Obiščite nas vsak delovni dan na Efenkovi 61 v Velenju od 10. - 17. ure! Računalniki PENTIUM za ceno 486! od 104.928 SIT laserski tiskalniki že od 55.900 SIT VISA, EUROCARD, ACTIVA, KREDITI... Poglejte, preizkusite in odpeljite! ■7. Junij - Dan policije Za obiskovalce pata OKC UNZ Celje odprli 27. junija praznujejo delavci Organov za notranje zadeve Dan policije in tako počastijo spomin na vlogo policije pri oblikovanju in obrambi slovenske državnosti. Jubilej, pet let od osamosvojitve in neodvisnosti Republike Slovenije, so obeležili tudi na Celjskem. Svečana akedemija je bila v Celju v petek, 21. junija, pred njenim pričetkom je župan Celja Jože Zimšek sprejel vodstvo Uprave za notranje zadeve Celje in komandirje policijskih postaj. Dan pred tem, v četrtek, 20. junija, pa so na UNZ Celje prvič odprli za javnost vrata Operativno komunikacijskega centra in obiskovalcem pokazali, kakšen je ta center in kako deluje. Tu sprejemajo prijave o prometnih nesrečah, kršitvah javnega reda in miru, poskrbijo za pomoč in izvajajo nujne ukrepe. Ob tej priložnosti so izdali tudi brušuro z naslovom Uprava za notranje zadeve Celje skozi čas in sliko, ki so jo delili obiskovalcem. Obisk Operativno komunikacijskega centra je presegel vsa pričakovanja. Prostore OKC-ja si je ogledalo in se seznanilo z delom delavcev organov za notranje zadeve okoli 500 obiskovalcev. ■ mkp PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! ZAVAROVALNICA tel.: 063/851-704 Vreme se bo izboljšalo, tudi topleje bo, v popoldanskem času bodo zmerne pooblačitve. POKAŽITE NAM ČASOPIS, KI NAROČNIKOM NUDI VEČ UGODNOSTI KOT NOVI TEDNIK, PA VAM PODARIMO LETNO NAROČNINO! ■■lili NOVO!: NOVI TEDNIK IMA BARVE Mobitel vam spremeni življenje NACIONALNI OPERATER NMT & GSM Poslovna enota Celje Lava 7, 63000 Celje, tel. 063 451 - 334, fax 063 451 - 811 DC Velenje tel., fax: 063 852 - 890 mobitel 1. krog vpisa na Šolskem centru Velenje V torek rezultati 2. kroga Na vseh slovenskih srednjih Šolah so minuli petek objav-M rezultate 1. kroga omejitve vpisa v prvi letnik fiolskega leta 1996/97. Tudi na Šolskem centru v Velenju. Na tej srednješolski ustanovi so vpis omejili v 2 programih, in sicer v gimnazijskem in v programu za rudarskega tehnika. V 1. krogu so od 160 prijavljenih kandidatov za gimnazijo vpisali 90% učencev glede na razpisano število prostih mest. Sprejeli so jih torej 135. Zadnje uvrščeni je dosegel 117, najboljši pa 162,5 točke. V programu rudarski tehnik so v 1. krogu vpisali 27 novincev, kar je prav tako 90% glede na razpisana prosta mesta. Tisti osmošolci, ki na izobešenih seznamih niso našli svojega imena med sprejetimi, ISSN 0350-5561 Svečano proslavi li dan državnosti so na sestanku s predstavniki Centra dobili seznam vseh srednjih šol v Sloveniji, kjer imajo še prosta mesta za vpis in tabelo za rangiranje srednjih šol, ki jih bodo sedaj učenci lahko izbrali za drugi krog vpisa. Rezultate tega bodo objavili v V počastitev dneva državnosti je bilo tudi v našem okolju mnogo prireditev. Velenjčani so ga proslavili na prireditvi, ki so jo pripravili na predvečer praznika v središču mesta. Nastopili so skupina Pontiac, Rudarska godba in Podkrajski fantje, slavnostni govornik pa je bil dr. Matjaž Kmecl. V svojem govoru je poudaril, da je bilo stokrat prav, da smo vsi -državljani Slovenije - takrat kot en mož dokončno krenili po svoji poti. Pred petimi leti je bilo to veliko tveganje; bivša skupna armada je veljala za eno najmočnejših, poleg tega nismo imeli nobene državne tradicije. Bila je trdna volja, bilo je vse tisto, kar so v to zgodovinsko voljo in pričakovanje vložili že nešteti rodovi pred nami. Dr. Matjaž Kmecl je dejal tudi, da nam še dandanes kdo očita, da smo razbili Jugoslavijo in poudaril, da je to daleč od resnice, saj smo zelo dolgo ponujali državno reformo, pa smo bili surovo zavrnjeni. Svoj govor pa je sklenil z naslednjimi beseda-mi'."Tudi naprej moramo gristi; kot en mož moramo stati na poti vsemu slabemu, grabežu, kriminalu na drobno in veliko, človeški umazanosti, ki se je pri nas hitro navadila oblačenja v pokončnost in naknadno junaštvo, podkupljivosti, proti pljuvanju na lastno zgodovino - proti vsemu, kar je v nasprotju z našimi večinskimi predstavami o pravični državi blaginje, časti in sreče. Da ne bomo, zdaj ko smo se napotili v tesnejšo združbo z zahodno evropsko politiko, obstali v podobi klavrne podalpske sirote, polne kompleksov, prepirljivosti, medsebojnih zamer, stečajev, slabe volje in hude krvi, drobčkeni navznoter prav tako kot navzven - temveč da bomo sle-jkoprej'neprimerno večji od svoje zunanje podobe." Po slovesnosti na Cankarjevi cesti, so se Velenjčani zbrali še na kresovanju na Pirglovem hribu. Šoštanjčani so praznik proslavili na sam dan državnosti v vrtu Kajuhovega doma. V kulturnem programu so sodelovali Pihalna godba Zarja Šoštanj in mažuretke. Slavnostni gov- torek, 2. julija. Na Šolskem centru v Velenju bodo v tem krogu sprejeli še 15 novincev za gimnazijski program in 3 za rudarskega tehnika. ■ (tp) ornik pa je bil župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih, ki je prav tako obudil spomin na dogodke pred petimi leti in izrazil zadovoljstvo, da smo se Slovenci odločili, da krenemo po svoji poti, zadovoljstvo je izrazil nad mednarodno dejavnosti Slovenije, manj pa nad dogajanji doma. Občani Šmart-nega ob Paki so dan državnosti počastili že v soboto. Proslavo so pripravili v dvorani Kulturnega doma učenci tamkajšnje osnovne šole, slavnostni govornik pa je bil župan Ivan Rakun. Poudaril je pomen praznika, svoje praznično razmišljanje pa sklenil z ugotovitvijo, da je vsem skupen cilj lepa, zdrava in gospodarsko močna država. Dan državnosti so v Zgorni Savinjski dolini slovesno obeležili le v občinah Mozirje in Nazarje, v ostalih treh pa kakršnihkoli prireditev v čast 5. obletnice slovenske samostojnosti ni bilo, kar je milo rečeno čudno. Za mozirsko občino so bogato slavnostno in kulturno prireditev izvedli v soboto zvečer v dvorani doma. Slovesni nagovor je prispeval župan Jakob Presečnik, v pestrem programu pa so nastopili mozirski mešani pevski zbor, učenci glasbene šole in recitatorji, popestrili pa so ga člani folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki. Nazarska občina je obletnici slovenske državnosti namenila svečano akademijo v dvorani delavskega doma. Po slavnostnem govoru župana Ivana Purnata so lep spored izvedli pevci Kranjskega vokalnega kvinteta in učenci Glasbene šole Nazarje. V Velenju je bil slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl. Slovesno so dan državnosti proslavili tudi v Šentilju in sicer z mašo, proslavo in kresom. V Žalcu pa je bila osrednja občinska proslava v nedeljo. Slavnostni govornik je bil župan prof. Milan Dobnik, v kulturnem programu pa je sodelovala folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Dan državnosti so proslavili tudi vojni veterani s srečanjem na Gomilskem. Dan državnosti in osamosvojitev sta bili osrednji temi srečanja, ki so ga pri Sv. Križu nad Šoštanjem pripravili člani občinskih odborov SKD Velenje in Šoštanj minulo nedeljo. Slavnostni govornik dr. Andrej Umek, republiški minister za znanost intehnologi-jo, je svoje mislil namenil predvsem vprašanju, kako naj Slovenci ohranimo samostojnost v bodoče. Na Lomu pa so s posaditvijo lipe in kresovanjem zaznamovali dan državnosti tudi člani stranke SLS , podružnic Velenje in Šoštanj. Slavnosni govornik, predsednik stranke dr. Borut Korun , je v svojem govoru poudaril, daje osamosvojitev pridobitev za vse Slovence in kot tako moramo te vrednote ohraniti naslednjim generacijam. ■ mz,jp,tp,mh,ao Sem sprejet ali nisem? 9770350556014 Nekaj lukenj bomo le zapolnili DOGODKI 27. junija 19 Šolski^ center Velenje Pridobitev za učence in profesorje Šoštanjski svet danes o komunali ŠOŠTANJ - Danes (četrtek, 27. junija) bo v Šoštanju seja občinskega Sveta. Začeli jo bodo s prvo obravnavo sporazuma o sklenitvi premoženjsko - pravnih razmerij na področju komunalne infrastrukture in Komunalnega podjetja Velenje, nadaljevali pa z imenovanjem predstavnikov v svete zavodov, sklepali o povišanju oskrbin v vrtcu in odločali o pristopu k izdelavi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana na območju občine Šoštanj. ■ mkp Zadnje dni smo spet veliko govorili o luknjah. O najrazličnejših. V povezavi z ozonsko luknjo smo govorili o prekoračenem ozonu v Ljubljani in Mariboru (vsepovsod ga pač ne merimo), v povezavi s procesom lastninjenja pa o certifikatski luknji. "Papirčkov" naj bi imeli ljudje še veliko, ni pa premoženja, ki bi ga lahko zanje dobili. V povezavi s tem nekateri opozarjajo, da imajo gotovo nekateri tudi luknje v glavah, da se za vse to ne zmenijo in nič ne ukrenejo. Čeprav je res, da na nekaj podobnega, o luknjah v glavah, slednji opozarjajo prve. Saj tega smo pa tako že navajeni. Ti meni, jaz tebi. Pa ne dobro, slabo! V teh dneh smo se lahko še prepričali, da nimajo le navadni ljudje lukenj v denarnicah, ampak lahko nastane podobna luknja tudi v banki. Udarilo je v našo "najvišjo" banko, tisto, ki se ponaša z imenom naše najvišje gore in slovenskim simbolom. Mar res tudi pri tem velja, da strele udarjajo v vrhove. So pa poslanci poskrbeli, da se bomo znebili številnih lukenj po naših cestah. Tistih, zaradi katerih je nastala nova uganka. Kaj je to? Luknja pri luknji, pa vodo drži. To so seveda naše ceste. In po sklepu naj bi zdaj vendarle namenili več denarja za obnovo cest, ne le za gradnjo avtocest. Tak sklep državnega zbora pa tudi pomeni, da se bomo vendarle še letos lotili Hude luknje, pa tudi lukenj na cesti med Ljubnim in Lučami. Pa čeprav tamkajšnji ljudje zatrdno ne verjamejo, da se bo to res zgodilo. Preveč je bilo že obljub, preveč zagotovil. Še ko se bodo del res resneje lotili, ne bodo povsem verjeli. Šele ko bodo pripravljali likof. Preveč je že bilo napovedi in razočaranj, da bi verjeli sklepom, pa čeprav prihajajo z državnih vrhov. Čudna so pota denarja. In mnogokrat ne pride do tja, kamor je bil zatrdno namenjen. Svetniki krščanske demokracije pa bi radi zapolnili še vse tiste luknje v dolgoročnem planu velenjske občine, da bi vendarle lahko v ustrezno luknjo položili temeljni kamen za novo velenjsko cerkev. Marsikatero luknjo bodo morali zamašiti tudi v Šoštanju, pa še kje. Nekateri so zadnji čas prst smet usmerili v šoštanjsko termoelektrarno, ker da je znova povzročila ožige na drevesih. Tam to seveda odločno zanikajo, ker da to ni mogoče. Ampak v ljudeh je pač ostalo tisto, daje iz TeŠa dolga leta prihajala huda nesnaga, ki je pozročala posledice na vsem življu. Zaradi "bogatega" dima so nekoč drevesa v širši okolici res močno rdela. Trajalo bo pač nekaj časa, da se bo v ljudeh taka miselnost spremenila. Najlažje je pač imeti na zalogi "dežurne krivce". Pa čeprav praksa v nekaterih krajih kaže, da se zaradi tega pod tako okrilje skrivajo mnogi drugi krivci, ki pa jih zaradi tega ne opazimo in ne krivimo za posledice. Tako je pač pri nas, pa seveda še zdaleč ne le pri onesnaževanju okolja. Še marsikje drugod! ■ (k) Savinjski g£aj Dobra volja močnejša od vremena Sobotno slabo vreme je upravljalcem parka cvetja ob Savinji precej ponagajalo, kljub temu pa ni uspelo spriditi njihovega dobrega namena in še boljšega počutja skoraj tisoč upokojenk in upokojencev iz vse Slovenije. Upravljalci so namreč s posebno akcijo v goste povabili upokojenska društva in njihov odziv je bil presenetljivo dober. Vsako od treh večjih skupin je najprej s humorjem razvedril Košnikov Janez, sprehod po gaju pa je bil tokrat še posebej privlačen. Vsi etnografski objekti so namreč "oživeli", ponudba je bila dovolj pestra, zvoki citer in domače glasbe so dvigali razpoloženje, ki ga je popoldanski hladen dež le malo okrnil, lepih vtisov številnih obiskovalcev pa ni mogel preprečiti. Kakorkoli že, takšnih in podobnih prireditev in popestritev si vsi obiskovalci, ljubitelji narave in čudovitega cvetja seveda še želijo. ■ JP Na Šolskem centru v Velenju so sredi prejšnjega tedna pripravili "mini" otvoritev projekta Internet. Z njo so želeli širšo javnost seznaniti z novo možnostjo pridobivanja vrste informacij z najrazličnih področij, uporabnih tako za dijake kot proseforje na tem centru. Hkrati pa so se želeli javno zahvaliti za donatorstvo Zavodu za odprto družbo Slovenije, ki jim je iz programa podpore za razvoj informatike, zlasti v deželah v razvoju, že pred časom podarila usmerjevalnik z modemom, pred nedavnim pa še 5 računalnikov. Njeno darilo je vredno približno 25 tisoč ameriških dolarjev, seveda pa so ga oplemenitili tudi z denarjem iz doline. Kot je ob tej priložnosti povedal direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida, je v Sloveniji malo javnih šolskih zavodov, ki bi to imeli. Ko bodo obseg projekta še povečali, bodo celo prvi med njimi v Sloveniji. Brezplačen vstop v Internet omrežje omogoča Vlada Rešiblike Slovenije kot ustanoviteljica mreže Arnes, stroške najetja linije do velenjske pošte pa bo plačal Šolski center Velenje. V primerjavi z uporabnostjo programa bodo ti zanemarljivi. Mimogrede ta velenjski center ima na Internetu že svojo stran z vsemi podatki o šolah, kadrih in možnostih izobraževanja. Vendar ima za zdaj elektrons-. ki naslov v Ljubjani. Omenjenih 5 računalnikov so nastavnih v knjižnici Šolskega centra. Ne po naključju, saj se VEGRAD - GRADILI BODO DOM UPOKOJENCEV - Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop, šentjurski župan Jurij Malovrh in direktor velenjskega Vegrada Muharem Bolič položili temeljni kamen za nov dom upokojencev. V njem bo prostora za 170 upokojencev, izgradnja bo veljala 450 milijonov tolarjev, dela pa naj bi sklenili v letu tlni. Na Vegradu so sklenjenega posla zelo veseli, tudi zaradi izredno močne konkurence na razpisu. ■ (Foto: L.O.) 16. "Od lipe do prangerja" Rečica ob Savinji - Na Rečici ob Savinji bo od te do naslednje nedelje spet zelo zanimivo, saj bodo pričeli prireditve ob 16. po vrsti turistični in narodopisni prireditvi "od lipe do prangerja." V nedeljo ob 18. uri bodo odprli kar tri zanimive razstave. Zlasti zanimiva bo predstavitev rož, ki so jih žene in dekleta naredile iz papirja. Te nekoč zelo razširjene navade so se lotili na zelo strokovni podlagi in bo prva te vrste daleč naokrog, druga bo razstava oblačilne kulture v Zgornji Savinjski dolini, s tretjo pa bo svoja slikarska dela predstavil Roman Makarovič iz Mozirja. ■ jp Pereče zaposlovanje Nazarje - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov je v četrtek zvečer v mali dvorani nazarskega delavskega doma pripravila javno tribuno, ki so jo udeleženci skupaj z gosti namenili problematiki zaposlovanja in drobnega gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini. Gostitelji so dr. Maksa Tajnikarja, dr. Rada Bohinca in Rino Klinar seznanili s trenutnimi razmerami, zlasti seveda z vsemi težavami in načrti v povezavi z njimi, v razgibani razpravi pa so opredelili različne možnosti za izboljšanje položaja in jih dopolnili z obojestranskimi izkušnjami. ■ (foto: Jpl 130-letmca Rdečega (kr|ža Srečanje krvodajalcev v Savinjskem gaju Območna organizacija Rdečega križa Mozirje bo ob 130-letnici delovanja Rdečega križa v Sloveniji v soboto, 29. junija, pripravila srečanje krvodajalcev in aktivistov območnih organizacij Žalca in Mozirja. Slovesnost s kulturnim programom bodov Savinjskem gaju pričeli ob 11. uri. ■ jp V domu kulture v Velenju je bila prejšnji petek krajša zaključna slovesnost, na kateri so podelili priznanja dijakom, delavcem in drugim, ki so "v preteklem obdobju pomembno prispevali k razvoju Centra srednjih šol Velenje." Peter Robida, direktor Centra, je ob tej priložnosti poudaril, da so od 2480 dijakov, ki so v šolskem letu 1995/96 napolnili učilnice vseh šol velenjske srednješolske ustanove, nekateri med njimi dosegli izjemne dosežke. K temu so pomembno prispevali svoj delež tudi delavci oziroma profesorji na Centru. Vsem seje zah-valilil za njihov prispevek pri širjenju dobrega imena velenjskega Šolskega centra v širšem slovenskem prostoru. Posebej je omenil rezultate gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, tekmovanja v domačem in tujih jezikih, na izjemen prispevek na področju širjenja znanj s pomočjo učbenikov, zaobšel seveda ni še športnikov in športnic ter pevskega zbora centra. "Mnogo smo storili pri posodobitvi učne tehnologije, pridobili 2 učilnici, obogatili knjižno zbirko, korajžno smo pristopili k izgradnji tretje telovadnice. Pridobitvi za nas sta tudi program trgovec in visoka šola za eletronike. Letošnji vpis, približno 800 novincev, dokazuje, da nam znanja željni otroci zaupajo, prav tako njihovi starši. Hkrati pa nam to potrjuje, da ponujamo res zanimive srednješolske programe." Ob vsem ni prav nič neskromna njegova ugotovitev, da se z dosežki uvrščajo na visoko raven med srednjimi šolami v slovenskem prostoru. ■ (tp) Dijaki in profesorji bodo lahko sedaj še lažje reševali določena vprašanja, saj jim je v omrežju Internet na voljo ogromno najrazličnejših informacij tu dnevno zadržuje največ Sloveniji, dostop do dijakov. Nanjo so zelo ponosni najrazličnejših informacij pa in kot so povedali, je to največja je prav v tem prostoru za vse srednješolska knjižnica v dijake najlažji. ■ (tp) S priznanji so se zahvalili dijakom, delavcem in drugim, ki so v minulem šolskem letu pripomogli k razvoju Šolskega centra Velenje Šolski center Velenje ■ • • •••••••••••••••• Priznanja za izjemne dosežke 27. jun|ja 1996 AKTUALNO NAS CAS 3 se lastninijo nekatera naša podjetja? Do 5. junija je Agencija odobrila programe lastninskega preoblikovanja 1162 podjetjem, 619 podjetij je že imelo drugo soglasje, b zaključenih je bilo 90javnih prodaj, 30 podjetij je bilo prenešenih na Sklad RS za razvoj, 297podjetij še ni imelo soglasja Agencije, približno 40 podjetij v Sloveniji pa še ni pripravilo in oddalo lastninskega preoblikovanja. Kako pa je v našem okolju? Gorenje Prihodnji mesec javna prodaja Gorenje je pridobilo prvo soglasje agencije za privatizacijo konec meseca maja. Še ta mesec bodo javno objavii program lastninskega preoblikovala in pozvali zaposlene, bivše zaposlene in upokojence, da vložijo svoje certifikate in tako sodelujejo pri interni razdelitvi s popustom. Usti, ki so svoje certi- fikate že zaupali Gorenju v hrambo, so svoje že opravili. Julija naj bi Gorenje objavilo razpis za javno prodajo. V javni prodaji bo za okoli 30 milijonov tolarjev delnic Gorenja, državljani Slovenije pa jih bodo lahko odkupili z lastninskimi certifikati ali z gotovino. Javna prodaja bo potekala v vseh enotah Gorenja po Sloveniji in v enotah Nove Ljubljanske banke. Upajo, da bodo javno prodajo sklenili do konca julija in pripravili do novembra vse potrebno za pridobitev drugega soglasja. Tako bi tudi lastninjenje sklenili še v letošnjem letu in uvrstili delnice Gorenja v kotacijo na ljubljanski borzi marca prihodnje leto. Po končanem lastninskem preoblikovanju naj bi imeli zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci Gorenja 36,5 odstotni delež, državljani Slovenije (udeleženi v javnem odkupu) 15 odstotni, pokojninski sklad 18,5 in sklad za razvoj dvajset odstotni delež. Premogovnik Velenje V celoti ali pretežno v državni lasti bi lahko Premogovnik Velenje v naslednjih letih posloval z dobičkom, če pa tega ne more, se seveda postavlja vprašanje smiselnosti vlaganja v takšno podjetje. Ta problem smo na Ministrstvu za gospodarstvo že izpostavili in upam, da bomo v kratkem tudi kakšno rekli na to temo." Sicer pa je velenjski premogovnik v teh dneh predal Agenciji za privatizacijo dopolnjen lastninski program (dopolniti so ga morali v dveh smereh in sicer so morali napraviti dodatne geodetske izmere kmetijskih zemljišč in določiti točne meje ter preveriti cenitve nekaterih objektov. Po doslej zastavljenem pro- Lastninjenje velejskega premogovnika je povezano z definiranjem cene premoga, ki je po mnenju vodsta tega kolektiva odločno prenizka in temu podjetju dolgoročno ne zagotavlja dobička. Pogodbe, ki so podpisane med ELESOM, proizvajalci in premogovniki, za velenjski premogovnik niso ugodne, elektroenergetskemu sistemu pa naj bi prinesle kar okoli 30 milijard tolarjev izgube. "Prav zaradi tega se meni in članom uprave," pravi direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin, "postavlja vprašanje, ali ima smisel vztrajati pri usmeritvi, da naj bi bili zaposleni lastniki premogovnika v višini okoli 5 odstotkov (preostanek naj bi pripadal državi), ki bi jih lahko lastninili s certifikati in uveljavitvijo zaostankov plač za kolektivno pogodbo. Trenutno zastavljena energetska politika namreč ne zagotavlja, da ESO Montaža Čakajo na registracijo na sodišču V podjetju Eso Montaža v Velenju procesa lastninskega preoblikovanja podjetja še niso zaključili. Imajo drugo soglasje Agencije, sedaj čakajo na registracijo na pristojnem sodišču. Odločili so se za notranji odkup, kjer so sodelovali vsi zaposleni (200), možnost pa so imeli tudi upokojeni delavci. Deleže naj bi odkupili v naslednjih 5 letih, pri čemer pa so Eso Oprema Pred drugim soglasjem Dokaj zgodaj, decembra leta 1994, so v Eso časa trajajoči dopolnitvi vloge pa, ocenjuje di-Opremi dobili prvo soglasje. Kljub nekoliko dalj rektor Vinko Grm, ni nobenih zadržkov za pri-| dobitev še drugega soglasnja Velenjska plastika Agencije, na katerega sedaj čakajo. V lastninskem programu preoblikovanja podjetja so zapisali žnotranji odkup'. S certifikati in listinami o premalo izplačanih plačah v minulih letih so trenutno lastniki 40% deleža, v naslednjih 5 letih pa naj bi ga odkupili še toliko, da bi postali večinski lastniki. Na skladih pa je za zdaj torej več kot 50% delež njihovega imetja. K sodelovanju pri odkupu so delavci povabili še bivše zaposlene in upokojence. gramu naj bi pripadlo približno 95 odstotkov celotnega premoženja Premogovnika Velenje vključno s hčerinskimi podjetji, državi, preostanek pa naj bi lastninili zaposleni, nekdaj zaposleni in upokojenci. