« ; rt X b I List 14 mt K s m v lecaj XLVIX I I zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskaiuici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol letal gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošilj po pošti pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 8. aprila 1891 Obseg: Vzreja gozdnjih sadik v sobi. Opravila pri čebelnjaku meseca aprila Ra2ne reci Vprašanja in od govori Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar Goi^podari^ke stvari. mimo torej dobro predelane in 8 peskom pomešane po vrtne prsti. Da pa vanje ne pride preveč Vzreja zgodnjih sadik sobi. in da se dobro in pravilno zrači, naspi na dno prsti precej na debelo črepinj, vrhu njih pa deni prsti na debelo Prijatelj vrtnarstvu 9 ki ima majhen vrt pa malo šote v koscih ali kaj drugega enakega. Kosci naj bodo sredstev ter je zelo oddaljen od mesta se za denar na primer za lešnik debeli. Te prezračevalni plasti vse dobi, ima pomladi veliko skibi, predno redno zasadi smeta zavzemati dve tretjini lončeve vsebine (pod. 22.). ter obseje svoj vrt Zlasti saditev mu dela skrbi > namreč potrebuje sadik, a od kod jih vzeti ? Vrtnarj on so oddalj prostora je malo, posebno gorko gredo narediti, pa iz mnogih ozirov ne kaže. Kaj je torej storiti? Naj priprostejše sredstvo je, vzgajati sadike v loncih in zabojčkih po sob-nih oknih, in sicer s po- Posodo zaspi potem s prstjo skoraj do vrha. Kakšne sestave bodi ta prst, to je zavisno od vrste semena. Zelenjadno seme ter semena balzamin, ne-bin, levkoj, tobaka in drugih, potrebujejo na pr. kompostne, seveda dobro predelane prsti, Podoba 3. seme begonij, glok Podoba sinij, torenij in sploh močjo sobne toplote. To sobnih cvetic pa ljubi|(i črno gozdno prst. se da prav izvrstno na- rediti , le nekaj malih Pred Predno seješ, pritisni prst s kako deščico, še bolje priprav je treba, vsem potrebuješ posode-ta namen rabijo cvetlični lonci ali tudi za- smodek, ako z dnom drugega lonca, da dobiš gladko površino. Ob robu pritakni etiketo z imenom semena, katero potem poseb. gosto" bojčki od Podoba 2. ' je posebno važno jim dno prelukojaš. Boljši so seveda cvetlični lonci. Oni so luknjičavi ter ne Mlade rastlinice. se itako razviti do drže preveč prsti, kar ki prebodejo iz semena, ne smejo volj je, da seme dobro vzkali ter se narede nekateri listi — v to pa ^ treba mnogo hrane, pač pa mora biti dobra in lahka. Vse, kar je v prsti nerazkrojenega, je neužitno to sicer rastlinicam prebave ne moti pač Pri setvi drži se vedno pravila: „Ne pre-Semenska zrna se posade posamezna ter vtisnejo neRoliko v zemljo. Potem jih pokrij toliko na debelo s fino prstjo, kolikor so sama debela. Prav finega semena, kakor na pr. begonij, gloksinij, niti ni treba pokriti s prstjo. Po semenu nasuto prst zopet nekoliko pritisni ter potem poškropi. Vodo pa po prsti prav fino razprši. Da seme obvaruješ suhega sobnega zraka, pokrij posode s šipami, katere moreš vsak dan obrisati s suho ruto. (Glej podobo 2.). Pri vzgoji moramo razločevati med trdnimi in ob pa lahko škoduje koreninam. I jJiouavo uo Auv/bi, puv« — ^ ---------------^ Za setvene lonce vze- čutljivimi rastlinami. Različnih takih rastlin ne smemoj^ i . ^ ^^ • " A • f^^ '/rr. 106 uikdar skupaj sejati v en lonec, na pr. na eno stran in vremena drugo polovico sušca ali meseca elj , ua drugo pa begonije. Lonec z zelenjadnim semenom postavimo na okno zakuri sobe 9 druge pa na kakšno klop blizu peči Vseh panjev, kar jih vse leto pogine tednov sušca ali aprila blizu 30 7o- J na aprila. šest spada tem želimo naše čebelarje nagniti k previdnosti, da z umetnim krmljenjem m tako truda in meda izgubljali. Iz ravno pri nas Tema nič ne škodi, dokler seme ne vzkali. Kadar pa ne bodo presilili vzkali, tedaj pa treba lonec predejati na okno, in paziti tega se pa tudi lahko razvidi, kako je moramo, da se prst ne usuši, pa tudi premokra ne sme potrebno, da imamo panje s premičnim satovjem, ker le biti. tako moramo panj vedno pregledovati in ceniti dobiček Kadar rastlinice narede tretji ali četrti list, takrat našega čebelarjenja. Pač moramo hvaležno spoznati, da jih je čas presaditi v zabojček. njem dobe rastline so naši kraji mnogo bolj pripravni in za čebelarstvo več prostora ter tudi narede več korenin, ki so jim po trebne za ugodno rast. Zaboji morajo imeti preluknjane ugodnejši, nego dno in biti seveda veči uego sto drugih, zlasti severnih dežel, pa treba je okoliščine poznati ter jih v svoj prid obračati. Najboljše jih narediš Ravno obilno močilo iz ozračja (dež, pršenje iz megle toliko dolge in široke, da jim je prostora na oknu dno naspi plast črepinj. Njih prst bodi močnejša in pomešana s peskom primernim klincem dvi ö manj prav i. t. d.), nam cvetlice napaja in rast njih pospešuj kar je kmetovalcem zelo neprilično, celo