namenili skoraj dve tretjini sredstev, 1.750.106 evrov. Trije največji letošnji projekti, za katere namenjajo največ lastnih sredstev, so iizgradnjja medgeneraciijjske--ga centra in širokopasovnega omrrežjja ter za cesttno iinffrasttruk--turo. Za največje naložbe je sicer po NRP v prihodnjem letu planiranih 182.696 evrov ter v letu 2020 še 200..000 evrov.. Središče ob Dravi Proračun Občine Središče ob Dravi za letošnje leto na pri-hodkovni strani znaša 1.972.506 evrov. Za naložbe predvidevajo 13 % proračuna, skupaj 250.988 Ormož V ormoškem proračunu za leto 2018, ki znaša 19.701.508 evrov, je namenjenih natanko 10.759.760 evrov (55 %) za investicije. Med glavne tri naložbe uvrščajo izgradnjo prizidka k športni dvorani Ormož v višini 1.083.083 evrov (dvoletni projekt v skupni vrednosti 1.354.830 evrov), gradnjo kanalizacije, pločnika in javne razsvetljave v Podgorcih in Osluševcih v višini 736.998 evrov (dvoletni projekt v skupni vrednosti 1.497.316 evrov) ter modernizacijo 35 cestnih odsekov v skupni dolžini 10,98 km v višini 686.569 evrov (celotna vrednost projekta 1.064.580 evrov). V načrtu razvojnih programov pa so v Ormožu rezervirali Proračun 3.677 mio Investicije 2.371 mio Proračun 1.891 mio Investicije 0.4 mio tra, nove telovadnice pri podružnični šoli v Marjeti na Dravskem polju, pa tudi energetsko sanacijo javnih občinskih objektov. Tri največje naložbe, za katere bo občina letos namenila največ lastnih proračunskih sredstev, so ureditev kanalizacije Sestrže, večnamenski objekt Naraplje in druga faza modernizacije javne rezervirali 440.000 evrov lastnega denarja, ter vaška domova Mala vas in Zagojiči, za vsakega po 407..600 evrov.. Vse trii iinve--sticije nameravajo zaključiti in sfinancirati v letošnjem letu. gramov imajo le tiste naložbe, ki so s pogodbamii vezane na več let: »V NRP-je so od leta 2018 naprejj uvrščene zaenkrrat samo investicije, ki so s pogodbami vezane na več let (Zdravstveni dom Ormož - 8.776 evrov letno in nabava gasilskega vozila PGD Središče v višini 2.788 evrov za leto 2019).« Ptuj Proračun Mestne občine Ptuj za leto 2018 znaša 32.397.717 evrov. Za leto 2018 je predvidenih 10.905.653 evrov investicijskih odhodkov in 2.101.888 evrov investicijskih transferjev. Najdražji letošnji projekt je ureditev mestne tržnice za 4,7 milijona evrov (iz proračuna MO 856.700 evrov). Druga največja naložba bo ureditev starega mestnega pokopališča, ocenjena na 1,1 milijona evrov (iz proračuna MO Ptujj 229..780 evrrov).. V proračunu za letos so zagotovili tudi sredstva za nabavo gasilske avtolestve v vrednosti 607.000 evrov (iz proračuna MO Ptuj 400.000 evrov). Zajeten finančni zalogaj bo tudi vitalizacija ptujskega jezera; letos bo za to namenjenih 215.000 evrov (iz proračuna MO Ptuj 185.000 evrov), za namakalni sistem Turnišče pa Je zagotovljenih 380.000 evrov. ^Kot izhaja iz načrta razvojnih programov 2018-2021, bo za vi-talizacijo ptujskega jezera predvidenih kar 5,1 milijona evrov. Za rekonstrukcijo Peršonove ulice v letu 2019 predvidevajo 800.000 evrov, 636.000 je planiranih lastnih proračunskih sredstev. Nekaj več ko^ 2 milijona evrov naj bi se v letu 2019 namenilo za urrediitev kollesarrskiih povezav (iz proračuna MO Ptuj 356.000 Središče' Proračun 1.973 mio A Investicije 0.25 mio / 1,973 / v / 1 / J / / / / M r sredstva za oskrbo s pitno vodo v skupni vrednosti dobrih 13 milijonov evrov, rekonstrukcijo čistilne naprave v vrednosti 2,6 milijona evrov, gradnjo kanalizacije, pločnika in javne razsvetljave v Podgorcih in Osluševcih v višini 738.020 evrov, izgradnjo kolesarske in sprehajalne poti v Jeruzalemu v višini 593.000 evrov, izgradnjo hodnika za pešce in kolesarje z javno razsvetljavo od Ivanjkovcev do Mihalovec v višini 1,06 milijona evrov ter modernizacijo lokalne ceste Velika Nedelja-Podgorci v višini 490.000 evrov. V zgoraj navedenih projektih so predvideni vsi viri (Občina , državna in EU), finančna konstrukcija in posledično realizacija pa bosta odvisni od pridobljenih sredstev na razpisih. evrov). Skupaj naj bi v naslednjih letih za urejanje kolesarskih povezav namenili 8,3 milijona evrov. Več kot 1,1 milijona evrov bo vredna tudi ureditev Ulice Heroja Lacka in Zelenikove ulice (iz proračuna MO Ptuj le 225.000 evrov). Za ureditev kanalizacije do leta 2021 predvidevajo 7,9 milijona evrov (glavnino bi krili iz državnega proračuna). Za ureditev vodovodnega sistema letos namenjajo 150.000 evrov, do leta 2022 pa skupno več kot 13,9 milijona evrov (od tega iz proračuna MO Ptuj le slaba 2 mio evrov). Prihodnje leto bo predvidoma na vrsto prišla tudi tretja faza dominikanskega samostana (1,5 mio evrov, veliko večino iz evropske blagajne). Zajeten zalogaj prihodnje leto bo tudi adaptacija OŠ Mladika: 1,7 milijona. ML, MG, DK, EM, Ml 8 Štajerski Podravje torek • 20. februarja 2018 Slovenija • Elektronsko podpisovanje dokumentov vse bolj razširjeno Vsebino dokumenta lahko včasih Se vam je že zgodilo, da so vam pri podpisovanju različnih dokumentov pomolili elektronsko tablico, na kateri razen prazne črte ni bilo ničesar? Tako pravzaprav niste vedeli, kaj sploh podpisujete - vsaj dokler v roke niste dobili natisnjenega (in seveda že podpisanega) dokumenta. Kako je to mogoče? Vodilni ponudnik elektronskega podpisovanja v Sloveniji je podjetje SETCCE. Tam so pojasnili, da njihova storitev ePero tiskanje na papir in podpisovanje s črnilom nadomešča z uporabo elektronske tablice za zajem lastnoročnega elektronskega podpisa, dokumenti se nato shranijo v elektronsko hrambo. Za podpisnike je izvod dokumenta mogoče natisniti, mogoče pa ga je tudi poslati po elektronski pošti in se tako izogniti stroškom tiskanja in poštnih storitev. Poudarili so, da so uporabniki elektronskega podpisovanje skladno z varnostno politiko strankam dolžni pokazati, kaj podpisujejo: »Realizacija tega se lahko udejanji z uporabo monitorjev, s prikazom opisnih podatkov o dokumentu na zaslonu podpisne tablice, s podpi-snimi zasloni, s tabličnimi računalniki ali pametnimi telefoni.« V praksi je podpisovanje pogodb, računov, prevzemnic, potnih in delovnih nalogov, pooblastil itd. žal velikokrat videti drugače, kar pa je naknadno težko dokazati. V SETCCE so dejali, da lastnoročni elektronski podpis v celoti nadomešča klasičen način podpisovanja, a so na Ministrstvu za javno upravo (MJU) opozorili, da to ne drži povsem. Julija 2016 »Uporabniška izkušnja je neprimerljivo boljša« V podjetju SETCCE so razložili, da elektronsko podpisovanje prinaša tudi stroške; uporabnikom obračunavajo število najetih podpisnih tablic in uporabnino glede na število uporabnikov: »V ceni najema je poleg pravice uporabe programske opreme in podpisne tablice vključena tudi pomoč uporabnikom ter tipska varnostna politika elektronskega podpisovanja. Cene variirajo od števila uporabnikov, tipa podpisne tablice in števila transakcij.« Kljub temu so zagotovili, da elektronsko podpisovanje prinaša velike prihranke - tako pri materialnih stroških (nakup kartuš, papirja in registratorjev, stroški logistike itd.) kot z operativnega vidika: »Manj je administrativnega dela, manj ročnega dela z vnašanjem podatkov v sisteme, manj izgubljanja dokumentov in hitrejše iskanje dokumentov, ker so v elektronski hrambi. Čas izvedbe poslovne transakcije se z nekaj dni skrajša na nekaj minut oz. ur. Poleg zmanjšanih stroškov je velika prednost tudi v zviševanju prodaje in pridobivanju novih strank. Uporabniška izkušnja je neprimerljivo boljša kot v primerjavi s papirjem.« se je pričela uporabljati Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu (elDAS), ki razlikuje tri možnosti elektronskega podpisovanja: elektronski podpis, napredni elektronski podpis in kvalificirani elektronski podpis. Na MJU so povedali, da ima skladno z Nekatere elektronske podpisne tablice prikažejo celoten dokument, druge le črto za podpis. omenjeno uredbo zgolj slednji enakovreden pravni učinek kot lastnoročni podpis. Drobni tisk v splošnih pogojih poslovanja Omejitve postavlja tudi Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, po katerem elektronsko podpisovanje za pravne posle, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katerimi se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini; oporočne posle; pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema; darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti itd., ni enakovredno pisnemu podpiso- vanju. Pri vsem ostalem je za varnost elektronskega podpisovanja poskrbljeno, so zatrdili na MJU: »Vse izdajatelje kvalificiranih potrdil za elektronsko podpisovanje mora certificirati akreditirani organ za ugotavljanje skladnosti.« Pojasnili so še, da tudi podpis, izveden na digitalni podpisni tablici pri elektronskem poslovanju, ven- darle ni enakovreden lastnoročnemu podpisu: »lma pa lastnosti elektronskega podpisa in s tem pravni učinek in dopustnost kot dokaz v pravnih postopkih. V primeru dvoma v pristnost podpisa, kakršnihkoli nesporazumov, nesoglasja ali zanikanja podpisa (če bi npr. uporabnik podpisal nekaj, česar ni želel), je treba njegovo pri- Foto: CG Podravje, Slovenija • Kako nehvaležno je profesionalno služiti domovini Vojsko kadri zapuščajo, denarja za opremo premalo Medtem ko zveza Nato vztraja, naj se povišajo vojaški izdatki in kadrovski angažma, je v vojski vse več kadrovskega osipa. Na sestanku minuli teden v Bruslju so se sestale članice zveze Nato in razpravljale o napredku pri doseganju zastavljenega cilja, da bi se do leta 2024 pri izdatkih za obrambo približali dvema odstotkoma bruto domačega proizvoda (BDP). Poleg finančnih zavez bodo morale v zavezniške misije in operacije prispevati tudi osebje. Na podlagi nacionalnih načrtov je predvideno, da bo do leta 2024 cilj, torej dva odstotka BDP za obrambo, doseglo najmanj petnajst zaveznic. Lani so ga dosegale tri, letos naj bi ga doseglo osem članic. Slovenije ni med njimi. Prenizek proračun za okus zveze Nato pa ni edina težava Slovenske vojske. Profesionalne vojaške vrste vsako leto polni manj interesentov. Lani je prošnjo za služenje domovini poslalo manj kot 300 ljudi, kar je za polovico manj kot leta 2016. »Vojaki že skoraj mrzlično iščejo druge službe,« ugotavlja tudi Gvido Novak, predsednik sindikata slovenskih vojakov. Nove uniforme, a s predolgim rokom trajanja Novak opozarja še na pojav tega, da si vojaki nemalokrat sami kupujejo opremo, ki bi jo sicer morali zadolžiti. »Dogaja se, da jih, če si sami ne kupijo opreme, zebe in so premočeni, medtem ko so obuti v odslužene vojaške škornje. Drugih ne morejo dobiti. Nemalokrat škornjem tudi odpadajo podplati,« trdi Novak. Simon Korez, tiskovni predstavnik Veriženje pogodb V vojski je praktično nemogoče dobiti pogodbo za nedoločen čas, praviloma se le verižijo pogodbe za 5 ali 10 let. Ministrica trdi, daje to v zakonu že rešeno, sindikat želi trdnejši sistem prehoda s pogodbe za določen čas na nedoločen čas. Generalštaba Slovenske vojske (SV), je povedal, da so lani vsi vojaki dobili nove uniforme in škornje, pri čemer sicer priznava, »da se uniforme obrabijo, preden poteče rok za novo uniformo. ln da so nekateri (vojaki) malo bolj dovzetni za to, hočejo imeti nove škornje in si jih nekateri morda tudi kupijo.« »Če si kdo strga opremo na terenu, njegov poveljnik prouči, ali je bilo to upravičeno - pri vajah ali kakšni drugi uporabi. Ta vojak lahko dobi novo uniformo tudi izven normativa,« dodaja Korez. Ob tem priznava, da je bilo nekoč vse zelo drugače, a kljub temu zanika, da bi se kdaj v vojski spodbujal nakup lastne opreme. Z zakonom nad veriženje pogodb Novak je sicer v zakonodajni postopek vložil interventni zakon, s katerim želijo odpraviti štiri največje anomalije, ki so se v SV zgodile v preteklosti. Ministrici za obrambo Andreji Katič interventnega zakona Foto: arhiv ST še ni uspelo prebrati, je pa spomnila, da je vladni predlog zakona o obrambi že v zakonodajnem postopku. »Mi smo v naš predlog zakona o obrambi zapisali dikcijo, da mora država zagotoviti zaposlitev za nedoločen čas vsem, ki so pripadniki oziroma pripadnice Slovenske vojske,« je dejala ministrica. V mislih je imela problematiko, ki jo naslavlja sindikalna novela zakona o obrambi, po kateri bi pogodbe za določen čas odpravili z rešitvijo za vojake po 45. letu starosti - po tej starosti bi vojaki avtomatsko dobili pogodbo za nedoločen čas. Najprej vojak, nato varnostnik? Ministrica si kljub temu zamišlja malce drugačen sistem, po katerem bi mlad človek kariero začel v vojski, kjer bi sklenil pogodbo za pet ali deset let, potem pa prešel na delo pri policiji ali pravosodnih policistih oziroma pri varovanju objektov. Kot je dodala Katičeva, je to že sprejemljivo tudi za določeno strokovno javnost, z besedami: »Marsikje bi bili pravzaprav zelo dobrodošli.« Luka Tetičkovič torek • 20. februarja 2018 Podravje Štajerski 9 vidite, ko ste ga že podpisali P Foto: splet Na Zavodu RS za zaposlovanje že obravnavali sum zlorabe Za elektronske podpisne tablice seje odločilo že veliko podjetij in tudi državnih ustanov. Na Zavodu RS za zaposlovanje so v letih 2014 in 2015 kupili 540 podpisnih tablic v skupni vrednosti 82.569 evrov. »Za digitalizacijo tovrstnih storitev smo se odločili zaradi večje transparentnosti, varnosti in gospodarnosti poslovanja, saj brezpapirno poslovanje pomeni prihranek,« so povedali. Dodali so, da ljudi pred podpisom dokumentov seznanijo z vsebino, torej jim dokumente preberejo na zaslonu računalnika ali jim natisnejo papirnat izvod dokumenta: »V primeru napake lahko dokument storniramo z obrazložitvijo, ki jo shranimo, tako da zagotavljamo sledljivost vseh dejanj pri obdelavi dokumentov v elektronskem dokumentarnem sistemu. Do sedaj smo obravnavali en primer suma zlorabe podpisa na podpisni tablici.« stnost dokazovati pred pristojnim sodiščem.« Dodatni zapleti so mogoči pri elektronskem podpisovanju znotraj zaprtih sistemov, npr. bank ali zavarovalnic, kjer določbe uredbe elDAS sploh ne veljajo. Na MJU so dejali: »V zaprtem sistemu, ki temelji npr. na pogodbenem odnosu, se stranke lahko dogovorijo o pogojih in načinu elektronskega poslovanja in ima tako lahko tudi podpis na podpisni tablici enakovredne učinke z vidika izražanja volje strank v elektronskih transakcijah kot lastnoročni podpis.« Se pa morajo stranke s tem strinjati oz. mora biti to določeno v splošnih pogojih poslovanja. Razveljavitev že podpisanih pogodb je zelo težka Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) evidence o številu pritožb v zvezi s podpisovanjem na elektronske tablice nimajo, so pa dejali: »Zavedamo se, da v praksi lahko nastanejo težave, če bi se izkazalo, da je potrošnik podpisal nekaj drugega kot tisto, kar mu je predstavil trgovec. Občasno sicer prejemamo pritožbe potrošnikov, ki se z elektronskim podpisom ne strinjajo ali mu ne zaupajo, vendar na srečo do sedaj nismo zaznali zlorab takega načina podpisovanja.« Poudarili so, da bi moral ob podpisu kakršnekoli pogodbe vsak po- trošnik imeti dovolj časa, da lahko v miru prebere, kaj dejansko podpisuje: »Manjše elektronske tablice žal tega večinoma ne omogočajo oz. je v praksi težko preveriti, katero pogodbo bomo s svojim elektronskim podpisom v resnici podpisali, saj je na ekranu viden le naš podpis, medtem ko je sam dokument lahko na večjem ekranu, do katerega potrošnik nima vedno dostopa oziroma na to možnost ni opozorjen.« Poleg tega so na ZPS opozorili, da je razveljavitev pogodb v praksi lahko zelo težka: »Treba je dokazati, da podpisnik ni bil seznanjen s tem, kaj podpisuje oz. je bil zaveden o vsebini pogodbe, ki je ni imel možnosti prebrati. Če bi se izkazalo, da je bil lastnoročni elektronski podpis na tablico uporabljen oz. vstavljen v drugo pogodbo oz. dokument, kot je bilo podpisniku predstavljeno, do pravno veljavne sklenitve pogodbe sploh ne bi smelo priti, saj manjka soglasje volj.« Brezpapirno poslovanje z ekološkega vidika štejejo kot pozitivno, vendar so dejali: »Po našem mnenju bi morali potrošniki zaradi mogočih zlorab imeti možnost pogodbo skleniti tudi po klasični poti, torej s podpisom na fizični izvod, saj so le na ta način lahko prepričani, kaj so podpisali.« Potrošnikom svetujejo, da pred podpisom zahtevajo pregled pogodbe ali dokumenta, ki naj bi ga podpisali, in si vzamejo dovolj časa za pregled vsaj bistvenih določb pogodbe. Eva Milosic Dornava • Radi bi večjo trgovino Bodo dočakali večjo prodajalno? V občini Dornava si že več let želijo večjo trgovino. Mercator Market je edina prodajalna z živili in drugimi potrebščinami v občini Dornava. Kot so nam povedali domačini, v občini pogrešajo večjo trgovino, ki bi bila bolje založena. Prodajna površina omenjene trgovine namreč meri le okoli 60 kvadratnih metrov. Po besedah dornavskega župana Rajka Janžekoviča si je tudi občinsko vodstvo v preteklosti že prizadevalo za novo trgovino in se pogovarjalo z različnimi morebitnimi ponudniki. V zadnjem primeru pa so načrti padli v vodo zaradi neuspešnega odkupa zemljišč: »Imeli smo že načrte in vse drugo za trgovino s prodajno površino 250 do 300 kvadratnih metrov, a se ti načrti niso uresničili, saj se je zalomilo pri odkupu zemljišč. Gospa, ki je nameravala graditi trgovino -šlo je za takratni Market Klasek, je že položila aro dvema lastnikoma zemljišč, s tretjim pa se za ceno ni mogla dogovoriti. Z banko je imela tudi dogovorjeno glede najema kredita, ker pa se je zaustavilo pri zemljišču, ki je bilo nujno potrebno, se potem ni šlo v realizacijo.