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANI OBČANI - KOMITENTI BANKE! ČAS DOPUSTOV JE PRED VAMI IN SAMO OD VAS JE ODVISNO, KAKO GA BOSTE PREŽIVELI! Z GOTOVINSKIMI POTROŠNIŠKIMI KREDITI LB - SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.. - BREZ POLOGA IN BREZ DEPOZITA - Z ODPLAČILOM OD ŠTIRIH MESECEV PA DO TREH LET - PO OBRESTNI MERI ŽE OD T +10% LETNO LAHKO UVEUAVITE GOTOVINSKE POPUSTE. ČE PA IMATE V MISUH VEČJE NAKUPE, SE LAHKO ODLOČITE ZA DOLGOROČNE NAMENSKE KREDITE Z ODPLAČILOM DO PET LET. PRESENEČENJEZA UPOKOJENCE IN USLUŽBENCE V DRŽAVNIH SLUŽBAH, ki niso komitenti banke - GOTOVINSKI KREDITI Z DOBO ODPLAČILA 36 MESECEV. Telefonske informacije: 063/854-251, interno 249 in 303. h H im upoštevali tudi zaostanek osebnih dohodkov iz prejšnjih let 47% delež so prenesli na državo in sklade. Od slednjih je odkup opravila že investicijska družba Atena. Hkrati s procesom lastninskega preoblikovanja podjetja so v Eso Montaži začeli tudi postopek za spremembo imena. Ko bo opravljena še potrebna registracija na sodišču, Era Velenje Večinski lastniki Pridobljeno drugo soglasje Agencije in registracija na sodišču pomenita, da so zaposleni na Eri Velenje - TVgovini z živilskimi in neživilskimi izdelki - postopek lastninskega preoblikovanja podjetja praktično končali. Danes je to delniška družba s približno 900 delničarji (zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni), razpolagajo pa s 60% deležem. Preostalih Vegrad Velenje 40 % so porazdelili na sklade in 10% delež razvojnega sklada je na dražbi že odkupila Krekova investicijska družba. Po majskih volitvah v svet delavcev sedaj peljejo aktivnosti za podpis sporazuma z delničarji o pravilih "igre". Pričakujejo, da bodo po letošnjih dopustih že lahko sklicali prvo skupščino delniške družbe Ere Velenje. V nekaj dneh drugo soglasje v Velenju ne bo več Eso Montaže, ampak (po predlogu) Eso Tech, s čimer želijo dati poseben poudarek tehnologiji. Vegrad se lastninsko preoblikuje kot celota vključno z vsemi hčerinskimi podjetji. Po končanem preoblikovanju bo to delniška družba, katere lastniki bodo v višini 46. odstotkov zaposleni. Prvo soglasje Agencije za privatizacijo je Vegrad pridobil junija lani, računajo pa da bodo drugega še v tem mesecu. Pri notranjem odkupu so uspeli uveljaviti tudi zaostanke plač za kolektivno pogodbo, kar pa seveda pomeni, da bo imel pokojiniski sklad v njihovi delniški družbi nekoliko višji odstotek premoženja kot je zakonsko določeno. Industrija usnja Vrhnika, proizvodna enota Šoštanj Nič, dokler ne bodo rešeni dena-cionaiizacijski zahtevki Delavci, zaposleni... večinski lastniki "Ni zadržkov, da ne bi drugega soglasja, potrebnega za lastninsko preoblikovanje podjetja, dobili kmalu in v mesecu dni postopek tudi zaključili," nam je povedal direktor Velenjske plastike Franc Vedenik. Tako kot v večini podjetij, so tudi tu sledili modelu, po katerem bodo postali delavci večinski lastniki podjetja. Z notranjim odkupom naj bi pridobili nekaj več kot 51% delež, ostalo so porazdelili na sklade. Sklad za razvoj je svoj 20% delež že ponudil na dražbi, vendar pa ga kasneje ni proda.. Med podjetji, ki imajo še zlasti velike težave pri lastninskem preoblikovanju, je zagotovo največji proizvajalec svinjskega usnja v Evropi -Industrija usnja Vrhnika in z matično firmo vred tudi njene proizvodne enote. Kot so nam povedali v Tovarni usnja v Šoštanju, se zavzemajo za notranji odkup, pri čemer bodo delavci večinski lastniki. Vendar za zdaj postopek lastninjenja še stoji in stal bo vse dotlej, dokler ne bodo rešili zahtevkov za denacionalizacijo. Z njimi bivši lastniki "posegajo" na vsa tri dvorišča, tako na Vrhniki kot v Šmartnem pri Litiji in v Šoštanju. Na sedežu podjetja so pogovori z bivšimi lastniki o vrednosti in načinih njihove udeležbe v podjetju v polnem zamahu. V Šoštanju pravijo, da bo najmanj težav na njihovem dvorišču. Iz večine objektov, za katere je bivši lastnik podal de-nacionalizacijski zahtevek, so namreč prenesli proizvodnjo v obrate, ki so jih zgradili po letu 1960. Figaro Velenje So že 100% lastniki V podjetju Figaro Velenje so prvi v Sloveniji začeli postopek lastninskega preoblikovanja in se danes s premoženjem v 7 enotah že obnašajo kot 100% lastniki. Februarja letos sta minili dve leti, ko jih je pristojno sodišče obvestilo o registraciji. Tako kot v večini podjetij, so se tudi v Figaru odločili za notranji odkup. Pri lastninjenju pa so sodelovali poleg 45 zaposlenih še upokojenci tega podjetja. 4 KM I1S AKTUALNO 27. junija 1996 Premogovnik Velenje V Srečanje rudarskih reševalcev "Rudarji v velenjskem premogovniku delajo v delovnih razmerah, ki so popolnoma primerljive z razmerami v premogovnikih najrazvitejših držav zahodne Evrope ter dosegajo pri svojem delu po pokazateljih, kijih ima Republiški rudarski inštitut, nadpovprečno dobre rezultate. Vsekakor je naloga vodstva premogovnika, da nadaljuje modernizacijo tehnoloških procesov, humanizacijo dela in vlaga napore v dodatno izboljšanje varstva pri delu, pri čemer bo imelo tudi vso podporo Republiškega rudarskega inštituta." Tako je za glasilo velenjskih rudarjev Rudar na kratko opisal delovne razmere v velenjskem premogovniku glavni republiški rudarski inšpektor Matjaž Cerovac. Res velika stopnja mehaniziranosti in na nekaterih mestih celo že avtomatizacija delovnega procesa omogočata pridobivanje premoga na bistveno humanejši in varnejši način, toda nevarnosti, povezane s podzemnim pridobivanjem premoga, ostajajo oziroma se še celo povečujejo, predvsem zaradi koncentracije proizvodnje na vse krajši odkopni fronti. Zato je dobra usposobljenost članov jamske reševalne čete življenjskega pomena za premogovnik. In ti jamski reševalci so se na svojem srečanju - kot vsako leto ob dnevu rudarjev - zbrali v petek, 21. junija, v restavraciji Klub v Velenju. Ob tej priložnosti so čestitke, priznanja in spominska darila za svoj prispevek k delu jamske reševalne čete prejeli reševalci s 5-, 10- in 15-letnim stažem v četi. Za 5 let članstva v četi je letos dobilo priznanje 24 reševalcev, za 10 let jamskega reševanja je bilo nagrajenih 6 reševalcev in 10 članov jamske reševalne čete je prejelo priznanje za 15-letno delovanje v četi. Zlato plaketo za 15-letno delo v četi so prejeli Karel Čretnik, Matija Filipovič, Pavel Grošelj, Muradif Hodič, Vitomir Klisarič, Zdenko Lah, Ibrahim Memič, Franc Pavlič, Drago Šegovc in Branko Valenčak. Jubilantom jamskega reševanja je ob začetku slovesnosti zapel Rudarski oktet, nagovoril pa jih je vodja jamske reševalne čete in tehnični direktor velenjskega premogovnika Marjan Kolenc. Med drugim je povedal, da so v velenjskem premogovniku z vidika produktivnosti odkopne fronte dosegli izreden uspeh, saj obratujejo le s štirimi odkopi in dosegajo zelo dober odkop premoga. To je bilo še nekaj let nazaj utopistično razmišljanje. S temi rezultati so dane možnosti za nadaljnjo rast produktivnosti in tudi optimalen razvoj odkopa-vanja v jami. "Pri tem pa ostaja vloga jamske reševalne čete nespremenjena oziroma se celo še povečuje, saj vsaka nepravilnost v jami, vsak nevaren pojav pomeni pri tako intenzivnem delu še večjo nevarnost za zaposlene in še večji izpad proizvodnje ter večjo materialno škodo. V zadnjih letih smo uspeli zmanjšati število jamskih ognjev, požarov, z novo tehnologijo in opremo pa zmanjšujemo tudi nevarnosti v zvezi z razstrelilnimi sredstvi. Na drugi strani pa se z veliko proizvodnjo na enem odkopu povečuje koncentracija nevarnih plinov, povečuje se nevarnost izriva plina pri rušenju krovnine in povečuje se nevarnost K dobri pripravljenosti reševalcev spdajo redne vaje. zaradi večjih količin premogovnega prahu. Vse te nevarnosti zahtevajo vzorno pripravljeno reševalno četo," je dejal Marjan Kolenc. Takšna reševalna četa Premogovnika Velenje tudi je, kar so njeni člani že velikokrat tudi dokazali. Delovati v jamski reševalni četi namreč ne pomeni zgolj vzdrževati fizično in psihično kondicijo, temveč pomeni biti dober sodelavec, prijatelj, pomeni imeti visoko zgrajene moralne vrednote in biti vzor mladim, kot je v nagovoru in čestitki reševalcem za njihove jubileje in ob dnevu rudarjev poudaril direktor premogovnika dr. Franc Žerdin. ■ Dragica Marinšek Strateški^marketinški plan za področje turizma Velenjčani vidijo prihodnost v turizmu Srečanje belih in črnih rudarjev Narava dela v rudarstvu In premogovništvu zahteva sodelovanje pri delu, v nesrečah, svetovanje. Zato vse rudarje druži pregovorno tovarištvo, prav tako pa se radi posvetujejo in pogovorijo o svojih izkušnjah pri delu pod zemljo tudi s kolegi iz drugih rudnikov. Oblika takšnega druženja je srečanje belih in črnih rudarjev, to je delavcev v zasavskih in velenjskem premogovniku, lendavskih naftarjev, tako imenovanih belih rudarjev, ter madžarskih premogarjev in naftarjev. Srečanje je iz zgolj slovenskega v prvih letih preraslo v mednarodnega in letos so se - nekateri že stari znanci - srečali četrtič. Gostitelji so bili v soboto, 22. junija, velenjčani. Srečanje ima vsako leto v prvi vrsti športno družabni značaj, ker pa so glavni organizatorji srečanj vedno sindikati posameznih podjetij, del skupaj preživetega dne sindikalni predstavniki izkoristijo tudi za pogovore o svojem delu, težavah in izmenjavi izkušenj. To so letos opravili v Premogovniku Velenje, kjer jim je direktor dr. Franc Žerdin predstavil podjetje, njegove razvojne možnosti in načrte, predsednik sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije Franc Druks pa glavne aktivnosti tega sindikata. Udeležence pogovora je zanimalo predvsem, kako v premogovniku izvajajo politiko plač, kako poteka lastninjenje premogovnika ter kakšne so njihove dosedanje izkušnje pri tem Po pogovoru so se dogovorili z;a nadaljnje sodelovanje in izmenjavo izkušenj ter tudi, da bo prihodnje, 5. srečanje belih in črnih rudarjev na Madžarskem, Medtem pa so na športnih terenih TRC Jezero potekala tekmovanja sodelujočih ekip. Tekmovale so v malem nogometu, malem golfu, odbojki na mivki, ribolovu, metanju pikada, šahu in vlečenju vrvi. Čeprav je vse bilo namenjeno predvsem druženju, je pač v tekmovanju nekdo boljši. Letos so največ prvih mest v posameznih panogah zabeležili gostitelji in tako tudi osvojili prehodni pokal srečanj. Poleg tega pa so se izkazali tudi z odlično organizacijo prireditve. ■ Diana Janežič Mestna občina Velenje je bila med prvimi v Sloveniji, ki je pristopila k izdelavi razvojnega projekta za področje turizma. Strateški marketinški plan, ki so ga izdelali v podjetju Aniri d.o.o. iz Ljubljane v sodelovanju s projektnim svetom za razvoj turizma Mestne občine Velenje, vodja projekta je bila mag. Irena Vrtačnik, so prejšnji teden, v petek, 21. junija, predstavili v Velenju. Izdelavo projekta sta sofinancirala Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije in Mestna občina Velenje, ki bo na osnovi rezultatov sprejela program kratkoročnih in dolgoročnih aktivnosti. Avtorji projekta so med drugim anketirali Velenjčane, od katerih so želeli zvedeti predvsem to, kakšna je njihova predstava o Velenju, kako vidijo razvojne možnosti za področje turizma in koliko so pripravljeni sodelovati pri tem razvoju. V anketo so vključili 750 domačinov in zvedli, da so Velenjčani prepričani, daje mesto zelo znano v Sloveniji, da pa je predvsem industrijsko mesto, kjer je naravno okolje še onesnaženo. Sami sebe ocenjujejo za prijazne in gostoljubne ljudi. Med različnimi predlogi za razvoj turizma so največje možnosti pripisali športnim in zabavnim prireditvam. Ocenili so, da bi lahko turizem prinesel prebivalcem velike koristi. Približno polovica jih vidi v turizmu možnost za zaposlitev, enaka pa je tudi pripravljenost sodelovanja pri organiziranju različnih prireditev. Potencialno povpraševanje Slovencev so analizirali na osnovi javnomnenjske raziskave, ki je zajela 1200 anketirancev iz vseh predelov Slovenije: Ljubljane, Celja, Trbovelj, Nove Gorice, Postojne, Novega Mesta, Maribora, Kopra, Kranja, Murske Sobote. Rezultati kažejo, da večina Slovencev pozna Velenje kot industrijsko mesto, ne preveč čisto in urejeno. Najbolj so se strinjali s tezo, da so zabavne in športne prireditve lahko pomembna ponudba Velenja, manj pa z ostalimi predlogi. Na osnovni analize podobe Velenja, na osnovi privlačnosti in prednosti posameznih tržišč, so izvajalci projekta za Velenje izbrali štiri pomembnejša tržišča: šport in zabavo, ki sta že dovolj prisotni, potrebne so nekatere nove naložbe, predvsem pa večji marketinški napori; poslovne dogodke, ki so tudi že prisotni, nujna pa je širitev novih nastanitvenih zmogljivosti in oblikovanje ponudbe za poslovne goste; delno se koristi tudi že tržišče tabori in izobraževalni programi; tržišče počitnice pa je za Velenje novo, zato bi bilo največje marketinške napore potrebno vložiti prav v dodelavo tega tržišča. ■ Milena Krstič - Planine Rekli so: Mag. Irena Vrtačnik, vodja projekta: "Velenjčani so prepričani, da bi največ obiskovalcev pritegnilo Velenje z organiziranjem športnih in zabavnih prireditev. Obenem menijo, da bi bilo treba poiskati prave ljudi, ki bi znali to ustrezno povezati v ponudbo." Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje: "Zanimivo je, da so Velenjčani sami prepričani, da je to okolje še onesnaženo. Ce bi se primerjali z ostalimi bi lahko videli, da smo veliko naredili, da smo odpravili žarišča onesnaževanja in bi bilo zdaj prav, da na tem gradimo prihodnjost." Alojz Hudarin, predsednik projektnega sveta za razvoj turizma v Mestni občini Velenje: "Ljudje v Velenju vidijo priložnost in prihodnost v turizmu. Ko smo pred časom objavili odprti razpis za turistične sobe, smo bili nad odzivom prijetno presenečni, prijavilo se je 16 kandidatov. Sicer pa smo v Velenju v zvezi s turizmom pred pomembno preokret-nico: intenzivno potekajo priprave za odprtje promocijskega centra." Koliko gostov v Velenju letno? Po ocenah Velenje letno obišče okoli 56,000 poslovnih gostov, 80.000 športnikov in prav toliko obiskovalcev kulturnih in zabavnih prireditev Kaj najprej postoriti? Anketarji so Velenjčane spraševali tudi o tem, kaj bi v Velenju in okolici morali najprej storiti, da bi se domačini bolje počutili in bi s tem pritegnili več obiskovalcev. Več kot polovica je kot najbolj nujno predlagala ureditev mesta in okolice, tretjina zgraditev hotela, vsak peti je predlagal izboljšanje cest in cestnih povezav, saniranje in ureditev jezera in ponudbe na vodi, več zabavnih prireditev ter ureditev parka in zelenic. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (5) KAM S KOSOVNIMI IN V dosedanjih štirih rubrikah Z NAMI V ČISTO MESTO smo pojasnili nov sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se nanaša na ločeno zbiranje in redno odstranjevanje odpadkov iz gospodinjstev in naselij. Opisali smo ravnanje z odpadnimi surovinami, kot so biološki odpadki, odpadno steklo in odpadni papir, ki predstavljajo pomemben del odpadkov iz naselij. Danes bomo opisali naslednjo skupino komunalnih odpadkov, ki predstavljajo manjši, pa zato nič manj pomemben del odpadkov iz gospodinjstev in naselij. To so kosovni odpadki in nevarni gospodinjski odpadki, ki so se doslej odstranjevali skupaj z ostalimi odpadki in trajno odlagali na komunalno deponijo, mnogi pa so končali tudi na različnih črnih odlagališčih. 1. Kosovni odpadki Kosovni odpadki iz gospodinjstev in naselij so: - odpadni gospodinjski stroji (štedilniki, hladilniki, pralni stroji, ipd.), - odpadni deli pohištva (omare, postelje, stoli, mize, ipd.), - odpadni deli vozil (kolesa, avtomobilski deli, ipd.), - odpadni deli stavbnega pohištva (vrata, okna, ipd.), - večji kosi lesa, - talne obloge in tekstilni odpadki. Vse naštete in njim podobne kosovne odpadke bodo gospodinjstva zbirala doma in na dan napovedanega odstranjevanja postavila na zbirno mesto pred hišo. Odstranjevalec odpadkov PUP bo z ustreznim vozilom in delovno posadko odpeljal kovinske odpadke na SUROVINO, lesene odpadke na K0MP0STARN0 in druge kosovne odpadke na komunalno deponijo. Tako bo tudi del kosovnih odpadkov posredovan v nadaljno predelavo in ne bo obremenjeval komunalno deponijo. Posebej želimo opozoriti, da spomladanske očiščevalne akcije niso namenjene zbiranju in odstranjevanju kosovnih odpadkov, ampak urejanju okolice hiš. Odpadki od teh akcij naj bi bili predvsem biološki odpadki, to so odpadki iz vrtov, gred in zelenic in podobni odpadki iz gospodinjstev in naselij, kot so listje, trava, veje, ipd. Tako prebrane odpadke iz spomladanskih očiščevalnih akcij bi bilo torej mogoče odstranjevati na K0MP0STARN0, ne pa obremenjevati komunalno deponijo. 2. Nevarni odpadki V gospodinjstvih se srečujemo s celo vrsto nevarnih odpadkov, ki količinsko ne predstavljajo pomembno skupino, po dolgoročnih posledicah v naravi pa so škodljivejši od vseh doslej opisanih odpadkov. Nevarni odpadki iz gospodinjstev in naselij so: - ostanki onesnažene embalaže barv, lakov, maziv, škropiv, ipd., - ostanki onesnaženih orodij, čopiči, krpe, lopatice, ipd., - ostanki barv, lakov, sprejev, impregnacijskih sredstev in premazov, ipd. - odpadna motorna, jedilna in zdravilna olja, - odpadna razredčila, topila, kisline, lugi, čistila, lepila, fotokemikalije, ipd., - baterije, akumulatorji, - živosrebrni termometri in drugi Hg instrumenti, - neonska in halogenska svetila, - odpadna zaščitna sredstva za vrt in sadjarstvo, - stara zdravila in kozmetika. Vse te in njim podobne nevarne odpadke iz gospodinjstev in naselij je prepovedano odlagati med ostanke odpadkov, ampak jih morajo gospodinjstva hraniti v posebno posodo (gajbico) doma ter na dan napovedanega odstranjevanja prinesti na določeno zbirno mesto. Odstranjevalec odpadkov bo enkrat letno organiziral akcijsko zbiranje nevarnih odpadkov in jih z ustreznim vozilom in strokovnim osebjem prevzemal na objavljenih zbirnih mestih. Takrat bo zagotovljeno tudi svetovanje o ravnanju s posameznimi vrstami nevarnih odpadkov, ki niso navedena ali pa se bodo še pojavila. Odstranjevalec odpadkov PUP bo zbrane nevarne odpadke posredoval na nevtralizacijo oziroma v uničenje. Z opisanim zbiranjem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in naselij bomo preprečili, da bi se nevarni odpadki trajno odlagali na komunalno deponijo in s tem dolgoročno škodili zanamcem. Pri uvajanju opisanega ločenega zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov na izvoru računamo na podporo občanov z doslednim zbiranjem, da bodo načrtovani učinki čimprej doseženi. Vabimo vas k sodelovanju v smilu povabila v sloganu Z NAMi V Cte70 MSTO! PUP p.o. 27. junija 1996_DAN RUDARJEV__NAŠ ČAS 5 Tradicionalni skok čez kožo bo letos 35. po vrsti OHRANJANJE TRADICIJE IN PRIPADNOSTI POKLICU Slovenski rudarji praznujejo svoj praznik 3. julija, v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 začeli zasavski rudarji. Od leta 1961, ko je v Velenju v tedanji industrijski rudarski šoli končala šolanje prva generacija učencev, praznujejo velenjski rudarji svoj stanovski praznik s tradicionalnim skokom čez kožo mladih rudarjev. V 35. letih se je v premogovništvu marsikaj spremenilo. Predvsem so se zelo izboljšale delovne razmere rudarjev, spremembe v družbi pa so vplivale na nihanja v razvojnih usmeritvah in organizaciji premogovnika. Poklic rudarja zahteva od tistega, ki se zanj odloči, zaradi uvajanja sodobne mehanizacije in tehnologije pridobivanja premoga vedno več znanja. A vsem spremembam navkljub od nekdaj povezujejo rudarje tovarištvo, solidarnost, simboli pripadnosti poklicu, ki je med vsemi nekaj posebnega. Zato ostaja sprejetje novincev v vrste starih rudarjev s svojimi simboličnimi dejanji v vsakem obdobju enako pomembno. 