27. stev. Novo mesto, 2. jiilijîi 1909. XXV. lotnik. DOLENJSP u NOVIC E Izhajajo vsak petek: ako je ta dan praznik, pa cian i»oi>rej. — Cena jim je s poitnino vred za cel« leto nai»r(.ij 3 K Naroraina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 3-50 K. za Ameriko j-a <'50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Glavna napaka naših hlevov. /a živino ni dosti, tla je pod streho io na varnem, ampak treba ji je v lilevili ugodnili življenskili pogojev, da ae zaniore dobro razvijati in dajati dobre užitke. Kakor je treba človeku zdravega stanovanja, ravno tako je treba tudi živini zdravili lilevov. Le v zdravih hlevih se živina diibro potiiti in le v takili lilevili ae tudi krma dobro izkoristi. Na zdrave hleve bi se moralo pri nas veliko bolj gledati, po.sebno po tistili krajih, kjer se redi živina čez leto In dan v hlevu. Le žal pa, da se naši gospodarji za to vse premalo menijo in da jim je vsak lilev ddber, raj iraa le toliko napak na sebi. Zdrav litev mora biti zračen, primerno gorak in svetel. To so glavne zahteve zdravega hleva. Vtem pogledu je pa pri nas veliko pomanjkljivega, l^o naših lilevili manjka predvsem čistega zraku, ki je živini ravno tako potreben kakor dobra krma. Ker nas dovajanje čistega zraku nič ne stane, naj bi se to malo bolj vpošte-valo kakor se je dosedaj. Za čisti zrak skrbimo s prezračevanjem, z okni in s posebnimi napravami, ki se imenujejo ,,ventilacija", iu ki rabijo za stalno prezračevanje lileva. Slab izprijen zrak, ki nastaja pod živino, mora sproti odhajati iz hleva in na njegovo mesto mora prihajati nov sveži zrak. To je ventilacija, Najbolje to napravimo z malimi líníeami, ki se vzidajo v stranske stene tik pod stropom hleva. Kdor bi se hotel natančneje poučiti o tem, naj pcgleda v kak dober hlev, kjer »e nahajajo že take naprave. v čistem hlevH ne smeš opaziti zopernega dulia ali pa smradu po gnoju ali gnojnici Za čisti zrak skrbimo tudi s tem, da je hlev dosti visok in da gnoj redno iz-kidamo. Nizki lilevi, v katerih se pušča dolgo časa gnoj, so zmeraj polni nezdravega in izprijenega zraku. Treba je tudi, da se gnojnica odceja iz hleva in da ne napaja tal pod živino. Treba je toraj tlakanih staj in gnojničnih žlebov. Hlev mora biti poleti dosti hladen, pozimi pa gorak. To je druga važna zahteva zdravega hleva, V tem oziru so naši hlevi tudi pomanjkljivi in slabi. I^)leti so naši hlevi zaduhli in tako soparni, da se živina poti. To ni zdravo! V takih hlevih se tudi veliko krme zapravi. Namesto da bi šla v mleko, pa gre v pot; živina pri tem slabi. Zelo slabo je pa tudi to, če so Iilevi v zimskem času premrzli. V takih hlevih se veliko krme zavrže, ker «e porablja za tvorjenje toplote namesto za tvorbo mleka Jn mesa. Naj se tedaj hlevi tudi na to stran pripravljajo. Če je hlev prevelik, naj se zmanjša, če je prenizek in zaduliel, naj se strop vzdigne. Napačno je pa tudi to, če je hlev preveč teman. Pretemni hlevi niso dobri za plemeno goved, ne za mlado ne za odraslo. Žival potrebuje solnČne svetlobe tako kakor človek. Le pri «vetlobi se vstvarja zdrava rudeča kri, ki oživlja in krepi ves život, če je pa manjka, trpi vse telo. Vsak hlev bi moral biti zaraditega tako svetel, da bi se videlo v vsak kotiček. Pri nas pa vlada v mnogih hlevih taka tema, da se živina komaj opazi in da je treba dlje Časa, predno se razgledaš v hlevu ; hlev je že zaraditega poln nesnage in prahu. Po stropu visi pajče-vina, menda od tistega časa, ko se je hlev napravil. Skrbimo za svetlobo in snago v lilevu tudi s tem, da gladko omečemo stene in jih pobelimo, V dobrih rokah se hlevi vsako leto pobelijo. To ne stane dosti, pa je snažno in zdravo. —r^—• Kako nam je vpeljati vinsko trgovino na zunaj. Med najvažnejše naloge našega dolenjskega gospodarstva spada danes prodaja vinskega pridelka v druge kraje. Ta naloga ni lalika spričo odnosajev, v kateri ii živimo, ali ona se da izvesti, ako se je poprimemo z resno voljo in z doslednim delom. Naša razkosana malopoaestva s svojimi različnimi interesi, nase medsebojno nezaupanje, nezaupanje v lastno pomoč spričo naših neugodnih gmotnih razmer, pomanjkanje vnetih in sposobnih mož za taka dela. vse to je krivo, da se ne ganemo in da ne stopimo na tisto pot, ki je danes edina rešitev, ki se nam ponuja pri sedanjem položaju. Ali tudi pri nas jo moramo ubrati, ako si hočemo pomagati do bolje bodočnosti. Kakor delajo drugi kraji s svojim vinskim pridelkom, da ga spravljajc» v denar, tako je tudi nam Dolenjcem nastopiti. Vipavski vinogradniki so v tem oziru že daleč pred nami, tako, da so nam lahko za izgled, Zasnovali so že dve vinski zadrugi, s katerima imajo že lepe vspehe. Ena teh zadrug ima že vinsko zalogo v Pragi in prične v kratkem tndi z vinotočem ravnotam. Pa tudi drugi kraji se na ta način organizujejo. Poglejmo v Istro, na Štajersko, na Tirolsko, skratka kamor hočemo, povsod vidimo, da se vinogradniki združujejo in da iščejo v zadružnem delu boljšo vinsko kupčijo. Združenimi močmi ustanavljajo vinske zaloge in vinotoče po mestih in prodajajo ondi svoje pridelke. Na to pot moramo tudi mi kreniti. Po ugodnih krajih naše Dolenjske je snovati vinske zadruge, ki naj prevzamejo vinski pridelek posameznih članov in ki naj