škodljivo, in nam pozorno mlade rastlinice, odščip čebelarjem prav dobro služi gotovo boljša tolažba 1 Jim nekoliko srčne nego vedno čez vreme in nebo se pritoževati ali godr- korenine ter jih vtakni v luknjico, katero si naredil v zabojevo prst. (Glej podobo 2.), njati 1 Povrnimo se krmljenju z moko. Od srede me- To delo zvrši hitro in pazljivo, da rastlinice ne seca aprila do cvetja sadnega drevja je za to delo naj trpe kaj škode. Z ozirom na velikost in rast raslin pre- boljši čas po takih krajih, koder je malo zelišč s cvet-sadi rastlino gosteje ali redkeje. (Glej podobo 3.). Rast- nim prahom. Pri nas na Kranjskem bo tega pač malo- line zelenjadne in velikih cvetic naj bodo po do 4 % kje mankalo, ker skoraj povsod se nahaja leska, vrba, druga od druge. Manjše rastline sadi gosteje. Prav fine jelša, trepetlika i. dr. Kjer pa vender tega ne bilo, rastline moraš po saditvi o pričetku pokrivati s šipami- naj izkušajo čebelarji čebelam pomagati z moko. Naj Zelo važno je sadike privaditi zraku in vetru, in sicer navadnejša je ržena moka, katera se v prazen sat na prav polagoma jih moraš privaditi. Od kraja odpiraj le trese ter v panji blizu čebelnjaka postavi. Čebel e JO po malo okno 9 potem zaboj « vedno bolj in slednjič postavi kmalu najdejo, in če tudi cvetnega praha ne dobivajo » kar na piano na primeren kraj. Tako utrjene prav pridno domu nosijo. Najboljša moka' za čebele bo rastline rasto potem brez ovire, ako jih v grede pre- najbrže kostanjeva ; ali kostanj lupiti, sušiti in mleti, , moko vedno dobro imeti pa je sadiš, in niso v nevarnosti, da jih solnce posmodi, kakor je dostikrat sitno delo rado tiste, katere so nepravilno po sobah vzgojene še večkrat negotovo. Opravila pri čebelnjaku meseca aprila. Razne v reci. Ob začetku tega meseca se začno dostikrat topi m spomladanski dnevi. Kdor želi zgodnjih rojev, ali najgorkejši kraj, ki je navadno ob kaki južni steni Zgodnji fižol Ako hočeš imeti prav zgodnj'ega fižola za salato, a nimaš gorke grede, izberi na vrtu Na kdor hoče pridobiti obilno medu iz vresja, iz borov- tem kraj edi gredo in nanosi toliko zemlje, da dobi ničevj ) cvetja češenj in druzega sadnega drevj naj greda strmec, ki je obrnen proti jugu. Na to gredo začne z umetnim krmljenjem. Da pa to ne bo zavrženo vsadi fižola, in sicer v vsako luknjo po 5 do 6 fižolo m ali kakor si bodi zastonj, poznati je treba krajne zračne okoliščine, ker vsakdo ve, kako škodljivi so če Ob enem prilivaj fižolu vsak dan z zelo toplo (zgreto) vodo. Pri oblačnem vremenu ne zalivaj. Kadar se je belana spomladnji mrazovi ali celo sneg se pridene malo vode, prisili Čebele kateremu bati mraza, pokrivaj vsajene fižole ali pa nežne rastlinice Med ajvečjemu delo . s cvetličnimi lonci. ' Zemlja na tej gredi bodi lahka in vanju, in sicer nastavljajo v panji obilno zalege, zunaj rahla, ker fižol v težki zemlji zgnije, v prerodovitni pa pa se trudijo, da si nabero veliko medu. Gotovo se celo naredi preveč listja, a malo stročja. ta mesec toplota ker in leto ne pogubi toliko čebel, kolikor ravno čebele komaj toplega vremena pričakujejo, tako mrzlih vetrov toplota 18 ^ na enkrat celo do 3 ^ zgine * Mlada drevesa, katera so oglodali zajci, je uaj- mraz pa vedno drug za drugim hodita bolje tako le zdraviti Ako ni dr lubad še oglo lahko si je torej misliti, koliko čebel da zavoljo dana okrog in oürog, rešimo še vedno lahko taka dre- ; vesa, in to toliko laže, kolikor manjša je rana. Najboljša ostane. Pač so sem ter okrči in zunaj je pa za to navadna cepilna smola, katera je tudi mrzl kaki varni kotički in zavetne tekoča. Cepilno smolo si lahko sam narediš. Vzemi na- dolinice, pa vender po naših goratih krajih je previdnost vadne čevljarske smole, katera bodi kolikor mogoče povsod potrebna. Od 100 panjev, kateri so najhujšo zimo čista, razgrej jo na ognji, in kadar jo odstaviš od ognja preživeli, pogine jih o o zavoljo vedne premene toplote prilij je polagoma na vsak smole 10 dekagramo v 107 špirita. Ta smola je tekoča, in, s čopičem lahko hitro io dobro vse rane zamažeš. Sploh je to mazilo najboljše tere j bolje družba preskusila, obnesel se je odločno naj- a „onejidovec za vsakovrstne rane. Ako smola sčasom otrdi, napraviš pirja na prodaj, u Tudi etos ima družba te vrste krom in sicer novo s Češkega došlo seme jo zopet tekočo, c.e ji doliješ špirita. * mokrim Gnojiti gnojom moramo sadnemu drevju s suhim Kedor hoče pospešiti rast lesu gnoji konec marcija meseca in ob začetku aprila; ali naj cvet Vprašanje 78. Vže dvakrat sem povprašal pri C. dobim zborovske menjalne Rambouseku v Zborovu, ali rži, a brezuspešno. Ali dobim te rži kje drugje ali pa morda kake druge dobre jare rži? (F. nim očesom na korist gnoji pa v avgustu in septembru. b Gnojnico pomešaj pred porabo s polovico vode ter jo gna nekoliko od debla proč prilivaj drevesu; primešati smeš bilo dobiti kako dobro semensko kolikor Odgovor: Zborovske menjalne rži, no, ni drugod dobiti, nego pri Rambouseku nam Ki ž nam tudi ni znano tudi nekoliko pepela. dasi smo pregledali naznanila v celi vrsti kmetijskih listov. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 74. Imam kos razmelinjen senožeti leži na ravnem, zemlja je pa ilovnata in tako pusta nobena reč ne raste na njej. Mislim jo prekopati, koliko s peščeno zemljo ) ki da Vprašanje 79. Zakaj ne dado pri cem daril, dasi imamo lepo vzrejena. Gorenjskem.) Odgovor: mladim žreb- . v Br. na Zato ne } ker ministerska naredba tega ne ne pripušča. Premovanje konj je namreč urejeno z na pomešati in pognojiti ter prvo leto saditi krompi J drugo leto pa oves in vmes sejati IL travno seme Odgovoi opoza! jimo, Al storim prav tako ? naredite tako v redbo kmetijskega ministerstva z dne 8. decembra leta 1888., št. 17.092. Vprašanje 80. Imam 10 V2 n Prav ob enem pa Vas in dolg in 7 V3 7 širok sicer na ,tri železne da gnojite z gnojem, ki zem rahlj na I primer s slamnatim gnojem Krompir pridno okopavajte in osipajte, ker se s tem zemlja dobro rahlja nič škodilo, ako ovsu zopet pognojite. e bode hlev, katerega mislim obokati, traverze. Koljko močni bi morali* biti te traverzi in kakšna je njih cena? (M. D. v J.) Odgovor: Za toliko dolg in širok obok morajo bit traverze po 26 C m visoke. Take traverze stoje okol Vprašanje 75. Rad bi premenjal ječmenovo seme Iz katerega kraja bi ga moral dobiti, da v naši težki 62 gld., ter Vam jih priskrbi A. Druškovič v Ljubljani Vprašanje 81. Na vrtu, ki je poleg hiše in prece in bolj osojni zemlj riškem.) dobro uspeval? (J. R. v Š. na Go- • dobro ograjen, oglodal mi je zajec 182 požlahtnjencev Kaj mi je narediti s poškodovanim drevjem > in je Odg Ječmen ploh rad uspeva na težki, t najemnik lova dolžan povrniti škodo? pri Savi.) bolj ilovnati zemlj da ni premokra. Ne glejte torej / Odgovor: Ako je drevo krog in okrog oglodano toliko na zemljo, ampak na dobro vrsto. Priporočamo ni nobene pomoči. Ako je pa drevo le na eni strani Vam na pr izbrani hanaški ječmen (Hanna-Pedig oglodano, izrežite m osnažite rano ter lo zamažite Gerste), katerega prodaja 100 ^ za 12 gld. tovarna za Drevo bode sicer raslo, povemo Vam pa uže zdaj da sladkor v Kvasicah na Moravskem Vprašanje 70. Velike važnosti veselja ne boste imeli ž njim. Rajši odstranite vsa dre ako Ali bilo mnogokrat, kmet natanko vedel, ali je krava breja ali ne. vesa, razen onih ki niso posebno poškodovana Ako zahtevate povračila, naznanite to teku 14 dni od časa 9 kako namenje, po katerem je to eslj spo znati? (A v na Goriškem.) Odgovor: Spoznati, če je krava breja ali ne, je v ko ste škodo zapazili, okrajnemu glavarstvu. Kedaj se ta škoda povrne, to je brati v odgovoru na vprašanje . in 59. pričetku zelo težko Za znamenje brejosti imajo, če .se krava štiri tedne potem ko bila pri biku, nič več ne PoduC^ne stvari. poja, a to znamenje ni vselej Ijivo spoznati, če je krava brej leslj pa I. Prav zanes- šele od petega meseca Ob tem času pa itako vsak količkaj izkušen Zemljepisni in narodopisni obrazi. kmet spozna kravo, če je breja. Morda ve kedo izmed kako sredstvo, kako spoznati čitatel našega lista za brejost takoj ob pričetku Vprašanje 77. Ali je dobiti pri kmetijski družbi Ts Krompirja „ Richterjev Imperator (( ali pa Onejida"? Ako Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 217. Ismalla. Zabave mej vožnjo po železnici. -Kako dolgo bodemo tu stali?'' zavpil sem nad ne, kje se dobi? (M. F. v K.) Odgovor: Kmetijska družba je pač sadila lansko vže leto za poskušnjo krompir „Imperator'', a ga bo letos opustila, ker je gniloben. Izmed mnogih vrst, ka- kondukterjem. Tri minute I" Na to je segel v žep, pograbil enega Arabca in postavil pred se. Iz žepa je vzel kos modre barve, in narisal Arabcu na gole prsi možicelja. Vsi so 80 smejali, ploskali z rokami > m koj je drug Arabec ponudil svoje prsi Tudi njemu je narisal možicelja > orijentalnem bazaru, v katerem diši po samej ambri, rožnem olju in raznih dišavah, sede Turki in Egipetci kavane, gostilnice, v katerih potem tretjemu in četrtemu, in vsak pot je bilo dosta pozno v noč. Dalje se vrste smeha, veselja in ploskanja. Tudi mi smo se zabavali godejo, prepevajo in plešejo mornarji z deklinami, ka s tem, ali trpelo je to celo Vi ure. Začnem opominjati. terih ima tu na tisoča vseh barv in vseh narodov. \ da bode treba iti naprej. Kondukter se ozre na paro- tem pogledu je Suez na slabem glasu. stroj » in namigne z glavo slugi, ki je stal pri glavnem Pravo ležo o Suezu smo »i.napravili Š0 le drugega poslopju. Sluga pozvoni, a kondukter maže dalje Arabce, dne. Koj ko se je zdanilo, odpeljali smo se z mesta na po prsih. Rudeče