3. JULIJ -PRAZNIK RUDARJEV Prilogo je pripravila Diana Janežič. Fotografije: arhiv Premogovnika Velenje PROGRAM PRAZNOVANJA V okviru praznovanja rudarskega praznika je vsako leto organiziranih več prireditev, med katerimi imajo nekatere že večletno tradicijo. To so prav gotovo srečanja oktetov, kise odvijajo že 16. let in so vsako leto uvod v praznovanje. Sedemnajstič je bilo letos likovno srečanje ex-tempore, na katerem ustvarjajo likovniki iz cele Slovenije. Med tradicionalne prireditve spadajo še srečanje jubilantov jamske reševalne čete, srečanje delavcev premogovnika, ki so v njem zaposleni 20 let, srečanje delavcev, upokojenih v času od 3. julija prejšnjega leta ter različne športne prireditve. Nekatere od naštetih prireditev so letos že bile, v prihodnjih dneh pa bodo še: v soboto, 29. junija, ob 19. uri v restavraciji Klub srečanje upokojenih delavcev premogovnika po 3. juliju 1995 v petek, 28. junija, ob 21.30 uri v smučarsko skakalnem centru Velenje 10. nočna tekma v smučarskih skokih na plastični skakalnici za rudarsko svetilko z velikim ognjemetom v torek, 2. julija, ob 18. uri v restavraciji Jezero srečanje delovnih jubilantov v sredo, 3. julija, ob 8. uri na Titovem trgu zbiranje uniformiranih rudarjev za parado in začetek parade po ulicah Velenja proti stadionu ob jezeru v sredo, 3. julija, ob 9. uri na stadionu ob jezeru začetek 35. skoka čez kožo; slavnostni govornik na prireditvi bo minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja v sredo, 3. julija, ob 11.30 odprtje prenovljene restavracije Jezero v sredo, 3. julija, ob 16. uri začetek družabnega srečanja delavcev in upokojencev Premogovnika Velenje; za ples in zabavo bo igral ansambel Štirje kovači v soboto, 6. julija, ob 16.30 na stadionu ob jezeru mednarodni atletski miting, posvečen rudarskemu prazniku Srečanja delavcev premogovnika s podelitvami priznanj so izraz zahvale tistim članom delovnega kolektiva, ki so s svojim delom prispevali k nenehnemu razvoju podjetja. Števiie spremljajoče prireditve, predvsem kulturne in športne, pa so darilo vsem prebivalcem Šaleške doline kot prikaz mnogih dejavnosti podjetja ter njegove vpetosti v razvoj doline. Med takšne prireditve prav gotovo spadata parada uniformiranih rudarjev po mestnih ulicah in tradicionalni skok čez kožo. Zato prisrčno vabimo prebivalce Šaleške doline, da si to zanimivo in lepo prireditev ogledajo! Odbor za praznovanje dneva rudarjev Skok čez kožo izvira iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih uvedli svečano sprejemanje novincev. Bolj ali manj po starih običajih ga ohranjajo ponekod v Evropi (Avstrija, češka), v Sloveniji pa le v Velenju. Prva prireditev skoka čez kožo je bila leta 1961 na Titovem trgu, takrat središču novega Velenja. To prizorišče je po nekaj letih zamenjalo kotalkališče v mestnem parku, kjer se je skok odvijal do leta 1995. V teh tridesetih letih je bila prireditev le trikrat na drugih lokacijah: dvakrat zaradi deževnega vremena v Rdeči dvorani in leta 1991 zaradi junijske vojne v Sloveniji ob restavraciji Jezero. Tisto leto rudarji stanovsega praznika niso praznovali 3. julija, temveč 20. septembra. Leta 1995 je bil skok čez kožo prvič na stadionu ob jezeru in tu naj bi se odvijal tudi vnaprej. Vsem delavcem in upokojencem Premogovnika Velenje čestitamo ob 3. juliju - dnevu rudarjev! Odbor za praznovanje dneva rudarjev "Poklic rudarja je privlačen in zelo zanimiv, če imaš rad delo, ki ni monotono in je povezano z občutkom za delo v skupini, za vztrajnost ter pošten odnos do sodelavcev. To je delo, kjer ne moreš in ne smeš biti izrazit individualist, kjer moraš imeti nekaj več poguma (ne smeš se bati zaprtega prostora in teme) in kjer moraš imeti razvit smisel za nudenje •vsakovrstne pomoči sodelavcu, prijatelju, svojim družinskim članom. Če si po srcu pravi rudar, enostavno ne moreš biti slab človek. S premogovnikom je povezan tudi razvoj celotne Šaleške doline, zato je zelo pomembno, da so rudarji sposobni biti tudi nosilci novih idej, da hočejo in zmorejo vzpodbujati zdrave ter napredne aktivnosti, ki pomenijo čim boljšo perspelctivo za ljudi, ki bodo prišli na njihova delovna mesta." direktor Premogovnika Velenje Dr. Franc Zerdin Osnova običaja je bila včasih in je še danes sprejem novincev med stare rudarje. Po prvotnem običaju so novinci morali preskočiti rudniški jašek. Ko pa so odprtine jaškov postale preširoke, je skok čez jašek zamenjal skok čez kožo. Koža je kos telečjega usnja z jermenom in pasovi, ki ga je imel rudar pripasanega tako, da mu je pokrival zadnjo plat. Po drčah se je na njem spuščal v jamske prostore, varoval ga je pred vlago. Danes pridejo novinci, oblečeni v rudarske uniforme, na sprejem v gosjem redu kot spomin na ozke jamske hodnike. Skok opravijo tako, da stopijo na sod, pred katerim dva starejša člana skupnosti držita kožo, povedo svoje generalije in geslo, odgovorijo na morebitna vprašanja vodje ceremoniala, izpijejo vrček piva in skočijo s soda k svojemu botru. Novinec dobiš skokom čez kožo svojega botra, zaščitnika, ki mu svetuje pri delu in v življenjskih stiskah. Ko vsi novinci opravijo skok, dajo svečano zaobljubo, da bodo pošteno opravljali svoj poklic in spoštovali tradicije stanu. Mlajši generaciji šolajočih rudarjev predajo ključ in svetilko, nato pa izpijejo vrčke s pivom in vzkliknejo: "Naj živi nam večno, naš rudarski SREČNO!" "Srečno " in dobrodošlico v rudarskem stanu jim s krepkim stiskom roke zaželijo starejši rudarji, kijih tako sprejmejo medse. Uradni del sprejema novincev je s tem sklenjen, začne se veselo druženje, ki ga starejši izrabijo predvsem za obujanje spominov. Tradicionalni prostor takega druženja je bil v Velenju skoraj 30 let na Velenjskem gradu in tu se je popoldne in pozno v večer 3. julija na pikniku vedno zbralo tisoče Velenjčanov. Zadnjih nekaj let se zbirajo ob restavraciji Jezero. V zadnjem letu šolanja v rudarski šoli se dijaki pripravijo tudi na skok čez kožo. Seznanijo se z običajem, njegovim simbolnim pomenom, prejmejo uniforme in sestavijo gesla, s katerimi si odprejo vrata v rudarski stan. Število učencev, ki so skakali čez kožo je v vseh letih dosedaj precej nihalo. Prvo leto jih je skočilo 54, že naslednje kar 89. Višek vseh dosedanjih prireditev sta bili leti 1966 in 1967, ko je čez kožo skočilo 122 oziroma 125 novincev. Potem je število dijakov, ki so se odločili za rudarski poklic in skozi leta šolanja prišli do konca, precej upadlo. Najnižje v vseh letih dosedaj je bilo leta 1976, ko je skočilo le 41 dijakov. Od leta 1982 sodelujejo pri skoku čez kožo tudi rudarski elektrikarji in rudarski strojniki, od leta 1986 pa skačejo tudi rudarski tehniki. Letos bo čez kožo skočilo, tako kot v letu 1995, 60 novincev. Skok čez kožo je častno dejanje. Prav tako sodelovanje v paradi, povorki, v kateri se stari in mladi rudarji v svečanih uniformah ob zvokih Rudarske godbe po ulicah Velenja že 35 let odpravljajo proti prizorišču slovesnosti. 6 NAŠ ČAS NA DOPUST 27. junija 1996 Kje. letovali? ................................ Povsod nekaj, največ pa (vse kaže) doma "Samo še za dopust živim" je v teh ena od pogostih pogovornih fraz. čeprav sami in tudi v turističnih agencijah ugotavljajo, da dopust ni več tisto, kar je bil pred leti. Aktivne počitnice stopajo v ospredje. Obiskali smo nekaj agencij v mestu Velenje in povprašali, kako in katere zmogljivosti gredo najbolje v "promet". Skoraj povsod, razen na Kompasu, so nam povedali, daje sicer zanimanje za dopustniške leto. kjer hudo Istra in otoki letos najbolj oblegani do-pu^iniški knUAi V^n-C, \]tihn>, sredin:, Dalmacija ter otoki Brač, l Ivar. Zasoljene cene dopustovanja na koščku slovenske obale so naredile , Zanimanje ee dopisovanje slovenskih letoviških krajih je vse prej kot pretirano. Tudi O kakšnem "navalu" za letni dopust v 16 slovenskih zdraviliščih bi težko govorili. Obrežja rek, letna kopališča bodo, po lem-vendar pa manj kot minulo takem, letos še bolj aktualna kot lani. "Pivce za panija, Grčija, tudi Turčija, Madžarska, živce" bo nekaj, kav bo pomagalo pri sproščanju lunis, Egipt so najpogosteje izbrane tuje države. Med vsemi jc daleč na prvem mestu Hrvaška, napetosti in ustvarjanju prijetnega razpoloženja. Če N) le vreme temu primerno. Pravica do povračila dela prevoznih stroškov Med novostmi, ki jih bodo na Hrvaškem letos "pripravili" za turiste, je sofinanciranje letovanja iz državnega proračuna. V ta splet sodi tudi subvencioniranje dela stroškov prevoza tujim organizatorjem turističnih potovanj in letovanj. Subvencije veljajo za prevoze v zračnem, cestnem in pomorskem prometu od 1. maja do 31. oktobra. Do subvencije pa so upravičeni tisti organizatorji turističnih počitnic na Hrvaškem, ki bodo pripeljali organizirane skupine gos- tov za najmanj sedem dni, paket pa vključuje še penzion ali polpenzion. Pravico do povračila dela prevoznih stroškov imajo tudi individualni turisti na trajektnih linijah in organizirane skupine v zračnem prometu. Na rednih trajektnih linijah (kop-no-otok-celina), ki jih vzdržujejo domači hrvaški prevozniki, imajo turisti posamezniki, ki v aranžmaju pripotujejo na 7-dnevni oddih s pol ali polnim penzionom v eno od območij na Jadranu, pravico do 25% popusta na redno ceno vozovnice za potnike in vse vrste vozil. Turisti lahko popust uveljavi s predložitvijo vaucherja, ki ga je izdalo hrvaško ministrstvo za turizem in ga turist prejme ob plačilu izbranega počitniškega paketa pri svoji turistični agenciji. Novi prometni predpisi na Hrvaškem Da ne bo po nepotrebnem zazijala luknja Tbliko je stvari, na katere doma ob pripravi na odhod na dopust niti ne pomislimo. Znajo pa nam popestriti, še bolj pa zagreniti letovanje. Mednje zagotovo sodi "srečanje" z možmi postave, če smo si seevda nekoliko po svoje prikrojili pravila obnašanja na cesti. Od 1. julija letos dalje bodo veljali na Hrvaškem novi cestno- prometni predpisi. V naseljih bo hitrost omejena na 50 km/h, izven naselij na 80 km/h in na avtomobilskih cestah na 130 km/h. Obvezna bo uporaba varnostnih pasov. Luči (kratke, zasenčene) bo potrebno imeti prižgane tudi podnevi. Kdor tega ne bo upošteval, bo plačal 50 kun kazni, kdor ne bo privezan 100 kun, kar 500 kun pa znaša kazen za voznika, ki ne bo ustavil, ko bo pripeljal do obstoječega vozila za prevoz otrok, v ali iz katerega bodo otroci vstopali ali izstopili. Enaka kazen je predvidena tudi za tistega, ki bo vozil hitreje kot je dovoljeno, če ne bo upošteval prednostne pravice, če bo nepravilno prehiteval ali zapeljal skozi rdečo luč. Vožnjo pod vplivom alkohola ali mamil bodo policisti kaznovali s prav tako 500 kunami. Povzročitelje prometnih nesreč pa čakajo kazni do 4000 kun, kar je več kot 1000 DEM. Glede na to, da so razmere na hrvaških cestah, še zlasti v krajih, ki so na srbskem ozemlju, vse prej kot dobre, je bolje že doma poskrbeti za zamenjavo gum. Za tovrstne storitve so na Hrvaškem stroški precej višji kot v Sloveniji. V vsakem primeru je bolje previd nost in upoštevanje zapisanih takšnih ali drugačnih pravil igre na vsakem koraku, da ne bo po nepotrebnem luknje v žepu. Tudi pred odhodom v tujino je potrebno pomisliti na svoje zdravje V Avstriji vas bodo te veljale 90 ATS (Gerlos, Karavanke), 130 ATS (Brenner), Arlberg 150 ATS, Tauern in Felbertauern 190 ATS, 200 ATS Phyrn, Grossglockner 340 ATS; Hrvaška: avto cesta Zagreb-Kutina 14, AC Zagreb-Novska 18, AC Zagreb-Karlovac 10, AC Zagreb-Gubaševo 5, predor Učka 10 in most na Krk 10 HRK; Italija: Trst-Benetke 10.000, H-st-Padova 13.000, Trst-Milano 31.000, U-st-Bologna 22.000, Trst-Torino 41.000, Trst-Firence 32.000. Trst-Rim 54.000, Trst-Napoli 72.000, Trst-Palermo 85.800, Trst-Aosta (francoska meja) 47.500, Trst-Savona (francoska meja) 70.000 in Trst-Como (švicarska meja) 35.200 ITL. Gremo na potovanje v Italijo, , na Madžarsko Najbrž niste pozabili, da je za prehod čez mejo potrebna zelenal ta in dovolj velika nalepka SLO, sicer boste plačali kazen. Za vstopu evrospke države Slovenci potrebujemo le potni list, za prestop » Avstrijo in Hrvaško samo (slovensko) osebno izkaznico. Za pot v osi srednjo in južno Evropo je priporočljivo tudi, če si priskrbite medu odno vozniško dovoljenje. Dobite ga na AMZS, zanj pa potrebij sliko, slovensko vozniško dovoljenje, osebno izkaznico in 2730 tota) Mednarodno dovoljenje velja za tri leta oziroma do izteka veljam slovenskega dovoljenja. Vožnja po Evropi ni poceni in prav nesmiselno bi si jo bilo še podu zaradi neupoštevanja prometnih predpisov. Policisti so namreč v deželah precej bolj neprizanesljivi in se lahko odločijo tudi za n kakšnega dela opreme ali celo celega avtomobila. Živali na dopust - ja ali ne? Čeprav potujemo ali smo že na počitnicah, še to ni porok, da se nam ne more nič zgoditi v zvezi z našim zdravjem. TUdi na to je potrebno pomisliti doma in urediti vse, da v takih primerih nepredvidene težave ne bodo prevelike. Za tiste, ki jim bolezen ali poškodba ne bo "dala miru" na letovanju na Hrvaškem, bo ob iskanju nujne zdravstvene pomoči z zdravili vred dovolj potrjena zdravstvena izkaznica. Če je od potrditve slednje minilo več kot 30 dni, vas bodo v ambulantah obravnavali kot samoplačnika. Ob morebitnem zahtevku po povračilu stroškov za nujno zdravljenje v tujini, bodo v tem primeru na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma njegovi enoti upoštevali le dokumentirane račune, vsakič pa tudi preverjali nujnost posegov ali opravljenih storitev ter upravičenost višine stroškov. Na osnovi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo na zavodu povrnili stroške v celoti, delno ali le v višini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Pred odhodom v Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Madžarsko, Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg, Romunijo si je potrebno obvezno preskrbeti Potrdilo o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi. S tem potrdilom (dobite ga na vseh območnih enotah ali izpostavah Zavoda) boste uveljavili pravico do nujnega zdravljenja v omenjenih državah praviloma brez plačila pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) mreže. Pri zasebnikih, ki nimajo pogodbe z državnim organom zavarovanja, pa je treba strošek plačati takoj. Zavod bo ob vrnitvi na osnovi priloženih računov povrnil stroške v višini kot bi jih priznal tuj organ zavarovanja. Slovenski potni list in potrjena zdravstvena izkaznica naj bi bila dovolj za nujno zdravljenje v javnih zdravstvenih ustanovah v Angini, Češki, Slovaški, Bolgariji in Poljski. Pri tem v načelu ne bi smeli plačati ničesar, saj naj bi dolgove med seboj popravnali pristojni zavodi v državah. Tam, kjer Slovenija do sedaj ni mogla urediti posebnih pogojev za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja v tujini (Francija, Španija, Švica, Grčija, Turčija, Skandinavske države, ZDA, ...) pa morajo zavarovanci sami poravnati stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje. Na osnovi dokumentacije bodo te stroške na zavodu povrnili. Ob tem naj zapišemo, da "obstoja" še dodaten paket za zavarovanje zdravja v tujini. Možnosti je več, razlikujejo se glede na obseg kritja in na območje veljavnosti zavarovanja. Mimogrede, za Evropo - na primer - krije zavarovanje stroške največ do višine 15. 000 SIT, od tega za prevoz 5000 tolarjev, za cel svet pa 25 tisočakov, znesek za prevoz pa je enak prej zapisanemu. Pripravila: T. Podgoršek Tudi žival doživi spremembo kraja Če kdaj, so križi in težave z našimi hišnimi ljubljenci na vrhuncu ob odhodu na dopust. Muco, psa, hrčka, papigo,... -vzeti s sabo ali jim za ta čas preskrbeti varstvo? Veterinar Milan Matko pravi, da je možnosti za rešitev težav več. Odvisno od možnosti, volje in še česa. Ptice zagotovo sodijo v času počitniških dni bolj k znancem, prijateljem in sorodnikom. Z mucami in manjšimi psi danes v marsikaterem hotelu ni več težav, čeprav je ob tem treba povedati, da je vse, kar je povezano z dopustovanjem (potovanje, nastanitev v hotelu,...), šok za žival, in da spremembe te doživljajo po svoje. Najmanj težav bo za vse, če hišnim ljubljencem organizirate za čas dopusta varstvo na doma Sicer pa je potrebno za prevoz živali čez mejo pridobiti certifikat oziroma potrdilo ustreznega veterinarskega zavoda. Prav tako je priporočljivo ali zaželjeno žival cepiti proti kužnim boleznim. Če bo pes ali muca skupaj i vami preživela dopust ob morju, je dobro priskrbeti še zdravila za preprečevanje srčnih glist, ki jih prenašajo komarji in to pred odhodom na morje. Na dopustu pa zanje skrbimo glede hrane in vode tako kot doma. 27. junija 1996 TO IN ONO NAŠ i:AS 7 Tradicionalno srečanje aktivistov OF šaleško-mislinjskega okrožja V soboto, 29. junija, ob 10 uri se bodo zbrali aktivisti OF šaleško-mislinjskega okrožja na tradicionalnem srečanju na letališču v Lajšah pri Šoštanju. Srečanju se bdoo tudi letos pridružili še preživeli pohod-niki XIV. divizije za Štajersko, borci 3. in 4. bataljona VDV brigade, koroški kurirji in seveda borci ter udeleženci NOB območja Velenja in Slovenj Gradca. Organizatorji zagotavljajo, da bo letošnje srečanje prisrčno, saj mineva petinpetdeset let od ustanovitve OF slovenskega naroda na Večni poti v Ljubljani. Sovpada tudi s peto obletnico osamosvojitve Slovenije in še bi lahko naštevali pomembne dogodke v prehojeni poti in zgodovini tega dela slovenske države. Nesporno je dejstvo, da je bilo med II. svetovno vojno na območju šaleško-mislinjskega okrožja v organizirano ilegalno delo OF vključenih preko 85 % odraslega prebivalstva ter mnogo mladih, ki so s svojim delom pripomogli, da so operativne enote lahko delovale in se obdržale na tem področju, ki je bil iz strateških pogledov še kako zanimiv za okupatorsko vojsko. Da je bilo ilegalno delo aktivistov težavno in nevarno početje, ni potrebno posebej poudarjati, saj so bili tudi na tem območju sicer maloštevilni prebivalci naklonjeni okupatorju in prenekateri aktivist je zaradi izdajstva končal v zloglasnih nemških taboriščih. Grenki so spomini še danes živečih aktivistov in udeležencev NOB na čas okupacije in na čase, ko je šlo za obstanek na tem koščku lepe slovenske zemlje ali pa za vedno pokopati upe na uresničitev želja in napovedi kralja Matjaža. Zato niso zaman napisali v vabilo na srečanje: "Kot vsako srečanje bo tudi letos znova priložnost, da skupaj obudimo spomine na čase, ki so bili kruti in težki, vendar včasih tudi lepi in prijetni, saj so nas poleg iskrenega tovarištva povezovali enotni cilji in hotenja." Na srečanje v Lajše so vabljeni vsi ljudje dobre volje, ki jim tovarištvo pomeni ljubezen do svoje domovine. ■ Janko Ževart, Milan Razdevšek Še ena pravica na novo Dodatek za nego bolnega otroka Dr. Božidar Voljč, republiški minister za zdravstvo in mag. Tone Rop, republiški minister za delo, družino in socialne zadeve, sta pred nedavnim podpisala, nato pa tudi objavila pravilnik o kriterijih za uvel-javljanje dodatka za nego otroka. Vezati je začel prve dni tega meseca, uporablja pa se od letošnjega 1. maja dalje. Dodatek za nego otroka je nova pravica oziroma pomoč, čeprav ima svoje zasnove že v samoupravnem sporazumu o socialni varnosti in pomočeh. Pri slednjem je Center za socialno delo odločal (na osnovi proste presoje, predvsem pa zdravniških poročil), katerim staršem gre za njihovega otroka povišan otroški dodatek. Imel pa je to pomanjkljivost, da so to pravico dobili le starši, ki so tudi sicer bili upravičeni do otroškega dodatka. Po določilih novega pravilnika so do tega upravičeni vsi starši (ne glede na to, ali so upravičeni do otroškega dodatka ali ne), katerih otroci bolehajo za (v pravilniku zapisane) hude bolezni, motnje v telesnem in duševnem razvoju, so gluhi in naglušni, slepi in slabovidni in to ne glede na materialno stanje družine. V pravilniku so poleg bolezni, za katere priznajo ta dodatek, zapisana tudi merila za delo izvedenskih komisij, ki so pooblaščene za izdajanje mnenj o potrebi po priznanju pravice do dodatka za nego otroka. Na Centru za socialno delo v Velenju so nam povedali, da so nekateri starši takih otrok že vložili zahtevek za dodelitev te pravice. Doslej je na njihov naslov prispelo 64 vlog, kar je malo. V večini so bili to starši, ki so organizirani v raznih društvih in so jih tu opozorili na možnost za pridobitev dodatka za nego. Če je otrok s takšnimi in drugačnimi motnjami v domači oskrbi, so starši upravičeni do dodatka za nego v višini do 30% od zajamčene plače v Sloveniji (trenutno znaša dodatek 10 tisoč tolaijev). Za otroka, vključenega v brezplačno dnevno varstvo, znaša dodatek za nego 20% zajamčene plače. Če pa je otrok vključen v zavodsko oskrbo, pa do tega dodatka niso upravičeni, razen za čas daljšega bivanja doma. m(tp) Mislinja Vojašnica Celje •••••••••••••a Slovesnost ob dnevu državnosti V ponedeljek so 5. obletnico slovenske državnosti slovesno obeležili tudi v celjski vojašnici in se spomnili dogodkov leta 1991. Ob tej priliki so vojakom in drugim aktivnim udeležencem osamosvajanja slovenske države podelili odlikovanja Ministrstva za obrambo RS, pripravili so bogat kulturni spored in dan odprtih vrat. ■ (Foto: B.M.) Srečanje veteranov vojne za Slovenijo V soboto, 22. junija, je ob 5. obletnici vojne za samostojno Slovenijo Združenje veteranov, območni odbor Velenje, na zabaviščnem prostoru v Lajšah organiziral prvo srečanje vseh veteranov vojne za Slovenijo. Udeležence je nagovoril predsednik iniciativnega območnega odbora Viktor Brglez, ki so ga izvolili tudi za predsednika območnega odbora. Na kratko je predstavil vse aktivnosti, ki so jih opravili v preteklih letih vse od ustanovnega zbora ZVVS10. oktobra 1993, ki je bilo v Cankrajevem domu v Ljubljani. Po končanem uradnem delu pa so se veterani vojne za Slovenijo srečali še na družabnem delu. Organizacijo in izvedbo srečanja so omogočili: poveljstvo 710. UC iz Slovenske Bistrice, Mestna občina Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, Bistro Kavnik, Pekarna Presta in Pekarna Tratnik. ■ foto vos S*' Do dodatka za nego bolnega otroka so upravičeni vsi starši, ne glede na to, ali prejemajo otroški dodatek ali ne Staro Velenje Maševai dr. Perko V nedeljo je v Starem Velenju v cerkvi sv. Marije maševai beograjski nadškof in metropolit dr. France Perko. V Velenje je prišel na povabilo župnika Janeza Furmana. Pred pričetkom maše so Perka pozdravili in se mu