ga spravljajo v kolikor mogoče enaki kakovosti v kupčijo. Za trgovino na zunaj je treba namreč zenačenega blaga in dobrega vina, ki ga dobinoo v zadostoi množini le a pomočjo skupnega kletarstva v večjih kietťli. Zato ima biti naloga kcajevnili zadrug pred vsem ta, da napravljajo vina v eoaki kakovosti iu da imajo le pravilno napravljena in dobra vina na prodaj. Tam, kjer se dobe sposobni in vneti možje za vodstvo takih zadrug in kjer se dobe pripravne kleti za spravljanje vina v večjih množinah, tam naj ae snujejo prve vinske zadruge na Dolenjskem. Po našem mnenju kaže ustanoviti prve zadruge v Krškem ali pa v bližnjem Leskovcii za kraki okraj, in v Semiču in v Metliki za metliški okraj. Po teh krajih so razmere za ustanovitev zadrug se najugodnejše, Ne le da 80 ti kraji že po legi vinogradov za tu pripravni, ampak po teh krajih veje tudi vea drug duh za taka zadružna podjetja lïakor n. pr. v novomeškem okraju. V krškem okraju naj bi se napravljalo dobro rudeče (cviček) in fino belo vino, v aemiskem in metliškem kraju pa fino belo vino. Ti kraji naj dajejo potem tudi drugim okrajem potreben izgled in potrebno spodbudo za snovanje vinskili zadrug. V Ljubljani sami pa naj se ustanovi deželua vinarska zadruga, ki naj poslnje kot centrala, kot vinarska zveza, kot posredovalnica vinske kupčije in kot komisijska trgovina, ki naj skrbi pred vsem zato, da se vino iz zadružnih kleti na zunaj prodaja. Ta deželna zadruga naj prevzame vinsko trgovino in naj ustanavlja v drugih dtžeiah potrebne vinske zaloge in vinotoče, v katere naj pošilja kranjska vina, da se prodajajo ondi na debelo in na drobno. Tako vpeljijina trgovina bo prinesla zaželjene odjemalce tudi Dolenjcem, kakor jih prinaša drugim krajem, -r- Politični pregled. Iti-žiiviii Khor — je jircd todiioiii dovolil proračun 1. 1909 Kakor poslanska tako sc je tu(H ffosposkii zbornica iiožunla, da odobri to jriavno državno ijotrebščiiio. Vlada bi raila .se dobila i>oobjastilno postavo, da bi moj^la s ptujimi državami sklcr ]mti trjiovinslto pogodbe. A uvoz živine iz ptujih dežel bi bil Škodljiv nasiin živinorejcem. Zato ao agrarci sklenili preprečiti tak pooldastilni zakon. Tudi „iSlovanaka Jednota" se inu ustavlja. Način imtopanja jo „Slov. .Todnota" določila v včerajini seji. Dne 2Ô. junija ko češki af^rard uložili 37 in „Slovenski klub" pa 23 nujnih predlogov, da preprečijo morebitno dovolitev pooblastilnejra zakona în italijanskega vseui;ÍlÍ.šča, ako se ob enem ne ustanovi tudi slovensko. V proraijunskem odseku jo poslanec Gostinčar z obstrukcijskim govorom zavlekel sklepanje o tem. Aii pride a določi kramar. Tako oderuštvo je bilo tudi pri nas, dokler se niso hranilnic« (Iteitíoisen in drugo) na deželi ustanovile. Namesto kramarjev bi imela zdaj zasebna agrarna banka ta posel opravljati. Protestirati so mora z vso odločnostjo zoper tako oiieruštvo in ojstro bičati tako zasebno agrarno hanko, njena pravila in določila, da se postavijo v tgeno službo državni okrajni uradi, ki bo jemala 10 odstotkov od kmetov. To se pravi kmeta odiiati no pa rešiti in sicer še celo s pomočjo javnih uradov. Da bi se preprečila oljstrnkcija, posegel je vmes tudi zunanji minister baron Aebrenthaj raili pooblastilnega zakona. Obravnava z dr. Hti.štcršičem in Cehom Udržalom; s kakim uspehom, pokazalo se bo v zbornici. Dno ;tO. junija je vlada predložila postavni načrt za novih lokalnih železnic. Od teh sc tikata slovcnskili krajev le progi Šmohor-Koče, pa Polzela Motnik. Za vae bi država jjrispevala 92 mil. kron. Na Tržaškem so bile zadnji teden volitve dokončane. Za Slovence so [trav častno izpale. V okolici so bili povsod izvoljeni z ogromnimi večinami slovenski kandidati. Narvečja nevarnost jo bilo v sv. ivanskem okraju, kjer ))a so krščansko socijalni Slovenci vsi glasovali za slovenska kanditiata političnega društva „Edinost". Mestni zbor itna; 58 laških liberalcev, 12 Slovencev in 10 socijalnih demokratov, katerim so do tega števila pn]>o-mogli tudi Slovenci, To volitve so posebno sijajno dokazale, da je Trst dvojezično mesto (laško in slovensko, nemških glasov je le neznatno). €eški Msti poročajo, da bo katoliško narodna in radikalna stranka na (Jc.škem vkupno postopala pri bodočih volitvah. — V Pragi se je 30, junija pričela obravnava proti voditeljem proti-voja,ške organizacije, Razjirava je tajna. Ogrska kriza še zdaj ni rešena, (Jeaar je imenoval pl. ÍjU-kacsa za svojega zaupnika, ki obravnava a političnimi strankami radi aostave novega ministrstva. Lukacs zahteva odobrenje državnih potrebščin, občne volilne pravice in triletnega bančnega provizorija. KoSutovci niao zadovoljni s predlogi. Kronu zabieva, da naj bo ministerski predsednik Tiukaca, linančni in tiotranji minister pa izven Košutove .stranke. A ta hoče imeti večino v ministrstvu, na čelu pa Košuta. Mogoče da Lukacs .sostavi izvon-jjarlamentarno ministrstvo," Hrviiško-si-bska koalicija zahteva sklicanje ognsko brv. drž. zbora in poš|je sjiomenico kra^u, naj se skliče hrvatski sabor. V Neiněiji je kriza kancelarja líiilow, ker so njegovi davčni |>rcfi]f>gi odklonjeni. Cesnr se je z njim že razgovarjal o nasledniku. Fi-aneoskega predsedniku jo naš cesar odlikoval z velikim križem roda sv. Štefana, Kliski ear haje oldšče turškega sultana v Carigradu, Ruski poslanci iz dume, jřotujoči po líalkanu, ne obiščejo Hel-grada, da se ustreže Nemčiji. Radi Krete postaja na]>etost med Turčijo in Grško zndr večja. 