« Trgovino so nameravali postaviti na Prodajna površina edine trgovine z živili in drugimi potrebščinami v Dornavi meri okoli 60 kvadratnih metrov. vstopni točki v občini, na zemljišču nasproti ZUDV Dornava, kar bi bila po oceni župana odlična lokacija, saj se tukaj obrne veliko ljudi. »Potreba po trgovini je zagotovo, treba pa je razumeti, da zasebni sektor vlaga tja, kjer je dobiček. Glede na to, da smo do prvega centra oddaljeni štiri, pet kilometrov, kjer so parkirišča in vse, ni nekega interesa,« pojasnjuje župan. A ideja o nekoliko večji trgovini v občini še ni povsem zamrla. Po besedah Janžekoviča naj bi ravno v tem trenutku potekali pogovori z interesentom. Njegovega imena pa nam za zdaj še ni želel razkriti: »Zainteresirani so, bomo videli, kaj se bomo uspeli dogovoriti v dveh, treh mesecih. Sedaj ne morem reči še nič konkretnega ...« V tamkajšnji trgovini so nam prodajalke sicer še povedale, da je prodajalna zelo dobro obiskana, saj je številnim Dornavčanom na dosegu roke, ki jim tako po kruh in druge potrebščine ni treba v velike trgovske centre na Ptuj ali v druge kraje. To je še posebej pogodu številnim tamkajšnjim starostnikom, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva. Monika Levanic Ptujski karnevalisti, zbudite se! Oseminpetdeseto Kurentovanjeje pod streho, številčni podatki o obisku (gledalcih, številu mask v povorkah in nastopih) so bolj ali manj znani, na druge, predvsem vsebinske, pa bo treba še počakati, če jih bodo organizatorji sploh predstavili, ker štejejo le številke. Že več kot 20 let se v napovedih govori o številki 100.000 obiskovalcev - toliko jih v povprečju pričakujejo. Če bi vzeli pod lupo samo to številko, bi morali biti razočarani, ker bi to število moralo v tem obdobju občutno porasti. Ker pa pustujejo tudi drugod, rastejo karnevali, postavljajo se karnevalske dvorane, je številka še vedno zadovoljiva, saj jo podpira tudi več kot 100 spremljajočih prireditev javnega pomena, na katerih pa se zagotovo podrobno ne preštevajo. Predvsem pa je pomembno, da prireditev kakovostno raste in daje v zadnjem obdobju doživela strukturne spremembe, predvsem pa z EtnoFestom, otvoritveno povorko vsakoletnega Kurentovanja, ki zbira tradicijske pustne skupine in kurentom podobne like iz Slovenije in tujine. Ambicija je, da bi se na Ptuju vsako leto v pustnem času zbrali kožuharji z vsega sveta. Gre po polževo, ker ni denarja, mesto pa še vedno tudi nima prednostnega seznama prireditev javnega pomena, s tem pa primerne oz. ustrezne finančne podpore. Če bi bilo Kurentovanje na tem seznamu prvo, bi se natančno vedelo, s kakšnim (večjim) fondom proračunskega denarja lahko računajo organizatorji pri izvedbi, ker spoštujemo dediščino. Vnaprej bi se tako moralo tudi vedeti, katere nove kožuharje bomo videli leta 2019 in s čim nas bo razveselila 60. izvedba prireditve. Pri tem pa je v veliko pomoč lahko tudi certifikat vpisa na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine sveta. V tem fondu pa bi se vsaj z minimalno podporo moral najti tudi karnevalski del, ki gaje vsako leto manj, ptujskega pa sploh minimalno, ker ga rešujejo skupine od drugod. V Tedniku smo že pred 20 leti zapisali, daje značilno za karnevalski del nedeljske pustne povorke, da so bile skupine v glavnem od drugod; v Ptuju kot da se v nedeljo ne bi znali šemiti, čeprav sobotna pustovanja in drugi dogodki kažejo prav nasprotno. V nedeljski pustni povorki pa že nekaj let tudi ni osnovnošolskih skupin in skupin iz srednjih šol. Z njimi bi bila nedeljska povorka po ptujskih ulicah in trgih še privlačnejša. Tudi po 20 letih je tako, skorajda ni odraslih karnevalskih skupin, šolskih je za vzorec (letos je od domačih osnovnih šol sodelovala edino OŠ Olge Meglič), neznano kam pa je že pred nekaj leti poniknila mladinska povorka, za katero je bilo v pustni šivalnici samo leta 2005 zašitih nekaj sto oblačil, za katera se tudi ne ve, kje so končala. Vsako leto pa se z izjemno pustno predstavo izkažejo najmlajše pustne maske, otroci iz ptujskih, okoliških in drugih slovenskih vrtcev ter tudi iz tujine. Zakaj torej ni mogoče več sestaviti mladinske povorke po vzorcu vrtčevske, ki bi poskrbela tudi za kontinuiteto, da v prihodnjih letih ne bo zadreg pri sestavljanju ptujskega dela nedeljske karnevalske povorke, v kateri bi morali kot gostitelji prevladovati. Že danes, ne jutri, bi morali k sodelovanju povabiti ptujske ustvarjalce in kreativce, ki imajo odgovor tudi za ta del ptujskega pustnega dogajanja. Bogata zakladnica ptujske zgodovine in sedanjosti pa je že tako neizčrpen vir navdiha in iskrivega pristopa. Navsezadnje bi si tudi skozi pustno povorko morali znati in predvsem „dovoliti" priznati napake, čeprav le v šaljivi preobleki, da se bomo lahko ponovno prešerno nasmejali, ker v resnici ni vse tako lepo, kot je videti v današnji karnevalski „povorki" ali pač, ker se drugje znajo iti to, kar mestu manjka: povezovanja in druženja meščanov v skupnih projektih. Majda Goznik Foto: ML 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 20. februarja 2018 Duplek • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 4. sezona Sponzorji prireditve Veselila sta se Patrick in Alina Občina Duplek z OŠ Duplek in podružnico Žitečka vas ter OŠ Korena ostaja zvest partner projekta Otroci pojejo slovenske ■ ■ ■■■ ■ ■■ ■ ■ pesmi in se veselijo tudi v novi sezoni. ■ * i M m Lahkota prihodnosti I ELEKTRD mAHieOR O dem Foto: Črtomir Goznik Patrick Sabeder, 4. razred, OS Duplek, podružnica Žitečka vas, zmagovalec v mlajši kategoriji s pesmijo Milijon in ena, ki jo v originalu poje Klara Jazbec: „Peti sem začel lani, spodbudil me je prav projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Enostavno sem se prijavil in začel peti in tudi prišel do finala. Petje me je pričelo veseliti, zato sem se odločil, da bom sodeloval tudi letos, da bom še boljši in se uvrstil med najboljše v svoji kategoriji. Posebej rad pojem pesmi, ki jih pojeta Nina Pušlar in Nika Zorjan. Pri petju me spodbujajo mama, ata in brat." Sponzorji so bili: DEM, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Talum, d. d., Kidričevo, Elektro Maribor, d. d., DaboMont, d. o. o., Kamnoseštvo Boštjan Korpar, s. p., Bironet Stanislav Germauc, s. p., Franci Kolarič, s. p., Demon, kmetijstvo, gradbeništvo in ostale storitve, d. o. o., Naitors, d. o. o., in Tiskarna Ekart. Letošnji predizbor, ki je potekal 15. februarja v večnamenski dvorani OŠ Duplek, so vključili v kulturni dan šole in ga zaključili na najboljši možni način - z nastopom učencev, ki radi pojejo in bi v petju in glasbi radi dosegli več. Hkrati so počastili tudi dva jubileja: 40-letnico OŠ Duplek in 120-letnico OŠ Ži- tečka vas. V imenu družbe Ra-dio-Tednik Ptuj jih je pozdravil direktor Drago Slameršak. Izpostavil je pomen slovenskega jezika, pesmi in glasbe za bodočnost, nastopajočim zaželel uspešne nastope, občinstvu pa obilo užitkov ob še enem večeru slovenske pesmi in glasbe iz grl mladih, ki radi pojejo in želi- jo nastopati tudi na večjih odrih. Za nekatere med njimi bo morda oder tudi življenjska izbira. Pri tem jim lahko veliko pomaga tudi zmaga v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se ve- Peli so: v mlajši kategoriji Zala Ambrož, Lara Mrkela in Patrick Šabeder iz OŠ Duplek - podružnica Žitečka vas ter Staša Alekseja Kukovec, Mateja Grajfoner, Amaja Krašna, Sara Poštrak, Nives Polanec, Tia Horvat Zupančič in Kaja Mencingar iz OŠ Duplek; v starejši pa Tilen Mulec iz OŠ Korena ter Lara Petrovič, Juša Gregorec, Vid Kekec, Ema Mušič in Alina Bratovčak iz OŠ Duplek. KAMNOSESTVO KORPAR Obdelava naravnega kamna - 3D IZRISI □ 040 240 491 ■ kamnosestvo@korpar.si • www.korpar.si Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik selijo, saj tudi letos prinaša zmagovalcema v obeh kategorijah lastno pesem in videospot. Vseh šestnajst pevk in pevcev, kolikor jih je bilo na izboru v Dupleku, se je potrudilo in zapelo po Alina Bratovčak, 6. razred, OS Duplek, zmagovalka v starejši kategoriji s pesmijo Moja pesem (Alya): „Pojem že od malega. Pri petju med spodbuja cela družina. Najraje pojem pop angleške pesmi, seveda pa občudujem tudi slovenske pevke in pevce. Nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo mi pomeni veliko. Zelo sem srečna, da mi je uspelo in sem prišla v polfinale, kjer tudi upam, da bom uspela. Petje mi pomeni zelo veliko, še naprej želim peti." najboljših močeh, pri tem jim je bil v veliko pomoč tudi Luka Huzjan s tonsko podporo. Na nek način so bili vsi zmagovalci, v polfinale pa sta po odločitvi komisije (Dalibor Bedenik, tudi voditelj prireditve in vodja projekta Otroci pojejo, Marjan Herceg in Majda Goznik) napredovala Patrick Šabeder v mlajši kategoriji iz OŠ Duplek - podružnica Žitečka vas s pesmijo Milijon in ena (Klara Jazbec) in Alina Bratovčak iz OŠ Duplek s pesmijo Moja pesem (Alya). MG Ptuj • Bilanca 58. Kurentovanja O številkah kurentovanja .... 58. Kurentovanje je pod streho. Organizatorji so z njim načeloma zadovoljni, v 11 dneh pa se je zgodilo marsikaj; od odličnega obiska nedeljske povorke, polnega mestnega jedra ob pokopu pusta, pa vse do snega, kije nekoliko pokvaril otvoritveno povorko, in zapleta na Kurentancu. V preteklih 11 pustnih dneh se je na Ptuju in v okolici odvilo več kot 120 dogodkov. Na otvoritveni povor-ki se je predstavilo 32 etnografskih likov oz. 1500 nastopajočih; od tega 25 domačih in sedem tujih likov. Na Mednarodni karnevalski povorki se je predstavilo 71 skupin, vrteškega pustnega rajanja v dvorani pa se je letos udeležilo 1300 otrok iz 19 vrtcev. Bilanco 58. Kurentovanja so ključni akterji predstavili na novinarski konferenci. Župan Ptuja Miran Sen-čar je z izvedbo izjemno zadovoljen: "V mesto smo privabili 105.000 obiskovalcev, ponudniki gostinskih storitev so zelo zadovoljni.« Zadovoljna sta bila tudi Branko Brumen, predsednik 58. Kurentovanja in podpredsednik FECC in 16. princ karnevala Aleš Goričan, plemeniti Maksimilijan Gregorič. Cilj: napolniti mestno jedro Namestnica direktorice Javnega zavoda za turizem Ptuj Monika Klinc je zatrdila, da so bile v pustnem času turistične kapacitete 8o-odstotno zasedene, priložnost vidi le v izboljšanju prodaje v prvih pustnih dneh. Boljši obisk sta beležila tudi TIC in ptujski grad, ki si ga je v 11 dneh ogledalo 1.100 obiskovalcev. So pa po mnenju Klinčeve izpolnili zastav-Ijene cilje: "Uspelo nam je napolniti mestno jedro; imeli smo ponudnike hrane in pijače na Mestnem trgu, prav tako smo poskrbeli za glasbo in program vse dni Kurentovanja." Z dogajanjem v dvorani in njeno obiskanostjo so zadovoljni tudi organizatorji komercialnega dela, podjetje Prireditve, d. o. o. Njihova predstavnica za odnose z javnostjo Jasmina Kokol je povedala, da je vse dogodke skupaj obiskalo 29.000 ljudi. Vajeti organizacije si želijo prevzeti tudi prihodnje leto. Ob tem je izpostavila tudi težave, ki so jih imeli na Kurentancu: »Razumemo nezadovoljstvo obiskovalcev, ki so ostali pred vrati, je pa gotovo bolje, da so jim preprečili vstop, kot da bi se zgodila kakšna nesreča.Vsem smo se opravičili in vrnili denar za vstopnice. Doslej smo prejeli 103 zahteve za povračilo.« Je pa zgovoren tudi podatek o podeljenih prostih oz. brezplačnih vstopnicah. Zavod za turizem Ptuj jih je prejel 3.000. Razdeljene so bile sicer po dnevih in namenjene vsem skupinam. Kaj je natančen razlog zapleta na Kurentancu, pa bo očitno ugotavljala še policija. Finančni rezultati so uradno še vedno neznanka Sicer pa organizatorji komercialnega dela Kurentovanja poslovnih rezultatov še nimajo, pričakujejo pa pozitivno ničlo. Kljub temu pa si želijo projekt izvesti tudi prihodnje leto. Kot je poudaril Senčar, bo razpis objavljen že v naslednjih mesecih. Ali bo dogajanje tudi v letu 2019 v karnevalski dvorani, župan ne ve. Kot pravi, bo vse odvisno od pogajanj s podjetjem Centrica, ki je lastnik prostorov. To naj bi sicer predlagalo, da bi občina dvorano najela za daljše obdobje, a za zdaj pogajanja tečejo le za najem v času Kurentovanja. V ureditev dvorane naj bi bilo letos vloženih okrog 100.000 evrov. Dženana Kmetec Pojedli vsaj 35 ton krofov Kulinarika in ponudba v številkah: • v času Kurentovanja seje pojedlo 5.000 parov klobas, • na Obarjadi so podelili 4.000 obrokov, • obiskovalci so pojedli 35 ton ali 350.000 krofov (in 7 ton marmelade) iz Ptujskih pekarn. Z leve: Lovro Centrih, predstavnik službe za odnose z javnostjo letošnjega Kurentovanja, Jasmina Kokol, predstavnica podjetja Prireditve, d. o. o., namestnica direktorice Javnega zavoda za turizem Ptuj Monika Klinc, župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar, predsednik 58. Kurentovanja in podpredsednik FECC Branko Brumen, 16. princ karnevala Aleš Goričan, plemeniti Maksimilijan Gregorič Foto: CG V 11 dneh 105.000 obiskovalcev • Kurentov skok: 500 • Etno povorka + Obarjada (sob.): 5.000 • Prikazi likov (ned.-čet.): 4.500 • Nočna povorka (pet): 1.500 • Mestni pustni korzo (sob.): 1.500 • Nedeljska povorka: 60.000 • Karnevalska dvorana: 29.000 na 10 dogodkih. • Pustni torek: 3.000 Vir: Javni zavod za turizem Ptuj torek • 20. februarja 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • 14. likovna kolonija Bejži čopič, kurent gre Otroke bodo peljali na pustolovsko-izobraževalni izlet V sklopu letošnjega že 58. ptujskega Kurentovanjaje tradicionalno potekala tudi dobrodelna dražba likovnih del 14. likovne kolonije Beži čopič, kurent gre Leo kluba Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Z dobrodelne dražbe Leo kluba Ptuj, na kateri so dražili likovna dela akademskih in ljubiteljskih slikarjev. Na dražbi, ki je 9. februarja potekala v Miheličevi galeriji na Ptuju, so dražili dela akademskih in ljubiteljskih slikarjev: Aleša Likarja, Maksa Menonija, Franca Simoniča, Sare Čeh, Žive Tomanič, Gregorja Samasturja, Katarine Zakrajšek in Tamare Frlež. Skupaj so zbrali 1.100 evrov za organizacijo pustolovsko--izobraževalnega izleta socialno ogroženih otrok v Ljubljano. Leo klub Ptuj bo na izlet peljal med 30 in 40 osnovnošolcev s Ptuja in okolice, ki se bodo priključili otrokom iz Maribora, Slovenske Bistrice, Rogaške Slatine, Slovenskih Konjic in Celja. „Veseli smo, da je projekt vsako leto bolje sprejet med Ptujčani, da so umetniki vedno pripravljeni brezplačno podariti svoja dela. Naše poslanstvo je pomagati sočloveku v stiski. V klubu se skozi celotno leto trudimo pomagati različnim skupinam ljudi, zato organiziramo različne prireditve, kjer zbiramo finančna in materialna sredstva, prav tako pa sredstva zbiramo preko do-natorskih pogodb. Pri tem imamo močno oporo v našem mentorskem Lions klubu Ptuj. V okviru tekočega programa dela smo organizirali že tri večje akcije: licitacijo vin v sklopu festivala Vino ni voda, dobrodelno božično stojnico in nazadnje likovno kolonijo. Pred nami pa sta še dva večja projekta: velikonočna stojnica in projekt, v okviru katerega bomo prebivalce Ptuja osveščali o problematiki sladkorne bolezni," je povedal predsednik Leo kluba Ptuj Haris Hrenko, ki se je zahvalil vsem, ki so zaslužni za to, da je tudi letošnja dobrodelna dražba dosegla svoj namen. Leo klub Ptuj ljudem v stiski ne pomaga samo finančno, temveč tudi s prostovoljnim delom. Za kulturne užitke je na dobrodelni dražbi poskrbela pevka Jana Krajnčič. MG Sveti Andraž • Nadvse dejavni vaški odbori Snežna skulptura iz dvajsetih traktorskih prikolic snega Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah se lahko pohvali z nadvse dejavnimi vaškimi odbori, ki se vsak po svoje trudi tudi navzven uspešno predstaviti posamezno občinsko naselje. Prejšnji konec tedna je v organizaciji VO Vitomarci okrog 30 va-ščanov postavilo snežaka velika- na, ki v višino meri dobrih šest metrov. Postavljali so ga kar dva dni, porabili okrog 20 prikolic snega, •• " v.. : ' ,'* V ••>•„ . Foto: arhiv občine V Vitomarcih so postavili snežaka velikana, ki v višino meri dobrih šest metrov. tudi traktor so potrebovali, da so ga lahko postavili. Snežak velikan je postal kar mala atrakcija, zato so se odločili, da bodo po uspešni postavitvi prvega prihodnje leto postavili še večjega oz. višjega, tudi lepšega. Ni samo pomembno, da smo ponovno naredili nekaj lepega, nadvse pomembno je, da nas takšni in podobni projekti povezujejo in bogatijo družabno življenje v naselju oz. občini, so zadovoljni povedali krajani Vitomar-cev po uspešni postavitvi. Upajo, da odjuge ne bo še tako kmalu, da bo njihova snežena skulptura še nekaj časa privabljala poglede. Še posebej so se ga razveselili otroci. 25. februarja se bodo ponovno družili in zabavali ob tekmovanju v žakljanju, ki ga pripravlja TD Vi-tomarci v sodelovanju z vaškim odborom Drbetinci. Tega dne pa bodo člani Vinogradniško sadjarskega društva Vitomarci ob pesmi ljudskih pevk Društva gospodinj Vitomarci opravili rez potomke najstarejše trte na svetu, ki so jo ob cerkvi sv. Andraža posadili leta 2010. MG Velika Nedelja • Z dobrodelnega koncerta Upanje za Aneja in Jaka V športni dvorani v Veliki Nedelji je bil pred dnevi velik dobrodelni koncert, s katerim so številni ljudje dobih src zbirali sredstva za pokrivanje stroškov zahtevne operacije, ki jo nujno potrebujeta dva sicer živahna fantiča: Anej in Jaka. Obema so kot posledica prezgodnjega rojstva ostale hoja po prstih ter bolečine in zategnjenost mišic nog - oblika cereb-ralne paralize. P SB jflT^i f /T jtt Kk-\¡ »TJal m ME» W-^vfieSS« ^^^^ lili afl| 1 ' Is ^ i - i -J1 f Prva štiri leta sta preživela na fizi-oterapijah, rehabilitacijah v Rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani, terapijah z živalmi, mnogih specialističnih obravnavah in se ob srčni mamici in očku borila, da sta do danes veliko napredovala. Februarja letos svojo borbo nadaljujeta s svetovno priznanim nevrologom dr. Parkom iz St. Louis Children's hospital v Missouriju, ZDA, ki je potrdil, da sta fantka primerna za operacijo hrbtenice. Po posegu ne bo več zategovanja mišic in bolečine. Anej in Jaka bosta lahko kmalu normalno hodila. Predvideni so visoki stroški, povezani z ortopedsko operacijo v tujini (tudi potni stroški, stroški bivanja celotne družine pred operacijo in po njej), potem pa tudi z daljšo pooperativno rehabilitacijo. Družina bo namreč v tujini ostala kar nekaj časa, da si fantka opomoreta in lahko nadaljujeta zdravljenje v Sloveniji. Na koncertu za dober namen so prodali skoraj 1200 vstopnic, dvo- Foto: Marjan Dovečar »Sva dvojčka Anej in Jaka, ki sva zelo hitela na ta svet Rodila sva se v 25. tednu nosečnosti. Kljub temu da sva ob rojstvu tehtala le 770 g in 760 g ter statistično gledano imela le 2 % možnosti, da preživiva, je bilo to dovolj za naju. Danes sva stara 4 leta in svajunaka v vseh pogledih.