morie. Suez ne stoji prav na splavnem morju, Kondukter je bil pomalal že vse arabske prsi, temveč dosta daleč je od njega postavljen. Ali dosta sluga je že trikrat odzvonil, a vlak se ne premakne široii kanal posreduje prihod robe k mestnim skladiščem. Kondukter nam je mahoma izginil. Nastala je splošna in železnica drži po širokem nasipu k orjaškim dokom, in dovaža potnike, kateri hočejo koj stopiti na brodove se zmešnjava. Potniki stopajo z vseh vozov, gledajo poprašujejo se in vrte z glavami. Tudi Arabci se čudijo "bombajske, kalKutske, avstralijske itd. Suez stoji v zelo vsemu temu. Slednjič je celo naš beden ni vedel, kaj je to. Anglež izstopil. No- pustem in slabem kraju. Knnal drži mej dvema moloma zelo daleč v Rudeče morje tako kakor pri Port Saidu Na parostroju ni žive duše, na kolodvoru ni no- v Sredozemno morje. Čudne misli hodijo potniku po benega uradnika videti. Preteklo je že 40 do 50 minut, glavi v tem kotu sveta, na meji severnih in južnih Vse od kraja se jezi in kolne, samo naš Anglež miren morij, mej Afriko in Azijo. Ko smo se vračali v mesto, zleze nazaj v voz in se položi po jednej strani, kakor srečali smo dolg vlak potnikov, ki so bili namenjeni v je bil dolg in širok. Čedalje večji krik. Nakrat se zasliši vrišč v hiši. Nekoliko ljudij, mej njimi kondukter smejo Indijo \j Kakošen je bil Suez preden in hrumeč vodi strojnika, reditelja naše lokomotive. pati Umazano arabsko gnjezdo Strojnik se steza, mane si oči in zeva. Tudi on je leznica do Sueza ali pozneje so začeli kanal ko-Kahire je držala že-so jo opustili, in to je zato pa je skočil v hišo in se vlegel nekam za edini slučaj na svetu do sedaj. Zgradili so novo želez pijan vreče in bale ter zaspal. Mej splošnim hrupom ga ve- nico ob kanalu. Z Ismaile drži železnica preko Zaüazika dejo stoji. stroju. Zopet trikrat pozvoni, ali vlak še vedno v Kahiro. Dandanes je Suez ugledno mesto radi svoje Tri sto medvedov, ali pojdemo, ali ne?" zarežal sem Vsak čas! Čez tri minute Ogenj ugasnil u čez pol ure smo se vender premaknili z mesta leže mej dvema deloma sveta. Ko je bil kanal dodelan, napravil je podkralj Is mail sijajno slovesnost, ki je stala do 20,000.000 frankov ?anie 500 hiš za stanovavje. Gostom je dal na pola 218. Pa tudi sploh je gledal podkralj, da sebe in svojo obitelj oveiioveči z imeni, katere je dal važnejšim napravam in stavbam. Ismaila ima njegovo ime, Port Said ima ime Suez. Plavba po kanalu. Pozno na večer smo se pripeljali v Suez po sinu Saidu icd. Spomnili se tudi ngleške čast v To Sli smo gleški hotel, ki stoji nekoliko v stran od kolodvora, e obširna, lepa gostilnica, ima prostorne sobe, snažne postelje dobro zavarovane proti moskitom, mrzle in gorke kopeli, natakarji strežej in drobni ljudje, in če stopi nika Waghorna in mu postavili spomenik v Suezu. Waghorn je že pred Lessepsom snoval kanal, pa mu ni šlo, in umrl je 1850. 1. v največjem pomanjkanj Eno k drugemu plavajo po štirj brodovi na da in prostorno obednico, v katerej belo oblečeni po kanalu. Veliki brodovi pa se ne rečavajo v kanalu natakarji so zvečine Hindi ) vitki tebi da ti poda mesa Koliko časa se ali skledico čvrstega ledu koj ti vdari v nos poseben 7 oster duh njegov. Premnogim hindostanskim potnikom na ljubo je vsa postrežba hindostanska. Ti strežniki so v gostilnici kakor država v državi varja, kateri za vse opravlja, emveč na postajah, ker po kanalu sme samo po jeden večji brod pluti od postaje do postaje prihrani, Dobre nade ako ladije plujejo po kanalu mesto ob nosu to nam hočejo najbolje pojasniti številke. in Bombajem 29 dnij. Prihrani se mej Hamburgom imajo ka svojega gla- treba opraviti; plačo njihovo prejema, in drugo temu tako, žive toraj po svojih domačih navadah, po predpisanem budhaismu. Ko smo se založili z jedjo in pijačo, šli smo po- 3no, in je tt n n n n fi )5 n n gledat mesta. Dasi je mesto s plinom razsvetljeno, varnost sedaj že dosta večja kakor je bila s početka, bi sam se izprehajal po r, » n vender ni svetovati tujcu da n n ulicah. Stanovnikom sueškim je naročeno J da ne ho tf Amsterdamom f) « 2'J W Londonom ft 9 29 Liverpoelem s n f# 29 Southamptonom jt n 29 n Bordeauxom n » 29 n Marseillom n 31 Genuo n n 32 J? Trstom n n 37 tt Brindizijem n tt 38 tt ne dili brez svetilnic z doma, a tujcu se naroča, da hodil brez orožja. Nočni obraz v Suezu je zelo pisan Se ve da je treba plačati dosta visoko pristojbino, A ali dobiček je vender le znaten. 109 Pogledimo sedaj, koliko brodov pohajasueški kanal. Od 31. decembra 1869. 