01)oji jiošiljata vojake v Tesalijo. ilaročani si želé naza^ svojega prej.šnjega sultana Abdul Azisa, — Zabavi in pouicu. Boj alkoholnim pijačam! Tako se glasi bojni klic družbe treznosti, ker alkoholna kuga se širi leto za letom bolj tudi po naši deželi. Marsikateri narod trpi velikansko škodo, ki mu jo je zadal alkohol. Celo narode divjaško je vničil alkohol po krivdi brezsrčnih .špekulantov. Požrt,oyalni rodoljiilú so ])ričeli tudi med našim narodom delovanje, ki je naperjeno proti nezmernemu uživanju vjiijanč-Ijivih pijač, pred vsem pa proti žganju in pivu, katero se' leto za letom množi pri nas. Leta 1905 se je ])0 užitninskem izkazu si»ilo žganja 5,500.000 htrov, piva 13,11!,115 litrov in vina 15,200.000 litrov, in toliko seveda samo zadacanegaj Koliko se je pa spilo žganja posebno pa vina nezadacanega. Će se vzame žf^anje iio K 1'fiO liter, pivo po 40 vin. liter, vino [fo 80 vin. liter, kar je povsem jiriincrno, se pokaže evota^sknpaj -íř,~((4,4-K> K in toliko za našo deželo, za jedno loto, Žg-anja použije najvcc (Iclavaiti sta«, in sicer za 8,800,000 K. Koliko |?orja nastane po tiiko o^ronmi višini uživanja zpauih pijač? Koliko ubojev, pretepov, družinskili prepirov, osirotelili sirot, bebcev, ea moti moro v in norcev nastane največ po nezmernem uživanju alkoholnih pijač. Koliko bi hiJo liiLko več srečnih družin, zdravih in nadarjenih otroky Nasprotno pa praznih kaznilnic, sirotnišnic, bolnišnic in iioriĚnic, ker največ je alkohol kriv, da ao vsi ti zavodi povsod prenapolnjeni. Zatoraj bode vsak treznomisleč Človek pozdravil tak boj z veselem in želel mu najboljĚej^a vspeha. Na Dolenjskem nismo dosedaj opazili kakega poscbnej^a gibanja nasproti alkoholu, da.si ga je marsikdo poi^rešal. Kes je, lia jo po Dolenjskem še najmanj razvito pitje, a to velja le za Novomeški, Krški in Črnomaljski politični okraj, ne more ee pa tei,'a trditi za Litijski, Ljubljanski in Kočevski okraj. Toliko več pa se pije vino, katero je enako škodljivo, če se nezmerno vživa. Jjansko leto je bila dobra vinska letina, žalibože da bode to le malo koristilo JJoienjcem. Vina se v denar ne more spraviti jio primerni ceni, se jia radi tega vsakiio posluži zastarele postave, ki dovoluje vinogradnikom takozvane „Pušenšanko" in teh je ogromno Število nastalo po Vseh vinorodnih krajih na.ie Dolenjske, lies je, da plačajo iižit-ninski davek ,.fiac", vktjub temu ga lahko točijo cenejši kakor gostilničarji, kateri imajo plačevati Jiolcg tega davek pridobnine, in druge troške, ki so združeni s krčinarsko obrtjo. Kaj jia ima nase ljudstvo od tega ako pije cencjSe vino? Poleg raznih ubojev, pretejiov, bolezni in prazne mošnje, ničesar. Kajti eden drugemu pomagajo prazniti in sušiti vinsko posodo za prihodnjo letino, ki obeta biti še bopa od lanske. 1'ri tem se bode ljudstvo iidal« ])ijunčeva)iju, to pa rodi druge slabo nasledke, in tako bode Dolenjec enak žganjepivcu, kajti dobro vino provzroča vedno žejo ill to pa poskuša gasiti s pivom, in radi tega se čimbolj so dobre vinske letine, jiopije po Dolenjskem veduo več piva, katero ne koristi človeškemu organizmu, jiač pa škoduje, kakor dokazujejo veščaki zdravniki, V nedeljo 4. julija se vrši II. slov, ])rotialkoholiu kongres v Ljubljani z obširnim vsporedom. kongres bode določil, kako se je bojevali v prihodnje, pojasnil bode tudi o dosedajnih vspehih. Komur je mogoče, naj se vdeleži tudi tega shoda. Sicer pa društvo „Abstinent" prireja na raznih krajih predavanja, kakršno jo biio tudi na ])raznik sv. Petra in Pavla v Novem mestu. O tem poročamo na drugem mestu. Naročite se na „Dolenjshe Novice"! Dopisi. I/, Soteske se jtoroča: Marljiv društveni odbornik, V izobraževalnem društvu smo imeli poleg predavanja o starostnem Zavarovanju že več drugih gospodarsko zanimivih ])redavanj, katere je imel podpredsednik poslovodja Ivan Vrtačnik. Doslej nas je večkrat podtičeval o zelenem ce])ijetiju, katei'O je tudi praktično razkazoval v vinogradu poleg cerkve, o napenjanju živine, sedaj pa je začel novo vrsto jiredavanj o ovinjenju novih sodov, o ravnanju s praznimi sodi in popravljanju pokvarjenih sodov. Taka predavanja so času primerna, ker le malo vinogradnikov pravilno ravna z vinsko posodo, ki so težko napravi, pa lahko pokvari. Predavanja so vsako nedeljo po nauku kake pol ure, da ni predolgo, in se društveniki rajše udeležujejo, Miriiugteč. V nedeljo 27. junija nas jo obiskal g. župnik Kalan «bstiiient. Kneg» izmed svojih govorov, ki jih je imel ta dan, je posvetil abstinenci. Posebno je vzel na muho žganje-pivce in pivo* pivce. Prijioročal je tudi popolno abstinenco. No, enega abstinenta že imamo. In lahko smo ponosni nanj; kajti on je najmočnejši fant v fari, dasi no pije nobene alkoholne jiijace. Mi so popolnoma strinjamo z nauki g. Kalana glede abstinence. Nastane pa drugo vprašanje. Kaj bomo pili? Pitne vode nikjer ni dobiti, tudi za denar ne. Dasi darežljiva pa vmazana Temenica večkrat celo v hise sili, mi vendar do vrata v vodi žejo ginemo. Povsod daje država podpore za