Štev. 8, V Ljubljani dne 25. avgusta 1895. Leto I. Planinski Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Izhaja 25. dan vsakega meseca. Ikriiftt voiilki ilobi vnjo list zastonj. — Nečlane stane po 2 f(1il., dijake po 1 gld, 20 ki1, na leto: posamezne številke po 20 kr. Xu obliko in vsebino spisov sn t> — omeniti bi bilo a. dela sveta, da nima še v obče veljavnega imena, da obstoji iz več otokov, da edino Nova Holandija je večja (?) kakor naša Evropa i. t. d," Tako sodi Žiga Zois o tem spisu. Zadnja leta se je Vodnik marljivo bavil s starinoslovstvom in nabiral starinske spomenike. „Laibacher Wochenblatt" je začel pri občevati Vodnikov spis „Eomische Denkmahler in Illyrien 1818", a le eden list je prinesel večji odlomek; nadaljevanje tega spisa je izostalo vsled Vodnikove smrti. Ljubljanski muzej hrani Vodnikov rokopis „Itiuerarium 1808 in 1809", v katerem na kratko omenja svoja potovanja po Kranjskem in Štajerskem. Večinoma jo popotoval peš. Pri posameznih krajih navaja zlasti rudninske najdbe in rimske spomenike. Nabral je na svojih potovanjih tudi mnogo narodnega blaga, kakor n, pr. pesmi o Pegamu in Lambergarju, o kralju Matjažu, o liavbarju i. dr. Leta 1808. aprila meseca je bil Vodnik v Zalogu, v Kamni Gorici, v Rudniku, na Orljem, v Podinolntku, na Lesnem ftrdu, v Logu in v Lukovici. Maja meseca ga najdemo v bližini Šmarne Gore v Mednem, v Vikerčah, v Rucinu in Vapleniku. Oktobra pa jo udari peš iz Ljubljane «rez Savski most, Boldin do Krašnje. To pot je hodil 6 ur. Od ondod pa gre v Šent Ožbolt, na Vransko in mimo Kolenfia v Celje. 10 ur. 8. oktobra popoldne je prišel v dveh urah v Laški Trii, Nadaljeval je pot. v Rimske Toplico., na Zidani Most, v Radeče, v Hotemež, na Videm in v Krško, h Krškega krene v Novo Mesto, kjer ostane v gostilnici pri Kosi i mi v Kandiji in potroši 51 kr. Mimo Pogan i e in Mehovega je prišel v 6V2 urah v Metliko. Leta 1809. je bil avgusta v Trojanah, Hrastniku in v Sent O/.boltu, 4. septembra pa na Igu, kjer si je ogledal in zabeležil rimske spomenike. Ime Ig (Jig, Jih) razlaga Vodnik od juga (juh), ker je kraj južno od Ljubljane. 14. oktobra je sel z g. Villeneuve-jem v Kašelj. Potoval je pa tudi po drugih slovenskih krajih. Po vsej pravici pač trdimo, da je ravno veselje do prirodo in vnema za planinski svet, v katerega jo Vodnik tako rad pohajal, vzbujala v njeni pevski duh in odločilno vplivala na njega pesniško delovanje. Vodnik je prvi opeval v prav narodnem duhu mnogobrojne prirodne krasote naših planin, v nebo kipeče vrhove, liki srebrne niti po razpadlem kamenju se vijoče slapove in cvetlične preproge zelenih travnikov. Leta 1806. je izdal Vodnik svoje pesmi v posebni zbirki: „Pesme za pokušino". Ta knjižica ima za ilustracijo priprost obris Savice, onega veličastnega slapa, kateri je našega Vodnika tako zelo vnemal. Imenovati smemo torej Savico „ka-stalski vir narodnega pesništva". Kakor je bila grška Kasta!ija ob obronku Par-nasovem blizu Delf bogu Apolonu in muzam posvečen studenec, h katerega so zajemali grški pesniki navduševaltio moč, tako je tudi Vodnik srkal iz Savice pesniško navdušenost. Kdor je videl slap Savice v Bohinjski dolini, bode razumel Vodnikovo navdušenost, ko je pel: „Grem visoko pit Savico, Lepih pesmi hladni vir: Mojstru pevcev na zdravico Naj mi toče ta požir!" Kakor po/,ir iz hladnega vira divne Savice, tako tudi povzroča slap „Bohinjske Bistrice" v Vodniku velik vtis. Bohinjska Bistrica, katera v lepem slapu pada z vism-ine. vzbuja Vodniku pesniški duh, in zavzet po tej krasoti, opeva šum tako le: 1. 'Zpod Lisca skaka Bistriea, Pevska se vnema Iskrica. 4. Zlata po njemu Ribica, Igra po šumu Postrvca. Bohinjska Bistrica. 2. Poj d' in obrazi S črtami. Živo mi piši Z barvami. Po steni pleza Skalni sin -Objema zelen Jo bršlin. 3. Da se vpodobi Beli slap, Spenjen'ga 'zvirka Puli in hlap. 6. NA robu scd'va V lir dobrav, Kdo b' se po in.'I i Drknit' bal? 7. 