zahvalili za obisk, ter mu podarili simbolično darilo Velenja, oblikovan kos velenjskega lignita s podobo rudarja. Maše za domovino se je udeležil tudi župan MO Velenje Srečko Meh, ki je pred tem priredil Perku sprejem. ■ ao Končno odprli prenovljeno cesto Ob koncu tedna so občani Vitanja, ki 25. junija praznujejo svoj praznik, le odprli tako dolgo in težko pričakovano obnovljeno cesto Vitanje-Dolič. Sploh pa je ta cestna povezava izrednega pomena za samo mislinjsko občino ter njeno povezanost s svetom, prav tako pa tudi za celotni koroški del. Nedvomno bo prišla do izraza še posebej zdaj, ko poteka adaptacija Hude luknje in ko prihaja do kar precejšnjih zastojev. Omenimo naj še to, da so bili zadnji kilometri ceste zradi strmega terena izredno zahtevni, vendar so jih izvajalci opravili sila strokovno. Tako sta se sobotne slovesnosti poleg množice Vitanjčanov in Doličanov na meji občin udeležila še župan Vitanja Slavko Krajnc in župan Mislinje Mirko Grešovnik, cesto pa je odprl poslanec v državnem zboru Stane Frim. Poškodovane številne ceste ter zasuti mostovi Močno neurje, ki se je v petek ob 13.30 uri razbesnelo na južnem predelu Pohorja, je prizadelo številne zaselke v mislinjski občini. Narasli hudourniški potoki so dobesedno drli v dolino in odnašali s seboj vse. Posebno je narasel potok Brložnica, ki je povzročil veliko razdejanje v zaselku Mala Mislinja. Stanka Pongrac je bila namreč v času neurja sama doma z nekajmesečnim sinom, tako da je z grozo opazovala ogromne gmote zemlje, vode in kamenja, ki se je valilo mimo hiše. Sploh pa je voda bodisi odnesla ali pa zelo poškodovala veliko gozdnih cest, tisto, ki vodi k Pongrančevim, pa enostavno izbrisala, zalila še nekaj mostov, tako daje dostop do teh ljudi bil skoraj nemogoč. Poudarimo naj, da so se petkovega reševanja izredno požrtvovalno lotili gasilci Mislinje, kajti brez njihove pomoči bi bilo lahko še veliko huje. V zelo kratkem času po neurju, sije razdejanje ogledal tudi mislinjski župan Mirko Grešovnik ter vsem prizadetim s strani občine obljubil kar najhitrejšo pomoč, da se stanje in posledice ujme čim hitreje ublaži. Za pokal Mislinjske doline Gasilci Misliiye bodo v soboto, 29. junija pripravili svoje tradicionalno tekmovanje za pokal Mislinjske doline. Tako kot že nekaj let nazaj tudi tokrat pričakujejo veliko desetin tako iz Mislinjske kot tudi iz Šaleške doline. Dobili novo brizgalno Ob 70 letnici uspešnega dela starotrških gasilcev so v soboto izročili svojemu namenu novo brizgalno Rosenbauer. Pokroviteljica nad njo je bila gospa Štefka Kučan, ki je med drugim dejala: "Počaščena in vesela sem hkrati, da lahko botrujem novi brizgalni. Tako živo se še spominjam časov, ko je bilo težko gasiti, ko smo to poskušali še kot gasilski pionirji..." ■ Silvo Jaš Poslovne novice Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za znanost in tehnologijo objavljajo razpis za vključitev v projekt UVAJANJE SISTEMA KAKOVOSTI PO ISO 9000 V MALA PODJETJA Izvajalec projekta bo ponovno Center za tehnološko usposabljanje pri GZS, ki tako usposabljanje že izvaja v 60-tih podjetjih po vsej Sloveniji. V jeseni se ponovno prične VEČERNA ŠOIA PODJETNIŠTVA v Velenju. Opozarjamo vas na razpis posojil za naložbe gospodarskih družb z zmanjšanjem obremenitve okolja, ki ga razpisuje EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD (Ul. RS št. 30/96). Posojila so namenjena za čistilne naprave za tehnološke odpadne pline in odpadne vode, za sisteme za ravnanje s posebnimi odpadki in kritje inkrementalnih stroškov za prenehanje uporabe ozona škodljivih snovi. Opozarjamo vas m posojila SLOVENSKE INVESTICIJSKE^ BANKE za nove projekte zdomcev, povratnike iz Nemčije. Zavod za lastništvo zaposlenih DEZAP razpisuje seminar NOTRANJI DELNIŠKI TRG. Podrobnejše informacije so na voljo na telefonski številki 061/1310-156, telefaks 061/322-157ali na območni gospodarski zbornici Velenje. EURO 1NFO center objavlja več ponudb in povpraševanj, med njimi tudi naslednje: - francosko podjetje išče distributerja za parfume in kozmetiko, - italijansko podjetje išče partnerja za zaključna dela v gradbeništvu, - češko podjetje želi uvažati mlečne izdelke, - češko podjetje išče kupca za radiatorje, - češko podjetje želi izvažati les. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, Velenje. Telefon: 063/856-920, telefaks: 063/855-645. ■ 8 kas im KULTURA 27- junija 1996 Kulturni center Ivana Napotnika Velenje v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Velenje Naslovni škof dr. Veko-slav Grmič v Velenju Danes, v četrtek 27. junija, bo gost večera v velenjski knjižnici mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo je v okviru svoje redne dejavnosti tokrat v Velenje povabilo mariborskega naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča, ki bo predstavil svojo knjigo Moja misel. Ta knjiga je imela močan odmev v slovenski javnosti, zato so v ŠMZD prepričani, da se bo tudi tokratnega pogovora udeležilo ■ veliko ljudi iz celotne Šaleške doline. Knjigo, ki obravnava aktualne probleme slovenske družbe in katoliške Cerkve v naši novejši zgodovini, bo predstavil zgodovinar mag. Marjan Žnidarič. Predstavitvi bo sledil tudi pogovor z dr. Grmičem, v katerem bo gost večera odgovarjal na vprašanja obiskovalcev. Predstavitev knjige in pogovor z dr. Grmičem bo v : četrtek 27. junija ob 18, uri v velenjski knjižnici. ■ DK Izbira za "Zlato harmoniko" Osem godcev Ljubečni naproti Žgodiioseje-V- Leta 1885 Slovenski gospodar je davnega leta 1885 poročal o tragičnem dogodku v Rečici ob Paki: "Strela ubila je dne 27. junija spoštovanega posestnika Matijo Pustoslemšeka v Rečiški vesi, fara sv. Martina na Paki." V zadnjih dneh meseca rožnika so pogoste nevihte in o tovrstnih slabih izkušnjah naših prednikov nam pričata tudi godovna dneva konec tega meseca. 26. rožnika godujeta sv. Janez in Pavel, ki veljata kot zavetnika zoper hudo uro. Ljudje, ki se bojijo groma, strele in še zlasti toče, ki jim lahko uniči celotno letino, se v strahu radi zatekajo po pomoč k njima. 29. rožnika pa je praznik sv. Petra in Pavla. Peter je v srednjem veku prevzel mesto, ki ga je pri poganih zavzemalo božanstvo strele, groma in hude ure, ki so se ga bali predvsem poljedelci (božanstvo se je med Slovani verjetno imenovalo Perun). Leta 1958 Slovenski poročevalec je objavil razpis za delovna mesta v podjetju, ki že nekaj časa ne obratuje več: "Elektrarna Velenje v Velenju sprejme štiri visokokvalificirane ali kvalificirane električarje. Stanovanje za samce priskrbljeno. Prošnje pošljite tajništvu Elektrarne Velenje." Lepi časi, ki pa so prav gotovo za vedno minili! Da bi bilo poleg dobre službe poskr- 27. rožnika bljeno tudi za stanovanje, si večina ljudi danes ne upa niti pomisliti. Leta 1967 Iz Večera, ki je izšel na današnji dan pred skoraj tridesetimi leti, smo povzeli dve novici iz Šaleške doline: "Celjsko gledališče bo jutri v sredo, 28. junija gostovalo v velenjskem kulturnem domu z uprizoritvijo Kreftovih Celjskih grofov. To bo v tej sezoni zadnja predstava za abonente na gostovanje celjskega gledališča v Velenju." Druga novica iz Večera ima naslov "Avstrijci ob Velenjskem jezeru": "Čeprav v Avstriji ne manjka lepih jezer, so Avstrijci vendarle rezervirali za letošnjo glavno sezono skoraj celotne zmogljivosti vikendskega naselja ob Velenjskem jezeru. V vikendskem naselju imajo 43 ležišč, poleg tega pa imajo v neposredni bližini v gozdu-še lepo urejen avto kamp. V vikendskih hišicah so namestili novo pohištvo in zmanjšali število ležišč. Penzion velja 40 novih dinarjev." Za vse tiste, ki se tega naselja ne spominjate, naj povem, da je bila okolica nekdanjega Turističnega jezera zares lepo urejena in bivanje tam zelo prijetno! ■ Damijan Kljajič Nazarje Navdušujoč nastop Vsakoletni zaključni nastop učencev Glasbene šole Nazarje je polno dvorano nazarskega delavskega doma navdušil tudi letos. Četrtkov nastop je znova potrdil odlično delo glasbenih pedagogov in opazno kakovostno rast učencev, kar je za Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino več kot pomembno. m (foto: j p) Koncert kvarteta Mavrica v atriju Velenjskega gradu 16. junija so pevci kvarteta Mavrica z uspešnim koncertom na Velenjskem gradu proslavili izid svoje prve samostojne kasete in 4. obletnico delovanja. Kvartet Mavrica iz Velenja, ki ga sestavljajo brata Samo in Domen Frankovič, Marko Meža in Simon Gorišek, ljubitelji lepega in ubranega petja iz Šaleške doline že dobro poznajo. V štirih letih svojega delovanja so pripravili že preko sto koncertov doma in v tujini, pred kratkim pa so izdali tudi svojo prvo samostojno kaseto, na kateri so se pred- stavili z narodnimi in umetnimi ter črnskimi duhovnimi pesmimi. Že od vsega začetka je njihov umetniški vodja prof. Katja Kovač, ki ji v zadnjem času pomaga Mojca Novak. V nedeljo zvečer so v atriju Velenjskega gradu pripravili zaključni letni koncert, hkrati pa predstavili tudi svojo kaseto. Kot gostje večera so nastopili tudi pevci MePZ Gorenje, ki ga že nekaj mesecev vodi prof. Tadeja Cigale (vsi člani kvarteta Mavrica so svojo pevsko kariero pričeli pri tem zboru). Občinstvu na Velenjskem gradu Nazarski turistični delavci imajo zakletega nasprotnika v vremenu. Že lani se je "trudilo" in jim delno pokvarilo uspešnost prenekatere prireditve in tudi letos zanekrat še ne kani popustiti. Četrto zapovrstjo izbirno tekmovanje za "zlato harmoniko Ljubečne 96" je kot lani minilo v znamenju dežja, a organizatorji v Nazarjah niso klonili. Po začetni jezi in slabi volji so se namreč "trdno odločili," da se vremenu pač ne bodo pustili ugnati v kozji rog in ga bodo z vztrajnostjo, trmo in dobro vol,j o "prepričali," da bo v prihodnje njihov zaveznik. Torej, Turistično društvo Nazarje in Zveza kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline sta letošnje izbirno tekmovanje izvedla v dveh dneh - in zadela v polno. V petek zvečer so v dvorani nazarskega delavskega doma prvič pripravili, denimo temu revialni nastop godcev, ki jim je razteguje Meh in doslej ni zamudil nobene nazarske prireditve, Jože Brglez z Ljubnega pri 67 letih pravi, da igra prav toliko let, saj se sploh ne spomni kdaj je začel, nastopila pa sta še Ciril Podkrižnik in Franc Brglez. S starimi instrumenti je bil odobravanja deležen ansambel Treh menti, ki jih večino sami izdelujejo. Najbolj razveseljivo pri vsem tem je, da je bil na prireditvi selektor Pavli Platovšek, ki je bil tudi navdušen in je na vseslovenski nastop veteranov z diatonično harmoniko v Ljubečni zaradi izvirnega načina igranja povabil Karla Ajnika ter Franca in Jožeta Brgleza. Sobotni tekmovalni del je skrojilo vreme, zato so godci morali nastopiti v dvorani in ne pred gradom Vrbovec. V štirih kategorijah se jih je predstavilo 25 iz različnih krajev, na polfinalno tekmovanje avgusta v Zrečah pa jih je napredovalo osem: Stanko Vrčkovnik iz Šoštanja, Primož Založnik iz Vitanja, Davorin Hartman iz Zreč, Robert Goličnik iz Topolšice, Boštjan Cmok iz Šentjuija ter Jože Brglez mlajši, Zdravko Detmar in Berbarda Podlesnik z Ljubnega ob Savinji, pri čemer se bo Bernarda, ki je lani v Ljubečni dobila zlato plaketo v svoji kategoriji, letos potegovala za navišje priznanje na višji ravni. Za letošnjega "grajskega godca" so obiskovalci (spet) izbrali Braneta Belaja iz Gornjega Grada. S svojim petjem so navdušile "Zdovčeve dečve" iz Črne na Koroškem, Ivan Hudnik in člani ansambla Generacija 69 pa se tudi niso ustrašili vremena in so vsaj za kratek čas poskrbeli za dobro razpoloženje pred gradom Vrbovec. Hvala organizatorjem in na svidenje prihodnje leto v lepem vremenu. ■ JP se je kvartet Mavrica predstavil z renesančnimi, narodnimi in umetnimi ter črnskimi duhovnimi pesmimi in z njimi požel zaslužen aplavz. S svojim delovanjem Mavrica tako postaja nepogrešljiv del velenjske in šaleške pevske ponudbe in se počasi prebija tudi med vodilne slovenske pevske skupine na tem področju. ■ D.K. Pevci kvarteta Mavrica pred številnim občinstvom v atriju Velenjskega gradu Sobota, 29. junija Titov trg Velenje SKOK V POLETJE Organizatorja: Radio Velenje in Gost Velenje Petek, 5. julija 1996 ob 20.30 Cankarjeva ulica Velenje Z ODRA NA ULICO Plesni studio N, vodja Nina Mavec Sobota, 13. julija ob 20.30 Velenjski grad ŠUKAR - Cigani ljubijo glasbo; večer ciganske glasbe; Vstopnice 800 SIT. Petek, 19. julija Titov trg Velenje PESEM POLETJA Organizatorja: Radio Velenje in Gost Velenje Petek, 26. julija ob 21.00 Cankarjeva ulica Velenje ZAKLADI IZ NARODOVE SKRINJICE splet znanih slovenskih balad, romanc in ljudskih pesmi KUD Stane Sever Škale Torek, 13. avgusta ob 19.00 Velenjski grad ANTON REPNIK otvoritev razstave Sreda, 14. avgusta ob 20.00 ploščad pred Namo 8. Festival PREŠMENTANE CITRE srečanje najboljših in najzanimivejših slovenskih citrarjev ter ljudskih pevcev in godcev četrtek, 15. avgusta ob 20.00 Velenjski grad KONCERT NARODNIH IN VEDNO LEPIH MELODIJ Miha Dovžan in Jožica Kališnik, gost večera Ivo Ban Vstopnice 600 SIT Petek, 16. avgusta ob 20.00 Velenjski grad RUDIKNABL citrarski virtuoz iz Nemčije citrarski recital klasičnih in domačih skladb Vstopnice 1.000 SIT četrtek, 22. in petek, 23. avgusta 1996, četrtek, 29. in petek 30. avgusta 1996, obisk veronskega opernega festivala CARMEN Nedelja, 25. avgusta ob 19.00 Velenjski j*rad BELTINSKA BANDA in Vlado Kreslin Koncert je posvečen sedemdesetletnici, odkar igrajo grčaste roke Jožeka in Jančija Kocipra Vstopnice 1000 SIT. Petek, 6. septembra ob 18.00 Cankarjeva ulica v Velenju BIG BAND St. Margarethen Zaključek poletnih kulturnih prireditev evergreene, Glen Miller, ročk, funky Najstarejšemu godcu, 79 letnemu Karlu Ajniku iz Luč, sledijo številni mladi in najmlajši "frajtonarica" neločljiva družica že mnoga leta, zato naj bi bili starejši od 60 let. In so tudi bili. Karel Ajnik iz Luč je bil z 79 leti najstarejši, Jože Kranjc je rečički rojak iz Kanade, ki veselo vrov, to so člani Brinovškove družine z Gneča, zaigrala sta še Alojz Lipnik iz Solčave in Rado Kampuš iz Nazarij, prav navdušili pa so člani ansambla Cugarji iz Apač s svojimi nenavdnimi instru- XII. POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Program Velenje 1996 * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... 27. junija 1996 Bili: _____ IT ■ ' _ Sobota - dan javnih radijskih prireditev Poletnih 13, tradicionalna poletna prireditev Radia Velenje in tednika Kaj, v kateri izbiramo najbolj všečno melodijo tega poletja, je odlično zakorakala na pot. Zal pa pri javnih prireditvah vsaj v začetku ni šlo vse tako, kot smo si zamislili. Mariborsko prvo javno predstavitev sodelujočih v karavani, je v soboto, 22. junija, odplaknil dež. Tako se bodo izvajalci prvič javno predstavili io soboti*. 2*». junij.i. % ^jjjfe«- 'jgSSf*** * f *e0ttk pričetkom ob 19. uri v Radencih. Prireditve, ki jo bo t ™ vodil Vinko Šimek se bosta z Radia Velenje udeležila ton- Bogdan Mugerle na -počitniškem delu", (foto: vos) ski tehnik Dragan Berkenjačevič, ki bo skrbel, da bo z ozvočenjem in vso potrebno tehniko tako kot mora biti in Marinka Zapušek, ki bo skrbela, da bo v žiriji, ki bo preševala glasove tudi vse tako kot mora biti. Več velenjskih radijcev kot tokrat v Radencih pa bo v soboto v Velenju na Titovem trgu. Ob 19. uri ste vsi vabljeni tja, da bomo skupaj skočili v poletje. Upamo in želimo, da bo vreme tako kot je bilo na tem skakanju vsako leto: toplo in prijazno. Za vse drugo bomo poskrbeli organizatorji in številni nastopajoči. In ker se začenja poletje, ker je poletje tudi čas počitnic, ker bo veliko naših stalnih sodelavcev odšlo na dopust, skrbimo za nadomestilo. Naš upokojeni Bogdan Mugerle se je v zadnjem času že zelo izkazal in na njegovo pomoč še računamo, pričakujemo pa tudi, da sejiam bo vsaj del počitnic pridružila tudi Urška Praunseis, kije bila zelo delovna in ustvarjalna v našem programu že lansko poletje. mkp BRVAN ADAMS mestnem stadionu v Kopru bo tI namreč nastopil eden najvidnejših ^^^ ^ pristaniškega mesta Vancouvra. ■ (B®^ poniranju. Skupaj z Jimom f H Vallanceom sta napisala precej pesmi za takrat popularne ročk skupine, kot so npr. Kiss, Bachman turner over- drive in druge. Leta 1979 mu je podpis pogodbe z založniško hišo A & M prinesel prvo resno turnejo po ZDA, ki je trajala štiri mesece. Kot predvozač je nato kar precejkrat ogreval publiko pred nastopi bolj slavnih kolegov. Tako je leta 1982 tako predvozaštvo na turenji s skupinami _ Kinks, Loverboy in Foreigner pripeljalo do prvega •m* samostojnega albuma "Cuts like a knife", ki je predvsem zahvaljujoč skladbi "Straight from the heart" dosegel KllM "^BPBsP* ' ll platinasto naklado. Skladba se je v ZDA uvrstila med ^^HMpr deset najuspešnejših, velikuspeh pa je dosegla tudi kot , * fl priredba pevke Bonnie Tyler in pevca lana Lloyda. prekinitve koncertiral na raznih mega turnejah po ZDA .aH in svetu in tako utrjeval svoj sloves sicer ne ravno ' originalnega, pa zato solidnega rockerja, ki je vedno obe- 'Vjfe tal dober show. Ta njegov odnos se je potrjeval tudi v ^ prodaji njegovih plošč. Dosegale so platinaste naklade, ^jti^^mfflfc. ^^(r J ljudem pa so v ušesih ostajali refreni skladb "Run to ^jj only love", če naštejem samo nekatere. V njegovem na- I jbolj plodnem obdobju v prvi polovici osemdesetih let je izdal pet albumov, od katerih so bili štirje (Cuts like I a knife, Reckless, One good reason in Into the fire) ve-like prodajne uspešnice. Po letu 1987, ko je izšel album "Into the fire", je sledil daljši odmoc saj je Bryan v najbolj angažiranih letih potrošil velik del svoje mladostniške zagnanosti in energije. Ko se je približal tridesetim letom, so njegove skladbe izgubile rockersko ostrino zgodnjega obdobja in vse bolj se je začel posvečati baladam. Leta 1991 je tako po štiriletni pavzi izdal nov album z naslovom "Waking up the neighbours", ki sta ga zaznamovali predvsem dve baladi, čeprav je velik uspeh doživela tudi hitra skladba "Can't stop this thing we started". Baladi, ki sta zaznamovali ta album pa sta bili "Do i have to say the words" in predvsem skladba iz filma o Robin Hoodu, ,"Everything I do (I do itforyou)", ki se je povzpela na ■ sam vrh ameriške in britanske lestvice. Filmske glas- bene uspešnice so po tej skladbi postale Adamsova ifisl specialiteta. "Ali for one", skladba iz filma Štirje muške- ■FT tirji, ki jo je zapel skupaj z Rodom Stevvartom in Stingom ter nenazadnje uspešnica iz filma Don Juan De Marco, "Have you ever really loved a woman", to ^ Od leta 1991 pa vse do danes je še ne 37-letni jHBig^ ^^^f®*** ; rocker deloval z nekoliko zmanjšanim tempom. Posvetil ^HH^Hi se je zasebnemu življenju in se za nekaj časa ji odpovedal megalomanskim turnejam, ki so sicer za- znamovale precejšen'del njegovega življenja. Leta JB iM 1993 je tako izšla le zbirka njegovih največjih uspešnic j, /Jb s z naslovom "So far, so good", v kateri pa se je našla ||jj 1 tudi nova skladba "Please forgive me" (prav tako bal- ^^HHL . mm , 1 ada), ki je uspešnica postala kajkmalu. ^^^^^^Kif j? jjjP Leto 1996 bo kot kaže leto velikega povaika velikega J rockerja. Začel je obetano, najprej z balado, že omen- ^HHMf^ • 'fmm I jeno "Have you ever really loved a vvoman", nadaljeval pa s po dolgem času pravo rockersko uspešnico "Only thing that looks good on me is you", ki jo spremlja sodobno posnet videospot in, kar je najbolj važno, spočit, svež in prenovljen Bryan Adams. Pojavlja se z novim imidžem, ki sledi trendom modernega časa, čeprav je bil doslej v tem pogledu precej samosvoj. Vse kar je ustvaril, je ustvaril tako rekoč brez imidža, z (za rockerja) nesramno kratkimi lasmi in neizrazitim načinom oblačenja. Zdaj prihaja z novo podobo, ki pa ni le kričeča maska, s katero bi rad ponovno opozoril nase. Svoje kvalitete je že dokazal in na tak način se mu ni potrebno ponovno potrjevati. Kako je dober bo nedvomno dokazal tudi 7. julija na koprskem stadionu. Takrat mu bosta družbo na odru, upajmo da vroče, obmorske prestolnice delala še odlična rockerka novega obdobja Melissa Etheridge in zastavonoše slovenskega ročka Šank ročk. Bodite zraven! Karte po cca 50 DEM lahko že lep čas kupite v predprodaji povsod po Sloveniji. Lestvica domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 uri na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 23. junija: 1. AVSENIKI: Jaz sem pa en Franc Košir 8 glasov , 2. SLAPOVI: Zidarska 7 glasov 2. ŠTAJERSKIH 7: Tote Štajerske ne dam 7 glasov 4. NAGELJ: Nagelj polka 5 glasov 5. ALFI NIPIČ: Špilaj stari 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 30. junija: 1. DAN IN NOČ: Greva na kavico 2. MAK: Z nami vsi na ples 3. POLJANŠEK: Veselo v Kamnik 4. SLOVENSKIH 5: Za rojstni dan 5. ŠALEŠKI FANTJE: Mi Slovenci Vili Crabner SASHA Pri založbi Helidon je te dni izšla prva kompaktna plošča z naslovom "Not For Sale" trenutno enega najbolj popularnih pevcev pri nas, Sashe. Sasha, ki je sicer na slovenski glasbeni sceni prisoten že dalj časa in ki je doslej sodeloval že v nekaj domačih zasedbah (nazadnje v skupini Hot hot hot) je zaslovel predvsem z velikim hitom "Vrtnar". Skladba je trenutno ena največjih (če ne kar največja) slovenskih tenisa je pred dvema letoma umrl zaradi zastrupitve s strupenim plinom. PHIL COLLINS uspešnic in jo dnevno lahko slišite na vsaki domači radijski postaji. Poleg te skladbe in njenega remixa, ki je prav tako na tej plošči, pa najdete na njej še sedem skladb, ki so že izšle tudi na kasetni različici tega albuma. Trenutno aktualen hit s tega CD-ja je skladba z naslovom 328 652, za katero je Saša Dragaš alias Sasha ob pomoči svojih znanih prijateljev že posnel tudi videospot, v katerem srečate mnoge znane Slovence, od Špele Pretnar in Miše Molk, do Jonasa Ž, Tanje Ribič, Metke Albreht... Odlična priložnost, da tega pevca spoznate tudi v živo se ponuja že to soboto, 29. junija, ko bo nastopil na prireditvi Radia Velenje "Skok v poletje" na velenjskem Titovem trgu. Poleg Sashe bodo tam tudi RITMO LOCO, Power dancers, Sendi, Sanja in Urban Mlinar in drugi. TENIŠKA SUPER-GRUPA Medtem ko na teniških igriščih VVimbledona potekajo boji letošnjega tradicionalnega teniškega turnirja, pa so se trije nekdanji wimble-donski asi John Mcenroe, Jim Courier in Mats VVillander odločili za nekoliko drugačen nastop. Ustanovili so namreč ročk skupino, ki bo to soboto nastopila v londonskem klubu Thunder drive. Tam bodo sodelovali kot del heavy metal koncerta, ki so ga posvetili umrlemu teniškeum asu Vitasu Gerulaitisu. Argentinski igralec Quincy Jones, znani temnopolti ameriški producent bo pomagal Philu Collinsu pri njegovem prvem britanskem nastopu, na katerem se bo predstavil z novim zvokom. Quincy bo dirigiral velikemu jaz-zovskemu orkestru, ki bo spremljal Collinsa na tem nastopu v znani dvorani Royal Albert Hali in ki si ga bosta ogledala tudi južnoafriški predsednik Nelson Mandela in angleška kraljica. Skupaj s Philom Collinsom bosta nastopila tudi dva znana afriška glasbenika Hugh Masakela in Ladysmih Black Mambaza. Koncert je dobrodelen narave, ves izkupiček, ki ga bodo zbrali pa bo namenjen za pomoč prizadetim afriškim otrokom. DEFUNKT Ljubitelji dobrega funka bodo ponovno lahko videli nastop odlične newyorške funk in jazz-funk skupine Defunkt. Skupina bo namreč to soboto nastopila v Ljubljani, v sklopu tamkajšnjega tradicionalnega jazzovskega festivala, ki v teh dneh poteka. Defunkt, skupina ki jo vodi brat legendarnega jazzovskega trobentača Lester Bovviea, Joseph, je v zadnjih nekaj letih pri nas nastopila že večkrat (nazadnje v Velenju), vendar v Ljubljani še nikoli. MiČ 10 KAK VAS SOLSTVO 27. junija 1996 Nekateri rezultati s področnih In državnih tekmovanj^osnovnošolcev ............................