napravo vodovodov. Mar nimamo do teh pod]ior mi isto pravico ko drugi. Ganimo sel (Občina naj sklene radi prispevka. Sklep predložite deželnemu poslancu. Stvar bo že prišla v tir. Op. uredn.) Zidanje šolo v Karteljevem gre dobro od rok. Pravijo, da se prihodnje leto že otvori šola. Kaj ko bi se tudi tako potrebne cerkve usmilili. Veliko nas je. Gotovo bo šlo, satno poguma je treba in združenimi močmi na delo za čast božjo! Na lirezoveni pri Kaki je bil velik ogenj, o katerem so „Dol. Novice" že poročale, zanetila ga je zlobna roka, kateri so že i)recGj na sledu. Zažgano jo bilo v 14 dneh enajstkrat. Desetkrat so pogasili, a zadnjič ni bilo več mogoče, ker je začelo goreti na potiu v slami, in ljudje, dasi so stražili na vse sLiaiji, niso takoj zapazili. Vsled silnega v etra je jdanicn vas kar objel, tla 80 bili takorekoč od njega obkoljeni ter se komaj rešili. Zgorelo jo vse. Še tisto, kar so imeli že na vozeh naloženega. Ti nesrečneži se nahajajo v jako žalostnem položaju ter potrebujejo izdatne pomoči. Obračamo so do usmiljenih src z iskreno prošnjo, jiriskočite jim z tidlimi darovi na pomoč! Prosimo tudi na.í.ega državnega poslanca g. dr. Hočevarja, da blagovoli na merodajnem mestu iz])0sl0vati jim jiodpore. Darovi blagovolijo naj we pošiljati zujinemu _«radu na Raki. Skoda jo cenjena na ÏG.OOO kron. V Ši. ViUii ])ri /atiiMiii so v nedeljo, dne 20. junija z ttio-tiko potolkli in z noži osuvali trije mladeniči Janeza Zujiančiča, vulgo Kočevarja iz Št. Vida. Previden je bil na mestu s sv. poslednjim oljem. Leskovec jn-i Kr.Sk('in. Velik jiožar, V noči od torka na sredo 23. junija je bil na Drnovém pri Leskovcu velik jiožar, ki je vpepelil triindvajset gospodarjem stanovanja in gospodarska ]>oslopja. Hiše so ostale tri, od poslopij par svinjakov in en kozolec. Zgorelo jo čvetero i&ivine, med to en konj in tudi dva prešiča. Le neumornemu trudu in delovanju vrlih požarnih bramb iz Krškega, Sv. Križa, Cerkelj in Leskovca kakor ludi oddtdku vojaštva pod poveljstvom nadjioročnika Leskovîca se je zahvaliti, da ni pogorela vsa okrog 90 številk broječa vas. škoda je velikanska, uradno cenjena na 112.000 K. Lju-^itvo je do skrajnosti obnpano. ker mu ni ostalo drugega, nego kar so imeli na sebi. Kar je bilo še žita, mrve, vse je uničeno, V tej vasi je ta ; ožar tekom sedem let že četrti. Lansko leto bo pogoreli štirje gospodarji, enemu teh je tudi sedaj za silo zgrajena hiša pogorela, štirim pa onih, ki so pogoreli pred sedmimi leti, hiše in gospodarska poslopja. Gotovo je, da je zažgala zlobna roka. Dalje časa se je tu klatil tuj človek, ki je nadlegoval ljudi, se imenoval ,,desetega brata" in žngal, da bodo v kratkeiti pogorelo vse vasi od Driiovoga do Krške vasi. Ker so ])Ogoreld brez živeža, brez obleke, so to siroto pri])oročajo usmiljenim srcem. Za mile darove jtrosi v imenu pogoreleev — Franc Schweiger, župnik, Nazaret v Palestini 13. junija 1909. (liesnična do-godba.) Neki arab.ski delavec, ki je Idi na delu pri jioprav-^anju od Beduinov razdrte železnice v obližju Meke, potoval je proti domu. Ko se je pred tremi tedni proti solnčnemu zahodu bližal neki naselbini blizu mesf,a ,,DHmaskus". je bil zelo utrujen. Utrujen, žejen in lačen sklenil je podati se k seh-u, poglavarju naselbine, ter ga prositi malega okrepčanja in prenočišča. Pri prvi koči naselbine se oglasi ter prosi, da bi se iriu jiokazalo stanovanje šeh -a. Prijazni gospodar te koče ga sjircnii do omeigenega stanovanja, ter se poslovi. Ko ontenjeni delavec pride v sobo šeha, v kateri je sedelo tudi nekaj itiož iz vasi, se jircd-stavi ter jirosi prenočišča. Seh ga prijazno sjirejme in pogosti, kakor jc tu v orijentu navada. Ko so se vaški možje poslovili, nakaže tujcu postelj, ter ga ob enem vpraša, če ima kaj denarja. Delavec ne sluteč kaj hudega mu odg ovoii, da ima s seboj 35 zlatih Napoleonov in sevleře mirno v rakazano mu postelj. Drugi dan bil je jtetek, pri muhamedancih praznik. Seh kot glav ar naselbine in objednem tudi cerkveni glavar se, kakor navadno, poda v mošejo ter o])ravi predpisane molitve. Gredoč ^po opravilu iz mošeje pridružijo se šehu možje, ki so bili prej-,šni dan, ko je prišel k njemu tujec, v posetu, ter ga vprašajo, kje je njegov gost, Šeh jim mirno in kratko odgovori, da njegov gost šo spi, ter jih povabi na kavo. Možje so se odzvali njegovem povabilu in šli z i^jinj. Ko je bila kava gotova, ga vprašajo še enkrat, kje da je gost. Šeh odgovori, da njegov gost najbrže še spi, ter jih prosi, da naj ga gredo poklical. Možje ne meneč kaj huiiega, vstanejo, ter gredo budit tujca. Ali ta se jim ne odzove, kajti bil je mrtev. Prišedši k šehu, mu izjavijo, da je njegov gost mrtev. Ta gre z njimi nazaj, prei,šče mrtveca ter dobi pri njem eu Najiolcon. Kaj hočemo, mrtev je, — ta Napoleon zadostuje za pogreb. Mrtveca odtiesli so na pokopališče. Šeh kot glavni eere-monijer ôel je pred njimi. Prišed.y na pokojiališče jioložijo mrtvo truplo v grob. Med tem ko šeh moli po koranu zajiovedane molitve, nastalo je nekaj nečuvenoga, — Zemlja j»od šehom se je oiiprlii iti ta sc je začel podrezati. — Pogrcznil se je tio glave, — Vse poskušnjo izkopati fja bile 30 zamnn. Ko jo prišla iije-frovu žena, i?;povcilal je, da je on tujca