8. ' 9. Znii se še gladka Smukne po vod nje — Vodica vanj za- DrČica, kosovo, gledana, Pobča k' je vzela Biit'co si prasne Stoje prestreže Bistrica. Nosovo. Ljubega. V Vodnikovem rokopisu je k tej pesmici pripisan pristavek v prozi (katerega pa jo pozneje prečrtal): „Pet bistro tekočih potokov poznam na Kranjskem: je Bistra v Ribnici, ki izvira v kotu nad Sodražieo pod Blokami, se izgublja v rupe blizu pod trgom, teče bistrejšo, Ribnica pa leze voljno; je Bistrica med Pivko in med Čiči, na Krasu dobiva ime, daje Reka, se izgublja pri Skocrjanu, menim, da izvira pod Duinom. tukaj pravijo izvirku, daje Ti ni a v; dve Bistrici izvirati v snežnikili. ena nad mestom Kamenikom, cd na nad Tržičem: boliinjska pa je peta, — v Bohinju puha iz Lisca hriba, ki se drži snežuikov tolminskih. Tri poslednjo ustuvajo v Savo. — Dobrave so visoko senožetno brdo, zad imajo strmo steno, ki je pod njo videti srebrni šum dvojega izvirka z viškega v strugo, — V i nce ne Dorpniastcr je učeni k postavljen v Ljubljani, mladeniče uči živo-pisati". Levstik tolmači to pesem in Vodnikov pristavek ter pravi, da je bil Dorpmaster (Dorfmeistcr) učitelj risanja v Ljubljani in Vodnikov prijatelj. Samo to ni dognano, ali ni liže poprej Dorfmeistcr načrtal izvira Bistrice, kakor bi se utegnilo soditi po pravem zapisku na 53. listu, ali ga morebiti pesnik samo v duhu (kakor govore popravljene besede vseh rokopisov) kliče k temu delu, videč Bistrico „puhati iz Lisca hriba". Levstiku se zdi, da bi utegnilo biti prvo resnica. Nadalje Vodnik popisuje vodo in breg, potem z Dorfmeistroin „sedeta na robu vrh dobrav". V pesmi „Klek" pripoveduje o copernica.il '■■■) in na kratko opisuje goro Klek v Veliki Kapeli v tej kitici: „Kader se iz Sonja mesta Grede proti Karlovcu, Karolinška kaže cesta Vsakemu hrib Klek v oko; On je ojster in visok, V meglo skriva se globok." Pravi biser Vodnikovih pesmi je pa brez dvombe oda „Vršac". V kako lepih verzih nam opisuje v glavnih potezah prekrasni razgled s slovenskega „Par-nasa", in kako vzvišeno opeva prirodne krasote naših planin! Vsaka kitica nas navdušuje, in zopet in zopet nas miče, da prebiramo ta pesniški umotvor, ki se tako le glasi: Vršae, po Triglavu narvišji snežnik med Bohinjem in Sočo. l. 2. Na Vrš&e stopivši sedi, Sklad na skladu se dviguje Nčznan svet se ti odpre, - Golih vrhov kamen zid; Glodaj 3 sivili pleš v sredi Večni mojster ukazuje: Zarod žlahtnih zel cvete. Prid' zidar se les učit! *) Na Kleku je baje shajališče slovenskih eopernic. katere tam po noči letajo na ples, doina pa namesto sebe puste škopnik. 3. 4, Divja koza prosto skače, Od muli daleč je govčd, Ak' vihar d revi valove, Zbegne v skale plašni trop, Strčsa votel glas bregove, Grom maje nebeški strop. Planšar z Mino po domače Lovec išče v snegu sled. 5. 6. Kmalu solnce čisto seje, Iz jezer stokrat blešči, Star mecesen redi veje, Vetru, zimi v bran stoji Tukaj bistra Sava 'zvira, Mati pevske umnosti, .Jezer dvanajst si nabira, Šola zdrave treznosti. 7. Tje pogledaj na višave, Kjer Triglav kipi v nebo; S. Tamkaj ravno Furlanijo, Štej snežnikov goličave, Kar dozre nardalj1 okó. Beneeansko zad morje, Bol' globoko Hrvatijo, Švajca bele gor' glavé. 9. 10. Bliz je polje Korotana, Orat1 vidim Štajerca, Bliženj sosed mi Ljubljana, Ziljska, t'rolska planšar'ca. Pod velikim tukaj Bogom Breztelesen bit' želim, čiste sape sred' mej krogom Menim, da že v neb' živim. Za svojega bivanja v Ljubljani je V. Vodnik stanoval v Frančiškanskih ulicah v tako zvani Keršbaumovi hiši št. 12. v pritličju, kjer je imel v najemu dve sobi z razgledom na Marijin trg. Svojo blago dušo je izdihnil dne 8. januvarija 1819. 1. Ob 9. uri zvečer ga je zadela kap. Spretni zdravnik in profesor anatomije na Ljubljanskem liceju Anton Melzer je sicer takoj potem prišel k Vodniku, a ni ga mogel več rešiti, in ob 10. uri je preminil ljubljenec slovenskega naroda, nas Valentin Vodnik. Vodnik je bil vsestranski delaven: bil je bogoslovcc, jezikoslovec, pesnik, starinoslovec, zgodovinar in prirodoslovec. Posebno vnet pa jo bil za prirodoslovje, kar ga je dovedlo v najlepše kraje slovenske. Vsekakor ga smemo prištevati prvim slovenskim turistom. Prehodil je najvišje gore slovenske in občudoval prirodne krasote, s katerimi je stvarnik ravno slovenski svet toli bogato obdaril. Levičnik pravi o njem v „Vodnikovem spomeniku: „Vodniku, očetu pevcev slovenskih, je bilo na, visokem in tihem Koprivniku še vse preglasno in prenizko. Tje gor na plešo Vršaca, v neposredno bližino starešine slovenskih gora ga je pogostoma gnalo, od koder se je oziral daleč daleč okrog po sinji daljavi. Pregledoval je od tod široki svet, pa to mu ni bilo v omamljenje duha, ker se ni do njega razlegal pozemetjsk i hrup, ampak samotna duša seje vsled strniečega občudovanja Stvarnikove vsegamogočnosti navzemaia čutil, iz katerih so se izeimile slavnoznane slovenske pesni enako vodici, ki se nabira iz posameznih delov snega". Leta 1858. so v Ljubljani in na Vodnikovem domu slovesno praznovali stoletnico njega rojstva. Izdali so tudi: „Vodnikov spomenik", v katerem so domači pisatelji v slovenskem in nemškem