1. do 31. decembra 1875 1. je poslala Angleška 4347 1 brodov. Francoska 478 J? xAvstro Ogrska 345 Holandeška 168 « Italijanska 168 « Španjolska 82 >1 Turška 140 n Nemška' 118 11 Egipet 118 Ruska 48 n Norveška 30 7? Danska 26 Švedska 22 11 Portugalska 24 » Amerika • . «a 10 11 v Belgija 9 11 Japonska 4 brodove Grška 7 brodov, Birma 3 brodove Peruvanska 1 brod, Zanzibar 1 n fT* • Tunis 1 11 Soravak 1 11 > J Leta 1877. je plulo po kanalu 1651 brodov, leta 1878. pa samo 1593. Pozneje je število zopet poskočilo. Od januvarija do avgusta 1880. jo plulo 1425 brodov. sueškem kanalu se je dosta pisalo, zlasti so rohneli proti njemu Angleži; najrajše ga bili v nič v podelali. Ali ni se jim sponeslo. Prvi dve leti ni bilo dobička. Leta 1872 ga je bilo 2,071.279 frankov leta 1878. pa že 14,913.123 frankov. Premoženje družbeno so cenili 1874. 1. na;21,795 545 frankov. (Dalje prihodnjič.) Politične i^tvari. Deželni odbor. s marca, 237o na neposrednje davke za občinske Jesenic ? na in šolske potrebščine. D o b v Kamniškem okraji, 20 davke za občinske, šolske in farne potrebščine. o na neposrednje Pod^:ečje 1 35 o o na neposrednje davke za ob- činske, šolske in farne potrebščine in za prezidanje farovža v Dobu. Lok v i C a, na neposrednje davke, vsej občini, izimši vas Malo Lešče, 25 ® Ü m sicer po za zgradbo šole v Metliki potrebščine. > 10 o o pa za občinske in stvarne šolske Podzemelj, na neposrednje davke, in sicer v vasi Cerkvišče 28 e popravo Gribljah. farne cerkve za občinske potrebščine, zgradbo o m Q O/ Ö /O za /o šole za v Kot, 23 o o na neposrednje davke za zgradbo no vega farovškega gospodarskega poslopja v Semiču. Č e p 1 j e , 30 7 o na neposrednje davke za občinske in šolske potrebščine. Adlešiči, na neposr dnje davke, a po davčni občini Adlešiči, izimši vas Dragoše, 22 ^/q za popravo zvonika in 13 7o za občinske in šolske potrebščine; b v vasi Dragoše davčne občine Adlešiči 10 % za občinske potrebščine, 12 7o za stvarne šo Iske potrebščine v Grib- za zgradbo šole Ijah; C po davčn i občii i Bojanci 20 Ol /O v Bojancih, 10 7o za občinske potrebščine, 10 7o za po plačanje dolga občini Adlešiči iu 10 7o za stvarne šolske potrebščine. arodno-go^podari^ke reči. Trgovinska in obrtniška zbornica. TrgovsKa in obrtniška zbornica Dunajska poslala je vsem zbornicam od n je skleneno resolucijo s prošnjo. da JO pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu podpirale. Ker je zato velike važnosti jo priobčujemo. Slove tako le: Glede na velike, v listu ^^Deutscher Reichsanzeiger priobčene zahteve, katere hoče nemška eksportna industrija, da se jej izpolnijo v tarifni pogodbi z avstrijsko- u ogrsko državo, in zato, ker k ažejo Nemci malo dobre volje, da zadostno znižali carino na žito, les in eposrednje davke, a po davčnih vino in s teott ustregli želji države naše J predlagajo občinah Jesenice in Hrušica in od h. št. 51 do vštete združeni odseki, prositi zbornično predsedstvo, naj ono 66, v vasi Rovte davčne občine Planina 20 7 o za činske, 20 o pa za šolske in farne potrebščine; ob-po blagovoli v nujni vlogi do njegove vzvišenosti gospoda trgovinskega ministra v imenu Dunajske trgovske in davčni občini Planina, izimši h. št. 51 do 66 vasi Rovte, obrtniške zbornice izreči naslednje: Naša industrija želi 9 20 o o za občinske potrebščine. da se ustanovitijo carinskotarifne razmere po tarifni Volčji Potok, 257o iia neposrednje davke za pogodbi z nemško državo; priznava tudi, da treba v ta zgradbo šole v Radomljah in za stvarne šolske trebščine. po- namen kaj žrtvovati pri carini od industrijskih izdelkov, kolikor ne bi škodovalo dotičnim iadustrijam in obrtom. N e v 1 j e , 30 o o na neposrednje davke za občinske tem o^iru je visoko vlado posebno opozoriti na se in stvarne šolske potrebščine in za razširjavo šole. danji položaj, ki je nastal vsled preabile produkcije na Krtina J 25 o o na neposrednje davke za občinske Nemškem J potem vsled uekolikšne izgube ameriškega in šolske potrebščine in za poprave pri farovžu. in vsled pretečega zaprtja francoskega trga ter vsled 10 tega, ker se je zmanjšala ažija zlatu. Zbornico nagiblje temu ravnanju zavest, da so interesi domače industrije in interesi našega poljedelstva skupni; opravičene pa so žrtve, ki naj jih stori naša industrija, le v tem slučaji, Chicago med Slovenci svojo službo opravljaL ^ / •• • škofiji Častitamo našim rojakom v Ameriki, a. ljubeznjivega duhovnega pastirja da dobodo taka f Imenovani so ako se napravijo trijsko industrijo ter za avstrijsko Za okrajnega sodnika v Rogatci : avskultanta voz in ogrsko poljedelstvo pa gozdarstvo taki pogoji za iz- kateri bodo gotovo in znatno zboljšali gmotno stanje vsled tega njih kupilno Ö carine, ki bi je dovo- naših poljedelcev in gozdarjev in zmožnost. Za nezadostno znižanj lila Nemčija za poljedelske in gozdarske pridelke in üatero ne bi moglo izdatno premeniti razmer v korist avstrijsko-ogrske države, ni opravičeno nikakeršno količkaj znatno znižanje carine naše države. Avstrijsko-ogrske carine za predmete, ki so našteti v listu tamošnji