oziroma gosta po noii zadušil tor mu potom oropal I-J4 Napoleonov, onefia pa pustil za poirrei). i'ovcdal je ženi Icraj v koči, kjer je skril denar. i»roail naj řT^ posije sorotinikotii zamrlega — tor nato umrl. Fr. V. Belokranjski glasnik. Semiř- Dekanijska konferenca bo tu 7, julija ob 10, uri. liosipodurske rnzmore. Sredi meseca junija sta pošetila Belokrajino dež. odbornik dr. Lampe in stavbeni nadsvctnik A. Klinar, da sc na lid mesta prepričata o lielih, ki jih jo v IçospoiUrskî prospeh čem ]»rej treba izvršiti. Majala stu j>ojaanila in navodila, kakor se poroča iz dotičnih krajev. „Dol. Movicc" naj podajo le skupen jiregled važniših gosjjodarskih razmer, kî kličejo )io odpomoči. Okrajna cestna odbora metliški in črnomaljski sta sklicala seji, v katerih jo dožeini tehnik dajal potrebna pojasnila {jlede projektov. Oba cestna odbora sta se pridružila protesta deželnega oiibora proti zavlačevanju železniške zgradbe z zahtevo, da naj se zgradlja čim najbo|j [)Ospe.ši. Metliški okrajni cestni odbor je sklenil, da se preložijo sledeči ne^varni klanci: 1. Klanec pod Veselico na Hrib pri Metliki. 2. čez Kodeljevec. 3. Klanec pod Osknr.šein pri Drašičih. 4. Vsa cesta na Vidošiče, 5. Čez Vejer jiri .Metliki, a ta le ]>o-gojno, ker Se ni znano, kje bo železniška postaja za Metliko, Zastopnika deželnega odbora sta poudarjala potrebo, da se ta dela izvrše. "Se jiretien se začne zgradba belokranjske železnico. 1'riprav^alna dela za železniško zgradbo utegnejo trajati še eno leto. Ko se bo gradila želcziiica bodo poskočile čene in bo težje dobiti podjetnikov. Deželni odbor je jiripravljeu za izvr.šitev teh del dati na raz[»olago potrebne tehnično moči, a to jo mogoče le, če se izvrši več del hkrati, sicer so stroški režije preveliki. V metliškem okraju se bo dalo s primeroma ne velikimi stroški postaviti ceste v dober .stan. 1'ri seji okrajnega cestnega od!>ora črnomaljskega, katere se jo poleg zaíítopnikov deželnega odbora udeležil tudi g, okr. glavar Doniicelj, so je sklenilo, da se izvrše cestne zgradbe v Poljanski dolini, za katere so načrti že davno izvr-šeni iti za katero tamošnje zares potrebno ljudstvo že toliko let tako nujno prosi. Sestavil pa se je cel program za ])rometne zveze v črnomaljskem okraju, ki bi vse^dele tega okraja vezale s središčem — z železniško i>03taj0 v Črnomlju. Prod vsem se mora izvršiti zgradba mostu čez Dobličanko. Pričakuje se še določitev državnega prispevka od delavskega ministrstva. Potem bo tudi dežela določila svoj prispevek. Na cesti od Črnomlja do Vinice se morajo Uvršiti korekture. Poljansko dolino so mora bolje zvezati s Črnomljem, zato je potrebna temeljita preložitev cesto Kva.sica-Tanča gora-Stari trg. Cesta z Vinice na Proloko se mora iznebiti' hudih klancev in cela črta od Vinice do Preloke in .čez marindolski del do .■Villešičev prevzeti jued okrajne, oziroma deželne ceste. Kova cesta se mora zgraditi od liojanc do Tribuè. Preložitev klanca pri Doltarjovi žagi na okrajni cesti Crnomolj-Stražni vrh, preložitev klanca na okrajni cesti Crn(>nie|j-Grib|jc in most, oziroma za enkrat brod čez Kolpo pri^ Gribljah, kakor tuili zveza Planino čez llodine in Talci vrh do Ornomlja so ae privzele v program cestnih zgradb za črnomaljski okraj. Druga želja prebivalstva so pa vodovodi. Vsa Bela Krajina ttpije po vodi. V vinu bi utonili, vode ]ia nimajo, in to je velik vzrok za bedo to inače tako lepe deželice. Deželni odbor si jo stavil nalogo, da preskrbi celo Jie lok raj i ti o zistematično s potrebno vodo. Vodovod za Stari trg in Poljansko ilolino se bo pričel kmalu graditi, najbolje hkrati s cestami. Izjiojiolnitev čr-noma^skega in semiškega vodovoda jo zadela ob ovire; zlasti se ustavljajo liriltovci prepustiti vode iz svojih studencev. Velik projekt .so tiamerava za ves metliški okraj z žumberskih studencev. se ve iuia tu besedo tudi hrvatska vlada, in l)o v glavnih obrisih kttialii izdelan. Vodovod '/ra Proloko in Aillešičo ter več manjših vododobavnih naprav se pripravlja sa izvršitev. Pa s saitiimi zgradbami se še ne doseže napredek gosjio-darstva in blagostanja. Treba je delavnih rok, gospodarskega sttiisla in izobrazbe v ljudstvu in organizacije. To se je razmo-trivalo na shodih v Semiču in na Suhorju, koder je priporočal dr. Lamper I. Ustatiovitev belokranjske vinarske zadruge, ki naj bi pristopila k deželni vinarski zadrugi, katere pravila so ravno- kar registrirana. Ta zadruga naj bi ])OspeSevala izvoz belokranjskega vina. a. Povzdigniti se mora ttidi živinoreja. Zlasti v črnomaljskem okraju so velikanski jirostori nootxielani, saitio praprot in breza se viiiita na njih. Iz njih bi se dali narediti dobri pašniki. Deželni odbor je pripravljen ])Oilpirati iialtavo dobre [demetiske živine; le združijo so naj živinorejci in priiiejo s svojimi ])i'ošnjami! 