jeziku objavili večinoma Vodnikovemu spominu namenjene spise v vezani in nevezani besedi. Med temi spisi nahajamo tudi Fr. Svetličiča pesem „Valentinu Vodniku v spomin." Gledal je mladenič verno s polja ravnega v gore, Na katerih še Slovencev ni nobén bil, kar kdo vé; In zavzet krasote vrhov, ki se zora svétijo, Sklene priti mvnje, ako bilo bi še tak strm6. Prek usadov brez držajev, čez potoke brez brvi, Po skalovju brez stezice, skoz žamete brez gazi Neutrudeno se vpira v sklepu zvest veliko let, Da prileze na višave, in odpre se nov mu svet. čista sapa osuši mu potno čelo, in mivdd Z duhom pesniškim mu prsi, da veselja ne pozná Razun petja, ki edino je hladilo srčnih ran, Ktere seka sreča kriva pesnikom skor dan na dan. Kar je ondi Čutil, mislil, vtisne Sivo si v spomin, Vrne zopet urnih nog se v ravno polje z visočin, Stopi med rojake svoje, vbere strune, da doti«, Ino v vedno širjih krogih tjo čez meje se glasé. Roka gibčna mu zastane, ino pesnik — v grobu spi, V lepih pesmih, ki jih pel je, pa njegov spomin živi: In bo živel v vek iz veka — domovine naše kras, Mojster pevcev — dokler koli stal slovenski bo Pamas. — Otvoritev Vodnikove koče. tvoritev „Vodnikove koče" na Velem Polju se je vršila dne 19. "avgusta "jako slovesno in ob veliki udeležbi. V soboto I7./8. opolnoči se je odpeljalo iz Ljubljane lepo število izletnikov, katerim so se pridružili v Radovljici člani tamošnje planinske podružnice. V Lescah so izstopili, posedli na vozove ter se v nedeljo proti peti uri zjutraj pripeljali v Bohinjsko Bistrico, kjer jih je pozdravljalo pokanje topičev. Pred Bistrico je stal slavolok z napisom: „Pozdravljamo Vas, planinski sini, ki delujete v slavo domovini". Pii županstvu so bili izletniki prisrčno vzprejeti. Ob 8. uri so odkorakali skupno peš v Srednjo Vas, iiL zopet so pokali topiči. Tudi v Srednji Vasi so pozdravljali topiči došle hribolazce, kateri so se skupno udeležili službe božje. Po skupnem kosilu ob lj2 1. uri popoldne je odkorakala cela družba, kateri so se pridružili tudi Bohinjci in nekateri narodni letoviščniki, skozi Stare Fužine črez Vrtačo na Velo Polje. Na vsaki planini so pozdravljali planšarji in planšarice z živio -klici naše hribolazce, kateri so po kratkih počitkih dospeli okoli šeste ure zvečer k ¿Vodnikovi koči" na Volem Polju. Zagledavši kočo, okrašeno s planinskimi cveticami in narodnimi zastavami, so ji v pozdrav veselo zavriskali. Koča stoji na vzvišenem prostoru. Stavljena je iz macesnovega lesa, ima kuhinjo z ognjiščem in sobo. v kateri je 6 žimnic, 0 blazin in 12 odej, potem mizo, stole, kuhinjsko in jedilno opravo. Nad stropom pa je prostor za prenočevanje vodnikov in nosačev. Stavil jo je po naročilu Radovljiške podružnice „Slov. plan. društva" gosp. Jos. Bavhekar, obč. tajnik v Boh. Bistrici, kateri ji je izdelal tudi načrt. Priznati se mora, da se je stavitelju povsem posrečila stavba. Bodi mu na tem mestu izrečena topla zahvala, kakor tudi gospodu Jakobu Žumru iz Gorij, ki je podaril mizo in stole. Stopivši v sobo, so bili vsi presenečeni, ko so zagledali veliko podobo Valentina Vodnika v krasnem okvirju visečo na steni. Neimenovanemu darovalcu izrekamo za to lepo in pomenljivo darilo srčno zahvalo. Ko so si hrlbolazci ogledali kočo in se pokrepčali, prihajali so drugi tovariši z raznih strani, nekateri črez Krmo iz Mojstrane, drugi mimo Tolstca iz Srednje Vasi in še drugi iz Starih Fužin črez Vrtačo na Vele Polje. Vsi so bili srčno pozdravljeni in vzprejeti. Planšarji in planSarice so popevali ob svojih stanih. pred Vodnikovo kočo se je zažigal umetalni ogenj, iti veselo petje v Vodnikovi koči je pričalo, kako navdušenje je hribolazce navdalo. Dne 19. ob dveh po noči so vstali hribolazei ter odkorakali mimo Marije Terezije koče proti Triglavu, Bilo jih je 34, med njimi tudi ena gospodična. Kmalu se je pričelo daniti, in proti 6. uri so dospeli na vrh Triglava. Toplomer je kazal 1 stopinjo gorkote. Pot je, kakor znano, za trdne, zdrave in brezomotične hribolazce pač varna, toda tudi spretni iu izurjeni turisti so strmeli, ko so lezli ob robu malega, po sedlu med malini in velikim ter po robu velikega Triglava. Med potom so videli spominsko ploščo, katero sta v skalo dala vdelati preč. gosp. župnik Aljaž z I) o v joga in preč. g. kaplan Matjan z Jesenic v spomin stoletnice, kar je lazil naš slavni Vodnik na Triglav. Vrhu Triglava stoji, kakor znano, Aljažev stolp, o katerem že ves turistični svet govori. Predaleč bi segali, ko bi hteli vse dobrote tega stolpa popisavati