« Foto: Marjan Dovečar rana je bila čisto polna. Nastopili so: vokalna skupina Virtus, skupina Gadi, Natalija Verboten, Ditka, Mladi Dolenjci, Barbara iz skupine Donač-ka, ženski pevski zbor GZ Ormož in ansambli: Saša Avsenika, Akordi, Opoj, Smeh, Zreška pomlad, Žargon in Mladih 5. Kar nekaj denarja za mala junaka so prispevali tudi številni posamezniki in donatorji. »Želeli bi se zahvaliti vsem, ki ste se v duhu človekoljubnega poslanstva odzvali na našo prošnjo in tako pomagali pri organizaciji dogodka, prišli na dobrodelni koncert kot glasbeniki ali kot gostje ter pomagali z nakupom vstopnice, in tudi vsem tistim, ki ste z donatorskimi sredstvi podprli zdravljenje Aneja in Jaka! Vaše dobro delo bo pripomoglo, da bosta lahko fantka kmalu hodila brez opornic in boste tako večno zapisani v njunih srčkih. Naša hvaležnost pa je neizmerna, saj pomagati otrokoma pomeni graditi njuno prihodnost,« se vsem zahvaljuje družina Hanželič. M.K. Prlekija • Tekmovanje v računanju Izvrsten dosežek gimnazijcev Na 12. finalnem državnem tekmovanju v hitrem in zanesljivem računanju v Litiji, ki je potekalo preko spletne aplikacije, so odlične rezultate dosegli dijaki ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča. Uporabniki aplikacije so se urili v hitrosti in zanesljivosti reševanja osnovnih računskih operacij, iskanju neznanega števila ali primerjavi dveh številskih izrazov. Tekmovanje je bilo razdeljeno na štiri dele - prvi trije krogi tekmovanja so bili izvedeni od oktobra do decembra lani na daljavo, finale pa je potekalo v živo. V sklepni del so se uvrstili dijaki GFML Žiga Škalič, Nikola Kovač in Jean Gal Vajs ter bili v peteroboju izvrstni. Gal Vajs je bil deveti, Kovač tretji, Škalič pa prvi. S tem si je zagotovil povabilo na mednarodno tekmovanje, ki bo 28. aprila 2018 v Lvovu (Ukrajina). NŠ Foto: NS 12 Štajerski Križemkražem torek • 13. februarja 2018 Spodnje Podravje • Nova muzejska postavitev srednjeveških umetnin Takšnih eksponatov bi si želeli tudi v galerijah nacionalnega in evropskega pomena V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO) so v treh prostorih drugega nadstropja palacija ptujskega gradu odprli novo stalno galerijsko postavitev umetnin iz srednjega in zgodnjega novega veka, ob tem pa izdali tudi slikovno bogat razstavni katalog. Foto: arhiv PMPO Na ogled nove muzejske postavitve so prve radovedneže popeljali (z leve) Polona Vidmar, Gašper Cerkovnik, Branko Vnuk, Janez Balažic in Samo Šteja-nac, odprtja se je udeležila tudi generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Ksenija Kovačec Naglic. Kustos kulturno-zgodovinskega oddelka PMPO Branko Vnuk je pojasnil, da v galerijskem fundusu hranijo več kot dvesto plastik, vendar jih je iz obdobja srednjega veka relativno malo: »Kljub temu so posebej pomembne, saj izstopajo po kakovosti in marsikatero izmed njih najdemo v vsakem resnejšem pregledu tako slovenske kot srednjeevropske likovne produkcije tega časa.« Spomnil je, da bo novembra letos minilo 66 let, odkar je grajska galerija prvič odprla svoja vrata: »Avtor prve postavitve je bil Jože Curk, v spomin smo mu posvetili novo postavitev in publikacijo.« Prostori v stanovanjskem delu ptujskega gradu sicer niso bili idealni, vendar bi s čakanjem na kaj boljšega takrat ogromno izgubili - tako materialno kot kulturno. V devetih prostorih so postavili kronološki pregled umetnosti od srednjega veka do 20. stoletja, kasneje so grajsko galerijo zaradi sanacijskih del začasno umaknili v depoje. Po nekajletnem premoru so galerijo pred šestimi leti ponovno odprli, vse od takrat sistematično prenavljajo njeno stalno postavitev. Direktor PMPO Aleksander Loren- čič je pojasnil, da so leta 2012 odprli prvi sklop postavitve, dve leti zatem še drugega: »Lani smo dokončali še novo postavitev stalne razstave o muzejskih najdragocenejših kipih iz 14. in 15. stoletja ter predstavitev ostankov vitrajev, ki so v fundusu galerijske zbirke. Gre za izredno obču- tljive kipe izpod dlet ptujskogorskih mojstrov z neprecenljivo vrednostjo ne samo v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru.« Pomembno razstavišče PMPO je sicer še grajska pristava v Ormožu, kjer je na ogled srednjeveška plastika z ormoškega območja. Začetek serijskih publikacij Novo stalno galerijsko postavitev so v PMPO pospremili z razstavnim katalogom na okoli 130 straneh z naslovom Umetnost srednjega in zgodnjega novega veka 1200-1550, izid je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo. Katalog je plod širšega sodelovanja s priznanimi strokovnjaki, umetnostnimi zgodovinarji in univerzitetnimi profesorji; tako ni le sežetek dosedanjih spoznanj, temveč prinaša tudi številna nova. Publikacijo je uredil Branko Vnuk, ki je napisal tudi poglavje o kiparstvu med 12. in 14. stoletjem, Polona Vidmar je napisala prispevek o ptujsko-gorski kiparski delavnici, Samo Šte-fanac o poznogotski plastiki iz časa okoli 1500 in zgodnjega 16. stoletja, Janez Balažic o slikarstvu 15. in zgodnjega 16. stoletja, nova spoznanja je prispeval še Gašper Cerkovnik, fotografije so delo Borisa Fariča. Direktor ptujsko-ormoškega muzeja je poudaril, da razstavnega kataloga muzej doslej sploh še ni imel: »Želimo si, da bi v prihodnje izhajal vsaki dve leti kot serijska publikacija.« Eva Milosic Ormož • Nova pridobitev stalne zbirke ormoškega gradu Grbi rodbin ormoške modre krvi Ormoški grad je bogatejši za novo pridobitev - razstavo fotografij grbov ormoške »modre krvi« od 13. do 20. stoletja. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, enota Ormož, je v nizu prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika med drugim pripravil tudi odprtje razstave grbov nekdanjih lastnikov ormoškega gospostva in gradu v času od 13. do 20. stoletja. Avtor razstave Brane Lamut je v sliki in besedi predstavil grbe 12 nekdanjih plemiških rodbin ormoškega gradu. Večji del srednjeveškega obdobja je ormoško gospostvo pripadalo gospodom Ptujskim, zgodovino novoveškega Ormoža pa so pisali Matija Korvin ter rodbine Szekely, Herbersteinom, Pethe de Hetes in druge. Zadnji lastniki gradu so bili grofle Wurmbrand-Stuppach. Grb družine je Ormožanom dobro poznan, saj krasi vrh vhodnega portala ormoškega gradu. Na kamnitem grbu je prikazan na plemiški kroni stoječ zmaj brez kril, ki bruha ogenj, vrh grba pa je še druga, takratna sodobna krona deželnih grofov. Kot je ob odprtju razstave pojasnil avtor razstave, je zgodovina mi-nisterialnih družin salzburške nad-škofije na ormoškem gospostvu od 13. stoletja dalje relativno dobro poznana, prav tako niz kasnejših lastnikov gradu med letoma 1848 in 1945. Poznani so tudi grbi vseh plemenitih rodbin, njihove fotografije pa imajo odslej stalno mesto v ormoškem gradu. Njihove podobe je sicer Lamut na enem mestu zbral tudi v Zgodovinskih zapisih v poljudnoznanstvenem istoimenskem članku (Grbi plemiških rodbin iz ormoškega gradu). Na odprtju razstave je poleg direktorja PMPO Aleksandra Loren-čiča zbrane nagovoril tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je bil nad videnim in slišanim navdušen. Kot je dejal, bi predstavitvi morali prisluhniti tudi ormoški učitelji zgodovine in šolarji. Omenjeno prireditev so z glasbenim nastopom popestrile mlade glasbenice: Ema Šoštarič, Maja Bokša in Anja Raušl. Monika Levanič Brane Lamut na odprtju razstave Grbi plemiških rodbin ormoškega gradu od 13. do 20. stoletja Podlehnik • Razstava kiparskih del Marjana Dreva Boštjan se je vrnil na Žurmanov vrt Do poletja bo v avli podlehniškega večnamenskega kulturno-turističnega centra na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Marjana Dreva, eno od njegovih stvaritev bo za stalno mogoče občudovati v niši kužnega znamenja v Podlehniku. Razstava je zasnovana kot pregled kiparjevega ustvarjanja, sestavljena je iz dveh delov. Prvega sestavljajo kipi iz glazirane žgane gline, predvsem podobe svetnikov, drugega pa fotografije kiparskih del večjih formatov; javnih spomenikov in klopi. Drev je pojasnil, da ga zanimajo problemi par-nosti, polarnosti, komplementarnosti in dopolnjevanja oblik: »Zanima me, kaj je danes skozi kiparstvo sploh še mogoče povedati; ali sploh še ima kak smisel ali je bilo že vse povedano.« Kipar iz Šentilja se sicer ukvarja tudi z oblikovanjem in likovno teorijo, najraje razstavlja v manjših krajih: »Velike galerije me ne zanimajo, čeprav razstavljam tudi tam. Manjše razstave so veliko bolj iskrene in poštene.« Za kužno znamenje v Podlehniku je napravil kip svetega Boštjana. Župan občine Podlehnik Marko Maučič je pojasnil: »To je bil nekoč Žurmanov vrt, občina pa je zemljišče pred nekaj leti odkupila od minoritskega samostana na Gorci oz. župnije, da smo lahko uredili krožišče. Obenem smo obnovili kužno znamenje in na pobudo občanov vanj postavili nov kip. Od lastnikov znamenja smo izvedeli, kateri svetnik je bil tu prvotno postavljen.« S puščicami preboden sveti Boštjan, v nekaterih jezikih tudi Seba-stjan, je predvsem zavetnik proti kugi, pa tudi patron umirajočih, vrtnarjev, policistov in vojakov ... Zaradi kuge so se v začetku 17. stoletja ljudje iz okolice Ptuja zatekali v svoje vinograde v Halozah, pri tem pa z boleznijo okužili vso okolico. Takrat so v podlehniški okolici kužna znamenja oz. skupna grobišča postavili kar na štirih krajih; še na Tammovem (Dau-movem) in pri Podgorškovih v Dežnem pri Podlehniku ter na Lahovem v Podlehniku. Eva Milosic Na Občini Podlehnik so za obnovo kužnega znamenja na Zurmano-vem vrtu namenili okoli 500 evrov in DDV. Foto: arhiv Občine Podlehnik Kipar Marjan Drev in župan Podlehnika Marko Maučič na odprtju razstave Foto: ML Tim Gajser Huda poškodba tik pred začetkom nove sezone Stran 14 Rokomet Nepopustljivo in borbeno do konca Stran 14 Futsal Školiber se je odkupil za napako Stran 15 Strelstvo Na EP šest spodnjepodravskih strelcev Stran 15 Mali nogomet ŠD As med člani, Poetovio med veterani Stran 16 ZOI Fak slovenski srebrni junak Strani 17 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Aluminij Pred praznimi tribunami, a ob vključenih TV-kamerah Igrišče v Dravogradu še naprej ni primerno za igranje tekem, zato so bili Ankarančani (ti domače tekme v tej sezoni igrajo v Dravogradu, op. a.) prisiljeni poiskati alternativno rešitev. Našli so jo v Ajdovščini, kjer bo tekma z Aluminijem na sporedu v torek, 20. 2., ob 13.00. Srečanja pa si ljubitelji nogometa ne bodo mogli ogledati na samem prizorišču, saj bo tekma zaprta za javnost. Zato pa bo ogled možen preko malih zaslonov, na kanalu Šport TV. Tekma bo posebej zanimiva zaradi dejstva, da sta se Aluminiju v prestopnem roku pridružila dva dosedanja člana Ankarana Rok Kidrič in Mihovil Klapan. S kakšnim motivom in pričakovanji bosta šla v tekmo, nam je zaupal Rok Kidrič: „Motiv na takšnih srečanjih je vedno velik, tudi proti Ankaranu ne bo nič drugače. Ciljamo na zmago, s katero bi se oddaljili od dna, to pa bi bila tudi dobra popotnica za naslednja srečanja; prvo bo že v soboto proti Mariboru." Kaj je pričakovati od ekipe Ankarana? „Težko rečem kaj natančnega, saj se je znova zamenjalo deset igralcev in bo ekipa močno spremenjena. Moja izkuš- 1. SNL, 18. krog: Ankaran - Aluminij, v torek, 20. 2., ob 13.00 v Ajdovščini nja z igranjem v Ankaranu je sicer slaba, podobno najbrž velja za večino tistih, ki so odšli od tam," je dejal Kidrič, ki ga prestavitev tekme s sobote na torek ni zmotila: „Prestavitev tekme iz Dravograda v Ajdovščino ni zmotila našega dela. Povsem normalno smo trenirali in se pripravljali, zato se nadejamo popolnemu izkupičku." JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Ankarana se bodo v torek merili na stadionu v Ajdovščini. To bo po letu 2011, ko je Primorje izpadlo iz 1. lige, prva prvoligaška tekma v Ajdovščini. Nogomet • NK Drava Rokomet • NLB liga Prvoligašu pokvarili generalko Jeruzalem ostaja v igri Rudar Velenje - Drava Ptuj 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Bizjak DRAVA PTUJ: Šeliga, Flis, Pirtov-šek, Lonzarič, Vezjak, Šporn, Andraž Kolar, Rešek, Cuffaro, Bizjak, Šalamun. Igrali so še: Kukovec, Čeh, Panikvar, Džafič, Prince. Trener: Simon Sešlar. Nogometaši Drave so bili v soboto gostje prvoligaške ekipe Rudarja, za katero je to srečanje pomenilo generalko pred nadaljevanjem prvenstva v 1. ligi Telekom Slovenije. Domači trener Marijan Pušnik po srečanju zagotovo ni bil dobre volje, saj je po zmagah proti Triglavu, Gorici in Aluminiju nekaj podobnega pričakoval tudi tokrat. A se njemu in njegovi ekipi na igrišču z umetno travo tokrat ni izšlo po željah. Nasprotno pa to velja za stratega Drave Simon Sešlarja: »Ne bom rekel, da smo odigrali vrhunsko tekmo, a smo vseeno pokazali veliko mero odgovornosti in organiziranosti. To je pomembno predvsem iz tega vidika, ker smo igrali proti močnemu prvoligašu, ki si je želel zmago na generalki. Domačini v nobenem delu tekme niso imeli izrazite premoči, prej bi rekel rahlo terensko pobudo. Posledica tega je bila, da si niso priigrali resnejših priložnosti in da smo uspeli obdržati prednost, ki smo si jo priigrali na začetku.« Po remiju s Celjani so tako Ptujčani odigrali dobro srečanje še z naslednjim prvoligašem. »V pripravah smo si želeli predvsem napredek v igri z močnejšimi tekmeci in to nam je v teh dveh primerih uspelo. S tem moramo biti zadovoljni, imamo pa še vedno možnosti za napredek,« je zaključil Sešlar. V drugem delu sta priložnost za igro dobila dva povratnika po poškodbi, Marko Panikvar in Albin Džafič. Naslednjo pripravljalno srečanje bo Drava odigrala v sredo ob 18.00 z Dravinjo (3. SNL - sever) doma, v soboto jih čaka še tekma s hrvaškim drugoligašem Sesvetami. JM Jeruzalem - Krka 35:30 (17:12) JERUZALEM: Balent (+8), M. Šulek (+3); Voljč, Čudič 4 (1), Krasnič, Niedorfer, Žuran 10, T. Hebar, T. Šulek, Šoštarič, Ozmec 2, Mesaric 2, Vujovič 6, Rajšp 1, Cirar 7, Kavčič 3. Trener: Saša Pra-potnik. KRKA: Tomič (+8), Brajer (+2); L. Rašo 4, Bevec, Didovič 1, Okleščen 7, Pršina 2, Klemenčič, Irman 4, Jakše 7 (2), D. Rašo, Papež 5 (1), Kukman, Matko, Ban, Klobčar. Trener: Mirko Skoko. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/1; Krka 5/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Krka 6 minut. IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož). Na Hard-eku je okrog 400 gledalcev videlo odlično tekmo. Da je želja Jeruzalema po zmagi zelo velika, je pokazal že prvi napad gostov: dva Novomeščana sta namreč končala na plezalni steni 1. A SRL (m) REZULTATI 16. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 35:30 (17:12), LL Grosist Slovan - Maribor Branik 23:27 (16:13), Trimo Trebnje - Urbanscape Loka 25:30 (15:18), Herz Šmartno - Riko Ribnica 31:36 (17:17). Tekma Koper - Dobova je bila prestavljena. ormoške dvorane ... V 11. minuti je Krka vodila prvič, a tudi zadnjič (5:4). Na krilih izjemnih navijačev so si vinarji že do odmora ustvarili prednost kar petih golov (17:12). Tudi v nadaljevanju razpoloženi domačini niso popuščali in so po-vedli 26:18. Ormožani so počasi pričeli verjeti, da je Krko možno premagati za 12 zadetkov, kar bi ekipi Jeruzalema prineslo prednost v medsebojnih srečanjih v primeru istega števila točk ob koncu rednega dela prvenstva. Žal zaradi kratke ormoške klopi ni uspelo ustvariti čudeža, a vseeno je ekipa Jeruzalema na kolena položila močno Krko (35:30). Ormožani so z zmago ostali v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka, a bo treba premagati Maribor in Škofjo Loko ter upati na spodrsljaj Krke proti Dobovi ali Kopru. UK Miha Kavčič, Jeruzalem Ormož: „Z odlično igro v obrambi smo premagali kvalitetnega nasprotnika. To je bil naš pravi obraz in upam, da takega pokažemo tudi na petkovem gostovanju v Mariboru. Le z zmago v Mariboru ostajamo v igri za uvrstitev v Ligo za prvaka. S soigralci in svojimi zvestimi navijači smo to sposobni doseči." Jaka Jakše, Krka Novo mesto: „Čestitam Jeruzalemu za zmago, res so odigrali odlično. Ta Hard-ek je resnično 'hard', tu zmagujejo le najboljše ekipe v državi. Še vedno smo v prednosti pred Jeruzalemom glede uvrstitve v Ligo za prvaka in tako bo tudi po naslednjih dveh krogih - Ormožani bodo s težavo dobili obe tekmi." _ Nogometaši Rudarja so morali u Velenju priznati premoč ekipi Draue. Foto: Jurij Vodušek/NK Rudar 1. RIKO RIBNICA 2.URBANSCAPELOKA 3. KOPER 2013 4. KRKA 5. JERUZALEM ORMOŽ 6. TRIMO TREBNJE 7. MARIBOR BRANIK 8. DOBOVA 9. LL GROSIST SLOVAN 10. HERZ ŠMARTNO 16 13 12 27 16 10 15 21 15 9 3 3 21 16 8 1 7 17 16 8 1 7 17 7 2 7 16 7 1 8 15 4 2 9 10 3 2 11 2 2 12 Rok Žuran (Jeruzalem Ormož) Foto: CG 14 Štajerski Križemkražem torek • 13. februarja 2018 Motokros • Tim Gajser Smola: huda poškodba tik pred začetkom nove sezone Motokrosisti so v Italiji odpeljali finalno dirko odprtega italijanskega prvenstva, ki se je že tradicionalno udeležijo številni predstavniki elitne lige svetovnega prvenstva, MXGP. V Mantovi je tekmoval tudi Tim Gajser, ki ima za sabo uspešno zimsko pripravljalno obdobje. Žal pa se za Gajserja dirka, ki je služila predvsem za trening in zadnji preizkus pred začetkom svetovnega prvenstva, ni iztekla po načrtih. Po sicer zelo dobrem začetku, ko je uspešno sledil vodilnemu Italijanu Antoniu Cairo-liju, ga je v drugi polovici dirke po skoku z velike višine pribilo k tlom, zato je z glavo močno udaril v krmilo motorja in nezavesten obležal na progi. Nesrečnega Gajserja so takoj odpeljali na pregled v bližnjo bolnišnico. Izkazalo se je, da je utrpel dvakratni zlom čeljusti. »Ne morem dojeti, kaj se je sploh zgodilo in kakšno smolo je imel Tim. V tem trenutku nam je Rokomet • 1. A SRL (ž) Nepopustljivo in borbeno do konca zelo težko. V bolnišnici so poklicali specialista, ki bo Tirna takoj operiral,« je povedal Timov oče in trener Bogomir Gajser in dodal, da bo operacija trajala predvidoma tri ure. Po Gajserjevih besedah Tim drugih hujših poškodb k sreči ni utrpel, več pa bodo pokazale nadaljnje preiskave. Svetovno prvenstvo MXGP se začne čez dva tedna v Argentini. sta 1. SRL (ž) REZULTATI 14. KROGA: Ptuj -Zelene doline Žalec 24:27, Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina - Mli-notest Ajdovščina 20:27, Z'dežele - Zagorje 17:16, Ž.U.R.D. Koper -Krka 20:21, Ljubljana - Krim Mer-cator 31:46. ŽRK Ptuj - ŽRK Zelene doline Žalec 24:27 (13:15) ŽRK PTUJ: Pikl, Kac, Kolenko, Kelc, Marčič, Želj 1, Pušnik, Bedrač 2, Puž 1, Borovčak 5, Hergula, Selinšek 5(2), Majcen, Korotaj 8, Frangež 2, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 2 (4), Žalec 1 (1); IZKLJUČITVE. ŽRK Ptuj 8 min, Žalec 6 min. Ptujske igralke so v soboto gostile favorizirano ekipo iz Žalca, in ko je v 10. minuti na semaforju pisalo 3:8, je bilo pričakovati, da bo tekma šla popolnoma v smer gostij iz Šaleške doline. A še zdaleč ni bilo tako! Varovanke trenerja Ivana Hru-piča so z odlično igro v obrambi in izjemno predstavo vratarke Tjaše Pikl vztrajno nižale razliko in v 22. minuti je bilo le še 10:12. Takšna je bila razlika tudi ob polčasu (13:15). »Zelo dobro smo igrale v obrambi, zato mi je bilo v golu lažje zbirati obrambe. V napadu je bilo malo nesreče, tudi vratarka Žalca je bila zelo dobra. V prid gostij sta odločila oba začetka polčasov, ko se je naredila odločilna razlika. Proti koncu smo zmanjševale razliko, in če bi bilo do konca še nekaj minut, bi se lahko zgodilo marsikaj,« je po tekmi povedala Piklova. Drugi polčas so Ptujčanke začele z golom najboljše strelke Patri-cije Korotaj in znižanjem na 14:15. Sledili sta še dve izjemni priložnosti za izenačenje, a ostali neizkoriščeni. Sledila je kazen v obliki serije 0:5 (14:20). A domačinke se še enkrat niso predale ... »Velika vrednost ekipe je, da se uspe pobrati, se ne preda in se bori do konca. Ekipa je izjemno mlada, sestavljena iz domačih igralk; ko bo pridobila več izkušenj in rutine, bo to ob trdem delu res odlična ekipa. Verjamem vanje in v njihovo kakovost. Druga stvar je, da smo doslej boljše igrali v gosteh, sedaj pa se tudi doma po- 1 KRIM MERCATOR 12 12 0 0 24 2. KRKA 14 10 1 3 21 3. ZAGORJE 13 9 1 3 19 4. Z DEŽELE 14 9 1 4 19 5. MLINOTEST AJDOVŠČINA 13 7 2 4 16 6. ZELENE DOLINE ŽALEC 14 6 2 6 14 7. LJUBLJANA 14 4 1 9 9 8. Ž.U.R.D. KOPER 13 4 0 9 8 9. ŽRK PTUJ 13 1 0 12 2 10. HRPELJE-KOZINA 14 1 0 13 2 Tjaša Pikl: »Naša igra je očitno v vzponu, kar je razveseljiv podatek, saj je do konca še kar nekaj krogov. Velika razlika je bila že glede na pokalno tekmo z Ljubljano, punce počasi začenjamo dobivati zaupanje vase.« Ivan Hrupič: »Včasih smo s temi ekipami izgubljali s 15 goli razlike, sedaj smo veliko bližje. Izboljšali smo igro v obrambi, predvsem vračanje v obrambo, zaradi tega lahko vratarki ubranita več strelov. Izgubljamo zgolj zaradi 'črnih minut', ko ne uspemo zadeti niti iz najlepših priložnosti. Napredek nam priznavajo tudi trenerji nasprotnih moštev, a to ni dovolj, treba bo osvajati tudi točke. Naši cilji so sedaj usmerjeni izključno v priprave za končnico, ko se bosta dve najslabši ekipi potegovali za obstanek v 1. ligi. Menim, da smo v prednosti pred ekipo iz Kozine.« Foto: Črtomir Goznik Ljubljenec navijačev Tim Gajser je imel lansko sezono precejšnjo nesrečo s poškodbami. Žal se je tudi letošnja začela na ta način ... Gajser že v Sloveniji Tim je bil še isti večer operiran. »Po operaciji je Tim naslednji dan že vstal in naredil nekaj korakov. Ima močne bolečine v čeljusti in še vedno je pretresen. Ostale kosti so cele in nikjer po telesu ne čuti bolečine, kar je glede na padec pravi čudež. Po prvih napovedih naj bi okrevanje trajalo mesec dni,« je po posvetu z zdravnikom povedal Bogomir Gajser. Zdravniki so že odobrili Timovo pot domov, zato je bil prepeljan na nadaljnje zdravljenje v Slovenijo. Rokomet • 2. SRL (m) Težave jim je povzročal Kuhar časi prebujamo. Puncam poskušam pomagati, da izgubijo strah in da začnejo uživati v igri - in to se sedaj dogaja,« je povedal Ivan Hrupič. Domačinke so tako vse do konca nižale prednost, čeprav so vmes zastreljale dve 7-metrov-ki. Za prikazano so bile na koncu nagrajene s povsem zasluženim aplavzom. Jože Mohorič Sevnica - Velika Nedelja 38:35 (18:20) RK VELIKA NEDELJA: Jaušovec, Kosi 1, Zorec 7, Bombek 7, Mavrič 5, Bezjak, Mesarec, Bokša, Feko-nja, Sok 9, Meško 3, Lorenčič 3. Trener: Robi Mesarec. SEDEMMETROVKE: Sevnica 5/4, Velika Nedelja 4/4; IZKLJUČITVE: Sevnica 6 minut, Velika Nedelja 8 minut. Rokometaši Velike Nedelje so pred tekmo v Sevnici pričakovali zmago, s katero bi se na lestvici obdržali pred tokratno gostiteljico. Čeprav so Sevničane v prvem delu sezone ugnali 33:30, se jim tokrat ni izšlo po načrtih . Še enkrat se je pokazalo, da prihaja do prevelikih oscilacij v igri, s tem pa je težko zmagati nekaj zaporednih tekem. Prejšnji teden je proti Radgoni šlo, tokrat pač ne ... Po prvem delu so še držali prednost, čeprav sta obe ekipi več pozornosti posvečali napadu kot obrambi. Ker je staro rokometno pravilo, da se tekme dobivajo oz. izgubljajo v obrambi, je bilo pred drugim polčasom vprašanje, katera ekipa bo boljša v tem elementu. Domačini so uspeli Nedeljčane zadržati na 15 doseženih zadetkih, sami pa so jih zabili kar 20. Pri tem je imel izjemno vlogo najboljši strelec domače ekipe Aleksander Kuhar, ki je na tekmi dosegel kar 13 zadetkov. Posebno težo temu daje podatek, da je prav vse zabil iz igre! Po 14-dnevnem premoru bodo Nedeljčani v domači dvorani gostili vodilno ekipo lige - Mokerc-Ig. JM 2. SRL (m) 1. MOKERC - IG 12 11 0 1 22 2. AJDOVŠČINA 12 8 1 3 17 3. ALPLES ŽELEZNIKI 13 7 2 4 16 4. POMURJE 13 6 3 4 15 5. CERKLJE-RADOVLJICA 11 5 1 5 11 6. MOŠKANJCI - GORIŠNICA 12 4 2 6 10 7. METLIKA 12 5 0 7 10 8. SEVNICA 13 4 2 7 10 9. VELIKA NEDELJA 13 3 3 7 9 10. ARCONT RADGONA 11 3 0 8 6 11. KRONOS 12 3 2 7 6 Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž) Slab začetek, dober konec 1. SNTL (ž) 1. NTK ARRIGONI 15 14 1 73:20 28 2. NTK VESNA 14 13 1 67:40 26 3. NTK LOGATEC 15 9 6 66:48 18 4. NTK MUTA 15 9 6 56:53 18 5. NTD KAJUH-SL0VAN15 8 7 63:50 16 6. NTK KEMA 14 7 7 45:54 14 7. NTK PTUJ 14 5 9 47:61 10 8. NTK LETRIKA 14 3 11 38:62 6 9. NTK JESENICE 14 3 11 35:66 6 10. NTK PRESERJE 14 1 13 33:69 2 Ptuj - Preserje 5:2 Butkovska Tomanič - Lukič 0:3 Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ŽRK Ptuj (na fotografiji Mia Želj, št. 8) so proti Žalčankam odigrale zelo dobro srečanje, za presenečenje je zmanjkalo malo športne sreče. Krajnc - Matjašič 3:0, Belaj - Kete 2:3, Krajnc - Lukič 3:0, Butkovska Tomanič - Kete 3:1, Belaj - Matjašič 3:0, Krajnc - Kete 3:0. Mlada ptujska ekipa je v soboto gostila ekipo z južnega roba Ljubljanskega barja, iz Preserij v občini Brezovica. Varovanke trenerja Borisa Šegula so bile tokrat postavljene v vlogo favoritinj. Na začetku so se v njej slabo znašle in gostje so povedle z rezultatom 1:2. Sledilo je veliko boljše nadaljevanje in na koncu zaslužena zmaga 5:2. Znova je vse tri posamične točke prispevala Katja Krajnc, ki je z 5. SAVINJA LEAN 6. NTK SOBOTA 7. NTS MENGEŠ I 8. NTKARRIGONI 9. KAJUH-SLOVANI 14 3 11 25:59 10. NTK PTUJ 14 8 6 49:45 16 13 5 8 46:49 10 14 5 9 48:56 10 14 3 11 41:59 6 6 0 14 0 14 6:70 Foto: Črtomir Goznik Daniela Tomanič Butkovska (NTK Ptuj) dosedanjim izkupičkom 32 zmag in 8 porazov trdno zasidrana v najboljši deseterici igralk lige. Enak dosežek ima npr. Ivana Zera, še nekoliko boljšega pa Vesna Roj-ko (30:5). 1. SNTL (m) 1. NTK KRKA 14 12 2 68:30 24 2. R DISKONT I 13 11 2 62:29 22 3. ŽNTK MARIBOR 14 11 3 65:35 22 4. NTK KEMA I 14 11 3 64:42 22 Kema I - Ptuj 5:0 Ptujska moška vrsta je v tem krogu gostovala v Puconcih, kjer ji prva domača ekipa Keme (Zelko, Ropoša, Pelcar, Norčič) ni prepustila kakšne posamične zmage. Maribor - Inter Diskont 15:0 Poraz pa so morali v derbiju kroga priznati tudi Mariborčani, ki so gostili vrsto Inter Diskonta. Piljak, Slodej in Komac so zmogli vsak po eno posamično zmago, kar je bilo proti močni koroški ekipi v sestavi Petrovčič, Poročnik, Horvat, Jam-šek enostavno premalo. Srečanje se je končalo z rezultatom 3:5. Vse skupaj samo še zgošča situacijo pri vrhu, kjer letos poteka borba, kot je v 1. moški ligi že dolgo ni bilo. JM torek m 13. februarja 2018 Šport Štajerski 1S Futsal • 2. SFL j Osmerica vzdržala vse pritiske Mlinše - FC Hiša daril Ptuj 3:5 (1:2) STRELCI: 0:1 Murko (1.), 0:2 Krajnc (2.), 1:2 Džombič (15.), 1:3 Pihler (22.), 2:3 Klančišar (26.), 3:3 Močnik Guna (30.), 3:4 Pihler (35.), 3:5 Roškar (40.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Todorovski, Roškar, Krajnc, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani. Trener: Dejan Kraut. Ptujski igralci FC Hiša daril igrajo v drugem delu sezone kot prerojeni, kar so ponovno dokazali v tekmi z višjeuvrščeno ekipo Mlinš v njihovi dvorani. Pretekli teden so sicer proti vodilni ekipi Stripy doživeli poraz na Ptuju, a to varovancev trenerja Dejana Krauta ni vrglo iz tira, saj so že v naslednji preizkušnji znova pokazali svojo zmagovalno plat. V Zagorje ob Savi je sicer odpotovala samo osmerica Ptujčanov (od tega dva vratarja), kar je proti štirinajstim domačinom že v osnovi predstavljalo precejšnjo težavo -manj igralcev v rotaciji. Na začetku srečanja se to ni poznalo, saj so gostje z atomskim začetkom že v 2. minuti vodili 0:2. Ob podpori 100 navijačev so se 2. SFL REZULTATI 16. KROGA: Mlinše -FC Hiša daril Ptuj 3:5, KMN Tomaž Šic bar - ŠD Extrem 5:4, KMN Velike Lašče - Dlan Logatec 6:1, Gorica Futsal - KMN Miklavž TBS Team24 9:3, FSK Stripy - Futsal klub Kebelj 4:3. 1. FSK STRIPY 1615 0 2. GORICA FUTSAL 16 13 0 3. KMN VELIKE LAŠČE 16 10 0 4. KMN TOMAŽ SIC BAR 16 8 5. MLINSE 6. FC HIŠA DARIL PTUJ 7. FK KEBELJ 8. DLAN LOGATEC 9. ŠD EXTREM 10. KMN MIKLAVŽ 16 8 16 7 16 4 16 4 16 3 16 3 I 85:41 45 3 79:37 39 6 75:62 30 6 57:44 26 6 59:52 26 8 68:75 22 10 47:80 14 II 50:66 13 11 47:67 11 13 54:97 9 domačini v nadaljevanju podali v lov za gosti, zmanjševali so razliko in v 30. minuti izenačili na 3:3. V 34. minuti so bili gostje še v večjih težavah, saj je bil v poplavi kartonov zaradi drugega rumenega izključen Žan Krajnc. Ko se je zdelo, da bo ptujska barka dokončno potonila, pa je ta strnila vrste in Thomas Pihler je po odvzeti žogi svojo ekipo v 35. minuti ponovno popeljal v vodstvo. Sledili so obupni poskusi domačinov, a jih je vratar Luka Stepišnik s pomočjo trdne obrambe vse po vrsti odbil. Ob koncu je v prazno mrežo domačinov - igrali so brez vratarja, s peterico v polju - zadel še Marko Roškar in igralci v belih dresih so se veselili izjemno težko priborjenih treh točk. Pred Ptujčani je še eno zaporedno gostovanje, v petek bodo igrali v Oplotnici pri ekipi FK Kebelj. Školiber se je odkupil za napako: Tomaž ŠIC bar - Extrem 5:4 (2:1) STRELCI: 0:1 Rot (11.), 1:1 U. Go-ričan (13.), 2:1 Belšak (15.), 2:2 Turk (25.), 3:2 D. Goričan (33.), 3:3 Hiti (35.), 4:3 Kociper (38.), 4:4 Turk (40.), 5:4 Školiber (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Fajfar, Vrb-njak, Krajnc, Školiber, D. Gori-čan, U. Goričan, Kavaš, Kociper, Belšak, Piberčnik. Trener: Bojan Cunk. Igralci Tomaža ŠIC bara niso slasti zmage okusili od 22. decembra lani, ko so v Ljutomeru v 11. krogu z 8:2 premagali Velike Lašče. Potrebovali so pet tekmovalnih krogov oz. natanko 47 dni, da so ponovno vknjižili tri točke. Minuli petek, ko je bil na sporedu 16. krog, so v razburljivi tekmi, ki Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Same sebi dokazale, da še znajo Mozirje - ŽOK GSV Zava Ptuj 1:3 (19, -16, -22, -14) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Praprotnik Flisar, Gajser, Horvat, Frumen, Oancea, Tancer; Pušnik, Paternost, Pignar. Trener: Bojan Novak. Po gladkem porazu v prejšnjem krogu proti Swatycometu iz Zreč so ptujske odbojkarice na gostovanju pri Mozirju dokazale same sebi, da še znajo igrati. V uvodnem nizu še niso zaupale v svoje sposobnosti in domačinke so to izkoristile. Nekoliko okrepljena vrsta Mozirja je bila dodatno motivirana in predvsem po zaslugi odlične izkušene Skarlovnikove dobila prvi niz. Izid je bil dolgo časa poravnan, odločilni faktorji so bili močan servis, zelo dober napad in nekaj napak v končnici Ptujčank, ki so igrale v rahlem krču. Tega so se osvobodile v nadaljevanju, ko je na mestu blokerke Frumnovo zamenjala Horvatova 2. DOL vzhod (ž) 16. KROG: Swatycomet Zreče - S volley 3:0, Prevalje - Korvol- ley A 3:2, Nova KBM Branik II - Braslovče 3:0, KLS Ljubno - ŽOK Ljutomer 0:3, Celje - Benedikt 3:0, Mozirje -ZOK GSV Zava Ptuj 1:3. 1. NKBM BRANIK II 16 16 0 48:12 45 2. ŽOK GSV ZAVA PTUJ 16 14 2 44:9 43 3. SWATYCOMET ZREČE16 13 3 43:17 38 4. ŽOK LJUTOMER 16 9 7 36:25 29 5. MOZIRJE 16 9 7 31:27 26 6. PREVALJE 16 8 8 30:31 23 7. BRASLOVČE 16 6 10 22:34 18 8. KORVOLLEY A 16 5 11 23:36 18 9. CELJE 16 5 11 24:36 17 10. KLS LJUBNO 16 6 10 23:37 16 11. S VOLLEY 16 4 12 18:43 10 12. BENEDIKT 16 1 15 12:47 5 Bojan Novak, trener ŽOK GSV Zava Ptuj: »Zadovoljen sem z igro svoje ekipe, ki je po porazu proti Swatycome-tu dokazala, da zna igrati. Po takšni predstavi sem optimističen za nadaljevanje prvenstva.« in »na tempo« je ob Pušnikovi zaključila nekaj akcij. V napadu so se jima pridružile še Sakovičeva, Gajserjeva in Tancerjeva, tako da so dvignile zavzetost in s tem nivo igre, kar je povzročilo osvojen niz in izenačenje na 1:1. Dober ritem igre so nadaljevale in si priigrale Igralci Tomaža ŠIC bara (beli dresi) so se po 47 dnevih veselili nove zmage. je bila odločena deset sekund pred koncem, premagali Extrem iz Sodražice. Ni treba znova ponavljati, kot je to že običaj v zadnjih krogih, da trener prleške ekipe Bojan Cunk ni imel na razpolago vseh igralcev. Proti mladi ekipi iz Sodražice je v vrata postavil Jerneja Krajnca, na klopi pa pustil Andreja Fajfarja in Kristjana Vrbnjaka. Krajnc je svoje delo dobro opravil in si s sedmimi soigralci, ki so izmenjaje igrali v polju, z borbeno igro ob kančku sreče priigral osmo zmago v sezoni. Kljub temu da je prleška ekipa imela več žogo v posesti, je morala za zmago garati. Gostje so se pokazali kot kompaktna ekipa, ki je prežala predvsem na protinapade in izrabljala napake gostiteljev. Nepazljivost domače obrambe je v 11. minuti za vodstvo izkoristil Blaž Rot. Vodstvo gostov ni zmedlo Cunkovih varovancev, saj so z dvema zadetkoma povedli in odšli na odmor s prednostjo. V drugem polčasu so gostje najprej izenačili, nato pa na vsako vodstvo domačih odgovorili z zadetkom. Ko je v 38. minuti za domače zadel Dejan Kociper, so maloštevilni gledalci že bili v pričakovanju zmage. A so trepetali do zadnje sekunde. Gostje so po poklonjeni žogi Domna Školibra prišli manj kot pol minute pred koncem dvoboja do izenačenja - zadel je Kristjan Turk. Obupani domačini so zaigrali s petim igralcem v polju in že v prvem napadu nekaj sekund pred koncem še petič zadeli na tekmi. Za napako ob izenačenju gostov se je odkupil Školiber, ki je z močnim in natančnim strelom prinesel nepopisno veselje v domači tabor. JM, MŠ Strelstvo • EP, 10 m, Györ 2018 Šest spodnjepodravskih strelcev na zimskem vrhuncu sezone v tretjem nizu prednost 10:18. V tistem trenutku so ponovno popustile, spet je bila pri Mozirju zelo uspešna Skarlovnikova in je poskrbela za napeto končnico. V njej so bile Ptujčanke dovolj zbrane in so dobile ta del s 22:25. Še višji nivo igre so gostje pokazale v zadnjem nizu, ko so bile suverene v napadu in niso domačinkam dopustile niti najmanjših možnosti, da bi se jim približale. Z zmago so si ptujske odbojka-rice povrnile samozavest, v petek pa jih ob 20. uri čaka tekma v športni dvorani Gimnazije Ptuj proti Celju. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so se vrnile na zmagovito pot. V četrtek je v Ljubljani potekala novinarska konferenca, na kateri se je predstavila slovenska strelska reprezentanca, ki se odpravlja na evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem na 10 m v madžarski Gyor. Po zaključnih pripravah je Andreja Vlah, vodja reprezentance, predstavila 22-člansko izbrano vrsto, ki bo odpotovala v Gyor na dve tekmovanji. Najprej bodo štirje najmlajši strelci v ekipi do 18. leta starosti (Anja Prezelj in Dejan Jager s pištolo ter Ormo-žanka Nuša Žnidarič in Jure Sočič s puško) nastopali v kvalifikacijah za mladinske olimpijske igre v Buenos Airesu (6.