3. Hela Krajina naj se l)o|j havi z rojo lastnih prošičev. Nesrečna za]>rtija proti Hrvaški zaradi kuge jo velika pokora za ljudstvo, a glodati treba, da naša dežela sama izredi dovolj preSičev dobre pasttLO. Tudi v to je [iripravljena dežela pomoči. Da l)i se le ljudstvo oprijelo bolj svoje zemlje in da bi ne manjkalo delavnih rok v domovini vsied izse|jevatya. Veliko koristnega se jo nasvetovalo tu in tam; da bi se le merodajne osebe se bo|j potrudile. Priprosti Ijiid je še vedno nezaupljiv rekoč: zmir se tiam obljublja, a stori nič. A ozrite se na Gorenjsko, kjer so so občine potrudile, so tudi dobile. DomaČe novice. Ohisk. Mil, škof Stariha in Msgr. Jančar, dunajski župnik, oba dolenjska rojaka, sta včeraj tti obiskala svoje j>ri-jatolje in si v spremstvu g. jtrošta ogledala tudi žensko bolnico. rrotialkolKiliii Nliod se jo na praznik sv. i'eira iti Pavla v Hokodelskem domu v Novem mostu izvršil nepričakovano povoljno. Vdeležija do sto oseb, po večini mladih ljudi, katerim jc najbolj priporočati treznost, jo gospodu predavatelju napravila najbo^se veselje. Č. g. župnik Ivan Kalan iz Ljult|jane je pravi apostol treznosti. Ta Idagi mož je spoznal kako velika jtoguba preti našemu narodu vsied nezmernega vživanju alkoholnih pijač. Prizadeva si z lepim izgledom popolnega vzdrževanja vsake alkoholne pijače, z besedo, potom predavanja in z raznimi spisi, kateri se širijo )io domovini, pripraviti naSo ljudstvo do spoznanja, v kaki zmoti da je, ker vživa nezmerno alkoholne pijače. Ne žrtvuje satno svoje gmotno stanje, posvetil jo vos trud v to, da doseže čitn preje in tem večje vspehe. Predaval je v nedeljo v Mirni peči porazilelno več časa, v Novem tiiestu on in pol ure, to pa le vsied kratko odmerjenega časa od 10. uro do pol 12, dopoldan. Nato se je odpeljal v Smarjeto, kjer je nameraval ittieti v tem stnislu primeren cerkveni govor. Ob večernem povratku jo tiovomeškeniu odbortJ dal potrebna navodila. 1'ovdarjal je, da upa do.seči med našim nadarjenim in ukažolnim narodom i>ovoljne vspehe. Dvanajst apostolov je razširilo krščansko-katoliško vero po celetti svetu. On si i)a upa s svojittii pristaši, katerih je že lepo število. vceidti čednost zmernosti tttod našint narodom. V Novem mestu mu je več mladino|jubov obljubilo svojo pomoč. Upati je, da se bode priglasilo tudi več odraslih mož ter se zavezali z obljubo, da se l)odejo popolno vzdržali ali pa vsaj zmerno vživali vina domačega pridcika, varovali se [ta jiiti žgaitja in piva, kar največ kvari zdravje in provzroča največ zlega. Obširne ])Oiiatko njegovega govora bi bilo želeti, da jih pritiese prihodnja številka „Dol. Novic". Prevladuje pa tu splošna sodba: „za Dolenjca ni Abstinenca", Nikdo ti ga, dragi Doleiijoc,^ vina ne zavida, posebno takega ne, kakor ga je Bog dal. /eleti je le to, da ga vživaš po potrebi in zmerno, le to ti ne ))odo škodovalo. Vsako neztnerno vživanje kvari zdravje, jirovzroCa ]>repiro iti poboje ter vničtije narodovo blagostanje. To vatti dokazujejo mnoge obravnave pri tukajšnjem okrožnem .sodišču. Za Dolenjca velja: pij vino, a le zmerno, ker ima vino dovo|j alkohola v sebi; ne segaj nikdar po žganju, razven po naročilu zdravnika. Ker tudi vino, mešano s pristno voiio gasi žejo, ne pij piva, saj je tuj pridelek, a dosti dražji nego vino, brez pravih redilnih snovi. Kmetje-Doletijci tožite, kam bodemo z vinom, ker ne gre v denar. Vi satni dajeto tujcu najslabši zgled, ker ]djetc tu in tam rajo pivo, nego domače zdravo vino. Naša dežela izda na leto za tuja piva 1,5 tnilijonov kron! Dolenjski vinogradnik skrbi, da bodoš ti za enako svoto na tuje spotial Dolenjskega vina in jm.'iti pivo lor preračttiiaj, koliko itiîlijonov bode ostalo v naši sirfniiašiii deželi ! Abstinentna družba v .Sovcm mestu si bode prizadevala našemu ljudstvu, pred vsetti čč, čitateljem „Dol. Novic", pojasniti gorje, ki ga rodi alkohol potom tiezmernega vživanja, upati smemo, da bode to Dolenjski ne v škodo pač pa v koristi Bog blagoslovi zapričeto delo I Po dokončanetti izboruem govoru je bil izvo|jeu odbor za Novo ttiesto, ki se 1 to trudil po svojih imu^eh Imdisi jio predavanjih, bodisi po agitaciji jiričeto jtrotialkoliolno giliaiye pospeševati in nadaljevati. V začasni odbor so bili izvoljeni gg-: Fran Autiiann, davk. oskrb,; p. Pavel Potočnik, frančiškan- «čitolj; Aiit. Lh pajnG, učitelj na Grmu in Jj. Cipler, čevlj. mojster. Pri vctórni seji se jo sklenilo, da ae v.sUinovi tak(iilelNkih ]ioii)učnikov na])ravi v nedejjo 4. julija opoldne zlet k Kastelicu v ňt. Jošt, Za cesarico Klizahete hnlitico v Novem niestti so do- sjieli sledeči darovi: Prcč. g, župnik Martin Nemanič v Brnsnicah "Večjo množino črešenj; slavna hranilnica v Št, Jerneju iiO K; g, Pr, Zupančič, usnjar, Trelnije ň K, Več novomeških dobrotnic in dobrotnikov je darovalo salate, sadja, zelenjave itd. Vsem najpnsrčneja zahvala, Obrtno-iiiuliiljeviilne šole na Dolenjskem .so dobilo od ministerstva podpor; Krško 5H0 K, Ilibnica 460 K, Novo mesto 521) K. Šmartno pri Litij! RBn K. Oiiniizijsko sodišče v Ljubljani je začelo 30. junija obravnavo proti bratoma Premrov, ki sta tudi obtožena, da sta »niorilu kočijaže v Trstu. Mestno-oličiuski odhor je v svoji seji 23. junija po dapi dtîbati sklenil, da sc aodajna dekliška Sola iz treh razredov poviša na pet, in to le, ako plača dežela četrto nčno moč, peto pa '>0 uie.stna občina, S tem jo ustreženo ohčni_žetii meščanstva, da "e bode treba j»ošiljati deklic v oddáleni .