in to neprecenljivo delo prečast. gospoda župnika Aljaža dostojno hvaliti. Knjiga, katera je v stolpu v vpisovanje položena, ima že polno inerodajnih laskavih priznanj. Angleži in Francozi, Nemci in drugi tujci, kakor tudi domačini hvalijo stolp in slave njega izumitelja. Po enournem bivanju vrhu Triglava, s katerega je bil prekrasen razgled, so se vrnili hribolazei po istem potu nazaj v kočo, kamor so dospeli okolo 10. ure dopoldne. Sedaj je prof. gosp. kaplan Piber iz Srednje Vasi slovesno blagoslovil kočo. Ta svečani trenotek je nepopisno vplival na navdušenje vseh navzočnih. Bodi preč. gospodu kaplanu za njegov trud na dolgi poti izrečena iskrena zahvala! Okoli koče je bilo zbranih 45 slovenskih turistov, med njimi S gospodične, mnogo plan-šarie, planšarjev, pastirjev, vodnikov in nosaeev, skupaj nad 60 oseb. G. Grčar, nad uči tel j iz Radovljice, je stopil kot zastopnik Radovljiške podružnice na verando ter z jedrnatimi besedami slikal razvoj slovenske turistike in „Slov, plan. društva". Z živimi besedami se je spominjal slavnega našega pesnika Valentina Vodnika kot prvega slovenskega turista. Zaklieal mu je trikrat „slava", in iz grl vseh pričujočih je zagrinelo „slava", da je dolgo, dolgo odmevalo po pečinah. Dalje je naznanil, daje Radovljiška podružnica v večni spomin stoletnice, kar je Vodnik ravno pred 100 leti lazil po Triglavu in dne 10. in 20. avgusta 1795. 1. prenočeval na Volem Polju, sklenila to kočo imenovati „Vodnikovo kočo". Po teh besedah je zdrsnilo zagrinjalo raz tablo, ki je na pročelju koče in na kateri je zapisano „Vodnikova koča". V tem trenotku so zavri skal i navdušeni hribolazei in zagrmeli streli. Govornik se je potem še dalje hvaležno spominjal ustanovitelja Radovljiške podružnice, gospoda dr. Janka Vilfanu, izrekel iskreno zahvalo gospodu Jos. Rav-hekarju, ki je tako trudoljubivo stavil Vodnikovo kočo in požrtvovalno deloval, da se jo slavnost tako lepo vršila : zahvalil se je dalje še vsem onim dobrotnikom, ki so pripomogli k stavbi in opravi te lepe koče, in naposled izrekel zahvalo vsem udeležencem. Nato je g. Hauptman prečita! pozdrav načelnika osrednjega društva gospoda prof. Fr. Orožna. V imenu Kamniške podružnice je pozdravil nje odbornik gosp. .M, Kos in v imenu Saviuske podružnice nje načelnik g. Fran Kocbek. Gospod Ravhekar .'pa je v imenu domačinov izrekel pozdrav in se spominjal zastopnic nežnega spola, ki se niso ustrašile dolzega in utrudljivega potovanja in s tem izkazale čast „Slov. plan. društvu". Okolo 11. ure dopoldne so vzeli hribolazei slovo od prijazne koče, krasnega Velega Polja in mogočnega glavarja naših planin, veličastnega Triglava. Zapeli so še dve kitici pesmi „Tam. kjer boli so snežniki", — potem pa se razšli na razne kraje, pojoč in vriskajoč. Večinoma so krenili črez Vrtačo v Stare Fužine in v Boh. Bistrico, kjer so prenočili, drugi dan. pa skupno ¡zleteli k Bohinjskemu jezeru in k Savici. Tako se je izvršil krasni izlet in slovesna otvoritev tretjo slovenske planinske koče, kočo Vodnikove. Osrednjemu odboru „Slov. plan. društva" so pismeno in brzojavno čestitali: društvo Oeskveh turistu v Praze, Tatransko društvo v Krakovu, Graška podružnica Touristencluba in Nemškega in avstrijskega plan. društva Dunajska podružnica Austria". Aljažev stolp na Triglavu. m _ ... .v. rjUJI^no 7. avgusta opoldne je prvikrat solnee obsijalo najvišjo stavbo na Slovenskem. ki jo je tako duhovito zasnoval vle. gospod župnik .). Aljaž in po njegovem načrtu tako lepo izvršil g. Belec, kleparski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano. Ta dan bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenske turistike. Težavno je bilo spraviti stolp na vrh Triglava. Sest korenjakov, ki so od mladega vajeni hoji po njega strminah, je znosilo v tednu dni posamezne, 15 do 20 kg težke kosove na višino. Tukaj so jih sam g. Belec in štirje pomočniki zopet v petih urah sestavili, staknili, zatrdili in na vse strani pričvrstili. Štiri močne bakrene vrvi, katere so vrhu stožaste strehe zavite v klobčič, so izpeljane v skale in vanje krepko pritrjene, peta bakrena vrv pa drži v bližnje snežišče na severni strani kakih 30 metrov daleč. Le-ta bode bolje odvajala strelo od stolpa ter od klinov in žrebljev, ki so zabiti v skalovje in zaliti s cementom. Stavba je okolo in okolo obložena z 1 m visokim kamenenim zidom, da bode uspešneje kljubovala viharju. Vrata so majhna zato, da burja nima tolike moči; zapirajo se sama. Zunaj stolpa je edino slovenski napis, znotraj pa glede