pristav Adolf Meixner ; za pristava Gvidon Visconti in Ivan Pirnat, prvi pri c. kr. okrajnem sodišči v Metliki, drugi v Loži ; za načelnika pomožnih uradov pri ( Klemenčič. kr. okrožnem sodišči v Novem Mestu Fran Fra Garzarolli, c. kr. sod pristav v Metliki, premeščen je iz Metliko v Škofjo Loko \T • y^ • • 'ISJl poštni oskrbnik v Ljublj in na svojo prošnjo umirovlj Avgust Pressl je doslužil a njegovo mesto je imenovan a Šorli doslej poštn nadkontrolor v Deu tscher Reichsanzeiger" z dne 3. marcija, ne morejo se nekatere prav nič znižati, nekatere pa le toliko, da ne bodo Trstu. Poštni kontrolor v Ljubljani Anton Premk imenovan je za poštnega nadkontrolorja v Ljubljani. Rav natelj ljubljanske kaznilnice Janota imenovan je za vis oškodovani dotični obrti; skrbeti pa je tudi da bode laže jega ravnatelja kaznilnice v Karthaus-u. v Nemčijo izvažati nekatere avstrijske obrtne izdelke. Ako bi ne bilo moči doseči teh ugodnosti, naj c. kr. vlada odkloni le navidezne, dejanski nič vredne agrarske koncesije nemške, pa se zaveže samo za obestranske carinske tarife. Naši dopisi. Iz Ijub^jane. — Državni zbor. Ker sta pri zadnjih volitvah zopet izvoljena državna poslanca grof Vetter in stavbinski svetnik Hlavka poklicana v gosposko zbornico, treba bode dopolnilnih volitev za skupino moravskih in za volilni okraj Hrudimski čeških Kakor smo uže poročali, bode prva Slo- — Viuceiicijeva družba ima ta teden v četrtek^ petek in soboto (9., 10. in 11. t. m.) pri sv. Florijanu duhovne vaje ob šestih zjutraj in ob sedmih zvečer, ka tere se bodo v nedeljo sklenile s skupnim sv. obhajilom^ popoludne ob šestih pa s četrtletnim občnim shodom v Marijanišči. Povabljeni so udje in drugi prijatelji tega društva. — Okrajna boluiška blagajnica za mesto Ljubljain^ bode imela dne 12. aprila t. mestni dvorani s^oj občni zbor. ob uri dopolud v /fi* Vabilo na LXXXVIIL odborovo skupscino „i^ Ma tiče Slovenske" v sredo dne 15. aprila 1891. OD O, uri št. popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu velikih posestnikov. — seja novoizvoljenega državnega zbora dne vesno ga pa bode otvoril s prestolnim govorom Njega . Dnevni red: 1.) Potrjenje zapisnika o LXXXV1I odborovi seji. 2 ) Naznanila predsedništva. 3.) Poročilo t. m 4.) Razgovor o Besedi in o na Veličanstvo cesar v soboto dne 11 t. m dopoludne v književnega odseka. svetovanem literarnem časopisu. 5.) Poročilo gospodarskega odseka. 6.) Poročilo tajnikovo. 7.) Posameznosti ceremonijski dvorani v cesarskem dvorci. — Dne (!. t. m. vsprejel je presvitli cesar v avdi-jenci predsednika c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, gospoda Kočeva^^ja. Ljubljani dne 4. aprila 1891 Predsednik: Josip Mara. Slovensko gledališče. Zadnjo nedeljo je bila;- predstava na korist prve igralke dramatičnega društva gospe Borštnik-Zvonarj in zdaj najstarejšega (^.lana Državiiozborska volitev. Včeraj so si izvolili igralnega ob j Sršena. Občinstv navdušeno io deželnega stolnega mesta Ljublj trgovska obilo izražalo svoje priznanj in obrtniška zbo namesto pokojnega poslanca dr. tudi v zadnji sezoni zaslužili katero sta si ti vrli moči — Prihodnja predstava Josipa Poklukarja za državnega poslanca gospoda Jos. pa bode dne 12. t. m. na korist gosp. „Danila'' in nje-Kušarja, viteza Fran Josipovega reda, člana trgovske in gove gospe, in ker sta oba zaslužna čla ralneg obrtniške zbor in posestnika v Ljubljani. Volitev se osobj našega dramatičnega društva, nadejati se je da vršila mi in iz marsikaterih ust smo slišali Bog bode tudi njima n. občinstvo izreklo svoje priznanj daj da bi kmalu izginil prepir in se v narodne kroge Za drugi štajerski katoliški zhod zopet vrnila sloga! Gospod Josip Kušar je dobil 403 ^iU trije odseki pr za umetnost, drug so se dolo za politiko r glasove, in ker je bil le en list prazen in eden se glasil golo in časnikarstvo in tretj za ocijalno vprašanj na gosp. župana Grassellija, je to najboljši dokaz, da Odsek za socijalno vprašanje se je sestavil, in sicer m ima izvolj strank. državni poslaneč zaupanje vseh narodnih je načelnik baron Oer, poročev dr. Neubauer in Al Stradner. Odseku za politiko, šolo in časnikarstvo je Dne m, odpeljal se je dosedanji kaplan v načelnik prelat Al Karlon, namestnika grof d'Avernas Šmartnera pri Litiji 1 gospod Frančišek Šusteršič, doma in vitez Hartmann, zapisnikar K. Rauch, poročevalci na Glincah v Ljubljani, v Ameriko bode v nad- pa M. Simettinger, prof. dr. Gutjahr in msgr Zapletal \ 11 i m [ f t i f f I V i 1 h i i Pesnik gospod profesor Josip Stritar se je zopet oglasil z Dovimi pesoimi, ki bodo gotovo vsakemu Slovencu prav prijetno in srce blažeče berilo. Te pesmi se dobivajo pri pesniku samem Novičar iz domačih in tujih dežel. imenujejo ,,Drobiž" in se Dunaja. Dr. Rieger je prišel v soboto po prof. Josipu