Šmibel, ker so med potom v zimskem času izpo.stavljene raznim nengnodnostim, če tudi "lolčinio o drugih nevarnostih. Občinski odbor spozna sedaj, linko neumestno je bilo, da so jo svoj čas občinski odbor protivil ustanovitvi dekliške samostanske šole v Novem mestu, katera bi iie bila stala občino niče-sar, sedaj jia mora občina za vzdrževanje šole deželi prispevati. Županstvo so sklicuje, da se z rednimi o mestu izvršila regulacija državne cesto, pač jm čaka, da bi to storila mestna občina. Tujec se čudi, ko opazuje hiše poleg državne ceste, kako so nekatere dvignene nad cestnim terenom, druge pa zopet ponižane. Kako je to. da bi državni erar ne mogel pri,skoi:iti na pomoč in regulirati svojo cesto ter jtodpirati vsaj one po.sestnike, ki bi radi oskrlteli obhišni tlakjn se ognili Idatu itd.? Hvaležni moramo Idii g. monsignoru dr. Žitniku, kateri je zadnji čas finančno ministrstvo oziřrosal radi zavlačevanje novomeške gimnazijo. Co ima na razpolatro fin. minister iisr mitjonov, da jih podari laški banki v Gorici, tla jo reši pogina, je upati, da bode imel par deset tisoč krone, da se vredi moderno in dovolj obširno poslopje za novome.ško gimnazijo, kajti tu se ne podari ničesar, pač pa so itode dobro obrestovalo, ker prosveta je prcd[)Ogoj za kulturni najiredek narodov. Vsi prijatelji ljudstvu na 11. slovenski protialkoliolni koiitîi-es! v Ljuii^ani, ,.UnÍonu\ v nedeljo, 4, julija. Razpored: Ob ti. uri tiha sv, maša v frančiškanski cerkvi, 01» jiolu 9, kratek občni zbor družbe treznosti. Ob 9, začetek kon^rresa. Nagovori oiicieliiih zasto]>nikov. i'redavanja: 1. Ing. cbom. Jos. Turk: VjjHv alkohola na človeško telo. 2, Dr. P. Gvidon Kant: Pijančevanje in ljudska nravnost, 3. Okr. sodnik Fr, jMilčinski : Pijanec pred sodiščem. 4. Slavko Ravnikar: Alkoholizem in narodno gospodarstvo. 5. Dr. Avgust liovicnik : Alkoholizem in jetika. fi. Dr. IVan Gii.stl: Alkoholizem in blaznost. 7. Janez Ev. Kalan: IVincipi in praktično delo,— Zvečer ob polu,8, ravnotam: brezalkoholna veselica. Program: Í, Dr, J^enard: Šaljiv govor. 1Í. Pe-vanje kupletov. 3. Govor, Govori zastopnik dijaštva cand, iur. A. Vebie. 4. Konjičen jirizor: Krčmar in pijanec za abstinenco. f>. Govor. Govori delavec .Matija Mikelj, 6. Pevanje kupletov, .Med poedininii točkami jietjo in tamburanje, ki je oskrbi iz ]io-sebne prijaznosti Katoi. društvo za delavke. Prodajali se bodo šopki, razjileduice, tiskovine in znaki društva „Abstinent", jedila in brezalkoholne jdjače, — Obenem: Protialkoholna razstava. Brezalkoholne idjače, tiskovine in slike. Nov» kavarn» „Cenlral" je doltiio na,še mesto zraven go-etihie „Pri pošti"*. Več v inseratiiein delu. Gospodarske drobtine. — Oddaja rndninsketiu sujtei-loslala. To umetno gnojilo, ki ga rabimo za ajdo. se odo 1W kg. Ker ga želijo nekateri gospodarji dobití v manjših množinah, jim svetujemo, da ga v tem slučaju več gospodarjev skujino naroči in da si ga potem sami razdelijo. Oe .se dobe v vasi štirje ífos)řO-darji, ki hi radi potrnojili za en mernik posetve, ])Oiem rabi vsak 2B kg superfosfata. 'Vi štirje gospodarji naj skujmo tiarot'« 100 kL', slično kakor delamo pri naročilih za modro tralico, kajti kmetijska Iiodružnic^i zamore oddajati taka gnojila le v celih vrečah. - liiiojeiije z iitdniiiskliii superfosfiiliNii za ajdo, ki se je močtio raz.širilo po Dolenjskem, je najl)oljši dokaz, da to gnojilo izvrstno učinkuje pri ajdi in da .se izpla<>,a. Svetujemo našim gospodarjem, da poskusijo |>oleg siijierfosfata tudi še kalijevo sol, ki jo kaže primešati za en mernik posetve po P) kg. Skupaj so vzame toraj SÍ5 kg superfosfata in H» kg kalijevo soli. Obe gnojili se )ired setvijo dobro jiomešata in raztrosita po preoranem strnišču. Nato so vseje ajda in vse skujmj (»oihieče. Na težki zeintji in pri plitvi brazdi kaže umetna gnojila rastresiti jio strnišču, da pridejo v tisi,o plast, kjer so korenine najbo^j razvijajo. — Setev zelene tnrsice je tudi let^s važna in potrebna, da si pomagamo do večjega pridelka )»ri krmi in da nam ostane seno kolikor mogoče za zimo. Pridelek sena je letos v obče slabši kakor lani. — ViirřujiHO z zeleno kr»M)! Letos je treba silno varčnega gosfiodarstva s pridelano krmo. Zelena krma naj se do zadnje bilke porabi in naj so spJoh na to pazi, da se je nič ne pog-nbi. Zjedi naj se poškrope s alano vodo, da jih živina do ćistej-'a požre. Pod nojre in v gnoj naj ne ]>ri(le nobena bilka! Posebno je paziti na to pri ostareli kruii, ki živini več tako dobro ne diši, — Krmljenje molznih kniv. Ce imaš več molznih krav, potem je oapačno, će reftiš vse enako in jim pokládáš ravno tisto krmo. Pri nas je žaliboff ta navada, kar pa ni ])rav. Dobro molznice (lotrobujcjo zmeraj veĚ krme in boljšo krmo kakor slabe molznice, zato se po naprednih (gospodarstvih daje kravam v prvi dobi mlečnosti t, j, po poroiiu in toliko časa dokler nam veliko molzejo, bopa krma kakor kravam, ki vsled brejoati opešajo v mlečnosti. — lietoljiii pojaliiik se je letos močtio prikazal med lio-mačo deteljo. Ta plevel je zelo .