strele svarilni napisi v slovenskem, nemškem, laškem, ruskem, francoskem in angleškem jeziku. Ob notranji steni je razpeta sloveča Bernhardova Triglavska panorama z imeni vseh vidnih vrhov in krajev; po njej se vsakdor lahko razgleda široko po prekrasni zemlji, ki se razgrinja pod njim z vso svojo mirno veličastnostjo. Prozorov alt oken je osem v dveh vrstah. Skozi štiri gornja gledaš lahko stoje, skozi štiri spodnja pa sede. Sipe so premične i ji se lahko s na mej o, če hoče gledalec nu odprtino nastaviti daljnogled. V stolpu se nahajajo dve polici, dva samo vara, šest kositrnih kozarcev, dve volneni odeji, trije stoli, barometer iu vpisna knjiga. Toplomer je nameščen zunaj. Stolp je izdelati iz najboljše železno kovine tako solidno in praktično, da se mu ni prav nič bati ne burje niti strele. Edino šipe utegne strela pobiti, zato pa jih bo vedno pod skalo pripravljenih v nadomestilo. Izkušeni, osiveli vodniki in delavci, ki so bili že neštevilnokrat na Triglavu in do dobra poznajo silne elemente, zatrjujejo, da nikakor ne bo strela uničila stolpa. Vse stroške za ta imenitni razgtednik in zavetnik je založil njega izumitelj vle, gospod župnik Aljaž, kije že od leta 1887. snoval sedaj srečno izvršeni načrt. Iz srca mu čestitamo na popolnem uspehu in na neomejenem priznavanju, katero mu ustno in pismeno izražajo najodličnejse osebe, turisti iu turist i nje prve vrste. Doscdaj je prejel že nad dvajset pravili slavospevov za svoje delo. Naj mu bo ta hvala nepristranskih ljudi najlepše povračilo za njegovo domoljubno požrtvovalnost, katero so nekatere domače kukavice h tele prešerno 11 jesti, pa tudi veselo bodrilo za izvršitev vseli plemenitih namer v čast in slavo preljube slovensko domovine. Bog vsemogočni pa mu brani trdni stolp ter čuvaj vseh nezgod domačine in tujce, ki bodo iz njegovega varnega zavetja občudovali prelepo stvarjenje božje! Dve nesreči v naših Julijskih planinah. Nesreča na Triglavu. Dne 30. julija t. 1. med 5. in 7. uro zvečer se je ponesrečil pod Triglavom prof. Alojzij Schmidt, učitelj naravoslovja na učiteljišču v Chomotovu na Češkem. Ob treh popoldne je bil s tremi drugimi turisti vrhu Triglava. Lezli so potem skupaj do pod Marije Terezije koče, kjer so se ločili: oni trije so jo krenili na Velo Polje, prof. Schmidt pa se je zdrav in vesel napotil proti Krmi. Eno uro pod imenovanim zavetiščem, t, j. na gornji Krmi nad studencem se nahaja trd snežen plaz, katerega se hribolazei navadno ognejo in gredo rajši po varni stezi onkraj njega, bolj srčni in spretni ter tudi delavci pa se kar podričajo preko plazu. Schmidt, čvrst in izurjen turist, je najbrže hotel prekoračiti ali predričati to snežino, a izpodrstiilo mu je, da je padel in drča! ravno v tisto smer, ki je najstrmejša in najopasnejša. Ob tej strani štrle namreč proti spodnjemu koncu robate skale: ob nje je priletel nesrečni Schmidt ter se ubil. Do teh smrtonosnih skalin je od vrha sneženega plaza 10 metrov. 4 metre niže je obležal Schmidt poleg skale na obrazu, z glavo navzdol obrneno. Intel je veliko ran na glavi, najhujšo pa na sencu. Delavca Slivnik in Valant iz Mojstrane sta ga našla proti sedmi uri zvečer mrtvega ter takoj hitela v dolino, poročat o nesreči. Drugo jutro je odrinilo 12 mož na visoko Krmo. Z veliko težavo in silnim naporom so srečno prinesli truplo v Mojstrano in dalje z izprevodom v mrtvašnico na Dovje. Dne 2. avgusta zvečer ob šestih se je vršil slovesni pogreb, katerega se je udeležilo obilo domačinov in tujcev. Pokopali so ga na ondotnem grobju, kjer počiva tudi dr. Holst. Poleg njegovih sorodnikov in drugih so mu poklonili krasne vence tudi prečast. g. župnik Aljaž, njegovi trije tovariši s Triglava, Section Krain in Slov. plan, društvo, domač kvartet pa mu je v slovo zapel dve slovenski žalostinki. Vse, kar je bilo treba ukreniti ob tej nezgodi, je z največjo požrtvovalnostjo oskrbel preč. g. župnik Aljaž. Za plemenito človekoljubno ravnanje mu je prisrčno zahvalo izrazila ne le rodbina pokojnega Schmidta, ampak tudi „Nemško plan. društvo". Brat pokojnikov pa se je tudi vrli občini izkazal hvaležnega, podarivši ji za nje ubožce obilen dar. Ne moremo si kaj, da ne bi tudi mi na tem mestu najiskreneje zahvalili dičnega g. Aljaža in njegovih vrlih župljanov za tako sijajno izkazano človekoljubje. Slava jim! Nesreča, na Orni Prsti. Dne 6. t. m. je šel na črno Prst dijak Frančišek Goričnik, ki je letos dovršil V. gimnazijski razred. Ko ga ni bilo prvi dan domov, so domnevali, da je šel s Orne Prsti po planinah proti