Stritarji, Gersthof gospodu zvezek stane 50 kr., 10 siiupaj Wien. En poludne na Dunaj. Deputacija Praškega mestnega sveta, gld. sestoječa iz župana dr. Šolca, iz župnika Nyklesa in Vojte Naprstka, šla je takoj po njegovem prihodu Drugi mednarodni znanstveni katoliški kongres njemu ter mu izrekla sožaljenje v imenu mestnega sveta otvoril se je due aprila v Parizu. Na včerajšnjem shodu konservativnih poslancev Hrvatsko stenografsko društvo je začelo izda- pod predsedstvom grofa Hohenwarta izrekli so vsi po jati svoj list ,,Stenograf. To društveuo glasilo bode iz- slanci željo, da bi se vse frakcije prejšnje desnice zdru haialo v Zagrebu po enkrat na mesec. Društveni člani žile v eden velik klub, ki bode ohranil tudi sedanje ga bodo dobivali brezplačno, dijaki plačajo za list 1 gld. prijateljsko razmerje s poljskim klubom. na leto, drugi nečlani pa gld. Posamezne številke stanejo 25 kr. Kmetijski list Ernest Kramer 1 docent na sedanjih razpravah o carinski pogodbi med avstrijsko* ogrsko državo in Nemčijo so se poravnala važna navskrižja. Sedaj so v razgovoru še nekatere manj ime- tehniški veliki šoli v Gradci, začel je izdajati nov list ^itne zahteve naše države. Konec prihodnjega tedna Oesterreichisches landwirtschaftliches Centralblatt Orga lür ssenschaftlich-praktische Forschung auf dem Gesammtgebiete der Landwirtschaft''. („Avstrijski kmetijski ednj list Glasilo za znanstveno-praktično preiskavanje v vseh oddeliiih kmetijstva". List izhaja na vsaka dva meseca v zvezkih 5 pol velikih in velj bodo najbrže dovršene meritorske razprave. Razpor vTrentinskem klubu je danes do- V gnana stvar. Skupini italijanskih tirolskih liberalnih 0 in konservativnih poslancev, kateri sta doslej skupno postopali v narodnostnih vprašanjih, stojita si danes na leto 5 gld. Naroča se v Gradci, Parkstrasse Nr 11 nasproti. Konservativni poslanci so u^e pristopili Umrl. Dne 7. t. m. umrl je gosp Fr. Arhar v duhovnik v St. Vidu pri Ljubljani. Repnjah pri Vodicah, rojen 1812. Hohenwartovemu klubu, liberalni Italijani pa se nočejo nobenemu klubu pridružiti. List „Popolo Trentino", v , katerega je izdajal duhovnik Bazzanella in ki je imel namen posredovati med tema skupinama, nehal je izhajati. Bivši senatni predsednik najvišega sodnega dvora cd preteklega tedna v dvoranah c. kr. trgovinskega mu- državni poslanec dalmatinski baron Lapenna je umrl. Razstava orijentalskih preprog. Na Dunaji so žeja v borznem poslopji na ogled razstavljene orijen-talske preproge, katerih je vseh vkupe 450. Veliko naj- nekatere so izbrane iz domačih iz zbirk domačih in stranskih Grof Czernin je odložil državno poslanstvo. krasnejših je cesarskih, in tujih muzejev, potem Trst Dne aprila je bila otvorjena v palači amaterjev (ljudi, ki ljubijo Uke reči) ter zalog, katere so dali dotični trgovci na diteljem razstave. Ta razstava je zelo poučna kakšne preproge izdelujejo vse v orijentu. iz bogatih porabo prire- ker kaže ? — Avstrijsko-ogrsko podporno društvo v Parizu. kateremu je namen pomagati avstrijsko-ogrskim, v Parizu bivajočim državljanom, ima muzeja ,,Rivoltella" medoarodna umetno-obrtna razstava, katero so priredili „prijatelji umetnosti". Pri otvoritvi so bili navzoči namestnik vitez Rinaldini, župan dr. Pitteri vojaški poveljnik generalni major baron Komers, predsednik c. kr. pomorske oblasti baron Alber, dvorni svetnik vitez Falke z Dunaja in mnogo povabljencev. Češka. Mladočehi bodo zahtevali v državnem uže 756.488 frankov imovine. Od leta 1889. do leta 1890. se je pomnožilo zboru, da se pregleda ustava in dovoli pravica. občna volilna imetj ugod za 120.397 frankov Ker denarno stanj tako Italija. Italijanski listi se v obče ne menijo QO, misli društveni odbor kupiti si svojo hišo. — Telefon med Parizom in Londonom. Telefona « med Parizom in Londonom se poslužujejo tudi uže časnikarji. Ta telefon oglaša veliko razločneje glasove, nego med Parizom in Brusljem napravljeni, vender niso besede v Parizu tako umevne kakor v Londonu, — Največo uro na svetu ima mestna zbornica v Filadelfiji. Cifrišča premer znaša 10 metrov, minute kaže metre dolgo, ure 2 V^ metra dolgo kazalo ; zvon, ob n Tri- veliko za italijansko-ameriško prepirko. Le časopis buna" se bolj zanimlje za njo ter piše, da zahteva Italije je opravičena in zmerna. Italija obžaluje, da mora iskati zadoščenja za tako stvar od države, s katero je vedno bila v najlepših razmerah. Ameriška osrednja oblast ne mara izpolniti izrečene zahteve, ker imajo zvezne države samosvoje sodstvo. To pa je le izgovor. Osrednja oblast mora gledati na to, da ljudstvo ne pre- ne more privoliti, da m Kateri bije ure, tehta 25.000 kilogramov. Uro navija majhen parni stroj, ki ob enem pregiblje, cifrišče razsvetljujoči stroj. žira samopašno zakonov, se vlada Lujzijanska pokori