■ V........................ Bili so odlični in še enkrat odlični Šolsko leto 1995/96 je za večino učencev in učenk osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki danes že preteklost. Spominjali se ga bodo še nekaj časa po takšnih in drugačnih dogodkih, nekateri tudi po uspešnih nastopih na najrazličnejših tekmovanjih. Sploh tisti, ki so se udeležili področnih in državnih tekmovanj. Povzetke uvrstitev prav s slednjih smo zbrali in jih sedaj tudi objavljamo. Nekateri ravnatelji osnovnih šol so nam žel jene podatke posredovali, drugi pa zaradi obilice dela in prekratkega časa, tako so zapisali na telefaks sporočilu, tega niso utegnili. Na uradu za negospodarske dejavnosti Mestne občine Velenje so zabeležili naslednje uvrstitve učencev 8. razredov velenjskih OŠ: Osnovna šole Antona Aškerca: srebrno Vegovo priznanje (tekmovanje iz matematike) so osvojili: Matjaž Bolte, Katja Ošljak, Špela Jezernik, Andrej Lesjak; srebrno priznanje iz angleškega jezika: Andreja Štin-jek; seznam pa dopolnjujeta še Ajda Valcl, državna prvakinja v plavanju in Andrej Vrečar, kije osvojil 3. mesto v državi v streljanju z zračno puško; Osnovna šola Gorica: srebrno Cankarjevo priznanje (tekmovanje iz slovenskega jezika): Karmen Bencik; srebrno priznanje za znanje iz angleškega jezika: Polona Rant in Maja Zidar; srebrno in zlato Vegovo priznanje: Matej Gorjan; srebrno Štefanovo (tekmovanje iz fizike) in srebrno Vegovo priznanje: Urška Ferlin; Osnovna šola Gustava Šiliha: srebrno Preglovo priznanje (tekmovanje iz kemije): Denis Vengust; srebno Vegovo priznanje: Primož Zupančič; srebrno Cankarjevo priznanje: Tanja Bovha; zlato in srebrno Štefanovo, srebrno Cankarjevo in srebrno Preglovo priznanje: Urška Travner; srebrno Vegovo in srebrno priznanje za znanje iz angleškega jezika: Nina Tešanovič; zlato in srebrno Preglovo priznanje: Žiga Sovič, srebrno Preglovo priznanje: Adam Kavšek; zlato in srebrno Štefanovo ter srebrno Vegovo priznanje: Klemen Jelen; srebrno priznanje za znanje iz angleškega jezika: Matija Dolejši; državni prvak v namiznem tenisu Damjan Vodušek; 2. mesto v državi v teku na 60 m z ovirami Neca Čepelnik; Osnovna šola Livada: srebrno in zlato Cankarjevo priznanje: Rajka Širca; srebrno priznanje za znanje iz logike: Rok Lončarič; srebrno Preglovo priznanje: David Zagorc; srebrno Vegovo priznanje in srebrno priznanje za znanje iz angleškega jezika: Jure Atanackov ter Anita Tadič; srebrno priznanje za znanje iz angleškega jezika: Tomaž Nadvežnik; srebrno Vegovo in srebrno priznanje za znanje iz logike: Peter Jan; srebrna Vegovo, Cankarjevo in Preglovo priznanje, državna prvakinja iz Vesele šole za 8. razrede: Helena Brežnik; državni prvak v metu žogice: Matic Rogan; pokalna zmagovalka evropskega srečanja v namiznem tenisu: Karmen Steblovnik: državna prvakinja v športnem plezanju, 6. mesto na svetovnem prvenstvu v tej disciplini za starejše deklice: Urška Šeliga; 2. mesto na državnem prvenstvu v športnem plezanju, 4. mesto na svetovnem prvenstvu v tej disciplini za starejše deklice: Špela Šeliga; Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda: zlato Vegovo ter srebrna Štefanovo, Preglovo priznanje ter priznanje za znanje iz angleškega jezika: Jure Bezgovšek; srebrno Štefanovo priznanje: Sonja Cingesar; srebrno Cankarjevo priznanje: Hana Vrčkovnik; srebrno priznanje za znanje iz angleškega jezika: Simon Kodrun; svetovna prvakinja v tenisu v ekipnem tekmovanju, neuradna svetovna prvakinja v tenisu za deklice do 14. leta starosti: Katarina Srebotnik; 2. mesto v državi v teku na 60 m, državni prvak v teku z ovirami: Jure Pocajt; Osnovna šola Šalek: srebrno Vegovo priznanje: Klavdija Gaberc in Mateja Čas; srebrni Cankarjevo priznanje in priznanje za znanje iz angleškega jezika ter 1. mesto na državnem prvenstvu v judu: Simona Krajnc; srebrno priznanje za znanje iz angleškega jezika: Lea Mačkovšek in Nina Špička; srebrni Cankarjevo priznanje in priznanje za znanje iz angleškega jezika: Petra Gostečnik; državno prvenstvo v skvošu - 3. mesto Anja Sagmaister, 2. mesto Mojca Goršek; 3. mesto na državnem prvenstvu v alpskem smučanju: Rok Tomažič; 3. mesto na državnem tekmovanju v judu: Grega Brglez; član državne nogometne kadetske reprezentance: Mitja Hojnik; Osnovna šola s prilagojenim programom: državno prvenstvo mladih tehnikov, v disciplini izdelki iz tekstila: 6. mesto Ivana Mrkonjič (med drugim je osvojila 1. mesto tudi v teku na 60 m in skoku v daljino na PŠI, bila je najboljša strelka v rokometu na republiških igrah med ekipami šol s prilagojenim programom),2. mesto v rokometu - dekleta med šolami s prilagojenim programom; Simon Broder (1. mesto v teku na 60 m, skok v daljino na PŠI ter uvrstitev v finale republiških iger); uspehe pa dopolnjuje še zbor, ki je že petič nastopil na republiških revijah zborov OŠ s prilagojenim programom; Osnovna šola Biba Roeck Šoštanj: državno tekmovanje iz angleškega jezika: 24. mesto in 28. mesto med 426 tekmovalci: Maja Pergovnik in Predrag Latinovič; 7. mesto na državnem prvenstvu v atletiki: Suzana Konovšek; državno prvenstvo v krosu: 61. mesto med 107 udeleženci: Jože Školč; omeniti pa velja še tenisača Nika Ivanoviča, ki dosega v svoji skupini na državni ravni odlične rezultate; šahisti te šole so na 5. ekipnem državnem prvenstvu osnovnih šol osvojili 3. mestov sestavi: Gabrijela Tajnik, Tanja Kavčič, Nina Plaznik in Nataša Toplišek; sploh odlični so taborniki, učenci podružnične šole Ravne pri Šoštanju pa so dobili državno nagrado za najbolj čiste zobe v šolskem letu 1995/96; Osnovna šola bratov Letonje Šmar no ob Paki: regijsko tekmovanje Kaj veš o prometu: 1. mesto med tekmovalci 7. in 8. razredov: Teo Podlunšek; srebrno Cankarjevo priznanje: Tadeja Lesnjak in Lucija Podgoršek; srebrno priznanje za znanje iz nemškega jezika: Lucija Podgoršek, Kristjan Kolenc; zlato in srebrno priznanje za znanje iz nemškega jezika: Maja Žerjav; srebrno priznanje za znanje iz angleškega jezika: Matjaž Podgoršek; srebrno Preglovo priznanje: Kristjan Kolenc; srebrno Vegovo priznanje: Anja Bubik in Marko Rop; regijsko tekmovanje Vesela šola: 1. mesto Lidija Ažman; med najuspešnejšimi športnicami in športniki šole so bili: Ana Drev kot daleč najuspešnejša tekmovalka v alpskem smučanju v slovenskem merilu v svoji kategoriji, Bojan Knez, ki je dosegel zavidljive uvrstitve na mednarodnih plavalnih mitingih v Sloveniji in v tujini, regijski prvaki v smučanju v svo-jih kategorijah sta (poleg že omenjene Ane Drev) postala še Luka Prašnikar in Nina Kekec, uspešna je tudi ekipa rokometašic, na državnem tekmovanju v krosu pa je sodeloval še Robert Kugler. I Med udeleženci 7. kolonije ALU v Velenju Ko vabijo priložnost,' možnost in tradicija Kresne noči brez kresa ni. Šmarški "turisti" ob kresu, ki Je uspešno kljuboval ( Kresna noč v Šmartnem ob Paki Lani prvič sta učiteljici na razredni stopnji Ema Goršek in Vida Mohor iz Šmartnega ob Paki skupaj z učenci in nekaterimi njihovimi starši pripravile praznovanje kresne noči. Letos sta to storili v sodelovanju s šmarškimi turističnimi delavci in gasilci Paške vasi minulo soboto. Pa tudi tokrat organizatorjem vreme ni bilo naklonjeno. Vlivalo je kot iz škafa, kljub temu pa seje na prostoru ob Grudnovem mostu zbralo nekaj krajanov. "Škoda," so komentirali nekateri ob koncu I programa, " da se je o kresi dan tako obesil. | Upamo, da ne bo držal še pregovor: kakšno 1 vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic." Od ponedeljka do četrta, prejšnji teden so se v okolje Velenjskega gradu "naselili" udeleženci 7. kolonije diplomantov ALU, katere organizatorja sta Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje in Akademija za likovno umetnost iz Ljubljane. Letos jih je bilo osem, vseh udeležencev doslej 50. Obiskali smo jih, njihove vtise pa strnili v naslednjih odgovorih. Simon Kajtner: "Tu sem obiskoval _ m Srednjo računalniško šolo in zanimivo je bilo zame vrniti se v | to mesto kot slikar. Kaj ustvarjam? Uh,... Motive iščem v minimalnih prostorskih dogodkih, ki pa postanejo bistveni pri nadaljnjem obdelovanju slike. Torej zame ni pomembno kaj, ampak bolj proces. Za mano je že kar nekaj skupinskih in samostojnih razstav doma in v tujini, letos pa sem prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado za likovno ustvarjanje" Sašo Vrabič: "Predvsem na gradu, v stalnih zbirkah, iščem motive za svoje likovno izražanje na platnu. Trenutno pa hočem fotografski motiv vključiti v eno celoto, ki odseva duh samega mesta in njegove okolice. Kaj meje gnalo, da sem se odzval vabilu za sodelovanje v tej koloniji? Vsaj 2-krat na teden se peljem skozi Velenje in nikoli doslej nisem našel prave priložnosti, da bi se tu ustavil in se z mestom, njegovimi značilnos-tmi in znamenitosti seznanil. Nagrado na bianalu mladih slikarjev v Hočah že imam, kako pa bo moje likovno izražanje v velenjski koloniji ocenila žirija, pa bomo videli." Kristina Lazetič: "Priložnost za delo po izpitih mi dobro dene, organizirana kolonija pa je bila Še razlog več, da sem se je udeležila. Prvič sem v Velenju, prvič na koloniji, tako da je vse skupaj še bolj zanimivo. Pri motivih sem izhajala iz tega, daje Velenje rudarsko mesto, "prinesla" pa sem jih že s sabo. Materiali, kijih obdelujem, pa so kovine. Moji izdelki so tridimenzionalne slike, bolj slike objekcije. Čeprav se v tem okolju dobro počutim, bom med tistimi, ki bodo dali priložnost za sodelovanje na koloniji prihodnje leto novi generaciji/' Mojca Lampe: "Že po tradici-I ji 4. letniki naše akademije gostujejo v Velenju in tako sem §w m tokrat med J* - Jg§] njimi tudi jaz. Zamisel, kaj bom v koloniji počela, sem prinesla iz ateljeja. Tako nekako nadaljujem tam pridobljene izkušnje. Osredotočila sem se na akt in na tem gradim. Če pričakujem kakšno nagrado? Glede na to, da nas je malo, bi skorajda lahko kaj bilo. " Milena Koren-Božiček, vodja velenjske Galerije, nam je povedala, da so do leta 1993 vsako leto podelili 2 nagradi, od tega leta dalje pa tudi tretjo. Kdo bo od letošnjih mladih likovnih ustvarjalcev tokrat dobil kakšno nagrado, bo znano jutri (v petek) ob 20. uri. Takrat bodo namreč v galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje odprli razstavo v koloniji nastalih del in razglasili odločitve posebne žirije. ■ (tp) 27. junija 1996 NAŠI KRAJI IN LJUDJE KAK VAS 11 Sklenjen teden upokojencev tna tekmovanja in petje na vasi Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje je tudi letos v sodelovanju z vsemi štirimi društvi izvedla vsakoletni teden upokojencev. Potekal je ves prejšnji teden v različnih krajih z raznimi športnimi tekmovanji, v petek pa so ga sklenili z veliko kulturno prireditvijo - petjem na vasi. Na vseh teh tekmovanjih in prireditvah sodeluje vsako leto več upokojencev, razveseljivo pa je zlasti dejstvo, da je med sodelujočimi vse več upokojenk. Zaključek tedna upokojencev bo tudi letos na Rogli. Srečanja se bo v soboto, 29. junija, udeležilo 300 upokojenk in upokojencev iz vseh štirih društev. Streljanje z zračno puško Kljub letom - veliko zadetkov v črno Balinanje Velenje - Vtorekjebilona balinišču ob velenjskem bazenu tekmovanje v balinanju. Nastopilo je kar deset ekip, šest moških in štiri ženske, kar kaže, Negotovo do zadnjega lučaja. Šmartno ob Paki - V organizaciji šmarškega društva je bilo v ponedeljek pred tamkajšnjim domom upokojencev tekmovanje v streljanju z zračno puško, s katerim so teden upokojencev tudi pričeli. Nastopile so štiri ekipe, dve mešani moški in ženske iz DU Velenje ter po ena iz DU Šoštanj, Pesje in Šmartno ob Paki. Najuspešnejša je bila prva ekipa iz Velenja s 646 krogi, drugo je bilo Šmartno ob Paki s 599, tretji pa Šoštanj s 574. V posamični konkurenci je bil pri moških najbolj natančen Stane Rek iz Velenja s 163 ktogi, pri ženskah pa je bila s 165 krogi najboljša Kristina Mart, prav tako iz DU Velenje. Šterk, prav tako iz Velenja. Kegljanje Šoštanj - Šoštanjsko društvo upokojencev je v sredo izvedlo tekmovanje v kegljanju. Tu je bila udeležba najbolj skromna, da je ta šport med upokojenci najbolj privlačen tudi v Šaleški dolini. DU Velenje je nastopilo s tremi moškimi in dvema ženskima ekipama, po eno moško so prijavila društva iz pesja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, po eno žensko pa še Pesje in Šmartno ob Paki. Najbolje je krogle bližala k bal-incu moška ekipa DU Velenje - Desni breg, druga je bila ekipa iz Šoštanja in tretja iz Pesja. Pri ženskah so se prvega mesta veselile upokojenke iz Šmartnega ob Paki druga je bila ekipa iz Pesja, tretja pa prva ekipa iz Velenja. Med posamezniki se je najbolje odrezal najstarejši udeleženec, 81-letni Živko Hrovat iz Velenja, pri ženskah pa je imela najbolj natančne lučaje Jožica Sah Ulov rib Vsaka poteza je bila odločilna saj so nastopile le tri ekipe, ena moška in mešana iz Velenja ter moška iz Šoštanja. S 469 podtri-mi keglji so zmagali moški iz Velenja, druga je bila mešana velenjska ekipa s 409 keglji, s 380 podrtimi keglji pa so bili tretji Šoštanjčani. Pri posameznikih je bil najbolj natančen Darko Zdovc iz Velenja, pri ženskah pa prav tako Velenjčanka Rezka Hojan. Največja želja velenjskih kegaljačev je, da bi končno dobili svoje kegljišče v Velenju. Ničkoliko obljub je že bilo na to temo, vendar je doslej vse ostalo zgolj pri tem. Zanimivo rusko keglanje je bilo v Šmartnem ob Paki. Velenje je sodelovalo z eno mešano in eno žensko ekipo, po ena ekipa pa je prišla iz Pesja, Šmartnega ob Paki in Šoštanja. Ekipno so zmagali Šoštanjčani pred obema velenjskima ekipama. Med posamezniki je imel najboljši prijem Franjo Rogelšek Šoštanj - V prostorih šoštan-jskega društva upokojencev so se v četrtek srečali. Prijavilo se je šest ekip, tri iz Velenja, dve iz Šoštanja in po ena iz Pesja in Šmartnega ob Paki. Najboljši so bili šahisti DU Velenje - Desni breg, drugi so bili z Levega brega in tretji Šoštanjčani, med posamezniki pa se je najbolj izkazal Boris Brešar. Turnirje bil zelo zanimiv, saj čisto do konca ni bilo jasno ali bo zmagovalec Desni ali Levi breg. Velenjsko jezero - Kljub slabemu vremenu so se v petek dopoldne pomerili v ulovu rib. iz Šmartnega ob Paki, med upokojenkami pa Jožica Švajgelj iz Velenja. Petje na vasi Škale- Poleg športnih in rekreativnih tekmovanj vsako leto izvedejo tudi kulturno prireditev "petje na vasi." Letos jo je izvedel pododbor velenjskega društva v Škalah. Nastopilo je okoli 200 pevk in pevcev. Zaradi slabega vremena je bila prireditev v škalskem domu krajanov, dvorana pa je bila premajhna za vse ljubitelje petja. Nastopili so ženski in moški pevski zbor DU Velenje, mešani zbor DU Šoštanj, moški zbor DU Šmartno ob Paki in pevke iz Stare vasi, kot gostje pa ženski zbor Jelka DU Slovenj Gradec, lovski zbor iz Škal in mešani zbor KUD Stane Sever iz Škal ter orkester "Štrajharji" s Konovega. Celoten program so dopolnili recitatorji literarnih krožkov iz DU Šoštanj, Šmartno ob Paki in Velenje. Vse nastopajoče je najprej pozdravil predsednik pododbora DU Velenje v Škalah Anton Koren, za njim pa še predsednik DU Velenje Ivan Josip Povh. Vse nastopajoče so številni poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Ženski pevski zbor DU Velenje ( ■ besedilo in foto: Bogdam Mugerie) vložiti ogromno truda, da bomo manjkajoči denar dobili pri pokroviteljih ali kje drugje. Z ureditvijo parkirišča in s postavitvijo 2 javnih svetilk, ne bodo lepše urejene le Arnače, kot trdijo nekateri, ampak bo s tem pridobila tudi celotna KS Šentilj." Ob zapisanem se kar nekaj časa ubadajo tudi s sanacijo lokalne ceste Laze - Podkoželj. Sanirana je v dolžini 800 m, 1400 m pa še čaka na potrebna opravila. Za zdaj, pravi Jelen, jim niso nikjer povedali v zvezi z uresničitvijo te njihove potrebe kakšnih spodbudnih besed. Poleg razširitve novega pokopališča čakajo na vso potrebno dokumentacijo in s tem na začetek akcije (ali tudi ne) glede izgradnje plinovoda. Ta trenutek je skupaj z delom KS Podkraj to ekološko čistejše ogrevanje zanimivo za 235 gospodinjstev. Odvodnjavanje odplak na področju celotne KS je želja krajanov, katere cilj -upajo - ni predaleč zapisan. Kot tudi ne posodobitev še makadamskih cest (približno 4000 m) ter ureditev pločnika od gasilskega doma do osnovne šole. "Krajane Šentilja že dalj časa moti tudi hrup ob koncu tedna iz diska. Nejevoljni niso le zaradi hrupa, ampak tudi zaradi nekaterih objestnežev, ki uničujejo prometne znake." Ivan Jelen najbrž deli mnenje s kar nekaj krajani in še kom, da bo za takšne in drugačne dobrine v prihodnje potrebno prispevati več - ne glede na čase - iz lastnega žepa. Premalo je le povedati svoje želje in potrebe ter čakati, da se bodo za uresničitev teh "pobrigali" drugi. Ve pa tudi zelo dobro, da na jesenskih lokalnih volitvah (septembra oziroma prve dni oktobra letos) ne bo več kandidiral za dolžnost, ki jo opravlja danes. ■ (tp) 'obud kar nekaj, prave volje in lenarja pa ni Najbrž tako kot predsednik sveta krajevne skupnosti Šentilj Ivan Jelen ugotavljajo še v marsikateri drugi krcgevni skupnosti pri pregledu uresničenih in načrtovanih nalog. Zadovoljni s tistim, kar so naredili, niso prav posebej, glede na finančno stanje nasploh pa jim je vendarle nekaj uspelo postoriti. Z zadovoljstvom je sogovornik ugotavljal, da so po letu in pol prizadevanj vendarle pri Mestni občini Velenje "zdrli" denar za sanacijo plazu v Zgornjih Lazah. Zelo v skrbeh so bili tudi, kako bodo prezimili. Pečv domu KS, v katerem imajo med drugim malo šolo, jih je v letošnji dokaj mrzli zimi skorajda pustila na cedilu. V tem času so jo v zadovljstvo večine krajanov, še bolj pa vodstva KS, že zamenjali in upajo, da jo bodo v začetku letošnje jeseni tudi priklopih na ogrevanje s kurilnim oljem. Posodobitev parkirišča pri mrliški vežici v Arnačah je poglavje zase. "Ob pomoči Mestne občine Velenje smo ga za zdaj uredili do pložitve asfaltne prevleke. Pogodbo s celjskim cestnim podjetjem smo že sklenili, naložba bi veljala milijon 800 tisoč tolarjev, zatika pa se pri denarju. Svet KS se je obrnil po pomoč h krajanom. Vsako gospodinjstvo naj bi pri- maknilo po 4 tisoč tolarjev. Žal, je bil odziv krajanov pod pričakovanim. Na ta način smo zbrali nekaj več kot 470 tisočakov. Poti nazaj ni, zato bomo sedaj morali "Poti nazaj ni. Parkirišče bo potrebno asfaltirati," meni Ivan Jelen. 