Voglu svojemu očetu, nadgozdarju v Boh. Bistrici, nasproti. Drugi dan so poslali v planine ljudi, kateri so se vrnili tretji dan s poročilom, da ni o Goričniku nobenega sledu. Ker se je isti dan njegov oče sam vrnil, smo takoj slutili, da se je dijak Goričnik ponesrečil. Županstvo v Bohinjski Bistrici je nato nemudoma naročilo sedmim občanom, naj ga gredo drugi dan iskat. Tem sta se pridružila člana Slov. plan. društva: posestnik Mijo Grobotek in učitelj Ljudevit Stiasny. A tudi nadgozdar Goričnik se jo napotil drugo jutro z dvema gozdarjema iskat svojega sina. Vsi ti so šli v raznih oddelkih na Črno Prst Drugo jutro, t. j, 9. t, m., se je zbralo petero teh iskalcev pred Orožnovo kočo. namreč imenovana člana Slov. plan. društva, vodnik istega društva Janez Trojar ter še dva druga. Jutro je bilo krasno. Bohinjsko dolino je še zakrivala bela megla, a Triglavsko pogorje in drugo gorovje je bilo tako čisto, kakor je samo po večdnevnem deževju. Petoriea vender ni občudovala krasnega razgleda, ni se okrepčala s toplim zajulrkom, ampak seje preskrbela v Orožnovi koči z vsem, česar je potreba, kadar iščemo ponesrečenega turista. Sedaj smo šele iz-prevideli, kako potrebna je lekarnica v vsaki planinski koči. Pač je eden tovariš rekel: „Saj ga ne dobimo živega, tony ne potrebujemo zdravil", a drugi ga je takoj zavrnil: „Mogočeje, da je še živ: morda pa bo tudi kateri izmed nas potreboval zdravila, kajti čaka nas še zelo nevarna pot". Ko smo se preskrbeli z vsemi potrebnimi rečmi, smo hiteli proti Črni Prsti, vender ne po zaznamenovanem potu, ampak obrnili smo se bolj proti Liscu, da smo mogli pregledati vse pečevje na severni strani. Slutili smo pač, da se je ponesreči IGoričnik na Tolminski plati, vender smo skrbno preiskali tudi severno stran. Pot je bila zelo utrudljiva in sem ter tja tudi nevarna. Prisedši na vrhunec zgoraj Lisca, je počakala petoriea ostalih, kateri so kmalu prišli po drugih potih. Po daljšem posvetovanju, kje naj pričnemo iskati, kako moramo paziti, da ne pripravimo sebe ali drugih v nevarnost, smo pričeli na Tolminski strani zgoraj vasi Stražišče. Hoteli smo pa vender pričeti takoj proti Četrti, kajti pri pozvedovanju je izjavil neki pastir, daje videl Goričnika iti proti Četrti; toda temu se je pro-tivil nadgozdar Goričnik, češ, da se je njegov sin ponesrečil na Orni Prsti. Vstopili smo se v dolgo vrsto ter pazno stopali v dolino. Gora je sama zelo strma ter obraščena z gosto travo. Ker je zjutraj vsled rose vedno mokra, zelo polzi. Sem ter tja pa štrli strmo pečevje, po katerem rasto lepe peč niče. To pečevje smo hoteli preiskati. Nismo še stopali dolgo, kar zavpije vodnik Trojar: ,.Ze vidim klobuk", a kmalu potem: „Tukaj spodaj leži v jarku". In res ga zagledamo kakih 70 m pod sabo v jarku. Hitimo k njemu, toda pri tem sproži eden kamen, ki se vali naravnost, proti truplu in drugim. Zato smo morali obstati ter počakati, dokler niso prenesli trupla na bližnji rob. Ponesrečenec je ležal sredi jarka na prsih, z glavo obrueno proti vrhuncu. Kazen več manjših je imel tudi tri hude rane na glavi. Da je bil takoj mrtev, priča nam pač to, da jo imel v ustih kamen. Ako bi bil samo ranjen, hi bil gotovo klical na pomoč, ter bi ga bil slišal gotovo neki kosec, ki je blizu tega kraja kosil ter čul okolo enajstih valjenje kamenja, a ni ga videl, ker je bila gosta megla. Frančišek Goričnik se je ponesrečil že v torek, a dobili smo ga šele četrti dan. Vender truplo še ni dišalo, kerjevsedni deževalo. Krokarji so pa že začeli obletovati Orno Prst, a si niso upali napasti trupla, ker so bili v bližini kosci. Zadnji čas je torej bilo, da smo dobili mrtveca. Dijak Frančišek Goričnik je bil prav spreten turist ter 19 let star. Že v 12. letu je bil prvič na Triglavu ter je pohajal o počitnicah prav rad na razne vrhove v Bohinjski dolini, osobito na Orno Prst, kjer je bil že okolo 30krat. Ker je iinel tudi pri tem izletu prav dobre črevlje in trdno palico, gotovo bi se ne bil ponesrečil, ker pot na Orno Prst ni nevarna, ko ne bi bil šel nabirat v pečevje planink. Prodno jo splezal na skale, ji' položil klobuk in gorsko palico na tla in sicer ravno na istem poli, koder je lansko leto hodil s svojim očetom in stricem v Straži šče. Skale pa so se odrušile, in padel je 0 m globoko ter se valil po hribu okolo 60 m daleč, Jako težavno je bilo spraviti truplo v Bohinjsko Bistrico, zlasti na prvi vrh Orne Prsti. Truplo so zavili v rjuho in je privezali na palice. Do vrha je imelo dovolj 8 mož opravila, razen tega je bila pot