rada ali nerada poskrbeti. - ker J predsednik Harrison obljubil italijanskemu poslaniku mora za to sama Po zadnjih poročilih je da > se bode zgodilo, kolikor je htevam Italije. mogoče > da se ugodi za- il2 Carigrad Turški zaptij pretekli tedeo pri- nene pogodbe kot uže pet let trajajoče, ker je Battea drli Da povelje guvernerja Kosovskega Kemali paše v berg komaj eno leto imel dotično pooblastilo, namreč do katoliško cerkev v Ueskiibu in zdejali na dvoru sto- svojega odstopa. ječe zvonilo, katerega ni hotel odpraviti duhovnik. Cerkev je pod avstrijsko-ogrskim varstvom. Avstrijsko-ogrski poslanik baron Calice je izročil drugi dan po tem do godku turški vladi pismo, v katerem je zahteval, da se Tako tolmačenje je sicer res „turško", ali bi naj-brže ne našlo nasprotnikov med diplomati, kateri baje pri sedanjih razmerah ne znajo za kak boljši nasvet. reč ajstrože preišče in kaznijo krivci, pa da se opet Irska. Prijatelji in nasprotniki Parnellovi bo postavi Kemali pašo in poslanika Kakor poročajo, odstavil je uže sultan ustregel vsem zahtevam avstrijskega dovoli občna volil Ruska jujejo še vedno hud političen boj. Če beseda ne pomaga, pa pojo krepelca in pesti. Prav grdo so se sprijeli velikonočno nedeljo popoludne. Najprej sta se bili nasprotni stranki v Templeboy. Policija je morala z bajoneti ljudi raz gnati. Pred vasjo Dromore je čakalo okoli 400 Par-nellovcev svojih nasprotnikov s palicami in gorjačami. Tudi tukaj je policija imela veliko posla, da je napravila mir. Proti večeru so se zopet kamenali. Nekateri so bili prav hudo ranjeni. Pri dopolnilni volitvi v North Higo je Parnell pro- pet let, po preteku teh petih let P^^®! « 780 glasovi, ki jih je dobil nasprotni kandidat s knezom Ferdinandom Koburškim Collery. Moč Parnellova vedno bolj gine, večina volilcev Belgija. — Sedaj pišejo tudi konservativni časniki za revizijo ustave, katera se jim vidi neogibno potrebna. Delavci groze z novim splošnim štrajkom, ako se ne pravica Angleški list „Times" je prijavil vest da se bo pogodba iz leta 1886., vsled katere je bil imenovan bolgarski knez za generalnega gubernatorja vzhodne Rumelije t. j. 6. aprila t. ponovila. Ruski za list 5? Novoje Vremja prvič pa uže zato ne misli, . ker da se se to ne more zgoditi, je ta pogodba pred petimi leti sklenila v sporazumu ga je uže popustila, in lahko rečemo, da je vsaj za zdaj ugasnila njegova zvezda na Irskem. evropskih vlasti, katere so podpisale znani imele po preteku teh onih berolinski traktat in katere petih let razpravljati o definitivnem združenji teh dveh bolgarskih dežel, drugič pa tudi zato ne, ker ni sedanj Zahvala. Castitim volilcem deželnega stolnega mesta bolgarski knez sploh pripoznan od vseh ravno omenjenih Ljubljane, katei držav in ni torej de jure nika so dne aprila volili za več usurpator. Ruski list pravi kor bolgarski knez, mar- poslanca v državni zbor gospoda Josipa Kušarja na dalj da bi imela ponovitev te pogodbe osodne posledice. viteza Fran Josipovega reda in posestnika v Ljii Ta ruski list piše tudi, da bode Turčija to reč bljani izreka najtoplejšo zalivalo najbrže tako rešila. da ne bode smatrala 1886. skle- Narodni volilni odbor Razglas. smislu deželne^ja zakona s 17. dne iunija 1870 smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali obrati od njih ali oa drevesa in veje prece gosenice sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih ročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zem- grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozd- štev. 21. dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov na- Ijišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je do 15. aj^rila letos svoje sadno in olepšal J grmovi seči vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polj lesene in na nih robeh v istih primerijajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresati io po-končevati ali obračati kmetijstvu na koriat. polj se morajo črvi (pcdjedi, ogrci) pri oranji travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in ali kopanji emlj precej za plugom, motiko ali lopata zapredkov (ličin) sežgati kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi njih zapredke naložila pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja lo gld letos. pobirati in koj pokončati. če se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode na korist občinske blagajnice globa od da in če bi se to ponovilo, do 20 gld.; kdor bi kaznovan z zaporom od ne mogel plačati globe, bode Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, po- 12 ur do dni. sekajo, ali kedar se veje, ki so se jih lotile gosenice. odrežejo ) tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne Ljubljani dne 1. aprila 1891. Župan: Grasselli r Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.