12 NAS CAS PRISPEVKI 27. junija 1996 Pesem o lepi Sloveniji Slovenija mala si biser sveta, lepot vseh teh tvojih nikjer ni meja, kdor hodi po žemljici naših lepot, bo videl da lepših nikjer ni drugod. Lepota Gorenjske sta Bled in Triglav, Dolenjska pridela nam cviček taprav', Primorska se vedno z morjem baha, Prekmurje pa zdravje v Moravcih nam da. Tam dol na Kozjanskem atomska je moč, v Atomskih Toplicah ozdraviš gredoč, na Ptujskem, v Halozah vinček diši, tam gor na Koroškem pa ajda zori. Malo bo treba še res potrpet' in vsa nesoglasja si spravit' v red, ko človek človeku ob strani bo stal, Slovenec ne bo več tako godrnjal. Podajmo Slovenci si čisto roko, z željo naj vsakomur lepše res bo, nestrpnost, lakomnost vsak vrže naj stran, bo lepši, srečnejši nam jutrišnji dan. m JožeZimšek Velenje Jezerske lučke Le kaj je to? Tako se imenuje taborniški odred iz vrtca Lučka. Predšolski otroci so v tednu od 10. junija do 15. junija taborili v avtokampu na jezeru. Thm so preživeli prelepe dneve v naravi in se prvič srečali s taborniškim življenjem. Ob dejavnostih, ki so potekale, so otroci spoznali, da je lahko narava človeku najbolj iskrena prijateljica. V prijetnem okolju, ki je v popolnem nasprotju z vsakdanjo igro otrok v mestnem okolju, so se srečevali s travniškimi žuželkami, obvodnim rastlinjem in vodnim prebivalstvom jezera. Med tednom so se zvrstile različne aktivnosti, ki so jih polno zaposlile. Vsako jutro jih je združil taborniški zbor z dvigovanjem zastave in petjem taborniške himne. Sledile so taborniške pesmi in plesi, vsakodnevna razgibavanja na različnih orodjih, likovne delavnice s slikanjem in risanjem motivov iz novega okolja, oblikovanjem taborniškega nakita, izdelava bobnov in ropotuljic za ples okoli tabornega ognja in še in še... Vroča telesa so hladili v plastičnih bazenih ter se kratkočasili z igrami šaljivkami. Izgubljeno energijo so nadoknadili z zdravo prehrano, ki sojo tudi s tekom použili. Med jedjo nismo slišal i besede: "Tega pa jaz ne maram!" Naše kuharice so nam dejale, da že dolgo niso kuhale s takšnim veseljem, saj smo jim vedno vrnili prazne posode. V taboru so se nastanile tri starostne skupine otrok. Skupaj jih je bilo okrog šestdeset. Naši obiskovalci niso mogli veijeti, da je lahko takšna množica otrok tako tiha in tako zatopljena v svojo dejavnost. Z vsakodnevnim druženjem so otroci začutili, da jim je med prijatelji lepo, saj so medsebojno naklonjenost izražali s toplimi besedami in dejanji. Nudili so pomoč drug drugemu pri opravljanju različnih nalog in spoznali, daje v skupini življenje bolj enostavno, če se seveda upoštevajo pravila, za katera se je skupina dogovorila. Ne bom pozabila pogovora dveh deklic, ko sta se pozibavali na gugalnici. "Posluši, a se ti nič ne bojiš, ko smo tukaj in ne v vrtcu?" "Ne, meni je fajn. Pa saj veš, treba se je držati pravil, tak so rekle tovarišice, pa se ti ne bo nič zgodilo." Deklica si je zapomnila pravila, za katera smo Zakaj bi stali? Delavci velenjske avtobusne postaje niso bili prav nič presenečeni, kos so pred nedavnim videli klop, ki so jo na postaji namenili za njihove potnike, na "štop placu" ob cesti Velenje - Celje. Bolj so ugibali, koliko se jih je moglo potruditi, da so klop prenesli na drug prostor, kajti ni tako lahka, da bi to zmogla dva. "Za lagodnost se pa res velja potruditi. Konec koncev, zakaj bi stali in štopali, če obstajajo klopi za sedenje," si sedaj odgovarjajo. Hkrati pa se sprešujejo, če bi morda tja sedaj postavili še dežnik in postregli s pijačo, da bi bilo udobje še popolnejše. ■ Moja dežela -čista in urejena Slogan je dovolj zgovoren, posnetek z avtobusne postaje v središču Šmartnega ob Paki pa tudi. Kot ve povedati najbližja soseda, za tako "urejeno" podobo kraja skrbijo menda nekateri "vikend občani". Prepričana je, da bi lahko ob odhodu domov odnesli tudi odpadke, ne pa da z njimi napolnijo posodo za smeti na avtobusni postaji. Delavci, ki te posode praznijo, najbrž tudi nimajo v opisu del in nalog, da morajo pobrati še kakšno smet, kije ob posodi. V občini pa očitno tudi ni nikogar, ki bi jih na to opozoril ali ... Smeti namreč ležijo ob postaji vsem na ogled že kar nekaj časa. ■ Borut Korun - petdesetletnik Borut Korun se je vedno bolj zavedal, da po uspešnem študiju stomatologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani ne more biti utesnjen med štirimi zidovi, v ordinacijo, kjer bi se začel in končal njegov vsakdan. Nemirni duh, ki ga Borut nosi v sebi, gaje kmalu po študiju povlekel na misel, da bi svojo vedoželjnost in mladostniško nepotešenost po raziskovanju uresničil v popotovanjih. Dokaj nenavadna popotovanja, ki so jih spremljala šokantna doživetja, rizični boj z naravo na brzicah južnoameriških voda in etnološka odkritja posebnosti ljudstev - domorodcev drugih celin, so našega petdesetletnika naredila za svetovnega popotnika in literata, za katerega vsi vemo, da mu beseda gladko teče izpod peresa. Knjige, ki jih je vredno prebrati, knjige, ki nimajo časovne omejitve, so nastajale ena za drugo: Kondoijev klic, Reke, slapovi in brzice, Po stopinjah boga Atona, Kača in jaguar. Vsa ta literarna dela so zahtevala visoko lastno miselno organizacijo in samodisciplino še preden so zagledala luč sveta. Posebej zato, ker ni lahko dobiti založnika, ki bi propagiral prodajo potopisov in bi piscu vsaj delno poplačal vse te izredne napore. Ko razmišljamo o Borutu kot človeku z mnogoterimi idejami, smo vedno bolj prepričani, da se naš prijatelj ni odločal za popotovanja po drugih celinah našega planeta zato, ker ga naš slovenski človek ne bi zanima, ampak zato, ker je bilo o našem človeku že vse "povedano". Jugo socializem in s tem tudi slovenski je v enopartijskem sistemu odklanjal, da bi se še kdo drug, razen poklicanih, ukvarjal z našim narodom, njegovim jezikom in z geografskimi zanimivostmi ter poreklom. Kaj šele, da bi politično deloval. Šele s slovensko pomladjo, ko so demokratične sile rodile preobrat, v katerem je intenzivno sodeloval tudi Borut, kot predsednik velenjskega DEMOS-a, je v vse hujšem liberal-ističnem primežu, svojo aktivnost zavestno j preusmeril h koreninam slo-j venskega naroda in njegovega preživetja. Ne moremo trditi, da bi našega 1 jubilanta vodile zgolj politične ambicije, čeprav je bil predsednik Narodnih demokratov občine Velenje, pa tudi sedaj, ko je predsednik Slovenske ljudske stranke - podružnica Šaleška dolina, ampak je vseskozi njegova primarna skrb v ohranjanju slovenske zemlje, slovenske kulture in lastne identitete. Zato je Gibanje 23. december nastalo kot trenutna potreba pri osveščanju širokih množic, v katerem je že preko 40 članov - intelektualcev. Gibanje, ki je nastalo ravno v tem Abrahamovem letu, je nekakšen vrh Borutove pripadnosti slovenstvu, jeziku in običajem tervsem kar je naše. Kot je sam dejal: "Gibanje 23. december ne bo več potrebno, ko bo naša zavest in zakonodaja preprečila brezobzirno razprodajo slovenske zemlje, samo z željo, da bi bili bolj všeč Evropi." Skrb je utemeljena. Borutu iskreno čestitamo ob sedanjem praznovanju in želimo, da bi v naslednjih desetletjih poleg skrbi za družinsko življenje ohranjal tudi navezanost na narodna izročila, da bi se uresničevali humanejši odnosi v družbi in da bi potekala vzgoja in rast mlade generacije v slovenski državi po naših tradicionalnih vrednotah, ki so nam pomagale preživeti. ■ Borutovi prijatelji se dogovorili (npr. pazljivost pri hoji zaradi vrvic na šotorih, da se ne oddaljujejo od našega tabora...) in je zato sproščeno uživala v taboru. Odgovor deklice nam je v dokaz, da smo na pravi poti. Otroci si morajo pridobivati spoznanja v raznih okoljih, saj so temelji za njihovo kasnejše samostojno odločanje. Zato jim nudimo čimveč novih spoznanj. Prijetni dnevi, ki so nas družili, nam bodo ostali še dolgo v spominu. Ker nam je bilo lepo, smo se skupaj z otroki odločili, da bomo taborniki še naprej. Načrtujemo, da bo naš odred "Jezerske lučke" taboril že v jeseni, v mesecu septembru. Delavci vrtca Lučka se zahvaljujemo vsem, ki ste nam omogočili, da smo zakorakali z majhnimi, pa vendar odločnimi koraki v taborniško življenje. ■ Sonja Ferme, pedagoški vodja enote Lučka ■ foto vos Mnenja in odmevi Mnenja in odmevi Mnenja in Zakaj je moral umreti Ervin Gerlih? V soboto, 15. junija, je v zgodnjih jutranjih urah umrl nasilne smrti pred barom Čuk v Starem Velenju Ervin Gerlih. Vsaka smrt je žalostna, posebej kruta pa je, če mora umreti mlad človek, star komaj 28 let in oče dveh malih otrok. Smrt znanega človeka nas še posebej prizadene, kajti v tem primeru sem bil Ervinu pred leti predpostavljen v službi. To je bil v zadnjih treh letih že tretji uboj v Velenju. Žrtve so bile vedno Slovenci, morilci pa Neslovenci. Tudi v tem primeru je bil morilec komaj 22-letni Josip Simič. Kakšna zločinska nagnjenja ima ta mladenič, ki je svojo žrtev "po pomoti" kar štirikrat zabodel v srce? Napačno bi bilo, da bi sedaj obsojali vso njegovo nacijo, vendar je nekaj drugačnega v teh ljudeh. Opravičevanje, da je imel težko mladost in neurejeno družinsko življenje, ne opravičuje tega podlega dejanja. Neslovenci najmanjši prepirček rešujejo z orožjem in z lahkoto nekomu vzamejo življenje. Ali je to sindrom balkanskih vojn? Seveda je bilo teh ubojev v bivši Jugi še več. Zato je bil kriv tudi komunistični režim, kije pri nas v imenu inter-nacionale, bratstva in enotnosti bolj ščitil Neslovence kot pa Slovence. Žal tudi danes ni nič boljše, v nekaterih primerih še slabše. Zločinci se svobodno gibljejo med nami, običajno niso niti priprti. Kazenska zakonodaja je sedaj liberalnejša, čemur pa sem v Državnem zboru ostro nasprotoval, vendar sem imel premalo podpore. Tudi zapis policije in novinarjev ni razumljiv, ko zapišejo žrtev s polnim imenom in priimkom, storilca pa le z ini-cialkami, čeprav je znano, kdo je. Napišejo celo to, da gaje ubil "po pomoti", kot da bi moral nekoga drugega. Nihče od teh zločincev ne obžaluje tega dejanja, pa tudi samomora ne naredi nihče po storjenem zločinu. Slovenci pa smo nacija, ki smo nagnjeni k samouničevanju, kar pričajo številne družinske in druge tragedije. Dragi Ervin, priznam, da sem čustveno prizadet, ko pišem te vrstice. Zagotavljam ti, da bom kot poslanec v Državnem zboru storil vse, da se kaznovalna zakonodaja zaostri do takšne mere, da morebitne bodoče zločince odvrne od takšnih dejanj. Če to dosežem, potem tvoja kruta smrt ni bila zaman. ■ Ivan Verzolak, poslanec SND v Državnem zboru Vesele praznike voščim Ponedeljek dopoldne, 24. junija. Poštar rutinsko opravlja delo. Ali pa morda še kaj več? Nekaj ima tudi zame. Izmenjava vsakdanje besede. Odidem. On pa sproščeno in veselo reče: "Pa vesele praznike voščim." Polepšal mi je dan. Še nekdo čuti, kaj je to moja domovina in da je Slovenija na poti v Evropo. Hvala, poštar iz Foitove ulice. ■ Erna Verzolak V deželi, kjer je vse mogoče Letošnji 12. junij bo za učence 6.b razreda in še nekaj zslužnih učencev Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj ostal enkraten in nepozaben. Zgodaj zjutraj, ob tretji uri, smo se izpred naše šole z udobnim in prvorazrednim avtobusom odpeljali v Gardaland. To je bila ena glavnih nagrad, ki smo si jih prislužili v TV kvizu "Male sive celice". Že v Šoštanju smo si vsi udeleženci izleta na glavo nadeli kape - darilo podjetja Era iz Velenja. V Ljubljani se nam je pridružila še televizijska ekipa, med njimi tudi g. Pavle Ravnohrib, ki so nam poleg Tbristične agencije Palma iz Celja omogočili ta čudoviti izlet. RTV Slovenija je vsem na avtobusu podarila še majice z napisom MALE SIVE CELICE, ki smo si jih z velikim navdušenjem takoj oblekli. Potovanje do cilja je trajalo dolgih 7 ur, vendar smo bili kljub temu polni lepih pričakovanj pred bližajočim se Gardalandom. Po prihodu v Gardalanad smo se razkropili na vse strani in povsod nas je bilo polno, naši televizijski spremljevalci pa so "vohunili" za nami. Ker je bila sreda, ni bilo nobene gneče ali čakanja. Tako smo dodobra izkoristili naše vstopnice in izkusili večino vseh naprav in reči, ki so na voljo v tem zabaviščnem parku. Bili smo na vlaku smrti, gusarski ladji, mavrici, piramidi, Colorado boats, pravljičnem gradu, Moonrakeiju, gosenici, Petru Panu... Bilo je neznansko vroče, zato so se nekateri polivali z vodo in lizali sladoled. Gardaland je res čudovit in enkraten. To je park za vse, stare in mlade, ki si želijo za nekaj časa pobeg- niti od resničnosti in se naužiti pustolovščin. Za vsa lepa doživetja tega dne se iz srca zahvaljujemo Turistični agenciji Palma iz Celja. Lepa hvala RTV Sloveniji in prisrčna hvala Gardalandu in vsem, ki zanj skrbijo. ■ Učenci 6.b razreda OŠ Karla Destovnika - Kajuha z razredničarko PS.: Za zmage v kvizu Male sive celice smo prejeli veliko lepih nagrad in ena izmed njih je bil izlet v Gardaland. Radi pa bi opozorili na članek z naslovom Odgovor je pravilen, ki je bil napisan v 22. št. Našega časa, v katerem je del besedila naveden kot citat. V njem atorica članka ugotavlja, da so bile lanske nagrade boljše. O tem mi Jerneji ne moremo soditi, saj ne poznamo lanskoletnih nagrad Povedali smo le, da so lanski zmagovalci dobili vse obljubljene nagrade, mi pa na dve še čakamo. S prejetimi nagradami smo več kot zadovoljni in so daleč presegle naša pričakovanja. Ne nagrade, ampak zdrav tekmovalni duh ter želja po znanju in dokazovanju so nas vseskozi spremljali v prijetni oddaji Male sive celice s priljubljenim voditeljem kviza g. Pavletom Ravnohribom. Po končanih teko-vanjih so nas poleg zmag razveseljevale tudi vse dobljene nagrade. Ob tej priložnosti se še enkrat najiskreneje zahvaljujemo vsem sponzorjem, in sicer: RTV Sloveniji, Turistični agenciji Palma Celje, Izletniku Celje - enoti v Velenju, Košarkarski šoli Petra Vilfana, Ministrstvu za znanost in tehnologijo RS, našemu ravnatelju g. Emilu Prahu, naši razredničarki g. Marjani Menih ter vsem sponzorjem, kijih nismo posebej omenili. Še enkrat hvala! ■ Jernej, Jernej in Jernej 27. junija 1996 —— ZA RAZVEDRILO MS fAS 13 HOROSKOP OVEN od 21, marca do 21. aprila Čeprav se boste še tako trudili, neka oseba vam ne bo in ne bo šla iz glave. Vrgli se boste v delo in upali, da bo to pomagalo. Raje stopite tej osebi naproti, obiščite jo in pogovorita se o vsem, kar vama leži na duši. Verjemite, tudi ta oseba ni ravno ravnodušna do vas. BIK od 22. aprila do 20. maja Ne delajte obljub, za katere niste prepričani, da jih lahko izpolnite. Tako si le nabirate krog nepri-jateljev, ki vas bodo imeli za velikega lažnivca in vas ne bodo več spoštovali. Raje bodite odkriti in vedno povejte, kaj mislite. Čeprav bodo nekateri razočarani. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Veliko boste doživeli v prihodnjih dneh, tudi nekaj prijetnih stvari. Zato zavihajte rokave in se potrudite, da boste vse dopolnili še s svojo pridnostjo in sposobnostjo, da vas bodo nadrejeni res opazili. Če boste dovzetni za priložnosti, ki se bodo ponujale, se bo vaše življenje močno spremenilo. RAK od 22. junija do 22. julija Vsak dan, ki ga ne doživite v popolnosti, tako kot bi ga lahko, se vam zdi stran vržen čas. Morali bi postati bolj samostojni, tega pa se boste naučili, le če se ne boste več zanašali na druge. Ne kličite na pomoč ob vsaki neprijetnosti, temveč jo poskušajte rešiti sami. LEV od 23. julija do 23. avgusta Branili boste svoje interese in ne boste pripravljeni na nobene kompromise. V tistem trenutku pomislite, da niste najpametnejši na svetu in da morate poslušati mnenja ostalih ljudi. Se posebej tistih, s katerimi delite svoje življenje. V nasprotnem primeru se pripravite na prepir. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Po značaju ste bolj mirna osebnost in ne eksplodirate tako zlahka. Kadar pa vas kdo le razjezi, postanete hudi kot nevihta. In zelo neprijetni. Trmasto se oklepate svojih interesov in ne odstopite zlahka od njih. V prihodnjih dneh boste res malo nataknjeni, vendar pa se boste znali obvladati. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Pomislite na svoje najdražje, ker jim ni vseeno, kaj počnete. Malce več odgovornosti vam ne bo škodilo, kvečjemu boste z njo razrešili stare probleme. Partner vam bo zameril vašo hladnost in nerazpoloženost, zato se potrudite, da ga boste v prihodnjih dneh res razveselili. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Zvezde se vam nasmihajo, še posebej na ljubezenskem področju. Spoznali boste osebo, s katero se bosta imenitno ujela in preživela veliko prijetnih uric. Vendar pa kar ne boste mogli pozabiti na stare grenke izkušnje. Pri tem vam bo pomagala ljubljena oseba in za to ji boste še kako hvaležni. STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Zdravje vam bo malo ponagajalo, vendar pa boste uspešno prebrodili vse težave. S partnerjem si privoščita dolg dopust, poživita ga z zabavo in ne pozabita na dobro prehrano. Vedite, ljubezen gre tudi skozi želodec in to bo pri vama še kako pomagalo. KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Najprej boste razočarani, potem pa veseli kot že dolgo ne. Sprijaznili se boste s svojim načinom življenja in prav všeč vam bo postal. Tudi ljudje iz okolice bodo opazili vašo razposajenost in to vam bo pomagalo, da boste komunikativni kot že dolgo ne. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Ljubezensko področje se ureja in to se pozna tudi na vašem zdravju. Žareli boste od energije in optimizma, na delovnem mestu boste uspešni, vedno znova si boste izmišljali nove ideje in presenečali svoje nadrejene. Svojo kreativnost pa boste uporabili tudi v svojem prostem času. RIBI od 20. februarja do 20. marca Nekoliko bolj žalostni boste, pa še sami ne boste vedeli zakaj. Nekaj vas bo tiščalo v srcu in ne boste razpoloženi za nobeno zabavo. Pazite, da se to stanje ne bo sprevrglo v pravo bolezen. Pojdite med ljudi in pozabite na skrbi. Za dežjem vedno posije sonce. ilustracije.Pia Gremo ee kopati Pa spregovorimo nekaj besed v današnjem modnem kotičku še o kopalkah. Mikro bikini so izpodrinile kopalke v stilu 30-tih let, ki izgledajo, kot da bi imeli na sebi vroče hlačke. Več prikrivajo, tudi zato, ker postaja ozonska luknja vse večja in se je treba pred močnim soncem primerno zaščititi. Vendar pa so še vedno seksi, romantične, športne, kakršne si boste pač poželeli. Barve: žive, kar se le da - rumene, oranžne, zelene, rdeče,... z dodatki svetlečih ali plastičnih krpic. Veliko vzorcev, pisanih, majhnih, velikih, črte, cvetje,... še posebej pa ne pozabite na živalske. Sicer si pa oglejte slike in vse vam bo jasno. Domača lekarna NEGA OČI Narava nam daje vse, kar potrebujemo. Tako hrano kot zdravilna zelišča, s katerimi si lahko pomagamo pri najrazličnejših težavah. V "modemi dobi", v kateri živimo, delamo veliko z računalnikom in pri tem najbolj trpijo oči. Predstavljamo vam veliko uporabnih receptov, ki jih boste zlahka pripravili in si z njimi poživili utrujene oči, premagali podočnjake, negovali trepalnice in obrvi. Utrujene oči 1. RECEPT: 10 g cvetnih lističev vrtnice, 5 g krvavega mlečnika dajte v 1 /4 I hladne vode in pustite stati. Čez dve uri jih skuhajte, da zavrejo. Precedite jih in še svežo vodo uporabite za nego oči. Vodo zlijte v plitvo posodo in si izpirajte oči; nagnite se nad posodo, oči naj bodo odprte in si umivajte očesna zrkla. Voda mora biti mlačna. Izpiranje ponovite večkrat na dan, vendar tedaj ne smete na mraz. 2. RECEPT: 15 g pelina na drobno sesekljajte in ga zmešajte s 30 g medu. Balzam je še posebej priporočljiv, če želite, da se vam bodo oči lesketale oziroma svetile. Uporabljajte ga zvečer pred spanjem, potem ko ste si umili oči in jih potap-kali s frotirjem. Obkladek naj ostane na očeh prib- ližno pol ure, nato pa si oči sperite z blagim kamiličnim čajem. 3. RECEPT: 5 g peteršiljevih listov sesekljajte in jih pustite stati, da oddajo sok. S kapalko za oči (pipeto) nanašajte na očesne veke kapljico za kapljico. Tako se bodo oči hitro odpočile in bodo spet videti sveže. Nega oči -podočnjaki V lekarni kupite 3 g boraksa in ga dajte v vrelo vodo, v katero ste že dali 2 g kamilic. Delajte hitro, da se bo boraks hitro raztopil, nato vse precedite in dobili boste dobro raztopino za podočnjake. Ker kamilice vsebujejo eterična olja, pazite še, da bo posoda dobro zaprta. Z raztopino, ki ste jo dobili, prepojite čisto gazo in jo za največ 15 minut položite na podočnjake. Takoj, ko se obkladek ohladi, postopek ponovite, dokler vam ne zmanjka raztopine. To ponavljajte nekaj dni, dokler podočnjaki ne zginejo. V tem času nikar ne naprezajte oči, pa tudi ne berite in ne delajte pri slabi svetlobi. Nega oči -trepalnice 10 g listov kopriv sušite 10 minut v pečici pri temperaturi 100 stopinj, nato jih vzemite ven in jih zdro- bite v vodi; kuhajte, dokler voda ne zavre. Koprive ločite od zelene raztopine in pustite, da se povsem ohladi. Nato zmešajte 20 g vodne raztopine koprive in 10 g ricinusovega olja. Ta raztopina je izvrstno sredstvo zoper izpadanje trepalnic. Bodite vztrajni in si vsaj mesec dni vsak večer in vsako jutro^ mažite trepalnice. Če si jih mažete zvečer, se prej umijte, da bo zdravilo ostalo na trepalnicah čez noč . Tako bo učinek boljši. Nega oči - obrvi 15 g kamilic skuhajte v 250 g vode, dokler ne zavre. V ohlajen čaj dajte slez in pustite, naj stoji pol ure, nato precedite in vzemite samo 15 g tekočine; dodajte ji enako količino ricinusovega olja. Dobili boste oljnato tekočino, s katero lahko preprečite izpadanje obrvi. Če varrTobrvi izpadajo, lahko uporabite to tekočino dvakrat na dan; to delajte petnajst minut zapored. Najbolje je, če to delate zvečer pred spanjem, potem ko ste se umili s toplo vodo in milom. S čisto gazo, namočeno v raztopino, si pokrijte obrvi in pustite učinkovati vsaj 15 minut. Prepoved Z novim odlokom o javnem redu in miru je prepovedano odstranjevati gozd za pridelavo kmetijskih pridelkov. Poznavalci pravijo, da to določilo ni namenjeno zavarovanju gozdov, ampak preprečevanju sodobnega požigalništva za širjenje vrtičkarstva. Zardevanje Naši gozdovi so spet zardeli. Pa ne od sramu, zaradi škodljivih plinov. Od sramu bi morali zardeti tisti, ki to povzročajo. Denar bo Slišimo, da je spet zagotovljen denar za obnovo ceste Ljubno - Luče. Vendar ne zaradi nedavnega obiska Milana Kučana v Logarski dolini. Tolažba Naša pravosodna ministrica pravi, da je neučinkovitost sodstva evropski problem. Ne le slovenski. To je za mnoge vendarle zelo slaba tolažba. Nekoč in danes Nekoč so kozolci goreti. Danes jih, tiste, ki so še ostali, prestavljajo. Oh \n joj Zdaj, ko je poletno vroče, vse več ljudi uporablja hladno orožje. Na ulici Tudi v Velenje je prišel ulični nogomet. Na srečo le pred Rdečo dvorano, ne na prave ulice. Tam je že tako preveč igračkan-ja. Z žogo in še s čim. Tudi z avtomobili. Sporazum Dosegli smo sporazum: vsakemu vsaj minimalna plača. Da le ne bi bila preveč minimalna. Zakaj Le zakaj je kopanje psov v velenjskem jezeru prepovedano? Saj vendar pravijo, da je voda v jezeru že veliko bolj čista. Rezerva Goveda bomo odkupili za državne rezerve. Pa je res potrebno, da ima država še kakšno govedo v rezervi?! ** *** * * K * Z VEZ t** : D N * # * * * 1* * K A Z 1 P * ##* # O T . * # # #*:* *** # * © © © dobro srednje slabo Oven Hk Dvojčka Rak Lev Devica Tehtnica ikerpijN Strelec Kozorog Vtliar M delo © © © © © © © © ___ © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © TV SPORED S 14 ČETRTEK, 27. junija SLOVENIJA 1 10.10 Na počitnice 10.25 Samo za punce 10.55 Svet divjih živali 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 16.35 Čudna pokrajina, 4/5 17.25 Komisar in kompanija, 4/14 18.00 TV dnevniki 18.05 Delfi in prijatelji, 1/26 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 TV nocoj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfeld, 11/22 20.35 Tednik 21.