-18. 10. 2018). Od torka naprej pa se bodo začela mladinska in nato še članska tekmovanja letošnjega EP za prestižna odličja. Med 20. in 25. februarjem bo na EP tekmovalo rekordno število 670 strelcev iz 48 držav. Naši strelci v dobri formi: »Želim si finale in medalje« V reprezentanco za letošnji zimski vrhunec sezone se je uvrstilo kar šest strelcev iz Spodnjega Podravja, trije Ormožani Kovinarja - člana Kevin Venta in Urška Kuharič ter mladinka Nuša Žnida-rič, dva člana SK Ptuj Majda Raušl in Sašo Stojak ter miklavški mladinec Jožeta Kerenčiča Žan Bogša. Ob tem sta v vodstvu reprezentance še Ptujčan Zlatko Kostanje-vec in Ormožan Martin Kolar. »Sem v zelo dobri formi, zato se bom trudil zadržati dobre občutke, kontrolirati glavo oziroma misli in na EP nastopiti, kot znam,« nam je pred odhodom povedal Ptujčan Sašo Stojak, ki bo tretjič zapored med člani in skupaj petič nastopil na EP z zračnim orožjem. Foto: Strelska zveza Slovenije Ormoška novinka na EP Nuša Žnidarič z reprezentančnim trenerjem - Ormožanom Martinom Kolarjem »Forma je dobra, kondicija tudi, želim si finale in medalje,« nam je samozavestno kratko in jedrnato svoje cilje na EP predstavil slovenski rekorder, Ormožan Kevin Venta. »Zelo se veselim nastopa na EP, streljam dobro in imamo odlično ekipo,« nam je pred odhodom povedala ormoška strelka Urška Kuharič. Nuša Žnidarič brez kvote za MOI V nedeljo so se že končala vsa štiri kvalifikacijska tekmovanja za uvrstitev v mladinsko olimpijsko odpravo za Buenos Aires 2018. Med mladinkami s puško je kot zadnja izmed slovenske četverice prizorišče EP preizkusila mlada in perspektivna ormoška strelka Nuša Žnidarič ter s 407,6 kroga osvojila 35. mesto in ostala brez kvote za MOI. Slabši nastop je Ormožanki pustil veliko grenkega priokusa, saj se zelo dobro zaveda, da je bila zmožna boljšega rezultata in višje uvrstitve. Kljub njenim odličnim dosežkom v letošnji sezoni pa je bilo treba najprej za finale doseči vsaj 414,9 kroga -rezultat, ki ga v letošnji sezoni na 40 strelov sama še ni dosegla. Žnidaričeva je bila najboljša v drugi in tretji seriji s po 102,7 in 103,4 kroga, kar jo je dvignilo med najboljšo dvajseterico, s skromnejšim začetkom s 101,3 in slabšim zaključkom s serijo 100,2 kroga pa tokrat žal višje ni šlo. Ormožanka je velik preboj dosegla že z uvrstitvijo na EP, saj je v zelo kratkem času v zadnjih nekaj mesecih pokazala izjemno rast svojih rezultatov, za kar si zasluži vse pohvale. Ne nazadnje pa je lahko kvalifikacijsko tekmovanje izkoristila tudi kot dobro pripravo na svoj mladinski nastop na EP. Drugo plat medalje pa je v kvalifikacijah izkusila naša najboljša mlada strelka Anja Prezelj iz Železnikov. Zanesljivo se je uvrstila v finale, kjer je kljub dobremu nastopu in končnemu 5. mestu ostala za eno mesto prekratka za osvojitev olimpijske kvote ... Kljub temu pa je bila z nastopom zadovoljna in se veseli nastopa na EP. Simeon Gonc Foto: MS 1G Štajerski Šport torek • 20. februarja 2018 Mali nogomet • Zaključni turnir zmagovalcev ŠD As med člani in Poetovio med veterani Komisija za mali nogomet pri MNZ Ptuj je v nedeljo v dvorani Center na Ptuju izvedla zaključni turnir zmagovalcev zimskih lig malega nogometa na območju MNZ Ptuj. Sodelovalo je šest članskih in tri veteranske ekipe. Pri članih so se v skupini A merile ekipe Poetovio Plindom (Ptuj), Bar Gaja Lordi (Ormož) in Plac Caffe (Oplotnica), v skupini B pa Kleopatra (Poljčane), ŠD As (Videm) in RC Trcko (Ptuj). V zaključnih obračunih je bila v boju 3. mesto ekipa RC Trcko uspešnejša od ekipe Plac Caffe (3:1), v velikem finalu pa je ekipa ŠD As ugnala Bar Gaja Lordi (2:1). Končni vrstni red, člani: 1. ŠD As 2. Bar Gaja Lordi 3. RC Trcko 4. Plac Caffe Med veterani so se merile ekipe Naitors Tomaž veterani (Ormož), Poetovio (Ptuj) in KMN Majolka veterani (Videm). Največ je pokazala ekipa Poetovio. Končni vrstni red, veterani: 1. Poetovio 2. KMN Majolka veterani 3. Naitors Tomaž veterani JM Foto: Črtomir Gozni k Zmagovalna ekipa članskega turnirja zmagovalcev: ŠD As Foto: Črtomir Goznik V velikem finalu sta se merili ekipi ŠD As (rdeče-črni dresi) in Bar RC Trcko (zeleni dresi) so bili Gaja Lordi. Plac Caffe. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik u tekmi za 3. mesto boljši od ekipe V veteranskem delu turnirja je slavila ekipa Poetovio; na fotografiji na tekmi z ekipo KMN Majolka veterani. Nogomet • NK Gerečja vas 1 J ! Judo • Pokal Lendave 1 J Nadaljevati, kjer so jeseni končali Trojica je zmogla do stopničk Po pravem »eksodusu« nogometašev iz Gerečje vasi v poletnem prestopnem roku lani so le redki ljubitelji nogometa pričakovali, da bi se lahko vijoličasti v novi sezoni uspešno merili z najboljšimi ekipami Superlige. Toda zgodilo se je ravno to, pomlajeno moštvo se je morda na samem začetku prvenstva še malo lovilo, nato pa ujelo želeni ritem in po prvi polovici prvenstva so vijoličasti pokazali, da se prestolu ne mislijo kar tako odreči. Še največ težav je jeseni varovancem Bojana Špehonje povzročal precej ozek igralski kader. »Prvo« moštvo je bilo namreč zelo dobro, klop pa zelo kratka, na srečo pa pretiranih težav s po- Foto: Crtomiur Goznik Tomaž Murko je zaključil športno pot. škodbami in kartoni v prvem delu prvenstva ni bilo. V ta namen so aktualni prvaki Superlige nekoliko zaostrili konkurenco. Zadnji dan prestopnega roka je do nekaj sprememb v igralskem kadru prišlo tudi v moštvu aktualnega prvaka superlige, ekipi Gerečje vasi. legendarni vratar Tomaž Murko se je odločil, da bo sklenil športno kariero. Na vratih je za-zevala praznina, ki jo bo skušal nadomestiti Alen Frlež, dosedanji čuvaj mreže tretjeligaša Monsa Claudiusa. Drugi novinec je napadalec Matic Ravnjak, ki je prišel iz sosednje Avstrije. Vijoličasti so sicer priprave na nadaljevanje prvenstva začeli v ponedeljek, 5. februarja. Treningi kljub zimskim razmeram potekajo štirikrat tedensko, le v času pusta je bil tempo nekoliko blažji. Težav z vremenom v taboru Gerečje vasi ne občutijo, saj trenirajo v Kidričevem na umetni travi in se ob tem zahvaljujejo Aluminiju za razumevanje. Do začetka prvenstva bodo Varovanci Bojana Špehonje odigrali štiri tekme. Prva bo s hrvaškim Ludbregom ta konec tedna, nato pa sledijo še Cirkulane, Brunšvikin Dobrovce. Gerečja vas je prvi del prvenstva torej nekoliko presenetila, seveda v pozitivnem smislu, tako pa želijo Špehonjevi varovanci tudi nadaljevati. Prvi cilj v nadaljevanju bo uvrstitev v ligo za prvaka, nato pa je seveda v preostalih štirih srečanjih možno prav vse. V vsakem primeru želijo vijoličasti čim dražje prodati svojo kožo. V uvodnem krogu nadaljevanja bo Gerečja vas gostovala v Apačah. tp Preteklo soboto je v Lendavi potekalo tradicionalno tekmovanje, 43. Pokal Lendava. Na njem je v vseh starostnih kategorijah sodelovalo skoraj 300 tekmovalcev iz 34 klubov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. JK Drava Ptuj je zastopalo sedem tekmovalcev, JK Gorišnica pa eden. Edini član gorišniškega kluba Luka Maroh se je odlično odrezal, saj je med starejšimi dečki U-16 v kategoriji + 81 kg osvojil 1. mesto med tremi nastopajočimi. Med člani JK Drava Ptuj je najvišje mesto osvojila Nika Šlam-berger, ki je med mladinkami U-21 osvojila 2. mesto v kategoriji do 78 kg. Do 3. mesta je med kadeti zmogel Jaša Dajčman; v kategoriji do 50 kg je dosegel tri zmage, v odločilni je ugnal tekmeca iz Madžarske. Brez stopničk je ostal Rene Klo-ar med mladinci do 66 kg, osvojil JUDO KLUB LENI Ptujska ekipa na tekmovanja v Lendavi je 4. mesto. Na 7. mesto se je z dvema zmagama in dvema porazoma med mlajšimi kadeti U-16 uvrstil Aljaž Ajdič v kategoriji do 60 kg. Brez uvrstitev so tokrat ostali Andi Karameta (U-16, do 66 kg), Luka Caf (U-16, do 60 kg) in Tomi Milošič (U-21, do 73 kg). Ekipno je 1. mesto na turnirju osvojila madžarska ekipa Kapos-var, sledila je domača ekipa JK Lendava. JM Planinski kotiček Kriška gora (1471 m) Sobota, 3. marca ODHOD: ob 5.00 - železniška postaja Ptuj. VRNITEV: ob 18.00 - železniška postaja Ptuj. OPREMA: planinska za sredogorje (čevlji, palice, dereze...). STROŠEK IZLETA: 13 € (kombi) oz. lastni prevoz (po dogovoru). OPIS TURE: Kriška gora (staro ime Gojška planina, po kraju Gozd, Tržičanom znana tudi kot Kokovnica) je dobrih 5 kilometrov dolg greben, ki se razprostira vzhodno od Tržiča, zahodno od Storžiča, južno od Košute in severno od Golnika ter Udin boršta. Ime je gora dobila po vasi Križe, ki leži tik ob njenem vznožju. Na 1471 m stoji Koča na Kriški gori. Najvišji vrh grebena je Tolsti vrh (1715 m), na katerega se povzpnemo ob dogovoru. ZAHTEVNOST TURE: lahka oz. odvisno od snežnih razmer. PRIJAVE: prijave sprejemam do torka, 27. februarja, na telefonski številki 040 458 320 - Matjaž zaradi omejenosti števila mest (kombi). Vodja izleta je Matjaž Petek. Redni občni zbor članov PD Ptuj Vljudno vas vabimo, da se udeležite rednega občnega zbora PD Ptuj, ki bo v petek, 9. marca, s pričetkom ob 17. uri, v veliki dvorani Restavracije Gastro, Rajšpova ul. 16, Ptuj. Po uradnem delu občnega zbora vas vabimo na družabno srečanje in ogled fotografij z izletov. torek • 20. februarja 2018 ZOI2018 Štajerski 17 ZOI • Biatlon j Fak - slovenski srebrni junak Biatlonec Jakov Fak je v četrtek v Pjongčangu Sloveniji priboril prvo olimpijsko medaljo na letošnjih zimskih olimpijskih igrah. Njegova kariera je polna vzponov in padcev, idej o prezgodnjem koncu kariere, sestavni del v želji po najboljšem možnem izidu pa so tudi konflikti, a dosežki so mu dali na koncu vedno prav. Dva dni po eni najslabših tekem v karieri na zasledovanju se je odlično dvignil in zasluženo postal slovenski srebrni junak. Pot do srebra na 20-kiIometrski preizkušnji pa ni bila lahka. Za medaljo, prvo olimpijsko v karieri za Slovenijo, je moral odlično teči in zadeti vseh 20 tarč. »Zelo sem vesel, ne samo zase, za celotno ekipo, ki je delala z mano. Hvala vsem,« je dejal sveži olimpijski podprvak. Izdal je recept za to, kako je prišel do medalje. »Če sem povsem iskren, sem danes spal, ponavadi spim samo ponoči, danes pa sem tudi čez dan, bil sem sproščen, vedel sem, kaj moram narediti. Bilo je težko, še posebej po zasledovalni tekmi, ki je bila ena najslabših v mojem življenju. Da Jakov Fak se po tem pobereš, moraš imeti razčiščene stvari v glavi. To je bilo povsem v nasprotju s stvarmi s prejšnjih tekem in to je bilo to.« »Johannes Boe je bil na progi izjemno hiter in je zasluženo zmagal. Skušal sem narediti vse, da bi v smučini zmanjšal razliko, a ni šlo. Tako kot vedno pravim: če sem zdrav, ni nobene bojazni, da ne bi naredil rezultata, ni pa vse odvisno od tebe, ampak tudi od drugih. Imeli smo tudi izjemne smuči, tako kot ponavadi, hvala Jakov Fak je praktično celo kariero trdno povezan s slovenskim biatlonom in slovenskimi trenerji. Vnaprej je bil jasen dogovor, da za Hrvaško nastopa do olimpijskih iger v Vancouvru 2010, nato pa se pridruži slovenski ekipi. Sledila je medalja na olimpijskih igrah v Kanadi, ki bi kaj lahko pomenila tudi konec njegove kariere. Slovenska stran je vztrajala pri prestopu, povečali pa so se tudi apetiti na Hrvaškem in južni sosedje so za prestop svojega takrat 23-letnega aduta zahtevali 100.000 evrov odškodnine. Tekmovalec se je takrat znašel med kladivom in nakovalom ter kasneje priznal, da je takrat razmišljal tudi o koncu kariere, saj bi brez strokovnega vodstva Uroša Velepca ostal brez pogojev za trening. »Dovolite mi, da ostanem športnik,« je ena njegovih slavnih izjav iz tega časa. Slovenska stran ni tvegala z naložbo, z dogovorom o pomoči razvoju hrvaškega biatlona pa je tik pred začetkom nove sezone novembra 2010 vendarle dobil slovenski potni list. S prestopom v slovensko vrsto so se nadaljevali uspehi, saj je Fak že na prvi tekmi 5. decembra 2010 v Ostersundu osvojil prve slovenske stopničke. Leta 2012 je Fak Sloveniji v Ruhpoldingu na Bavarskem na posamični 20-kilometrski tekmi priboril prvi naslov svetovnega prvaka v zgodovini. Fak je doslej nabral 24 stopničk v svetovnem pokalu, med katerimi je bila kar tretjina zmag. Na svetovnih prvenstvih je doslej osvojil pet medalj, dvakrat je bil svetovni prvak, doma ima tudi dve olimpijski odličji. tudi vsem tistim, ki se jih ne vidi.« V njegov prid so šle tudi vremenske razmere. Medtem ko so se biatlonci in gledalci na bi-atlonskem stadionu v prejšnjih dneh pritoževali nad sibirskim mrazom in orkanskim vetrom, je bilo v četrtek povsem znosno. »Hja, če sem jaz nastopil s tankimi rokavicami, potem je bilo toplo,« je o tej temi dejal dobro razpoloženi Fak. Njegova komedija na zasledovanju tudi ni pustila nobenih posledic. Mirno je priznal, da če počneš neumnosti, si pač tudi zaslužiš zbadanje, seveda le, dokler stvar ostane v mejah prijateljskega. Fak je priznal, da je slišal tudi zbadljivko, da je dobro, ker v današnji preizkušnji ni kazenskega kroga... »Posebnega razmisleka ni bilo. Dobiš informacije, kaj moraš narediti, da dobiš medaljo. Ni enostavno, a to delamo od otroštva. A danes je bilo vse na moji strani. Zadnji strel sem počakal, ker so mi prišle solze v oči, malo težav imam s tem, ampak mislim, da sem dobro oddelal,« je o poteku zadnjega strelskega postanka dejal Fak in se na pripombo, da je šlo že za solze sreče, pošalil, da bi hitro lahko bile tudi solze nesreče. »Skušal sem iztisniti, kolikor se je dalo. Vedel sem, da je treba odde-lati do konca, zadnji štirje kilometri niso lahki po 16 že pretečenih. To je to zaenkrat, kar dopušča telo, na žalost. Za Johannesa ni bilo zadosti goriva. Dobil sem informacije, mi je pa Mitja Drinovec zelo pomagal na zadnjem smuku in močno porinil ter mi dal še kakšen kilometer, tako da hvala, Mitja,« je o zadnjih kilometrih dejal Fak. O primerjavi olimpijskih medalj iz Vancouvra in Pjongčanga pa je menil: »Obe sta zelo lepi. A če gledam po tem, s kakšnega položaja sem se vrnil in v kakšnem stanju je bilo moje telo, je bila ta zelo, zelo dragocena. Potrudil se bom tudi v prihodnje, da bom zdrav, in potem lahko upamo na najboljše.« Stfl ZOI • Iz slovenskega tabora Srečen in žalosten hkrati Kranjec tik pod zmagovalnim odrom V nedeljo je za najboljšo slovensko uvrstitev poskrbel alpski smučar Žan Kranjec, ki je veleslalom končal tik pod stopničkami, na četrtem mestu. Olimpijski veleslalom je dobil Avstrijec Marcel Hirscher, ki si je po kombinacijski zmagi priboril še drugo zlato kolajno. Srebro je z zaostankom 1,27 sekunde osvojil Norvežan Henrik Kristoffersen, bron pa Francoz Alexis Pinturault, ki je zaostal 1,31 sekunde. Najboljši slovenski ve-leslalomist Žan Kranjec je bil po prvi vožnji deveti, nato pa pristal tik pod zmagovalnim odrom, štiri desetinke od velikega slavja. Veleslalomska preizkušnja na olimpijskih igrah v Pjongčangu je pomenila enega vrhuncev pričakovanj v slovenskem smučarskem taboru. Žan Kranjec jih je izpolnil, dosegel vrhunsko uvrstitev, a po drugi strani obtičal tik pod stopničkami. Meja med prvimi tremi ter četrtim in vsemi za njim je na olimpijskih igrah še posebej velika. Tudi Žan Kranjec slovenski alpski smučar je priznal, da je po današnjem razpletu in osvojenem četrtem mestu imel nekaj časa mešane občutke. »To je takšen dan, ko si lahko tako vesel kot žalosten. Težko je. Ponosen sem, da sem naredil takšen dober rezultat. Prej sem bil bolj razočaran, ko sem čakal, ali bo kdo naredil napako. Kakorkoli obrnem, danes so bili pač trije boljši. Upam, da se bo kdaj obrnilo meni v prid. Mogoče že v Kranjski Gori. Se pa na takšnih tekmah veliko naučiš, predvsem to, da je treba biti borec v obeh vožnjah,« je prva občutja po končani tekmi novinarjem v izteku smučišča Jon-gpjong razlagal Kranjec. Risi do zmage nad Slovaki, za nagrado z Norvežani Slovenska hokejska reprezentanca je odlično opravila skupinski del tekmovanja. Po zmagi nad ZDA (3:2 - po podaljšku) in visokem porazu z Rusi oz. olimpijskimi športniki iz Rusije (2:8), jih je v tretji tekmi čakala Slovaška. Dramatično tekmo so Slovenci obrnili v svojo korist, po kazenskih strelih so slavili z rezultatom 3:2. S tem so v svoji skupini osvojili 2. mesto, takoj za Rusi. 1. Rusija 6 točk 2. Slovenija 4 točke 3. ZDA 4 točke 4. Slovaška 4 točke Jan Muršak, kapetan Slovenije: »Vedeli smo, da bo tekma zelo pomembna. Vedeli smo, da smo ena-kovrednejši tekmeci Slovakom, kot smo bili Rusom. Ko smo po-vedli z 2:0, smo se mogoče malo ustavili in dovolili, da so izenačili. Sem pa vesel, da smo se na koncu pobrali in zmagali. V podaljšku smo spet igrali s tremi napadalci, a sem bil že kar malo utrujen, noge so bile trde. Včasih so bile kakšne boljše rešitve od teh v podaljšku, je pa po kazenskih strelih vedno lepo zmagati. Je malo več treme in nervoze, a so nekateri igralci pokazali tehnično znanje in nas popeljali do zmage.« Slovenska hokejska reprezentanca se bo v kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v četrtfinale pomerila z Norveško. Dvoboj bo v torek ob 8.40 po slovenskem času. Pari kvalifikacij za četrtfinale (torek, 20. 2.): 4.10 ZDA - Slovaška 8.40 Slovenija - Norveška 13.10 Finska - Južna Koreja 13.10 Švica - Nemčija Razpored četrtfinala (sreda, 21. 2.): 4.10: Češka - ZDA/Slovaška 8.40 Rusija - Slovenija/Norveška 13.10: Švedska - Švica/Nemčija 13.10: Kanada - Finska/J. Koreja sta Spored ZOI (od 21. do 25.2.) 