zelo nevarna. Navzdol je šlo vender bolje. Izprevod ponesrečenega Goričnika so je vršil še tisti dan, ko so ga bili prinesli z gora, iz domače hiše v mrtvašnico. Drugi dan ob šestih zjutraj je bil zadnji žalostni izprevod, katerega se je udeležilo neštevilno jokajočoga ljudstva, domači pevci pa so zapeli prav genljivo dve žalostinki dragemu pokojniku. Poleg drugih vencev mu je krasil krsto tudi prelep venec Radovljiške planinske podružnice Kajni Goričnik je bil jako nadarjen in priden učenec ter prikupljivega vedenja, zato tem bridke je žaluje za vrlim mladeničem njega častita rodbina, kateri tudi mi izrekamo najiskrenejše sočutje. h, St. m- Planine v večernem žaru. \p!§pe se solnčni trakovi na vzhodni in zahodni strani obzorja v ozračju, katero s sopuhom močno napolnjeno, ob majhnih vodenih mehurčkih odbijajo in razkrapljajo, postaja jutranja in večerna zarja rumeno ali rdeče barve. Nebo se zjutraj in zvečer žari, ker tedaj svetlobni trakovi prehodijo blizu petnajstkrat daljšo pot skozi spodnje ozračje nego opoldne. Zato pa zarjo mnogo lepše vidimo ob morski obali nego sredi suhe zemlje ali sredi visokih gora. Včasih se nam pa kaže še drug zelo čaroben prirodni pojav, to so „žareče planine". Kdo .še ni videl zvečer krasnega prizora, ko se rdeče gorski vrhovi v svitu zahajajočega sol n ca V Mnogo so že ugibali učenjaki o tej krasni prirodni prikazni, a mnenja o njej niso trdna. Kdečo barvo vrhuncev ob sol nč nem zahodu tolmačimo lahko s tem, da vzduh lože posrka modre solnčne trakove nego rdeče, kar tudi opazujemo pri sol neti in mesecu, ko stojita nizko na obzorju. Obeh kroga vidimo tedaj tudi v rdečem svitu, ker imajo šolnini in mesečni trakovi, kakor je bilo že omenjeno, prehoditi večji pot po ozračju. Vender pa tia ta način ne moremo razjasniti, zakaj se žare planine. Na lanskem shodu švicarskih prirodoslovcev v Schaffhaiisenu je predaval Amsler o tem predmetu. Opazoval je v Rigi-Scheideku, ko je zahajalo solnce za gorami na zelo jasnem obzorju. Kako se pa začudi, ko se začne solnce kmalu potem zopet vzdigovati s sicer slabejšim svitom, in se še edenkrat prikaže ves solnčni krog, črez deset minut pa zopet solnce zajde. Kmalu pa se znova prikaže solnee tretjikrat. opazovalec vidi tri četrtine sol učnega kroga, in solnce zahaja sedaj v tretjič. Opazovalec v dolini bi bil videl pri tej priliki Rigijev vrh pn solnčnem zahodu še dvakrat razsvetljen, Amsler razlaga ta prirodni pojav tako le: Ko zadnji solnčni trakovi zapuste snežnikov vrhove, ohlade se močno spodnje plasti ozračja, ki snežnike okrožuje. Tako nastala kontrakcija zraka spreminja in povekšuje tudi njega „lomni koeiici-jent". Solnčni trakovi, katero optično gostejši medij močneje, lomi, segajo zopet do vznožja gore, in opazovalce v dolini vidi zopet vrh razsvetljen od solnea. Oe pa je solnee pred kakimi 15 minutami istinito utonilo pod obzorje, tedaj še vedno d osi'gaj o solnčni trakovi zgornjo zračne plasti nad stojiščem opazovalčevim. S tem je torej ta prirodna uganka najbrž rešena. n. Kazne novice. Pot skozi Robanov Kot, katerega je napravila (iraška akad. sekcija 1). n. O. A. V. 1. 1898., je letošnji sneg tudi poškodoval in ga na enem kraju precej raztrgal. Ker jo velike važnosti za Kocbekovo kočo, seje obrnila Savinska podružnica do (iraške akad. sekcije s prošnjo, naj omenjeni pot, ki tudi lani ni bi! posebno dobro izpeljan, popravi do dne 1, julija t. I,, sicer ga bode „Savin. podružnica" sama popravila. Nato je omenjena sekeija pot odstopila Celjski sekciji 1). u. 0. A. V., katera ga je dala popraviti in ob njem mnogo železne žice napeti. Savinska podružnica bode pazila, da bode ta zanimivi pot vodno v dobrem stanu. K „Častitljivi jami" nad Lipnicoseje priredil dne 21 ./7. o priliki završetka steze zabaven izlet iz Radovljice, katerega se je udeležilo lepo število Radovljičanov, domačinov in nekaj Ljubljančanov. Ljubljančan je razsvetlil jamo z bengaličnim ognjem. Jama je. velika in je baje po i/.povedbi starega domačina imela zvezo z Dražgošami pod cerkvijo. Na nekterih krajih se vidijo majhni kapniki. Izletnike je sprejela domača godba, ob katere s vir anjn seje pod jamo pričela živahna zabava in ples. Znanemu Radovljiškemu rodoljubu pa izrekajo izletniki tem potoni srčno zahvalo za lepo prirejeni izlet. Naznanilo o znižani t ozn in i. C. člane „Slovenskega planinskega društva" uljudno opozarjamo, da prodaja društveni blagajnik g. Ivan Soklič, trgovec „Pod tranco" v Ljubljani vozne listke za vožnjo po južni železnici po znižanih cenah, in