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke 22.15 Napovedniki 22.20 Nikar,oddaja o prometu 22.35 TV dnevnik 3 23.00 Poslovna borza 23.15 SOVA: slediTaggart, 4/9 sledi V območju somraka, 4/62 SLOVENIJA 2 13.45 Izobraževalna oddaja 14.15 V žarišču 14.35 Sokolarstvo, dokum. oddaja 15.30 Maks in železninarji, franc. tilm 17.20 Seinfeld, 10/22 17.45 SOVA, pon. 18.45 Izobraževalna oddaja 19.15 TOK, TOK 20.05 V žarišču 20.35 Dr. Ouinnova, 4/18 21.25 Povečava 22.15 Igrani film 23.55 Tenis: Grand Slam, posnetek iz VVimbledona VTV 09.30 TO JE LJUBEZEN, pon. 09.55 EPP /Vabimo k ogledu 10.00 VIDEO TOR pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POT K SREČI, pogovor z družino PLOHL - DORNIK 21.05 NESPODOBNA ŽENSKA, film 22.40 REGIONALNE NOVICE 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 NAJ SPOT DNEVA 23.00 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 28. junija SLOVENIJA 1 09.30 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 16/52 10.10 Denis Pokora, 9/13 10.35 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.30 Črni seznam, franc. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.20 Vrhunski posnetki, 1/2 16.10 Portret slovenskga glasbenika: Dr. Dragotin Cvetko 16.55 Kam vodijo naše stezice 17.25 Komisar in kompanija, 5/14 18.00 TV dnevniki 18.05 Moja ideja, 11/20 18.30 Linkog, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sorodne duše, 16/21 20.40 Poglej in zadeni 22.25 TV dnevnik 3 22.55 Sleeping tiger, ang. film 00.20 SOVA: sledi V območju somraka, 5/62 00.45 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 11.00 Izobraževalna oddaja 11.30 V žarišču 12.00 Znanost od blizu, 17/20 12.25 Povečava 13.15 Igrani film 14.551 Hired a contract killer, frinsko šved. film 16.10 Sorodne duše, 15/21 16.40 Svet divjih živali, 4/13 17.10 Lahkih nog naokrog 17.55 SOVA:ponovitev 18.45 SPIN 19.25 Denis Pokora, 10/13 20.05 V žarišču 20.35 Ljudje kot mi, 3/4 21.10 Studio city 22.1010.000 obratov 23.00 Novice iz sveta razvedrila 23.25 Zavrtimo stare kolute 00.50 Tenis: Grand Slam, posnetek iz VVimbledona VTV 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 POT K SREČI, pon. pogovora 10.45 EPP/Vabimo k ogledu 10.50 NESPODOBNA ŽENSKA, film, pon. 12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 Otroški MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NE ČAKAJ NA MAJ, slovenski film 21.35 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.05 HOROSKOP 22.10TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 29. junija SLOVENIJA 1 09.40 Radovedni Taček 10.00 Živalske pravljice 10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Učimo se tujih jezikov 11.00 Štirje bremenski glasbeniki, španski film 12.25 Popotovanje v Benetke, 9/9 13.00 Poročila 13.05 Lingo.tv igrica 14.50 Vrhunski posnetki, 2/2 15.40 Tednik 16.30 Christy, 20/21 17.20 Ognjena moč, 6/15 18.00 TV dnevniki 18.05 Operacija strogo zaupno, 3/24 17.55 Slovenski magazin 18.35 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Teater paradižnik 21.15 Namibijska plemena 22.10 Turistična oddaja 22.40 TV dnevnik 3 23.05 Moški na balkonu, švedski film 00.35 SOVA: sledi Večni sanjač, 1/25 SLOVENIJA 2 10.30 Poglej in zadeni 11.55 27. tabor slov. pevskih zborov 13.10 Znanost od blizu 13.35 100 let olimpijske slave, 2. del športnega filma 14.30 Motociklizem za VN Nizozemske 15.30 Smučarski skoki Challenger, posnetek iz Velenja 16.30 Karaoke 17.30 Cerklje ob Krki: otvoritev SP v padaljstvu, prenos 19.30 Na vrtu 20.05 National lampoon's vacation, amer. film 21.40 Slovneske vode v kozarcu 22.35 Sobotna noč VTV 09.30 Otroški MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP / Vabimo k ogledu 10.35 OTROŠKA KARAVANA, 1. del, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKA KARAVANA, 2. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 491 .VTV MAGAZIN 20.35 GOSTJE V STUDIU: ANSAMBEL SLAPOVI 21.30 JOHNSONOVI, film, pon. 23.00 HOROSKOP 23:05 TV IZLOŽBA 23.10 NAJ SPOT DNEVA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 NEDELJA, 30. junija SLOVENIJA 1 09.10 Delfi in prijatelji, 1/26 09.35 Sredi galaksije zavij levo 10.00 Glasbena oddaja 11.00 Atlas človekovega telesa, 2/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.3016. srečanje tamburašev Slovenije 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.40 Karaoke, ponovitev 15.40 Nedeljska reportaža 16.10 Dlan v dlani 16.25 Starec in morje, amer. film 18.00 TV dnevniki 18.05 Po domače 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Igre brez meja 21.55 Piratke, 3/4 22.50 TV dnevnik 3 23.35 SOVA: slediTaggart, 5/9 slediV območju somraka, 6/62 SLOVENIJA 2 12.05 Angleška glasbena lestvica 12.55 Videošpon 13.40 V vrtincu 14.25 TOK TOK 15.10 SPIN 15.50 Lahkih nog naokrog 16.35 Na vrtu 17.05 EP v kotalkanju, Ljubljana 17.20 Žrebanje v evrop. košarkarskih pokalih 17.40 SP v lokostrelstvu 19.10 SP v speedwayju ekip skupine B 19.55 EP v nogometu: finale, prenos 22.00 Diva, franc. film 23.55 Tenis: Grand Slam, VVimbledon VTV 08.15 MINI 5, otroška glasbena lestvica 08.40 Otroški MIŠ MAŠ, pon. 09.40 490. VTV MAGAZIN, pon. 10.05 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 10.30 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.50 ŠPORTNI GOST, pon. 11.10 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.35 EPP 11.40 491. VTV MAGAZIN, pon. 12.10 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.35 GOSTJE V STUDIU: ANSAMBEL SLAPOVI 13.30 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; gost: MARJAN SEDMAK, predsednik društva novinarjev 14.30 VIDEOSTRANI 15.00 POT K SREČI, pon. 16.00 NAJ SPOT, pon. 17.00 NE ČAKAJ NA MAJ, slovenski film, pon. 18.30 VIDEO TOR pon. 19.30 HOROSKOP 19.35 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 1. julija SLOVENIJA 10.35 Pravljice iz lutkarjevega vozička, 9/10 11.00 Arabela se vrača, 17/26 11.30 Melvin in Howard, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 15.40 Utrip 15.55 Zrcalo tedna 16.10 Forum 16.25 Nedeljska reportaža 16.55 Dober dan, Koroška 17.25 Simpsonovi, 39/48 18.00 TV dnevniki 18.05 Radovedni Taček 18.20 Živalske pravljice 18.35 ABC-ITD, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sostanovalke, 9/13 20.35 Pro et contra 21.25 Čudna pokrajina 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Sova: slediTaggart, 6/9 sledi Območje somraka, 7/62 00.15 Svet poroča SLOVENIJA 2 10.25 Učimo se tujih jezikov, francoščina 10.40 Turistična oddaja 10.55 V žarišču 11.10 Christy, 8/21 12.00 Teater paradižnik 13.00 Sobotna noč 15.00 Studio city 16.00 Športni pregled 16.30 Sostanovalke, 8/13 17.00 Muenchenčana v Hamburgu, 11/14 17.50 Sova, ponovitev 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Zakonska postelja, kanadska drama 22.20 Kitajska kulturna mesta, 1/13 23.10 Brane Rončel izza odra 00.40 Tenis: Grand Slam, povzetek dneva z VVimbledona VTV 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP/Vabimo k ogledu 09.50 491.VTV MAGAZIN, pon. 10.20 OTROŠKA KARAVANA, 1. del, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POT K MOJIM LJUDEM, pogovor z Jerico Merzel 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 KONCERT RUDARSKE GODBE 2. del 21.40 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 10.40 Japonske pravljice 10.55 Tina in Nejc v etnografskem muzeju 11.35 Štirje bremenski glabeniki, španski film 13.00 Poročila 13.05 ABC - ITD igrica 14.15 Atlas človekovega telesa, 2/13 14.45 Obzorja duha 15.15 Zakonska postelja, kanadska drama 16.55 Mostovi 17.25 Komisar in kompanija, 6/14 18.00 TV dnevniki 18.05 Sredi galaksije zavij levo, 7/28 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre 20.35 Made in Slovenia 21.30 Roka ročka 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.10 Sova: Taggart, 7/9 sledi Območje somraka, 8/62 SLOVENIJA 2 09.50 Sedma steza 10.20 Osmi dan 10.50 Ognjena moč, 6/15 11.20 Igre brez meja 13.00 Koncert simfon. RTV Slovenija 14.20 Alica, evropski kulturni magazin 15.10 10.000 obratov 16.00 Analitična mehanika, 25/52 16.35 Brez žensk ne gre 17.05 Dr. Ouinova, 4/18 17.55 Sova: ponovitev 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Muenchenčana v Hamburbu, 12/14 21.30 Obiski 22.20 Rdeča gostilna, franc. film 00.05 Kolesarska dirka Tour de France 00.15 Tenis: Grand Slam, četrtfinale (Ž) VTV 09.30 OTROŠKA KARAVANA, 2. del, pon. 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.05 POGOVOR V STUDIU 11.05 KONCERT RUDARSKE GODBE, 2. del, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MLADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 492. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST-VOJKO KOROŠEC, ŠKL 21.45 HOROSKOP 21.55 TV IZLOŽBA 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 3. julija SLOVENIJA 1 10.50 Otroški program 11.10 Mladi Picasso, 1/8 11.40 Roka ročka 12.3016. srečanje tamburašev Slovenije, 2. del 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 15.20 Dlan v dlani 15.35 Made in Slovenia 16.25 Slovenski utrinki 16.55 Ljudje in zemlja 17.25 Komisar in kompanija, 7/14 18.00 TV dnevniki 18.05 Otroški program 18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Erikini cilji, 5/12 20.35 De vlindertilt de kat op, nizoz. film 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Sova: Taggart, 8/9 slediV območju somraka, 9/62 SLOVENIJA 2 13.35 Bajke na slovenskem 14.00 V žarišču 14.30 Obiski 15.20 Starec in morje, amer. film 16.45 Erikini cilji, 4/12 17.10 Ljudje kot mi, 3/4 17.50 SOVA: ponovitev 18.45 Beduinska trava, dokum.oddaja 19.15 V vrtincu 20.00 Lausanne: atletski miting, prenos 22.30 Moja vojna leta 23.55 Ozarjena noč, vizualizacija 00.30 Tenis: Grand Slam, četrfinale (M), posnetek VTV 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 492. VTV MAGAZIN, pon. 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.30 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 RADIO FM, pon. nanizanke 20.30 VIDEO TOR kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.30 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI do 24.00 Četrtek, 27. junija VTV 20.05 POT K SREČI Miran Plohi - Dornik je začel kot duhovnik. Spoznal je Ivico in kmalu izstopil. Del cerkve mu tega še danes ni odpustil. Bil je tudi čarodej ter velik poznavalec psihologije barv. Danes imata z Ivico štiri otroke in pravita, da sta ujela srečo. Z Miranom in Ivico se bo v studiu Vaše televizije pogovarjal Igor Pirkovič. Petek, 28. junija TVS1 22.55 SPEČI TIGER, ang., 1954 Režija: Victor Hanbury Igrajo: Dirk Bogarde, Alexis Smith, Alexander Knox Dr. Clive se intenzivno ukvarja s psihologijo prestopnikov in zločincev. Svoje teorije bi rad dokazal - zato pa potrebuje pravega zločinca, ki bi ga intenzivno proučeval. Frank se mu zdi primeren, zato ga pripelje k sebi domov, da bi ga v šestih mesecih pošteno preučil in v skladu s svojimi teoretičnimi dognanji tudi spreobrnil v poštenjaka... Sobota, 29. junija TVS1 10.30 ŠTIRJE BREMENSKI GLASBENIKI, risani film Režija: Cruz Delgado Štirje glasbeniki so glasbeno nadarjeni petelin, osel, maček in pes. Skupno jim je to, da se nihče od njih ne počuti dobro pri svojem krutem gospodarju. Srečajo se slučajno in združijo v želji, da nastopijo na znamenitem festivalu za najbojšega glasbenega amaterja v Bremnu... TVS1 23.10 MOŽ NA BALKONU, Šved. film, 1993 Režija: Daniel Anderson Igrajo: Gosta Ekman, Kjell Bergqvist, Rolf Lassgard V mestnem parku, kjer se vsak dan igrajo otroci, najprej vlomilec oropa starejšo žensko. Kmalu nato pa policija odkrije truplo umorjene deklice. Primera morda nimata ničesar skupnega - toda vlomilec je morda videl morilca. Umoru deklice sledi nov umor... TVS2 20.05 NAJBOLJ NORE POČITNICE, amer. film, 1983 Režija: Harold Ramis Igrajo: Chevy Chase, Berty □'Angelo, Imogne Coca Film prikazuje neko ameriško družino. Nastopilo je poletje in tudi poletne počitnice, ki se jih starši in otroka tako veselijo, jim bodo prinesle same nevšečnosti in težave. Prismuknjena družina nam šaljivo in hudomušno, včasih celo malce grobo predstavlja ameriški način življenja in svoje videnje svanjskih počitnic. Nedelja, 23. junija TVS1 22.00 DIVA, franc. film, 1980 Režija: Jean Beineix Igrajo: Frederic Andrei, Thuy An Luu, Jacques Fabri Film predstavlja fantastično sliko v modrih odtenkih in postavlja v ospredje pariške znamenitosti z nadrealistično monumentalnostjo in pravo srhlivostjo. Film je brez sporočila, pa vendar si zaradi nesporne estetike zasluži ogleda. Vso svojo estetiko Beineix zaokroži v kriminalno zgodbo. Mlad poštar obožuje prelepo črno operno divo, ki še nikoli ni posnela plošče. Na koncertu skrivaj snema kaseto; ko pa se je poskuša skrivaj tudi polastiti, se zaplete v nevarno igro: iščejo namreč neko drugo kaseto, ki bi izdala nevarne gangsterske načrte... £ rjHjlgeg \ ai "3 m * TOM pri ZPMS UfZPUkiČfN KUC - VSAK DAN OO 17* DO 20* "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10 Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 130 SIT, trimesečna naročnina 1430 SIT, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Nenaročenlh fotografij in rokopisov ne vrača mol Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, talilna št 3. za katere se plačuje 5» prometni davek__ CIJSKA POSTAJ Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Nekaj novega, svežega in prijetnega, nenavadnega, a vsem dostopnega, nekaj za tihe pare, družine, prijatelje in vesele skupine, nekaj, kar ste morda pogrešali in si želeli; prinaša nova, preurejena in povečana RESTAVRACIJA JEZERO v Velenju. Prinaša svežino v našo gostinsko ponudbo in vedrino v vaš vsakdanjik, praznovanja ali poslovna srečanja. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. G| banka celje V varnem zavetju tradicije KAS ČAS 15 Jutri svečanost v Slovenj Gradcu Uprava za notranje zadeve Slovenj Gradec pripravlja za jutri, petek, 28. junija, v Slovenj Gradcu svečanost v počastitev dneva policaje in 5. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije. Svečanost s podelitvijo priznanj ONZ, bo ob 11. uri v dvorani Kulturnega doma Slovenj Gradec. Na prostorni in prijetni terasi ali v veliki restavraciji, ob prijetni glasbi in novi ponudbi naših kuharjev vas toplo pričakujemo Že 3. julija. Vabljeni! Strela upepelila gospodarsko poslopje V sredo, 19. junija, ob 21.45 je zaradi udara strele izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Lepi Njivi, last Franca P. V celoti je zgorelo poslopje veliko 15 x 8 metrov in v njem 7 kubičnih metrov desk, 16 nakladalk sena in neregistriran osebni avtomobil Zastava 750. Živino in druge stroje je lastniku uspelo rešiti. Pri gašenju je sodelovalo 70 gasilcev iz gasilskih društev Moziije, Nazaije, Rečice ob Savinji, Pobrežja, Gorice in Polzele. Pri gašenju se je eden od gasilcev lažje telesno poškodoval. Po nestrokovni oceni znaša gmotna škoda okoli 2.000.000 tolarjev. illv Smrtna nesreča motorista Mamila na Koroškem Kriminalisti UKS UNZ Slovenj Gradec so skupaj s policisti Policijske postaje Ravne na Koroškem v ponedeljek, 17. junija, na Trgu svobode na Ravnah prijeli 24-letnega S.B. iz tega mesta, pri katerem so našli in zasegli 396 gramov hašiša. S.B. so ob prijetju odvzveli prostost in ga 19. junija privedli preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu. Po zbranih obvestilih so prostost odvzeli tudi 24-letnemu I.E in 23-letnemu A.K., oba doma na Ravnah na Koroškem. Tudi I.E so 19. junija privedli k preiskovalnemu sodniku, medtem ko so A.K. naslednji dan po zavarovanju dokazov izpustili na prostost. Pri vseh treh so opravili hišne preiskave in našli še 96 gramov hašiša in 11,7 grama mari-huane. Zoper vse tri bodo podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili, saj je bilo med zbiranjem obvestil ugotovljeno, daje bilo mamilo namenjeno nadaljnji prodaji. V letošnjem letu so na območju UNZ Slovenj Gradec zasegli skupaj 240 gramov mar-ihuane, 500 gramov hašiša, 1 gram heroina in 21 sadik konoplje. Zoper osebe, ki so posedovale mamilo so podali 9 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške in dve kazenski ovadbi na Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu. 27. junija 1996 MODRO \MU)\ KRONIKA Z avtomobilom v drevo V nedeljo, 23. junija, ob 22.35, se je v naselju Kavče pri Velenju pripetila huda prometna nesreča. Iz smeri Velenja proti Kavčam je vozil osebni avtomobil 37-letni Emil S. iz Kavč. Ko je pripeljal vKavče v desni nepregledni ovinek, je zapeljal levo izven vozišča in trčil v drevo. V nesreči se je voznik hudo telesno poškodoval. Nočni obisk bazena Neznanec, ki je v noči iz 16. na 17. junij, obiskal ograjeno šoštanjsko kopališče je vedel, po kaj je šel tja. Ni ga zanimal bazen, ampak priročno skladišče, od koder je odnesel dva 50-metrska koluta električnega kabla, dve električni žagi namenjeni za obrezovanje žive meje in večjo količino modre barve pripravljene za premaz bazenov. Podjetje Euroforum iz Trbovelj je oškodovano za približno 200.000 tolarjev. Pavla nima sreče ploščic. Podjetje Keros iz Rogaške Slatine je oškodoval za 138.000 tolaijev. Požar v garaži V petek, 21. junija, okoli 11.25, je izbruhnil požar v garaži na Sončnem griču v Velenju. Do požara je prišlo pri pretakanju bencina iz posode z gorovom v rezervoar kolesa z motoijem. Ogenj se je razširil na garažna vrata in na nadstrešek nad garažo, kjer sta bila spravljena les in seno. Hitro posredovanje gasilcev je preprečilo še večjo gmotno škoda, lastnik objekta Stanko Č. pa je oškodovan za okoli 80.000 tolarjev. Sposodil si je fička V noči na ponedeljek, 24. junija, je za kratek čas ostala brez osebnega avtomobila Zastava 750 Vesna H. iz Velenja. Neznanec je vozilo odpeljal s parkirnega prostora na Šaleški cesti, po vožnji pa gaje pustil na Goriški cesti. Pretepli so ju neznanci V torek, 25. junija, v zgodnjih jutranjih urah, sta se 29-letni Ervin Č. in 36-letni Valentin V, oba iz Velenja, vračala iz bistroja Lešnik na Goriški cesti proti domu. Pred vhodom v blok pa soju napadli in pretepli trije neznanci. Med pretepom je eden od napadalcev Ervinu z roke ukradel ročno uro Seiko. Reklo bi se lahko, da Pavla L. iz Velenja v zadnjem obdobju res nima sreče. Pred časom, o tem smo poročali, ji je storilec ukradel osebi avtomobil Renault 19, skupaj z vozilom pa odpeljal tudi večjo vsoto denarja, ki ga je hranila v avtomobilu. Policisti so storilca prijeli in oškodovanki vrnili vozilo. V noči na četrtek, 20. junija, pa je nekdo ponovno in na nepojasnjen način prišel v vozilo. Iz torbice, ki jo je imela v njem, je ukradel 61.000 tolaijev. Vlom v osebni avto V noči na petek, 21. junija, je neznanec vlomil v kombinirano vozilo VW Transporter, kije bilo parkirano v podzemnih garažah na Kardeljevem trgu v Velenju. Iz vozila je ukradel mobilni telefon znamke Beneton in kodirano kartico za avtoradio Blaupunkt ter lastnika Bojana K. oškodoval za okoli 200.000 tolarjev. Brez denarja za končni izlet 17-letni Siniša iz Velenja v četrtek, 20. junija, ni imel srečnega dne. V parku na Vodnikovi, kjer je bilo takrat še več mladostnikov, mu je nekdo iz nahrbtnika, na katerega ni bil pozoren, odtujil več kot 190.000 tolarjev! Denarje Siniša pobral od sošolcev, namenjen pa je bil za plačilo končnega izleta. Čez ograjo po steklene prizme V noči na sredo, 19. junija, je neznanec iz ograjenega prostora skladišča Keros na Partizanski cesti v Velenju odnesel 28 paketov brezbarvnih steklenih prizem in 41 paketov keramičnih Ideje niso dovolj. Za njihovo uresničitev potrebujete predvsem ustvarjalnega in zanesljivega partnerja. V Banki Celje omogočamo podjetnikom popolno servisiranje potreb s področja bančništva. Na področju tolarskega poslovanja Vam lahko vodimo sredstva na žiro računu, sprejemamo depozite, dajemo posojila, izdajamo garancije in pripravimo strokovno mnenje o ekonomski upravičenosti naložb. Pri mednarodnih poslih za Vas opravljamo plačilni promet, akreditivne in inkaso posle, najemamo posojila v tujini, izdajamo garancije, opravljamo terminsko trgovanje z devizami in vodimo račune nerezidentov. Banka Celje ima 33 lastnih računov v tujih bankah in je povezana z 850 bankami po vsem svetu. Pokličite nas in se prepričajte o kakovosti in raznovrstnosti naše ponudbe. Naša telefonska številka je 063/431 000. V nedeljo, 23. junija, okoli 6. ure, seje na magistralni cesti izven naselja Pirešica zgodila prometna nezgoda, v kateri je umrl 40-let-ni Boris J. iz Gotovelj. Boris J. je vozil kolo z motorjem po magistralni cesti iz smeri Male Pirešice proti Studencu. Ko je pripeljal do križišča z lokalno cesto za Ponikvo, je nameraval zaviti levo na to cesto. Pri tem je zapeljal levo čez vozišče v obcestni jarek, kjer je padel in z zgornjim delom telesa silovito trčil v betonski propust. Poškodbe so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl. Tašči zažgal uto V torek, 18. junija, okoli 23. ure je 29-letni Franjo B. iz Mozirja prišel pred stanovanjsko hišo tašče 56-letne Marije M. Vrtno uto, veliko 7x5 metrov, ki stoji pred hišo, je polil z mešanico bencina in olja ter jo zažgal. V garaži v uti je bilo shranjeno različno orodje, 5 koles, osebni avto Z-750 in več drugih predmetov. Kljub posredovanju gasilcev je uta v celoti zgorela. Škoda po nestrokovni oceni znaša okoli 300.000 tolarjev. 