1 Sreda, 21. februar: - končne odločitve (7) Alpsko smučanje: 03.00 smuk, ženske (Maruša Ferk) Smučanje prostega sloga: 05.15 smučarski kros, moški (Filip Flisar) Smučarski tek: 11.00 ekipni sprint, prosto, moški (Janez Lampič, Miha Šimenc) ekipni sprint, prosto, ženske (Anamarija Lampič, Katja Višnar, Vesna Fabjan) Hitrostno drsanje: 12.00 ekipno zasledovanje, moški ekipno zasledovanje, ženske Bob: 12.40 dvosed, ženske, 3. in 4. vožnja Hokej na ledu: ženske: 08.40 tekma za 3. mesto - preostala tekmovanja Deskanje na snegu: 01.30 akrobatski skoki, kvalifikacije, moški Umetnostno drsanje: 02.00 ženske, kratki program Smučanje prostega sloga: 03.30 smučarski kros, kvalifikacije, moški (Filip Flisar) Smučarski tek: 09.00 ekipni sprint, prosto, kvalifikacije, moški (Janez Lampič, Miha Šimenc) ekipni sprint, prosto, kvalifikacije, ženske (Anamarija Lampič, Katja Višnar, Vesna Fabjan) Curling: 01.05 ženske, moški, predtekmovanje Hokej na ledu: moški, četrtfinale: 04.10 1. tekma 08.40 2. tekma 13.10 3. in 4. tekma Četrtek, 22. februar: - končne odločitve (8) Alpsko smučanje: slalom, moški (Štefan Hadalin, Žan Kranjec) 02.15 1. vožnja 05.45 2. vožnja Alpsko smučanje: kombinacija, ženske (Maruša Ferk, Ana Bucik, Tina Robnik) 03.00 smuk 06.30 slalom Smučanje prostega sloga: 03.30 snežni žleb, moški Nordijska kombinacija: ekipno, velika skakalnica/4 x 5 km 08.30 skoki 11.20 tek Hitrostno drsanje: 11.00 500 m, moški 1000 m,ženske 5000 m štafeta, moški Biatlon: 12.15 štafeta 4 x 6 km, ženske Hokej na ledu: ženske: 05.10 finale - preostala tekmovanja Curling: 01.05 moški, ženske 12.05 polfinale, moški Deskanje na snegu: 04.00 paralelni veleslalom, kvalifikacije, ženske (Gloria Kotnik) paralelni veleslalom, kvalifikacije, moški (Rok Marguč, Žan Košir, Tim Mastnak) Petek, 23. februar: - končne odločitve (6) Deskanje na snegu: 01.30 akrobatski skoki, ženske Umetnostno drsanje: 02.00 ženske, prosti program Smučanje prostega sloga: 05.15 smučarski kros, ženske Hitrostno drsanje: 11.00 1000 m, moški Biatlon: 12.15 štafeta 4 x 7,5 km, moški (Jakov Fak, Klemen Bauer, Miha Dovžan, Mitja Drinovec, Lenart Oblak) Curling: 07.35 tekma za 3. mesto (m) - preostala tekmovanja Smučanje prostega sloga: 03.30 smučarski kros, kvalifikacije, ženske Curling: 12.05 ženske, polfinale Hokej na ledu: moški, polfinale 08.40 1. tekma 13.10 2. tekma Sobota, 24. februar: - končne odločitve (8) Deskanje na snegu: 02.00 akrobatski skoki, moški Alpsko smučanje: 03.00 ekipna tekma Deskanje na snegu: 04.00 paralelni veleslalom, ženske (Gloria Kotnik) - paralelni veleslalom, moški (Rok Marguč, Žan Košir, Tim Mastnak) Smučarski tek: 06.00 50 km skupinski start, klasično, moški Hitrostno drsanje: 12.00 skupinski start, moški skupinski start, ženske Curling: 07.35 finale (m) 12.05 tekma za 3. mesto (ž) Hokej na ledu: 13.10 tekma za 3. mesto (m) - preostala tekmovanja Bob: 01.30 štirised, 1. in 2. vožnja Nedelja, 25. februar: Umetnostno drsanje: 01.30 revija Slavnost: 12.00 sklepna slovesnost - končne odločitve (4) Bob: 01.30 štirised, 3. in 4. vožnja Smučarski tek: 07.15 30 km skupinski start, klasično, ženske (Anamarija Lampič) Curling: 01.05 finale (ž) Hokej na ledu: 05.10 finale (m) 18 Štajerski Križemkražem torek • 13. februarja 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIZ - Ansambel Galop Zvesti klasični narodno- Ansambel Galop je nastal pred desetimi leti, ko so se ljubitelji na-rodno-zabavne glasbe in prijatelji odločili, da ustanovijo trio s pevcem in pevko. V teh desetih letih se je zasedba nekoliko spremenila, od začetka pa sta v ansamblu ostala pevec Matej in pevka Nina. Sedež ima v Tunjicah pri Kamniku. Sestavljajo ga harmonikar Matic Mo-horič iz Železnikov, basist Matjaž Vojsk s Stefanje Gore nad Cerklja-mi na Gorenjskem, kitarist Janko Kokalj prav tako s Stefanje Gore, vokalista Matej Omovšek in Nina Uršič, oba iz Tunjic pri Kamniku. Preigravajo narodno-zabavno glasbo, ker pa je danes treba na nastopih zadovoljiti vse glasbene okuse, poskrbijo tudi za zabavne domače in tuje ritme, v zadnjem času so še posebej popularne dalmatinske uspešnice. Pri nastajanju novih skladb in s strokovnimi nasveti so jim doslej pomagali: Igor Šink, Brane Klavžar, Martin Vodlan, Bernard Miklavc, Bojan Zeme, Majda Rebernik, Helena Krmavnar, Urška Vrhovec, Milan Kokalj, Jože Vidergar, Igor Pirkovic in še mnogi drugi. Njihov repertoar je sestavljen iz nepogrešljivih, vsem dobro znanih narodno-zabavnih uspešnic, trenutno popularnih skladb in seveda lastnih skladb. „V zadnjem času smo mogoče najbolj poznani po dveh narečnih skladbah: Flet'n se mam in Ajga punca. S tema dvema skladbama smo tudi pri poslušalcih takoj jasno prepoznani kot ansambel ki prihaja z Gorenjske," pove Matej Omovšek. Danes mladi ansambli ustvarjajo glasbo, ki bolj spominja na nekakšno pop narodno-zabavno zvrst, sami pa pri lastnih skladbah še vedno sledijo pristni klasični naro-dno-zabavni zvrsti. Tudi doživljanje čustev ob taki glasbi je popolnoma drugačno kot ob poplavi nekih instant hitov, katerim smo priča danes, so prepričani. Nastopajo na veselicah, porokah in drugih prireditvah. Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1999 ^^ celila V Ptuju o Foto: Črtomir Goznik Prvi so 25. maja odprto igrišče za golf Ptuj preizkusili: Adam Osmančevič, profesionalni učitelj golfa, prof. William Barnett, profesionalni igralec golfa in arhitekt ptujskega igrišča, ter ptujski golfist Franc Gojčič. Zvesti klasični narodno-zabavni zvrsti VSAK ČETRTEK OB 20. URI ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ■3< NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za: Glasujete lako tudi na: Luka Pepi me in priimek:_ Naslov: Tel. številka: Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina MO Ptuj je od 1. januarja manjši za dve PČ, Hajdino in Markovce, ki sta postali novi občini. Novi občini sta tudi Sveti Andraž in Destrnik, ki je po uvedbi nove lokalne samouprave leta 1995 svojo usodo najprej delil s Trnovsko vasjo in Vitomarci. Lenart praznuje 10. obletnico razglasitve za mesto. V Ivanjkovcih so izglasovali samoprispevek, v petih letih bodo zbrali 71 milijonov tolarjev. V kareju avtobusna postaja se je pričela gradnja poslovno-sta-novanjskega objekta. V nekdanjem Fordovem slonu na Bregu so začeli urejati novo enoto ptujskih Lekarn. Na pogorišču nekdanjega ptujskega podjetniškega velikana Agisa se je ohranilo 450 delovnih mest. Sedem let po prvi strategiji razvoja turizma se Ptuj loteva priprave nove, ta naj bi gradila na premični kulturni dediščini. Novo strategijo pripravljajo tudi v ptujskem zdravstvu. Spodletel je še en natečaj za oddajo prostorov grajske restavracije. Problem bi po mnenju Ptujčanov lahko rešili tudi s kulturnim tolarjem v letu 2001, pred tem pa mora država iz tega naslova MO Ptuj vrniti 224 milijonov tolarjev za njen vložek pri dokončanju ptujske knjižnice v malem gradu. Na pobudo novinarke Majde Go-znik so se v pustnem času na Ptuju prvič srečale nekatere dosedanje mis Slovenije: Maja Šimec, Miša Novak, Alenka Vindiš, Janja Zupan in Tea Boškin. Pokroviteljica srečanja je bila Štefka Kučan. Slovenske lepotice so bile tako navdušene, da bodo poslej redne gostje ptujskega Kurentovanja. Že dolgo pa so si tudi želele, da bi se vse mis zbrale s podporo državnega protokola. Njihova pustna baza je postala gostilna Amadeus. V Združenih arabskih emiratih se je zgodilo nemogoče: Ptuj je zmagal v mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu. Po zaslugi dobre predstavitve, ki sta jo ob podpori videofilma Tinčka Ivanuše in diapozitivov mojstra fotografije Stojana Kerblerja in Črtomirja Goznika opravila oba prevajalca Peter Vesenjak in Tanja Osterman Renault, je kot edino neangleško in staro mesto zmagal v kategoriji B. Zmagal pa je tudi v posebni kategoriji za najboljšo predstavitev varovanja naravne in kulturne dediščine. Ptujski mestni svetniki niso uspeli s pobudo, da bi na posebnih prometnih površinah omejili enkraten dovoz zaradi sklenitve zakonske zveze na dve vozili. Ptujski kabelski sistem še naprej buri duhove, tudi zaradi prepočasnega lastninjenja, lastnici sistema sta še vedno MČ Ljudski vrt in Center. V Ormožu je prišlo do enega največjih stečajev doslej, vrata zapira podjetje za izdelavo in prodajo obutve - O moda 33. Na Prešernovi ulici na Ptuju še nikoli doslej ni bilo tako kritično, zaprtih je že 11 lokalov. Sanacija Orfejeve-ga spomenika, kljub večjim sanacijskim posegom v letu 1996, še ni končana. Treba bi bilo restavrirati temeljno ploščo in morda razmisliti tudi o stekleni zaščiti spomenika, nekateri pa bi ga preselili v prosto- re dominikanskega samostana, na njegovo mesto pa postavili repliko. 200 milijonov tolarjev občinskega denarja za gradnjo gimnazije Na Ptuju je začel veljati nov prometni režim, v peš cono, v Krempljevo, Lackovo in del Miklošičeve, se lahko z motornim vozilom pripeljejo le tisti, ki izpolnjujejo pogoje, določene v odloku MO. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je v svoji 10., jubilejni izvedbi gostila 896 slovenskih kmetij, ki so v ocenjevanje prijavile 1225 izdelkov. Na 19. konvenciji Evropskega združenja karnevalskih mest so podprli srečanje kožuharjev leta 2000 na Ptuju. Ob 100-letnici rojstva prof. dr. Antona Slodnjaka, ki se je rodil v Bodkovcih, so vJuršincih pripravili slavnostno akademijo. Ptujski mladinski hotel je pod streho. Zgrajen je do te faze, da bi ga lahko po vgraditvi opreme odprli, žal pa trenutno za to ni denarja. Za opremo hotela in CID-a bi "Lani smo se udeležili festivala Večer slovenskih viž v narečju v Ško-fji Loki, kjer smo osvojili nagrado občinstva. Ker je konec julija lani naša pevka Nina rodila, na drugih festivalih v letu 2017 nismo nastopili. V preteklosti pa smo nastopili tudi na drugih, tudi na 41. festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju, morda pa se kmalu spet vidimo. potrebovali okrog 140 milijonov tolarjev. Ptuj naj bi v prihodnje postal prepoznaven tudi po vin-sko-kulinaričnem festivalu. Gre še za eno prireditev v okviru leta ku-linarike in vina v slovenskem turizmu. Tednikova nova rubrika Iščete svoj stil, namenjena vsem tistim, ki želijo pri sebi nekaj spremeniti s pomočjo strokovnjakov, ki jo izvaja ekipa: Barbara Plavec (kretorka in stilistka), Neda Tokalic (kozmetičarka) , Vlado Čuš (strokovni vodja Olimpica, fitnes), Sašo Fenos (frizer), Dani Kolarič (frizer in vizaž-ist) ter Črtomir Goznik (fotograf) in Majda Goznik (koordinatorica), je naletela na dober odziv. V Cirkulanah so ob 100-letnici organiziranega kulturnega delovanja izdali zbornik. Zaradi pomanjkanja denarja je negotova usoda Knjižnice Lenart. Ob drugem občinskem prazniku so se v Kidričevem razveselili novega šolskega prizidka s petimi učilnicami in knjižnico. Delež MO Ptuj pri gradnji nove policijske postaje na Ptuju je komunalno urejeno nezazidano Organizatorji festivalov imajo danes probleme z maloštevilnimi prijavami na festivale, kar je zanimivo glede na veliko število novih mladih ansamblov, kar je z vidika konkurence sicer zelo dobro. Vtisi po festivalih so bili za nas vedno pozitivni, ansambel pridobi na kakovosti in prepoznavnosti; med ansambli se stkejo pre-nekatera prijateljstva. Morda pa je stavbno zemljišče ob Osojnikovi cesti. Na prvi javni razgrnitvi načrtov o ponovni gradnji med II. svetovno vojno porušene minoritske cerkve z baročnim pročeljem, so poudarili, da bo s to gradnjo mesto dobilo nazaj enega svojih zelo pomembnih spomenikov. Projekt je vreden 650 milijonov tolarjev. Na Ormoški cesti na Ptuju so odprli novi prodajni salon Renault. Mestni svetniki so izglasovali sklep o sofinanciranju gradnje nove ptujske gimnazije v višini 200 milijonov tolarjev. Šiviljstvo Scmidt Kidričevo zaposluje že 771 delavcev. V MO Ptuj so se ob 4. občinskem prazniku pohvalili z vidnimi uspehi na vseh področjih. Na Ptuju je po treh letih ponovno potekal regijski izbor za miss Slovenije 1999. Zmagala je Adelina Bombek (kasnejša finalistka miss Slovenije), druga je bila Danijela Draškovič, tretja Mihaela Margan. V Žetalah so odprli ambulanto splošne medicine, za njeno ureditev in opremo je občina Žetale prispevala tri milijone tolarjev. V ptujski bolnišnici imela udeležba na festivalu nekoč, kar se prepoznavnosti tiče, veliko večjo težo kot danes, ko obstajajo socialni mediji (facebook, instagram itd.), zato je prav, da ansambli iščejo druge pozitivne strani same udeležbe na festivalih. Letos imamo v načrtu nekaj novih skladb, morda bomo nastopili tudi na katerem od festivalov, predvsem pa se želimo dobro pripraviti na praznovanje 10-letnice v letu 2019, ko bomo izdali tudi zgoščenko," so pogovor sklenili člani ansambla Galop, ki stavijo na kakovost izvajanja glasbe in nastopa kot celote. MG bodo z lastnimi sredstvi zgradili novo dializo. Državni denar za ptujsko gledališče Na 30., jubilejnem festivalu domače zabavne glasbe so predstavili 71 novih melodij. Za novi ptujski most za pešce je mesto Ptuj prejelo nagrado britanskega združenja jeklarjev, ki vsako leto podeli nagrade za najboljše jeklene konstrukcije. Na zboru občanov v MC Jezero so podprli obkanalsko varianto hitre ceste Hajdina-Ormož z južnim mostom. Na mednarodnem srečanju o mitraizmu na Ptuju so obogatili dosedanja spoznanja o mitraizmu. Ob tej priložnosti so tudi odprli prenovljeni prvi mitrej na Spodnji Hajdini. Prvega oktobra so položili temeljni kamen za gradnjo nove ptujske gimnazije. Na pobudo Branka Goričana so slovenski slikopleskarji izvedli prvo državno tekmovanje s humanitarno noto, v okviru katerega so prepleskali nekdanje prostore otroškega oddelka ptujske bolnišnice, kjer naj bi pričela poskusno delovati negovalna bolnišnica. Minister za kulturo Jožef Školč je med obiskom na Ptuju zagotovil, da bo ministrstvo financiralo ptujsko gledališče, doslej zanj ni prispevalo skoraj ničesar, razen za sofinanciranje nekaterih projektov. V Kidričevem bodo o projektu sežigalnice v SV Sloveniji, ena lokacija je predvidena tudi na območju Taluma, razpravljali na zborih občanov. Tudi v slovenskem prostoru se ne morejo načuditi, da ima Pihalni orkester Ptuj takšne finančne težave, ko pa vendar ima za predsednika podžupana MO Ptuj, žena enega od godbenikov pa je tudi direktorica občinske uprave MO Ptuj, ki ima tudi zelo vplivno besedo pri proračunu. MO Ptuj bo že v začetku leta 2000 nadaljevala pogovore s kanadsko--avstrijskim milijonarjem Frankom Stronachom, lastnikom koncerna Magna, v katerem je povezanih 128 tovarn po vsem svetu, med njimi je tudi Steyr-Daimler Puch v Gradcu, o morebitni gradnji tovarne rezervnih delov za Chrysler v Ptuju oz. v njegovi bližini. Pripravila: MG Gjj Javno kopališče ni modna muha S tem ko se je nekdanja ptujska mestna oblat odrekla javnemu kopališču, to naj bi se zgodilo pred več kot 30 leti, je odrekla določen standard prebivalcem območja starega mestnega jedra in tudi drugim, ki imajo stanovanje, a so brez kopalnice. Stanovanj brez kopalnic je kar 40 odstotkov. V svetu je povsod tako, da imajo stara mestna jedra javna kopališča. V Ptuju pa smo se mu zaradi višjih interesov odrekli, kot da bi to bilo za mesto, če bi ga imeli, sramota. sov odrekli, kot da bi to bilo za mesto, če bi ga imeli, sramota. torek • 20. februarja 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna pasulj s kranjsko korenčkovajuha, cvetačna juha, kostna juha, mesna juha iz piščančje krompirjev golaž, juha, tortelini z klobaso, polnozrnata pečena svinjska ocvrte ribje palčke, lazanja, radič s drobovine, piščanec, hrenovka, jabolčna gorgonzolno omako, štručka, jabolčni rebra, krompir (pečen krompirjeva solata, fižolom, rulada polnjen z ješprenjem čežana zelena solata, zavitek skupaj z rebri), puding in gobami, motovilec, palačinke motovilec, sadje lešnikovi hrustavčki Piščanec, polnjen z ješprenjem in gobami Sestavine: 1 piščanec, 20 dag ješprenja, 5 dag posušenih gob, 3 čebule, šopek peteršilja, 6 žlic olja, sok 1/2 limone, sol, poper, mleta sladka paprika, timijan. Piščanca operemo, osušimo ter znotraj in zunaj natremo s soljo, poprom, papriko in timijanom. Polijemo ga z mešanico 4 žlic olja in limoninega soka. Za 4 ure ga damo na hladno. Ješprenj skuhamo v slani vodi in odcedimo. Suhe gobe namočimo v vroči vodi. Ko se napnejo, jih odcedimo. Čebulo narežemo na koščke in jo popražimo na 2 žlicah olja. Dodamo odcejene gobe in pražimo še 5 minut. Nato dodamo ješprenj in vse skupaj popražimo. Primešamo nasekljan peteršilj. S tako pripravljeno kašo nadevamo piščanca in ga »zašijemo« s kuhinjsko nitjo ali spnemo z zobotrebcem. Pečemo v pečici, segreti na 180 stopinj Celzija, 80-90 minut. Občasno ga polijemo s sokom, ki se cedi iz piščanca. Lešnikovi hrustavčki Sestavine: testo: 2 beljaka, 100 g naribane mlečne čokolade, 180 g sladkorja, 230 g mletih lešnikov, 1 va-nilijin sladkor; obliv: črna ali bela čokolada. Iz beljakov stepemo trd sneg in mu dodamo ostale sestavine. Iz nastale mase naredimo več klobas, premera približno 3 cm, in jih damo na hladno za pol ure. Klobase narežemo na kolobarčke, jih z rokami nekoliko sploščimo in jim tako popravimo obliko. Pečemo pri 180 °C približno 10 minut. Ko vzamemo piškote iz pečice, morajo biti še mehki, saj se strdijo šele pozneje. Ohlajene piškote do polovice pomočimo v raztopljeno čokolado. Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Sladki krompir postaja vedno bolj popularen Sneg še vedno prekriva naše kraje in končno si bo zemlja lahko spočila in se napila. Moramo ga biti veseli, saj je vsaj za zdaj preprečil še eno pozebo sadja. Tako imate dovolj časa, da se dobro organizirate in letošnje setve in sajenja na vrtu dobro planirate. Jaz pa nadaljujem s predstavitvijo nekoliko manj znanih vrtnin. Tokrat je na vrsti sladki krompir ali batata. Sladki krompir ni v sorodu z našim krompirjem, ne sodi v rod razhudnikov, kljub temu pa ga ne priporočam pridelovati v kolobarju takoj za njim, saj je gomoljni-ca. Sladki krompir ali batata je namreč v sorodu z lepim slakom, njegovo latinsko ime je Ipomea batata. Pogosto ga pri nas zamenjujejo s topinamburjem, čeprav tudi ti dve rastlini nimata prav nič skupnega. Včasih boste zanj kje slišali ime jam, vendar tudi tu ne gre za isto rastlino. Rastlina prihaja iz centralne ali južne Amerike, že to nam pove, da potrebuje veliko toplote in sonca, ni pa občutljiva na sušo. Lahko ga vzgojimo iz gomoljev, kupljenih v trgovini Res je, v teoriji je ta zadeva izvedljiva. V praksi pa se zelo pogosto zatakne, saj so ti gomolji največkrat tretirani tako, da ne ženejo novih poganjkov v trgovini. Meni se je po dveh mesecih na gomolju končno pojavil en mali kalček. Če vam uspe ohraniti gomolje do sedaj, je zdaj čas, da jih daste naka-liti. Rastlino preprosto položitev kozarec za vlaganje tako, da je spodnji del gomolja v vodi, zgornji pa gleda ven iz njega. Kmalu bo pognal v vodi korenine, zgoraj pa zelene poganjke. To se pri meni na gomoljih, kupljenih v trgovini, ni zgodilo. Ko zrastejo poganjki nekje 5-10 cm, jih preprosto izpulite iz gomolja. Lahko jih postavite v vodo, da se ukoreninijo, lahko pa jih daste ukoreniniti kar v zemljo. Treba pa je začeti zdaj, saj ta postopek vendarle traja nekaj časa. Ce pa svojih gomoljev še nimate, ni skrbi. Ze nekaj časa lahko sadike sladkega krompirja dobite v številnih vrtnarijah. Na vrtu Zanj izberite najbolj sončna, vendar odcedna mesta na vrtu. Potrebuje dobro pripravljeno, globoko zemljo, zelo smiselno ga je pridelovati na visokih gredah. Bolje uspeva pri nekoliko nižjih pH zemlje (okoli 6), zato ga nikoli ne sadite tja, kje ste v preteklem letu apnili. Če želite pridelati velike gomolje, ga morate gojiti na foliji ali posebni opori. Možno pa je tudi pridelovanje v večjih loncih, kjer se rastlina preveša iz njih. Rastlina zahteva veliko hranil, vendar ne priporočam gnojenja s hlevskim gnojem. Uporabimo pa lahko kompost (10 l/m2) ali kupljena peletirana organska gnojila. Je velika, bujna rastlina,ki potrebuje veliko prostora. Zato ga sadimo v vrsti vsaj 50 cm narazen, med vrstami pa naj bo vsaj 90 cm. Ce ga boste sadili pregosto, boste pridelali manjše gomolje. Sadimo ga, ko temperatura zemlje doseže 18 oC. Rastlina je plezajoča, hitro pokrije gredico. Vendar je ni dobro pustiti prosto plaziti se po njej. Potem se ponovno ukoreni-ni ob številnih listih, posledica pa je sicer veliko število zelo malih gomoljev. Zato sladki krompir Foto: Miša Pušenjak sadimo na folijo. Možno pa ga je saditi tudi v visoke posode, sode, premera več kakor pol metra, rastlino pustimo, da se preveša iz soda, v njem pa bodo zrasli tako iskani in želeni gomolji. V sodih je seveda potrebno redno dognojevanje, lahko pa uporabite tudi tekoča organska gnojila, ki so pri nas že na razpolago v trgovinah. Ko rastlina prekrije sod, gnojimo vsaj dvakrat tedensko. Prenehamo pa konec avgusta. Na prostem ga pobiramo nekje v oktobru, vsekakor pred mrazom, saj je nanj zelo občutljiv. V rastlinjaku pa lahko počakamo tudi nekaj dalj časa. Po spravilu gomolje sušimo pri 30 °C v povsem suhem prostoru. Le dobro posušene boste lahko hranili dalj časa v zimo. Čeprav je krompir res sladkega okusa, pa naj bi bil celo primernejša hrana za diabetike kakor naš krompir. Vsekakor je sladki krompir vrtnina za pustolovske, raziskovalne vrtnarje, saj pri nas nima najustreznejših pogojev. 20 Štajerski Križemkražem torek • 13. februarja 2018 M G DIR 24 Sezonska obolenja lahko prerastejo v resnejša stanja Na malih ekranih že nova sezona Se je vaš prehlad nevarno zapletel? Darja Gajšek, Blaž Švab in Urška Vučak obljubljajo zabavo! Raziskovalci ocenjujejo, da približno dvajset odstotkov prehladov in sezonskih grip lahko preide v hujša obolenja, kot so sinuzitis, bronhitis ali pljučnica. Pa veste, kakšni so simptomi teh obolenj? Sinuzitis ali vnetje sinusov oziroma sluznice obnosnih votlin občutimo kot pritisk ali bolečino v predelu sinusov. Nos je zama-šen in poln rumeno ali zeleno obarvane goste sluzi. Lahko imamo tudi povišano temperaturo, slab zadah, bolečine v zobeh ali kašljamo. Počutimo se lahko utrujene. Bronhitis ali vnetje sluznice večjih sapnic prepoznamo po zoženih in zasluzenih večjih zračnih poteh, zaradi česar se bo pojavil nadležen produktiven kašelj. Produktiven ali moker zato, ker ob kašljanju iz pljuč izločamo obilje goste sluzi. Poleg tega lahko ob dihanju slišimo piskajoče zvoke, ki po izkašljevanju izzvenijo. Pojavita se povišana temperatura in utrujenost. Pljučnica ali vnetje pljučnih mešičkov je zelo utrujajoče obolenje. Običajnim znakom prehlada ali gripe se v tem primeru pridruži še Foto: Dreamstime oteženo dihanje, ki je lahko boleče in pospešeno. Opazimo lahko nenormalno napihovanje prsnega koša ob dihanju, pojavijo se bolečine v pljučih, visoka telesna temperatura, mrzlica in znojenje. Če ste opazili znake zapletov prehlada ali gripe, je dobro obiskati zdravnika, da preveri razsežnost težav. Petra Rupnik Pljučnica ali vnetje pljučnih mešičkov je zelo utrujajoče obolenje, ki ga spremlja tudi oteženo dihanje. Zapleti se običajno pojavijo pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, kroničnih bolnikih, majhnih otrocih ali starejših ljudeh. Priljubljena narodno-zabavna oddaja Slovenski pozdrav se je s prvo letošnjo oddajo na spored vrnila v petek, ko sta gledalce spet pozdravila voditelja Darja Gajšek in Blaž Švab. Oddaja Slovenski pozdrav bo na sporedu v tradicionalno na-rodno-zabavnem terminu - na malih ekranih jo bomo spremljali ob petkih zvečer ob 20. uri. Priljubljenima voditeljema Darji Gajšek in Blažu Švabu bo tudi v novi sezoni družbo delala energična in dinamična Urška Vučak Markež, ki bo še naprej delila uporabne nasvete, v oddajo pa bo vnesla veliko humorja in nepredvidljivosti. V vsako oddajo bo tudi v novi sezoni povabljen osrednji gost - glasbenik, vodja ansambla, tekstopisec, aranžer, markantna osebnost, ki je pomembno krojila narodno-za-bavno glasbeno področje. Po uspešnem prvem tekmovanju Družina poje, v katerem se predstavljajo in pomerijo simpatične slovenske družine, ki obožujejo družinsko petje, se rubrika z novim tekmovanjem nadaljuje tudi v novem letu. »Sestavi bodo zelo različni, pomembno je, da so pevci v sorodu, in če je le mogoče iz več generacij. Pomembni sta volja in 'korajža' pri nastopanju, saj bodo skupine v živo spremljali Poskočni muzikanti, ki ostajajo hišni band, Foto: Žiga Culiberg prepevali pa bodo znane skladbe iz zakladnice domače glasbe,« so sporočili s televizije, kjer še vedno vabijo k sodelovanju nove družine, ki bi želele nastopiti v drugi sezoni rubrike Družina poje. N.S. avtor: janez pre5ečnik barvna prevleka, plesk velikzabojza kombinirano prevažanja blaga navedke razdalje mož, katerega žena je umrla sončni obrat luka ob eriejskem jezeru boštjan nachbar nadzemni deli repe, natje uradni jezikv izraelu globoka rečna dolina snov iz kvasovk rastlinska bodica lepotna vzpenjavka irena joveva del meseca ) riževo Žganje victor hugo organ voha kunec z ovnu podobno glavo bliskovitost televizija (žargonsko) na obod napeta tanka kožica, ki niha seč javni solistični nastop grški otok moralnost (knjižno) dodatek glavni jedi iz kuhane zelenjave "žlahtna" gospodar. panoga vladar cesarstva smučarka lapanja irhaste hlače hyundaijev model pisatelj pečiak tarča belokranjska reka italijanska tiskovna agencija tvar, materija nekdanji košarkar san epifanio (vzdevek) iztok čop prebivalec azijske podceline nemška vojna luka hitrostna tekma arnold tovornik skandinavsko moško ime muskatno vino, sauvignon sol solitraste kisline genij tesla država v zda pikantni sirov dip, nacho trpko italijansko rdeče vino delovna vnema indijansko plemensko znamenje rečica vid kavtičnik angleška filmska igralka (mary) igralka derek velika ameriška papiga bedak, osle ime več papežev zelenem evrskem bankovcu balerina klašnja drevesna skorja glasbeni znak zaton niko robavs britanski režiser (nicholas) bud spencer književnik župančič □ dobrota (starinsko) največji razred členo-nožcev IVRIT - pogovorni in uradni jezik Izraela, NINIVE - nekdanje glavno mesto asirske države na levem bregu Tigrisa, ROEG, Nicholas - britanski filmski režiser Skriti pomen najbolj priljubljenega cvetja Kakšen cvet podarjate Daje vrtnica kraljica rož in simbol večne ljubezni,je bilo zapisano že v mitologiji, njen sloves pa seje ohranil vse do danes. Kaj pa druge cvetlice, kakšen pomen skrivajo v svojih barvitih cvetnih listih? Moški zakoraka v cvetličarno, zbegano vrže pogled na obilje barvitega cvetja in s prstom pokaže na žametno rdeče vrtnice. Te najbolj pozna. To je varna izbira, ves svet podarja vrtnice, tu ni moč zgrešiti. Ampak veste, lahko bi zajadrali tudi v bolj razgibane vode. V nadaljevanju predstavljamo izbor najbolj priljubljenega cvetja in njihov simbolični pomen. Kaj simbolično poveste obda rova ncu z izročitvijo naslednjega cvetja. Orhideja: ta elegantna cvetlica je namenjena prefinjeni dami. Izraža ljubezen in naklonjenost do osebe, ki ji je namenjena. Gerbera: namenimo jo osebi, ki prestaja težke trenutke, saj na simbolični ravni iz življenja odganja stres in prinaša obilo veselja. Tulipan: primeren izbor za izražanje spoštovanja in ljubezni do partnerja ali drugega družinskega člana. Sporočilo: 'Rad te imam. Stojim ti ob strani. Rad bi te razveselil.' Flamingo: cvet, ki ni nič kaj skromen. Graciozno dviguje svojo glavo in simbolično nakazuje na obilje. Namenimo ga lahko partnerju, prijatelju ali družinskim članom. Sporočilo: 'Želim ti srečo.' Lilija: z žlahtno cvetlico se poklonimo čisti ljubezni. Sporočilo: 'Naj sreča nikoli ne mine.' Sončnica: simbol sonca. Predstavlja lažno bogastvo in lažno upanje. Anemona: prekrasna, nežna in elegantna cvetlica, ki nosi žalostno sporočilo. Najavlja namreč konec poti. No, morda pa to ni niti tako črno, če upamo na konec slabega obdobja. V.M. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 20. februarja 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da čeprav organizatorji ptujskega kurentovanja govorijo o uspešni letošnji prireditvi, narava dokazuje drugače:popoln neuspeh kurentov pri preganjanju zime. Govori se... ... da na neki šoli za zagotavljanje reda in discipline pri desetletnih učencih zahtevajo od občine sredstva za dodatnega učitelja. Ker je v razredu »kar« 26 otrok. Le kakšne superženske so bile pred desetletji naše učiteljice, ki so obvladale 42 otrok v razredu, pa niso niti enkratsam-krat pomislile, da bi zahtevale dodatnega sodelavca?! ... da se je okoljsko ministrstvo odzvalo na vabilo spodnjepodra-vskih županov k pogovorom o trasi bodoče hitrocestne povezave Ormož-Ptuj in njenega severno/južnega poteka šele sedaj, ko jih je k temu nalobirala ptujska sekretarka na ministrstvu za Slovence po svetu. Kako simbolično: za Ljubljano smo Spodnje-podravci očitno nekje »po svetu«, ne v rodni državi! Koga pa zanima cesta sredi neke džungle! ... da so na eni minulih sej mestnega sveta govorili tudi, da Prireditvenik bo pred obnovo Zelenikove ulice potreben arboristični načrt s pregledom obstoječe vegetacije (dreves) in pripravo mnenja o njihovi bodočnosti. Le koliko strokovnjakov bo potrebnih, da bodo ugotovili, da tam ne raste noben »arbor«, ampak kvečjemu kaka flikapovožene trave... ... da v naših kinodvoranah vlada 50 odtenkov sive, če pa pogledate skozi okno, pa boste videli prevlado 50 odtenkov bele. In vremenoslovci zatrjujejo, da nas bo razveselilo še kar nekaj belih odtenkov. ... da smo ta teden bili priča izgorevanju učiteljev: ponedeljek - brez pouka in 3 ure v fašenski povorki; torek - brez pouka zaradi pusta, nadomeščanje eno pomladno soboto, ko bodo z učenci pobirali smeti po občini; sreda - štrajk; četrtek in petek - izgorevanje na delovnem mestu. Še dobro, da bodo kmalu zimske počitnice ... ... da so nekoč na študentski Kurentanc vabili z geslom: »Se vidimo, če se prepoznamo!« Letos so ga malo prilagodili: »Se vidimo, če pridemo noter!« In eni se kljub pravočasnemu nakupu vstopnic pač niso videli. Ker so prišli noter tisti z brezplačnimi vstopnicami. Torek, 20. februarja 17:00 Ivanjkovci, krajevna knjižnica: pravljična ura z ustvarjalno delavnico 19:00 Lenart, knjižnica: Gorniško -literarno druženje s pisateljem Tadejem Golobom Sreda, 21. februarja 10:00 Kidričevo, Vrtec: srečanje staršev in otrok, rojenih leta 2017 z županom 18:00 Podlehnik, kulturno-turistični center: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 19:00 Ptuj, MuziKafe: 51. Huda pokušnja, avtor Noah Charney in vinar Domen Jaunik Četrtek, 22. februarja 11:30 Dvorjane, dom kulture: predavanje o samozaščitnem obnašanju 18:00 Majšperk, kulturno-poslovni center: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 18:00 Slovenska Bistrica, koncertna dvorana glasbene šole: skupni javni nastop učencev GŠ Slovenska Bistrica 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Ilustracija kot podoba preteklosti - odprtje skupinske razstave Sekcije ilustratorjev ZDSLU 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: Literarni večer s Tadejem Golobom Mestni kino Ptuj sreda, 21. februarja: 10:00 filmska čajanka: To so gadi (za upokojence); 20:00 O telesu in duši četrtek, 22. februarja: 19:00 Fantomska nit petek, 23. februarja: 16:00 Fant z oblaki; 18:00 Oblika vode; 20:00 Fantomska nit Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 2 6 6 2 8 3 6 4 5 4 9 2 9 8 9 4 3 5 8 1 4 7 2 9 6 3 Od torka do torka Tadejev znakoskop Iskrice Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ ©© €€ OOO Bik ¥¥ © €€€ OOO Dvojčka ¥¥¥ ©© € O Rak ¥ ©©© €€ OO Lev ¥¥¥ © €€€ OO Devica ¥ ©© € OOO Tehtnica ¥¥¥ © €€ OOO Škorpijon ¥¥ © €€€ OO Strelec ¥¥ ©©© € OO Kozorog ¥ ©©© € OOO Vodnar ¥¥¥ ©© €€€ OO Ribi ¥ ©© OOO Velja za teden od od 20. 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog do 26. februarja 2018 - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) •kifk »Življenje je nenavadna kupčija. Življenje nam dolguje malo, mi pa njemu vse. Edina prava sreča pride, če se z namenom razdajamo.« William Cowper *** »Če ima človek pomembno delo ter dovolj prostega časa in dohodkov, ki mu omogočajo, da ga pravilno opravlja, ima toliko sreče, kot je dobro za Adamovega otroka.« RichardTawney *** »Življenjska sreča je sestavljena iz trenutkov -majhnih, hitro pozabljenih dobrotljivosti, kot so poljub ali nasmeh, prijazen pogled ali iskren poklon. « Samuel Coleridge *** »Mislim, da... človeku ni dano doživetje sreče samo enkrat in potem nikoli več; v tebi se skriva in bo prišla tako zanesljivo kot smrt.. . « Isak Dinesen ■kick »Ko bom to in to naredil, bom pa srečen. Ampak ta sreča se kar izmika. Če nisem srečen zdaj, ne bom srečen, k.0 bom ...« JanaRijauec Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Aleksej Vidovič, Biš 22c, 2254 Trnovska vas. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Qelix UČILA Foto: smesno.si 22 Štajerski*TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 20. februarja 2018 Postanite imetnik kartice zveste Radia-Tednika Ptuj " ^ izkoristite ugodnosti pri 50 p^dmtt najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj . ¿'tajmfe TEDNIK * OOOOOl Janez Novak if: * Lepi spomini ne bledijo! KTO MKinnq wnü I Mtai H B| Za zdravo pitno vodo v Halozah Miiar Knefevit kandUst za sekretarja medubčirtsk cveta ZKS Maribor Spomnite se ¿ogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega, tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji 'prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. MIKROZELENJAVA: vse o namensko gojeni zelenjavi iz semen, ki jo gojimo nekoliko dlje ČEBULA: vse o osnovni vrtnini s številnimi odlikami PRAKTIČNO: objavljamo tabelo setev vseh zelišč in dišavnic, namenjenih vzgoji v rastlinjaku REVIJA, NAMENJENA IN POSVEČENA LJUBITELJSKIM GOJITELJEM ZELENJAVE, BALKONSKEGA CVETJA IN OKRASNIH VRTOV. &*< rt«Mfc0taU« 14 m ji «v »i« r4 Vse za lep vrt in čudovito . okolico Že v prodaji! Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvu Štajerski TCDNIK www.tednik.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Telefon 051 667 170. BUKOVA drva prodam, razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. NUDIMO celovite računovodske storitve za mikro in mala podjetja. EMERSIC TM, d. o. o., Formin 15 A, Gorišnica. Pokličite nas po telefonu 02/740 40 63 ali nam pišite na racunovodstvo@emersic.com KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 250 kg. Tel. 041-388-214. KUPIM motor AKME 13 KS za kosilnico BCS, lahko v okvari, in motor Tomos APN 6 in luščilec koruze, zmogljivosti 2 toni na uro. Tel. 041 261 676. KUPIMO traktor, lahko tudi s pripadajočimi priključki. Telefon 041 235 349. NESNICE, rjave, črne in grahaste, 19-tedenske. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PICERIJA Slonček iz Prešernove 19 zaposli osebo za razvoz pic (lahko tudi upokojenec). Informacije 031 301 116. ZAPOSLIMO disponenta za organizacijo prevozov v domačem in mednarodnem transportu. E-mail: info@lamot.si, tel: 040-296-391. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU oddam v najem 1-sobno stanovanje, v celoti opremljeno, nizki stroški. Tel. 051 356 346. NEPREMIČNINE PRODAMO gradbeni parceli na Ptuju, Sovretova pot, v izmeri 1.100 m2 in 654 m2. Telefon 041 442 528. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema 3 sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok zgrajen l. 1961 je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel.: 070-770234. www.tednik.si n iStajerskitednik I Stajerskitednik Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Podlehnik vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Podlehnik. Vidimo se v sredo, 21. februarja, ob 18. uri v Večnamenskem kulturno turističnem centru Podlehnik. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. i Projekt podpira občina Podlehnik. Lahkita prihodnosti I.SAZA5 Odern yADIOPTUJ www.radio-ptuj.si www.tednik.s Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Majšperk vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Majšperk. Vidimo se v četrtek, 22. februarja, ob 18. uri v Kulturno - poslovnem centru Majšperk. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Odern Projekt podpira županja občine Majšperk, dr. Darinka Fakin. Štajerski' www.radio-ptuj.si www.tednik. 108:00 12. Riil na Dt^lmiku 10:30 (Sjstiltia pr1 Francet' 11 i: JO Oddaja iz preteklosti 13:00 Vidra strani 15:00 italijanska trgovina - v živo I K:00 Majšperk ob prazniku Kulture 20:00 Kronika i/ občine Destmik 21:00 12. Bal na Dcstmiku 123:00 Vidco strani SIP Tli g 08:00 Kulturni pravnik v Skorbi 10:00 Ktillumi praznik v Prepoljali 11:05 Gostilna pr' Francet' 12:30 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 S pesmijo v novo leto 2 i :30 Kulturni pra/nik v Skorbi 22:30 Sreda v sredo 23:30 Vitieo stram PROGRAMSKI NAPOVED NIK več na spletni strani www.siptv.si 0K:00 Fašenk po Dornavsko 20IS ' 09:30 ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo ! fj:00 Seja sveta Lenart - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Veseloigra - Moža je zatajila 21:20 Utrip i/. Ormoža 23:00 Video strani Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 610 044; www.siptv.iii Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 54 27; 031 627 340 program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 2 GLASBO DO ffiOA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2U. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si 3838898114427 petek • 23. februarja 2018 Oglasi in objave Štajerski , 23 TOREK 20. februar 7:30Giasbena osmica (tuja), pori. 3:05 SKL S23E18, poa 3:30 Utrip Ormoža 9:45 Pomurski tednik 10:05 Glasba za vse, pori. 10:35 Pogled nazaj, pon. 10:55 Se&enca, pon. 11:00 Povabilo na kavo: Oton Mlakar, pon. :10 Povabilo na kavo: Oton Mlakar, pon, 11 £port(no): Marjan Lenanič, pon. 11:40 usta umetnost-februar, pon, ..... SREDA 21. februar 7:30 Glasbena osmica (slo,), pon. 8:05 SKLS23E18, pon. 8:30 Utrip Ormoža, pon, 9:45 Pomurski tednik, pon. 10:05 Kuhinj ¡ca, pon. 10:30 Glasba za vse, pon. 12:00 Ptujska kronika, por. 12:25 Kuhinji«, pon. 12:50 Sport(no): Marjan Lenartič, pon. 13:20 Dora:Tone Kregar, pon. 14:10 Videostrani 17:40 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (sbl pon. 19:00 Boksarski magazin S03E03, pon. 20:00 Ptujska kronika, por, 20:25 Sport(no): Marjan Lenartič, pon. 20:55 Povabilo na kavo: Oton Mlakar, pon, 21:25 Charlie Chapltn: V gledališču, pon. 22:00 Ptujska kronika, por, 22:25 Moja dežela, pon, 00:20 Videostrani ČETRTEK 22. februar . 7:30 Glasbena osmica (tuia), pon, J:05 SKL S23E18, pon. 8:30 Kuhinjica, pon. 8:55 Sekvenca, pon. 9:10 Pogled nazaj, pon. 9:30 Glasba za vse, pon. 10:00 Čista umetnost - februar, pon. 10:20 Sport(no): Aleksander Furek, pon. 10:50 Povabilo na kavo: Oton Mlakar, pon. 11:20 Vadba s Tamaro, pon, 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Dan D, pon. 13:55ChariieChapiin: Boksarski pivak, pon 14:25 Videostrani 17:40 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal 18:40 5port(no): Aleksander Furek, pon. 19:20 Povabilo na kavo: Oton Mlakar, pc 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Portal, pon. 20:40 G lasbena osmica (sloj 21:15 Komunalno podjetje Ptuj, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Pero Lovšin, pon. 23:40 Videostrani Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 23, lnfo®petv.tv, www.potv.tv 12:00 Ptujska kronika, pon 12:25 Gostilna »ft Franeet«, pon. 13:20 Pogled nazaj, pon. 13:40 Sekvenca, pon. 13:55 Čista umetnost - februar, pon. 14:15 Športnik leta 2017, pon, 14:30 Videostrani 17:40 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Sport(no): Aleksander Furek 18:55 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:30 Povabilo na kavo: Oton Mlakar, pon, 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Sekvenca, pon 20:40 Pogled nazaj, pon. 21:00 Boksarski magazin S03E03, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Dora: Tone Kregar, pon. 23:15 Videostrani J pon. Ni te ustavila strmina ne vročina, vztrajno si iskal pomoč v naravi, ker verjel si, da za vsako bolezen ena rozca raste. Le kje se skriva tista, ki bi lajšala trpljenje trpečim, le kje si, da te nisem našel, da žal mi prej je dih zastal, srce omagalo, utrujen sem zaspal in le v sanjah sem te pestoval. SPOMIN Vlado Gajšek KICAR 3 A 22. 2. 2018 mineva leto dni, odkar te več ni, a spomin na pre- Tvoji najdražji tekle dni nate živ Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega. ZAHVALA Ob boleči izgubi predragega moža, očeta, dedka in pradedka Jožeta Jerenka IZ BARISLOVCEV 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečena sožalja, topel stisk rok, darovano cvetje in sveče, za svete maše. Hvala vsem patrom, posebej patru Jožetu za molitev in mašo zadušnico, ter pogrebnemu podjetju Mir, gasilcem PGD Sela ter drugim društvom, praporščakom, DU Sela, sindikatu Talum, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano melodijo, govornicama Tatjani in Roziki za ganljive besede slovesa. Hvala vsem in vsakemu posebej. Tvoji najdražji PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Ji Poimčni-odrešenik na fraktori W Marjan Šareč o kanrfidatiMnjrogramu Kdo so ljudje ii njegovega ozadja na soočenjih igra Janoia Drnovifca? eSlavencuv, hi so se vrnili | Intervju: Tomoi Koile.čar www.reporter.si AFERA - Razkrivamo finančne poneverbe tajnih agentov Sove INTERVJU - Bojan Dobovšek, Dobra država: Stare strukture ohranjajo vpliv s kadrovanjem DOSJE - Zgodbe Slovencev, ki so se vrnili v domovino OSEBNO - Franci Breznik, najbolj postavni poslanec SDS Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava na dom. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. SPOMIN... Edini, ki ostane močan, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. Marija Gaiser S PTUJA 17. 1. 2015-17. 2. 2018 Spomin nate večno bo živel. Vsi njeni Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob izgubi predrage tete Marije (Micke) Plohl IZ BARISLOVCEV 4 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, patrom iz župnije sv. Vida in sosednjih župnij, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, darove v korist Karitas, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku Janezu Ferležu za prelepe besede in opravljen cerkveni obred, pevcem Mešanega pevskega zbora sv. Vida za zapete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir. Vsi njeni najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Od nas se je za večno poslovil dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Jožef Šegula IZ PODVINCEV 61 A Iskrena hvala vsem vam, sorodniki, prijatelji in znanci, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, Gasilskemu društvu Podvinci, gasilcem iz sosednjih društev, gospe Hedviki, gospodu Francu Čučku za poslovilne besede. Iskrena hvala Pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj in Splošni bolnišnici Ptuj. Še enkrat hvala vsem, ki ste bili z nami na njegovi zadnji poti in se ga boste spominjali z lepo mislijo. Žalujoči: vsi najdražji Umrli so d Danica Černenšek, roj. Planine, Ptujska Gora 90 A, roj. 1954 - umrla 4. februarja 2018; Denis Krajnc, Korenjak 6, roj. 1993 - umrl 5. februarja 2018; Berta Cvetko, roj. Žlahtič, Ormož, Dobravska ulica 13, roj. 1923 - umrla 6. februarja 2018; Stanislav Lovrenčič, Nova vas pri Ptuju 94, roj. 1934 - umrl 6. februarja 2018; Marija Horvat, roj. Gavez, Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, roj. 1926 - umrla 6. februarja 2018; Katarina Kužner, roj. Maroh, Kidričevo, Tovarniška cesta 15, roj. 1923 - umrla 7. februarja 2018; Rudolf Kralj, Ptuj, Dravska ulica 7, roj. 1946 - umrl 7. februarja 2018; Veronika Burina, roj. Žgeč, Žamenci 13, roj. 1936 - umrla 7. februarja 2018; Marija Plohl, roj. Cestnik, Barislovci 4, roj. 1924 - umrla 8. februarja 2018; Stanko Gojčič, Zgornja Hajdina 128 A, roj. 1947 - umrl 8. februarja 2018; Jože Jerenko, Barislovci 2, roj. 1926 - umrl 9. februarja 2018; Marija Novak, roj. Žunkovič, Medvedce 9, roj. 1919 - umrla 9. februarja 2018; Janez Bedenik, Ptuj, Trubarjeva ulica 7, roj. 1934 - umrl 9. februarja 2018; Štefanija Šprah, roj. Verdenik, Kidričevo, O,b gozdu 5, roj. 1940 - umrla 11. februarja 2018; Jožef Šegula, Podvin-ci 61 A, roj. 1938 - umrl 10. februarja 2018; Frančiška Mahorič, roj. Toplak, Ptuj, Čufarjeva ulica 6, roj. 1934 -umrla 11. februarja 2018; Milan Munda, Mala vas pri Ormožu 2, roj. 1961 - umrl 12. februarja 2018; Franc Toplaj, Kukava 69, roj. 1941 - umrl 12. februarja 2018; Štefan Nežmah, Skorba 51, roj. 1920 - umrl 13. februarja 2018; Franc Kovačec, Zamušani 43, roj. 1953 - umrl 14. februarja 2018; Marija Tušek, Pobrežje 157, roj. 1932 - umrla 14. februarja 2018; Darko Mlakar, Draženci 27, roj. 1966 -umrl 14. februarja 2018. Slovenija, Podravje • Uber pri nas: ministrstvo za, sindikati in taksisti proti Sindikati nasprotujejo prihodu prevoznika Uber Od konca januarja je v javni razpravi predlog ministrstva za infrastrukturo, ki bi omogočil prihod Uberja v Slovenijo. Zakonski predlog sproža vrsto pomislekov in vprašanj. Med drugim predlog ministrstva predvideva, da se taksi službe ne bi več regulirale na nacionalni ravni. Vsaka občina bi tako lahko sama določala pogoje za taksi storitve, kar bi verjetno zmanjšalo kakovost storitev. Obenem za nudenje prevozov avtomobil ne bi več potreboval ta-ksimetra, ki beleži stroške vožnje. To bi lahko povečalo cene prevozov in s tem izničilo glavno prednost prihoda Uberja, ki cene uravnava na podlagi ponudbe in povpraševanja. V prometnih konicah so cene prevoza pri Uberju zato tudi do trikrat Kaj je Uber Uber je mobilna aplikacija, ki uporabnikom omogoča, da na preprost način prikličejo voznika, ki jim bo nudil prevoz. V nasprotju s taksi službami te prevoze lahko nudi vsak voznik. Ceno prevoza vnaprej izračuna aplikacija. višje. Čeprav zakon določa krepitev javnega prometa, dejansko spodbuja ravno nasprotno. Pri Uberju imajo namreč podobne platforme negativne posledice na javni prevoz. Vozniki taksijev tovrstnim rešitvam nasprotujejo in opozarjajo, da so že zdaj preobremenjeni. Mnogi namreč na dan delajo več kot osem ur, ministrstvo pa namesto krepitve njihovega delovnega položaja, tako da bi s tahografi beležilo ure voženj in počitka, to področje dodatno de-regulira in jih izpostavlja še večjemu izkoriščanju. »Načrtno rušenje delovnih razmerij« Tudi sindikati nad predlogom niso navdušeni in opozarjajo, da ministrstvo v pripravo zakona ni vključilo socialnih partnerjev, čeprav bo imel zakon pomembne posledice za de- Foto: Profimedia Fotografija je simbolična. lovnopravni položaj delavcev. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko meni, da prihod Uberja kaže na to, da je očitno namen posamezne politike znotraj vlade delavca zamenjati Plusi zagovornikov - Uberjeve cene prevozov so nižje. - Hitrejši je od taksija (manj čakanja). - Dodaten zaslužek Ubetjevih voznikov ob delu. - Uporabniku prijazna aplikacija. - Pripeljal bi tudi prevoze z električnimi avtomobili. Minusi nasprotnikov - Uberjevi vozniki niso zaposleni, prejemki so nizki. - Avtomobil in opremo si morajo vozniki zagotoviti sami. - Cene taksi storitev so pri nas že tako nizke. - Uberju podobne aplikacije pri nas že obstajajo. - Ob večjem povpraševanju so cene prevozov višje. z izvajalcem storitve, delodajalca pa z naročnikom storitve. »To pomeni rušitev delovnih razmerij v Sloveniji, načrtno izigravanje uveljavljenih standardov,« poudarja. Tea Jarc iz Sindikata Mladih Plus pa opozarja, da se s tem širijo prekarne oblike dela. Kršitve delovne zakonodaje so povzročile, da so to obliko dela v številnih državah prepovedali. Zaposle- nim namreč ne priznava statusa zaposlenih, ne glede na obseg dela, ki ga opravijo. M.K. Maribor • Uvoz delov teles popolnoma zakonit, obstaja skrb za varnost zdravja V UKC Maribor naročili 39 človeških glav Zdravstveni inšpektorat bo vzel pod drobnogled uvoz delov človeških teles iz ZDA, saj je mednarodna preiskava pokazala, da je 39 glav končalo v UKC Maribor. Razlog za preiskave ameriške zvezne policije FBI v ameriških podjetjih, ki izvažajo dele človeških teles za medicinske in raziskovalne namene, naj bi bil, da so podjetja izvažala tudi trupla, okužena z različnimi boleznimi (mrsa, HIV, hepatitis). To naj bi predstavljalo tveganje za okužbo tistih, ki trupla uporabljajo v raziskovalne in učne namene. Slovenski zdravstveni inšpektorat je že napovedal izvedbo nadzora. Po uvedbi preiskave FBI v ameriških podjetjih se je namreč izkazalo, da so dele trupel izvažali tudi v Slovenijo. Kot so na zdravstvenem inšpektoratu še pojasnili, bodo poizvedovanje o uvozu trupel v Slovenijo obravnavali kot prijavo. Med letoma 2012 in 2014 so v Slovenijo uvozili 39 zamrznjenih človeških glav, uvoznik pa je bil Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Anatomske preparate so potrebovali za izobraževanje specialistov otorinolaringologov. Kot so pojasnili, se namreč najzahtevnejših kirurških postopkov pri operacijah grla, vratu, nosu ali ušes ni mogoče Policija zadevo preverja Na mariborski policijski upravi o primeru uvoza delov človeških teles še niso bili obveščeni, a zadevo preverjajo. Odgovornih na UKC Maribor ne skrbi, da ameriško podjetje preiskuje FBI, saj so dobili pisno zagotovilo, da so darovalci izpolnili ustrezne izjave. Iz ZDA so sicer dele teles pošiljali po vsem svetu. Za zmrznjeno človeško glavo iz ZDA je treba odšteti 500 evrov. učiti drugače kot na človeškem materialu, za učenje pa ne potrebujejo celega telesa. Nič spornega Etične zaveze Odločitev za uvoz iz podjetja MedCure so v UKC Maribor sprejeli na podlagi pozitivnih ameriških in evropskih referenc ter podanih zavez o etičnem delovanju te institucije. Ameriškemu podjetju so sicer Pri uvozu tujih teles ne vidijo nič spornega, zeleno luč je po poročanju medijev dala komisija za medicinsko etiko. Področje preprodaje delov človeških teles je v ZDA sicer povsem zakonito, a je med slabše reguliranimi. Človek za časa življenja podpiše dokument, s katerim preda svoje truplo v raziskovalne namene. Posebna podjetja lahko po njegovi smrti dele telesa prodajo. Med njimi je podjetje MedCure iz Portlanda, ki na leto razpošlje okrog deset tisoč delov človeških teles, od tega okoli 20 % v tujino. I Foto: Reuters plačali le stroške prevoza in priprave materiala od 500 do 700 evrov na glavo, kar da je po njihovih navedbah bistveno manj, kot bi plačali v Sloveniji. Trupel za potrebe UKC Maribor niso mogli zagotoviti na inštitutu za anatomijo ljubljanske medicinske fakultete, saj so tam zavezani obljubi donatorjem, da bodo njihova telesa uporabili izključno na fakulteti v Ljubljani. Brez nalezljivih bolezni Na inštitutu za anatomijo mariborske medicinske fakultete so pojasnili, da uporabljajo samo trupla, ki so jih prostovoljno donirali darovalci osebno, torej so želeli svoje telo po smrti podariti v znanstvenoraziskovalne in učne namene. Ob tem so bili vpisani v register darovalcev in prejeli ustrezen dokument. Po smrti so njihova trupla na inštitut pripeljali z ustreznim vozilom za prevoz pokojnih, vsi so iz Slovenije, za vsakega posameznika pa imajo tudi podatke o boleznih, ki jih je prebolel ali pre-boleval, ter o vzroku smrti. Trupel tistih, ki so imeli katerokoli izmed zelo številnih nalezljivih bolezni, vključujoč hepatitis, HIV in mrso, ne sprejemajo. Žiga Kariž ■cs C? -G* ^cCb O- Rodile so: Simona Lah, Podvinci 123 A, Ptuj - deček Bine; Natalija Vaj-da, Orešje 124, Ptuj - deklica Lucija; Suzana Vrbnjak, Zagrebška cesta 107, Ptuj - deklica Aneja; Zdenka Šamperl, Bratislavci 60, Polenšak -deček Lian; Nuša Šegula, Breg 18, Majšperk - deklica Stella; Tea Si-monič, Apače 252, Lovrenc na Dravskem polju - deček Jakob; Natalija Cizerl, Janežovski Vrh 14 B, Destrnik - deklica Karina; Vesna Korošak, Slovenskogoriška cesta 5, Ptuj - deklica Valentina; Barbara Kuhl, Kosta-njevec 35, Zgornja Ložnica - deček Jernej; Helena Petrovič, Trdobojci 77, Zgornji Leskovec - deček Julijan; Eva Kresnik, Tomšičeva ulica 30 A, Slovenska Bistrica - deklica Nuša; Jasna Orešič, Ob potoku 11, Poljča-ne - deček Vito; Darinka Planinšek, Apače 292, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Maša; Irena Žorž Hrastnik, Gregorčičeva ulica 2, Zgornja Polskava - deklica Sara. Poroke - Ptuj: Vojko Svenšek in Karmen Kešpert, Kungota pri Ptuju 61. O Sfv _ * O ^ - O C? _ Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Danes bo oblačno, na zahodu bo povečini suho, drugod bo občasno rahlo snežilo, nekoliko pogosteje v vzhodni polovici Slovenije. Na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja, tudi v notranjosti Slovenije bo še vetrovno. Najvišje dnevne temperature bodo od -1 do 2, na Primorskem do 7 °C 4 dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 20.02.2018 21.02.2018 22.02.2018 23.02.2018 * ** * *** 1 1 -1 -2 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 2 2 0 -1 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan A A A A Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 7.5 m/s Hitrost vetra 3 m/s