sieer: L za vožnjo na progi Ljubljana-Divača po 1 gld. 60 kr. (nav. cena 2 gtd. 50 kr.) 2, „ d „ „ Ljubljana-Št. Peter „ 1 „ 20 „ „ „ 1 „ 80 „ 3..... „ „ II. Bistrica „ 1 „ 45 „ „ „2 „ 30 v III. razr, poštn. vlaka in brzovlaka št, 4, ozir. 3 in po isti ceni za vožnjo po teh progah nazaj. Kdor si želi tak vozni listek kupiti, mora se izkazati, da je član „Slovenskega planinskega društva." H. MIKLAUC v Ljubljani, v Špitalgkih ulicah štev. 5, priporoča svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moško in žensko obleko ter različne srajce za hrlbolazce po najnižji ceni. Franc Čuden, urar v Ljubljani na Mestnem trgu, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter budilnikov. Vsi izdelki so priznano izvrstni in po coni, Popravila so izvršujejo natančno in dobro. J^CeilOPniki na zahtevunje hrexjtlacnofy URAN in VEČAJ, izdelovalca glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8, ri poročal a veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih poči na sobo, dv rane in razne drugo prostore, dalje niodoliuista ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. Vse po najiiitjl eeul in prir.iinno dobro. S tmmmflmšMBam t Ljutljiai na Martinem trg-u :t. 3 priporoča bogato svojo zalogo S popotnih potrebščin za turiste; ^ ^ kovčege, torbe, vreče, nahrbtnike, listnice y in druge v to vrsto spadajoče usnjene K ^ izdelke, — vse po najnižji ceni. ^ C. kr. priv. zavarovalna družba Avstrijski Phönix na Dunaji zavaruje proti nezgodam ob najugodnejših pogojih. Premije so zolo nizko in se rayunijo p« poklicu xavarovan£nvcui. Tnrlsllka je vstala v zavarovanje breai dopln^ila. Izjasnila daje: Generalni zuMtojt za Krat{/nko r Ljubljani, na Jicuffiesnem trgu i/. 17. pleskarja c. kr. dri An c. kr. priv. južne žcleznice t1 LJubljani, v FranltSkunnkUi ulicah .4/. 4, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbenska in pohištvena dela. Eclo rodna h Sas, iivršiter točni in pO najnižjih cenili, Nahrbtnike najnovejše, iz navadnega blaga po 80 kr., h nepremičnega blaga s predelki po ] gld, 20 kr., in gorske erevlje, močne in ostro podkovano, iz črne juhte po (i gld. 20 kr., iz ruske juhte po S gld., izdeluje In priporoča Fr. Mrak v Iladovljici. „Slovensko planinsko društvo." „Vodnik za Saviuske planine in najbližjo okolico" s 7 slikami in načrtom Savinskili planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbck in M. Kos. — Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več. v.v y.y XXX v..v y.y y.x xx xxx .v v. .v v. y x XXX HUGON IHL i v Ljubljani, Pred škofijo štev. 2. >r ___ x Trgovina s sukneniin in inanu fakturni m y, blagom na debelo in na drobno, ¡J skladišče platninc in damastne robe. X x .v y .v y x y. .v xx y. x y.x>. v. xx x v.x v. xxxxx Caspar Wimmer (Pete-a naslednik), cre-vljarslsi mojster v G-oisern-u (na Zgornjem Avstrijskem). Spccijaiist c izdelovanji pravih, vsakemu hriba - lateI* rlobro znanih gorskih Pccljec. Cene zelo nizke. Vri naročilu zadostuj?, da sc mi pošlje tak navaden črecelj, kateri je nogi naročnikovi najbolj prikladen. £s" | IVAN SOKLIC | W r Ljubljani, Pod trančo Štev, t in v Oicthi- ® P liških ulicah U. G 13 «o m W priporoča svojo veliko zalogo klobukov, posebno W m hMlliHSlill za hribol&ZCC in lovce i/, tvorniee Jos, g m in An t. Pichlerja, c. kr. dvor. zakonikov. ® Članom «si, pl. društva" znižane cone. g ge-v ^ ^ ^ Tf Avgust Žabkar •?! Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 7, priporoča se za vsake vrste ključarska dela, katera izvršuje dobro, lično in ecno. Yincenc Čamernik, kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9, priporoča, svoj kumenoseški obrt, posebno za cerkvene in druge stavbenske izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d. Solidno dol«», nl/.ke cene. Ceniki in obrisi li» zahtevo zastonj. Optični zavod «J. PH. GOLDSTEINS prej E. Rexiiiger v Ljubljani, Pod trančo št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal, barometrov, termometrov, kompasov itd. VsiisThi popmii sc imifljej« Mtro In cene. Hfefc&fc S • t Ubald pl. Trnkozy, | lekarnar jj r Ljubljani, tia Mcnlnntn tri/n. palearotni'rn, priporoča ^ 5 svojo bogato založeno lekarno, fj A-,. , ., XY . t* y ij* -v- -v -i -t- ^ »p -v 4* t- v f -t -t 4* -t- vt- Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v Stanovih ulicah št. 10—12. Tcvama oljnatih barv, lirneža, laka in bleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov, Tiskarna in kamenotiskarna -'v i A. KLEIN & Comp. ¡ fy v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. ?>,