škod(jiv, ker zajeda detc^no rastline, ki vsled tega hirajo in se suše. Napadena deteta, ki mora to zajedalko rediti, ne more od tal, zastaja v rasti in se nazadnje posuši. Umevno jo, da se vsled toga tudi košnja močno zniža. Proti lieteljnemu pojalniku nî druge pomoči kakor ta, da se pravočasno i^orije, namreč prej ko mogoče. Pojalnik ae razmnožuje s semenom, ki je silno drobno in ki kali le na detelj-nih koreninah, iz katere sprejema tudi potrebni živež za svoj razvoj. — Zatiranje i>redeiiice. Letos je zopet veliko predenice po detelji. Poživljamo naše gospodarje, da jo pridno zatirajo. — Kak« piTŽeneš mnivlje iz sadnega drflvja in ljetu, a se je radi zaprek i^rcložil v Dubrovnik. Vršil se bo od 3. do 5. avgusta. Poseben parnik bo vozil od lieke do Kotora. Cena je za oglašencc do 4. julija 38 K, za. poznejše 42 K. Lepa prilika ogledati si krasno dalmatinsko olial- * Pro sto m i se Ici in požuriie hniniht* na 4*eškeni. — Na občnem zboru deželne zveze požarnih bramb jo bilo sklenjeno, da se požarne hrambe ne smejo vdeležovati procesije presv. R Telesa, sicer bodo iz deželne zveze izključene. Za to so st? poaebno zavzeli jirostom i s el n i učitelji po mestih in deželi. Dobili so pa tudi krepak odgovor. Blizo 400 požarnih bramb je odločno protestiralo proti temu sklepu. In letoa ae je veliko več požarnih bramb vdeležilo procesije kakor poprej. Zopet dokaz, da 80 mlačni katoličani le ztiramijo v boju nasprotnikov proti Bogu in katoliški cerkvi, • Pristojbine za pisma iz lïrazilije. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se c. in kr. konzulat v San Paolo v Braziliji pritožuje, d» prilagajo domače tvrdke svojim jjismenim vprašanjem po navadi za povratno poštnino lo znamko za 26 vin. Opozarja ae, da znaša pristojbina za jdsmo iz Brazilije v Avstrijo 300 reisov 45 vin- Smešnice. (littsničen dttgodt^k.J Vodstvo neko bolnišnico jo obvestilo na dom bolnikov brzojavno; „Brat umira, pridite." A brat odpoš^e še le tirugi dan ta-le brzojav: „Jutri Te pridem obiskat, prosim počakaj!" — Se ve je našel brata mrtvega in počakal njegovega pogreba. ^ (Ljuhezen.) Žena: „Dragi mož, kaj me bodeš tudi tjikrat tako rad imel ko bom stara?" — Mož: „Ančka, zakaj jta to vprašaš? Vsaj boš kmalu videla." (Itolezon.) A.: „Kako pa gre kaj tvoji ženki." B.: „Ah ona ima grozno dela s svojo glavo!" — A,: „Gotovo je tako nervozna." — B.: „Kaj še! Ona hoče samo imeti vsake štiri tedne nov klobuk." (Mladost.) „Koliko ste stari, obtožcnka?" — „Oh, gos]iorehritki isgnbi nat^e^a nad vse Ijnb-Ijenei^ft oúeta, gospoda Janeza Papeža, ne tiam je ixkaxalo toliko iitkrenei;a noi'Mitja, da nam je dolKnoNt., izrekati tem potoni VHem prijateljem in Knancem, oHobitii duliovšiioi la iJinoiKuhrujuo spreiuutvo nntSo pre-sriiio Kahtaio. — Pueehej jiase iskreno )5ahvaljujemoi>ol(inû, l'ismeni izjiiti bodo ihie S. Julija od B. do 10. ure dopoldne, tistmeni izpiti oci 10. do 12. ure in pojiol-dne od 2. do 4. ure, (la-i-ii-aj C. kr. gimn. ravnateljstvo. Naznanilo. Udani podpisanec se blaj^ohotno priporoOa slavnemu občinstvu. Izdeluje najnovejše in najboljše ograje za grobove in vrtove, kakor tiidi različno kljitčiiviiic.e za vsakovrstne shrambe, za katere jamči. Vsa dela in pojiravila škropilnic, sirojev i. t. d. se izvršujejo točno in po najnižji ceni. S priporočilnim pozdravom (iio-5n Jožef Pirkovič, klinčaviiičarskt mojster v Št. Jcriiejii. jcxol procLs.]. ob 9. uri dopoldne iz zajiuščine pokojne gosp. Josipine Majzelj: 1. nova za letovišče posebno pripravna vila hišna št. 95 v St. Jerneju, ki ima ti sob, 2 podzemsko kleti in [iritiklinc, 8 popolno sobno in kuhinjsko opravo, pripadajoči cvetiičnjak in sadovnjak, vzklicna cena la^OOO K; 2. hiša štev. 07 v išt. Jerneju z gospodarskim poslopjem (hlev, šupa, skedenj, svinjaki) in vrt, vzklicna cena 50Uf) K; 3. 5 njiv in 1 travnik, vzklicna cena skupaj 1150 K. 1'red početkom dražbe ima založiti vaak ponudnik 10% vz- klicne cene kot vadij, ostalo kupnino pa plačati (io 15. julija Iy09, oboje na roke [lodjiisanega. Omenjeno predmete izkaže vsak čas g, Anton Majzelj, posestnik v Št. Jerneju h. št. tiO, na dan dražbe pa podpisani. Dražbeni pogoji, zemljeknjižni izvleček, posestni listi itd. so na vpogled v c. k. notarski pisarni v Kostanjevici na dan dražbe pa na lici mesta, „ , . Rado Jereb. v IJni.ševca, deset minut od železniške postaje Straža, se proda lepa hiša v dva konca s kletjo pod liiio iti hlevom. Zraven je tmli kozolec, njiva sodem mernikov posetve, sadni vrt tn vod-rrjak. Vso jc tik hiše ter pri ccsti. ['ribližim cena je 4400 kron. ■\'eč se izve pri Alojzn Kožija/ v llriiševcii, pošla Straža. esnica in w klavnica ki se nahajate že veliko let v Žužemberku v hiši štev. ÍÍ8 se oddaste zaradi bolezni sedanjega posestnika takoj v najem. Oboje je v prav dobrem stanu ter se vse natančno izvtt ravno tam pri Josip Ilr(pvat-ii v /iižetnlM^rkii. ua-3-:!i Pozor! Kupuje pšenico, orehe in vse druge deželne pridelke po najvišji ceni vsaki dan tw4o-ii>) Jakob Faučič v nuilolibvein* t jfr tfr Domača umetnost za DolBnjsho! FRÍIN HODNIK, podobar In pozlatar ^ v Novem mestu št. 59, zraven Frančiškanske cerkve, se prav toplo jiriporočnje prcčastiti tinhovSini in cerkvcnim jurii-stojništvom v cenjena naročila za izvrševanje vsakovrstnih umet- niškoiz- oltarjev, lec, krst- Hh i: Šfr t Hh ffr K delanih nih kamnov, soh svetnikov, kipov od lesa, kamena, ji^ipsa, itd. Tudi stara cerkvena dela se pojjravJjajo in pretiavljajo pra^^ strokovno dobro in po zmernih cenah. itiji)-3> I>d«jaulJ in uliiuitt Urban Harval. 0()^ovurai urednik A. Zlogar. Ti*li 1, KrijfC nul.