16 MS ČAS ŠPORT iN REKREACIJA 27. junija 1996 3 dni od 9.600 sit (3 x nočitev z zajtrkom) od 14.7do 25.8.1996 3 dni od 1 2.900 sit Lokostrelstvo mmmmm^mmmmm Bernardi Zemljak evropsko srebro Slovenska junakinja lokostrelskega evropskega prvenstva na Brdu pri Kranju je bila članica Lokostrelskega kluba Mozirje Bernarda Zemljak. V disciplini compound je v konkurenci članic presenetljivo osvojila srebrno medaljo, kar je prva članska lokostrelska medalja za Slovenijo sploh. Bila je to tudi najlepša nagrada organizatorjem za vse njihove napore in odlično izvedbo prvenstva. Bernarda je bila v kvalifikacijah šele na 30. mestu, zatem pa je v izločilnih dvobojih z izrednim streljanjem premagovala tekmico za tekmico in se prebila do finala. V boju za zlato medaljo je bila njena tekmica Švedinja Petra Ericsson, trenutno najboljša Evropejka in hkrati Bernardina vzornica, kije bila boljša in je zasluženo osvojila naslov prvakinje. "Moja velika želja je bila, da v izločilnih bojih vsaj enkrat zmagam. Ko sem se prebila med osmerico, sem si zaželela stopiti na linijo skupaj z vzornico Petro in ta želja se mi je izpolnila v finalu. Pričela sem slabo in kljub boljšemu nadaljevanju Švedinje nisem mogla več ujeti. Bila je premočna, vendar sem s srebrom več kot zadovoljna. Upoštevati je treba tudi to, daje moja vzornica čista profesionalka, sama pa ljubiteljsko treniram šele poltretje leto," je med drugim povedala Bernarda Zemljak. Dobro sta nastopila še dva predstavnika mozirskega kluba. Jožica Emeršič je prvi dvoboj dobila, v drugem krogu pa je naletela prav na Ericssonovo; mladi Grega Emeršič je po izvrstnem tretjem mestu v kvalifikacijah veliko obetal, žal pa je nato izpadel v šestnajstini finala. Tako ali drugače - to je sijajen uspeh članov mozirskega lokostrelskega kluba. _ (j!Vj:\ettctpt MAmag£R Kidričeva 57, 63320 velenje, tel.,fax: 063/852-429, 863-530 Krka zdravilišča - DOLENJSKE TOPLICE r Trije termalni bazeni (36° C), zunanji olimpijski bazen s termalno vodo (27° C), otroški bazen, tenis igrišča, najsodobnejša medicinska oprema, prijazni Dolenjci in veliko naravnih lepot vas pričakuje v slikoviti dolini Krke ob pobočju Kočevskega Roga. Posebni programi za upokojence in aktivne oddihe. Akcijske cene in ugodni piačilni pogoji! V petek in soboto praznik smučarskih skokov • isiaaiiiiiiiiiiaiaiiiiiDiiai Najbolj zanimivo doslej Predstavniki velenjskega smučarsko-skakalnega kluba so v ponedeljek dopoldne na novinarski konferenci v Beli dvorani javnosti predstavili priprave na letošnjo revijo skokov in spremljajoče prireditve, ki se bodo v Velenju zvrstile v petek in soboto. Srečanja so se udeležili zastopniki glavnih pokroviteljev, med gosti je bil tudi direktor slovenskih nordijskih reprezentanc Ljubo Jasnič. Predsednik velenjskega kluba boto s pričetkom ob 18. uri. in hkrati predsednik organizacijskega komiteja mag. Evgen Dervarič je v uvodu predstavil člane častnega odbora, ki ga vodi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, opisal je dolgoletno delo kluba in njegove izjemne dosežke v minuli sezoni, ki so jih dosegli zlasti Rolando Kali-garo z bronasto kolajno v moš-tveni tekmi na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijski kombinaciji ter Peter Kolenc z izenačenim (190 m) in Jure Jerman z novim slovenskim rekordom v poletih (192 m). V nadaljevanju je izčrpno spregovoril o letošnji reviji smučarskih skokov, ki bo posebej zanimiva. Prijavilo se je že devet držav - Japonska, Finska, Švica, Češka, Slovaška, Poljska, Bolgarija, Madžarska, prijavo Italije so v ponedeljek še čakali, vse najboljše slovenske skakalce pa bo vodil sijajni Primož Peterka. Tekmovalce in njihova vodstva bo v četrtek zvečer v Hotelu Vesna sprejel župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. V petek dopoldne bo ob 10. uri trening, ob 16. uri bodo pričeli uradni trening in kvalifikacije za nočno tekmo za "10. rudarsko svetilko," katere začetek bo ob 21.30. Nastopilo naj bi doslej rekordno število skakalcev, bilo naj bi jih kar okrog 140, izvedli pa bodo tudi ognjemet, ki bo lepši od lanskega. Tekma na izločanje, ki se je v skakalnem športu uveljavila prav v Velenju, torej "6. Ski Jumping Challenger," bo v so- Že pod skakalnico bodo žrebali vstopnice, za srečneže so pripravili bogate nagrade, najlepšo -osebni avto Ford Fiesta, ki se je v ponedeljek že bohotil v Beli dvorani, pa bodo izžrebali kasneje na veliki zabavni prireditvi "Skok v poletej" na Titovem tr- Avtomobii za giedaica(ko), pokali za tekmovalce Glavni sponzorji in gostje, med njimi direktor slovenskih nordijskih reprezentanc Ljubo Jasnič gu. Še to, nagradni sklad za skakalce je 30.000 DEM. Zelo pomembno je, da so v ponedeljek slovesno podpisali pogodbe z glavnimi sponzorji, saj brez njih in številnih manjših te prireditve gotovo ne bi bilo. Takšna pomoč ni omejena zgolj na bližnjo prireditev, ampak pomeni dolgoročno sodelovanje pri razvoju smučarskih skokov v Velenju. Pogodbe so podpisali Premogovnik Velenje, Summit Motors Ljubljana, Časopisno založniško podjetje Večer Maribor, Fori Hrastovec in Zavarovalnica Triglav-Območna enota Celje. Posebno sponzorsko pogodbo je ob tej priliki z Avtom Celje podpisal obetavni Rolando Kali-garo. Ljubitelje smučarskih skokov bodo gotovo zanimala znana im- ena, kijih pričakujejo ob velenjskem gradu. Med ostalimi so to Jiri Šakala, František Jež, Ja-kub Suhaček, Kenji Suda, Nao-ki Jasuzaki, Masayuki Sato, Marian Bielzcik, Wojciech Sk-upien, Tero Koponen, verjetno tudi Roberto Cecon in še kdo, vsem na čelu pa bo junak lanske sezone Primož Peterka. ■/p, vos (3 x nočitev z zajtrkom) Na voljo tudi večdnevni aranžma ni, po prav tako ugodnih cenah. Popusti za otroke, v sobi s starši na dodatnem ležišču. Otroci do 2. leta starosti imajo brezplačno bivanje. '/m otroke: MINI KLUB MORJE Igre na plaži, otroški žur v igralnicah na prostem in v hotelu. Tečaji potapljanja in tečaji jadranja Informacije iti rezervacije: HOTELI MORJE PORTOROŽ Hotel Riviera, Hotel Slovenija, Hote! Jadranka Tel.: 066! 747- 051, Fax.: 066 - 747- 239 Sabljanje s ;m a m m « m Mednarodni turnir Velenjski sabljaški klub Rudolf Cvetko je v soboto, 22. junija, v Velenju pripravil mednarodni turnir v sabljanju s floretom za kadete in kadetinje pokal Velenja 96. Povabilu na turnir so se poleg slovenskih odzvali sabljači iz Hrvaške, Slovaške in Nemčije, medtem ko Avstrijci zaradi državnega prvenstva žal tokrat niso mogli priti. V imenu Velenjčanov je mlade tekmovalce pozdravil velenjski župan Srečko Meh, ki je poudaril pomen takšnega druženja in jim poleg športnih užitkov zaželel tudi prijetno bivanje pri nas. Oboje se je zagotovo uresničilo, saj so prav vsi po vrsti pohvalili organizacijo turnirja, pri kadetih pa so osvojili tudi vsa prva mesta. V tej mednarodni družbi pa se tudi velenjski sabljači niso slabo odrezali, čeprav bi z malo več športne sreče (le-to pa kroji tudi računalnik, ki izbira nasprotnike), lahko iztržili tudi kaj več. Odlični pa sta bili obe sabljačici, Barbara Kapfer na tretjem in Mo-nika Kralj na petem mestu. Rezultati - kadeti: 1. Jo-vanovič, 2. Debič (oba Hrvaška), 3. Gvido (Nemčija), 4. Hribar (Tabor), 5. Huzjan (Olimpija), 6. Vegh (Slovaška), 7. Posinovec (Hrvaška), 8. Uranjek J. (Rudolf Cvetko). Ostali naši: 9. Gorjan G., 12. Gorjan M., 14. Žuber, 15. Jerabek, 16. Meh J., 18. Ferme, 19. Knez T., 23. Zapušek, 24. Kovše R., 25. Kralj G., 26. Čas T. Kadetinje: 1. Musi, 2. Kubu-rovič, 3. Černe (vse Olimpija), 4. Kapfer (RC Velenje), 5. Kralj (RC), 6. Juric (Nemčija), 7. Leti-ca (Hrvaška), 8. Kamenšak (Branik Maribor). ubg Tenis m ® » m Katarina v Za veliko večino šolarjev se stopnjuje počitniški utrip, to pa ne velja za Katarino Srebotnik. Zelo uspešno je sklenila osnovno šolo in se bo zdaj v celoti posvetila tenisu. Posebej zaradi dejstva, da je po Parizu že pred njo nastop v Wimbledonu, torej še na drugem od štirih največjih turnirjev na svetu, seveda v mladinski konkurenci do 18 let. Trenutno je na svetovni lestvici v tej kategoriji na 29. mestu in si razumljivo želi napredovanja po njej navzgor. Wimbledon V minulih dneh je veliko trenirala na trdi podlagi in se tako pripravljala na eno njenih največjih letošnjih preizkušenj. Na pot bo krenila jutri, v petek, turnir bo pričela v torek, 2. julija, seveda pa bo v nastop vložila vse svoje moči in znanje. Od večjih tekmovanj jo v letošnjem letu čakata še evropsko posamično in ekipno prvenstvo. Veliko sreče ji torej želimo v "meki" svetovnega tenisa. MfotO VOS HOTELI MORJE Portorož Ugodni družinski paketi v hotelu Jadranka do 13.7.1996 in 26.8 do 30.9.1996 27. junija 1996 ŠPORT IN REKREACIJA JMŠ VAS 17 NK Rudar Vidovič včeraj že v Velenju Nogometaši velenjskega Rudarja so se v ponedeljek ibrali na prvem sestanku po štirinajstdnevnem odmoru. Po nekaj besedah, ki so jih ob začetku priprav na novo sezono izrekli med drugim predsednik kluba Janko Lukner, direktorMartin Steiner in seveda trener Borut Jarc, so igralci že imeli prvi trening. Načrt priprav so nekoliko spremenili. Namesto na višinske priprave na Rogli, se bodo v sredo preselili v Topolšico, v tam-kašnji hotel Vesna, saj bodo s tem prihranili kakšen tolar, poleg tega pa bodo tudi "doma" imeli enake možnosti, da čimbolje pripravljeni dočakajo prvi krog 28. julija z novim drugoligašem iz Renč in 4. avgust, ko se bodo v gosteh sestali na začetku nove-i prvenstva z letošnjim državnim prvakom HIT Gorico. Ulični nogomet Ekipa Winner Cluba v finale Ljubitelji nogometne igre so v nedeljo pri Rdeči dvorani lahko spoznali še novo obliko te igre. Po zgledu košarkarjev so v naši državi tudi nogomet začeli igrati na ulicah. V Velenju je bil tretji tovrstni turnir, za katerega pa so se prijavile le štiri ekipe, prvi dve sta se »vrstili na finalni turnir, ki bo septembra v Ljubljani, končni zmagovalec pa bo za nagrado odpotoval v Brazilijo. Ker je na vsakem turniju nagradni sklad v višini 200.000 tolarjev, so ti tur-liiji gotovo mikavni, očitno paje v Velenju premalo ekip vedelo za to. Prvo mesto je osvojila domača ekipa Winner Club pred Oplotnico, TTG Ljubljana in Caf-fe Olgis Velenje. g Tenis > * a « Koloničeva in Ivanovič zmagovalca Idrije Pretekli teden so mladi Velenjčani uspešno nastopili v Idriji, kjer je tamkajšnji teniški klub organiziral turnir kategorije do 12 let. V finalu sta se srečala Ivanovič in Djordjevič, oba ŠTK, kjer je bil boljši Ivanovič in zmagal z rezultatom 6:2 in 6:1. Prijetno je prav tako presenetila pri deklicah Lorena Kolonič (ŠTK), ki je v finalu premagala Matejo Mišja (Galea) s 6:1 in 6:2. Na turnirju je nastopilo 64 dečkov in 32 deklic. *A.B. Na prvi sestanek pred novo sezono je vodstvo povabilo vse igralce, ki so na njihovem spisku, torej tudi tiste, ki so v minuli sezoni igrali v sosednjih klubih: ERI, Dravogradu, Usnjarju. "Do petka bomo število skrčili na dvaindvajset, igralci, ki si sami ne bomo našli novega kluba, pa bomo v dogovoru z njimi spet dali sosednjim klubom," je povedal Janko Lukner, predsednik kluba. Vendar na prvem preštevanju ni bilo vseh igralcev. Manjkal je Milan Žurman, ki je v ponedeljek zvečer postal novi član Maribor Branika, pa čeprav so mu v klubu, kot so zatrdili, nudili zelo dobro pogodbo. Jani Žilnik je manjkal upravičeno, saj je prejšnji teden oblekel poročno obleko in je zato zasluženo dobil še nekaj dni dopusta. O vratarju Goranu Stankoviču ni bilo v ponedeljek in v torek "niti duha in sluha". "Očitno išče novi klub, ker pač ne želi več sedeti na rezervni klopi," so razložili v klubu njegovo odsotnost. Vendar je še vedno član Rudarja in trener Borut Jarc je v knjigo o prisotnosti na delu zapisal: Manjka neupravičeno. Tudi Ilir Silo, ki lahko klub zapusti ob odškodnini 15.000 DEM (v tolarski protivrednosti), še vedno trenira z Velenjčani, vendar ga v klubu želijo prodati, saj naj bi skorjada zanesljivo že jutri, ko mu tudi poteče pogodba z Muro, prišel v Velenje Marjan Bakula. Is-met Ekmečič se je v torek sporazumel z vodstvom kluba, da bo prav tako jutri še za leto dni po- daljšal bivanje v Velenju. Prva dva dni je bil na treningu tudi eden najnesrečnejših (poškodbe) in najbolj nadarjenih Rudarjevih nogometašev Jernej Javornik, ki je trenutno v vojski. Tudi zadnjo poškodbo je prebolel, komaj čaka, da se bo vrnil , v torek pa bo z Rudarjem , tako je obljubil, podpisal dveletno pogodbo. Včeraj pa naj bi dveletno pogodbo z Rudarjem, z možnostjo prekinitve po letu dni, podpisal 27-letni Janez Hribar, ki je bil igralec Maribora v nekdanji zvezni ligi, nato tudi Domžal, zadnja štiri leta paje igral v enem izmed avstrijskih drugoligašev. Hribar od ponedeljka že trenira na igrišču ob jezeru. V sredo se je še za dve leti in pol zapisal Rudarju Samir Balagič. Tudi Stjepan Pranjič po vsej verjetnosti ne bo spremenil okolja. Sam sicer pravi, da je pogodbeno težak za sedanjega delodajalca, vendar je pripravljen na obojestranski kompromis. Zdi se, da tudi vodstvo kluba. Ne^renira pa Matjaž Cvikl, ki je bil takoj po končanem prvenstvu znova na operaciji in bo moral še nekaj časa počivati. Samo Vidovič je držal besedo in včeraj po vrnitvi z odmora prišel v Rudarjeve klubske prostore, da uskladijo še nekatere podrobnosti, že danes pa se naj bi pridružil rudarjem na treningu. Velenjčani naj bi po besedah trenerja Boruta Jarca odigrali do začetka prvenstva osem do deset pripravljalnih tekem, prvo že to nedeljo v Celovcu s tamkajšnjim SAK - om. ■ vos Smučarski klub Velenje Uspešna sezona Logarska dolina litssillllll Planinski tabor Mladinski odsek PD Velenje bo organizira v času od 26. julija do 2. avgusta planinski tabor vLogarski dolini, namenjen mladim planincem višjih razredov osnovne šole (od 4. do 8. razreda). Cena tabora je 10.000 SIT (prevoz, prehrana in drugi organizacijski stroški). Prijave oddajte skupno s prvim obrokom (5.000 SIT) v planinski pisarni na vsak ponedeljek, sredo ali petek od 9. do 11. ure oziroma v torek in četrtek od 17. do 19. ure, do 28. junija. Odhod avtobusa bo v petek, 26. julija, ob 8. uri izpred Rdeče dvorane. Vsak udeleženec bo dobil ob prijavi seznam obvezne opreme. a V petek, 14. junija, je SK Velenje izvedel redni letni zbor, na katerem so med drugim pregledali delo v minuli sezoni, sprejeli nov letni plan in izvolili nove člane uprave. Iz poročil predsednika in ostalih odgovornih je mogoče zaključiti, da je bila minula sezona še ena potrditev dobrega dela tega kolektiva. Po doseženih tekmovalnih točkah se klub v štajersko-koroški regiji uvršča na tretje mesto, torej takoj za Branikom in Fužinarjem, v državi pa je tudi v deseterici najuspešnejših. Še pomembneje paje, da sije ustvaril ekipo, ki bo letos jurišala na še višja mesta. To so dosegli z dobro organiziranimi treningi, ki jih je bilo precej več kot prejšnja leta. Tako so najmlajši opravili 46 dni snežnega treninga, tekmovalci celo 123 dni, starejši tekmovalci pa 87 dni, pri čemer niso vključeni treningi, opravljeni v okviru državnih sekcij. Zelo pomembna je tudi ugotovitev, da ni bilo nobenih poškodb, kar dokazuje visoko strokovnost in odgovornost pri delu. Rezultati bi lahko bili še boljši, če bi pri treningih lahko uporabljali najsodobnejša tehnična sredstva, ki pa jih v klubu še vedno nimajo oziroma sijih sposojajo. Najvišjo oceno si seveda zasluži reprezentant David De Costa. Na državnem prvenstvu na Golteh so mu v slalomu bili kos le proslavljeni Miklavc, Košir in Mlekuž, sicer paje dosegel kar nekaj zelo odmevnih zmag na mednarodnih tekmah. Z izjemnimi rezultati se lahko pohvali tudi cicibanka Ana Drev, ki sodi tačas med najboljše mlade smučarke sveta, kar je tudi dokazala z zmago na vrhunski mednarodni tekmi in seveda s številnimi zmagami doma. Seveda pa je v klubu še nekaj zelo perspektivnih tekmovalcev, ki trkajo na vrata reprezentance. Za takšne uspehe seveda ni dovolj le talent in delo, potrebna so tudi velika Sredstva, ki pa jih vedno primanjkuje. Tako npr. tudi občina ni izpolnila svoje obljube, da bi sofinancirala profesionalnega trenerja. Z rednimi prihodki ne bi mogli poravnati niti plače enega trenerja, zato so morali sami zbrati kar 85 % sredstev potrebnih za delo. Posebno zahvalo si je prislužil Pre- mogovnik Velenje za vsestransko podporo, želeli pa bi seveda najti generalnega pokrovitelja. V klubu paje bilo opravljenega še veliko drugega dela. Tako je ZVUTS pod vodstvom predsednika Rudija Zevarta izvedel več seminarjev in tečajev, Saša Silovšek je opravila pogoje za pridobitev licence demonstratorja, na državnem prvenstvu pa so dosegli presenetljivo ekipno 2. mesto. Zbor sodnikov je pod vodstvom zelo predsednika Cirila Kemperla na Golteh izvedel 12 zahtevnih tekovanj, med njimi tudi zelo uspešno državno prvenstvo v slalomu, v naslednji sezoni pa bodo izvedli državno prvenstvo tudi v veleslalomu. V klubu so prav tako u-spešno proslavili 25 let obstoja kluba, izvedli dva smučarska sejma, pripravili smučišče v Šaleku, ki je vzorno obratovalo do poteka obratovalnega dovoljenja. Če občina ne bo uspela odkupiti zemljišča, bo smučanja v Šaleku konec, kar bi bila velika škoda. Gradnja koče na Golteh ne napreduje tako hitro kot si želijo, vendar pričakujejo, da bo čedalje boljše sodelovanje z RTC Golte tudi to gradnjo poživilo. Tudi RTC obljublja vso možno pomoč vrhunskemu smučanju in nadalnje tvorno sodelovanje s klubom. V klubu se seveda zavedajo, da jim neposredna bližina tako kvalitetnega smučišča omogoča dosegati vrhunske rezultate. Ob koncu so za predsednika ponovno izvolili Jožeta Silovška, za podpredsednika Marjana Lampre-ta. mM. Budna KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o. Komunalne dobrine so skupna dobrina, zato sodelujmo vsi! Zato prosimo vse uporabnike komunalnih dobrin, ki so v zaostanku s plačili več kot dva meseca, da v roku 15 dni od tega obvestila poravnajo svoje obveznosti, oziroma se zaradi nejasnosti in dogovora zglasijo v Komunalnem podjetju Velenje, soba številka 17, telefon 856-251 int. 318. V kolikor v tem času s strani dolžnikov ne bo odziva, bodo lastniki stanovanj prisiljeni ukrepati po Zakonu o stanovanjskem gospodarstvu (člen 53). Stanovalci - etažni lastniki se bodo s tem plačilom izognili dodatnim obveznostim iz tožb, ki so vložene na sodišču. Prosimo za razumevanje in sodelovanje! Javno Komunalno podjetje Velenje Velenje, 21. in 22. junija: Srečanje športnikov iz obmejnih dežel Športna zveza Velenje je bila organizator 20. srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki je potekalo v petek in soboto, 21. in 22. junija v Velenju. Srečanja mladih športnikov iz Združenja slovenskih športnih društev so se udeležile ekipe zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske, pridružili pa so se jim tudi Velenjčani. "Pravijo, da smo Velenjčani gostoljubni ljudje, da sklepamo trdna in trajna prijateljstva, da krepko se-žemo v roko in odkrito pogledamo v oči. Veseli smo vsakega obiska, s prav posebnim zadovoljstvom pa pozdravljamo vas, rojake," jim je dobrodošlico zaželel župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Za strokovni svet in za predsedstvo športne zveze pa jim je Jože Kavtičnik zaželel dobre športne rezultate in veliko novih spoznanj. Mladi so so pomerili v nogometu, košarki, rokometu, odbojki in namiznem tenisu. Rezultati: Nogomet - starejši dečki: SŠZ Avstrija - ZSŠDI Italija 1:0, Porabje Madžarska - Velenje 0:9, ZSŠDI Italija - Porablje Madžarska 5:0, SŠZ Avstrija - Velenje 0:2; vrstni red: 1. Velenje, 2. SŠZ Avstrija, 3. ZSŠDI Italija, 4. Porablje Madžarska. Mlajši dečki: SŠZ Avstrija - Velenje 9:0, ZSŠDI Italija - SŠZ Avstrija 4:0, Velenje - ZSŠDI Italija 0:7; vrstni red: 1. ZSŠDI Italija, 2. SŠZ Avstrija, 3. Velenje. Košarka - starejši dečki: SŠZ Avstrija - Velenje 42:20, Velenje -ZSŠDI Italija 25:19, ZSŠDI Italija -SŠZ Avstrija 37:39; vrstni red: 1. SŠZ Avstrija, 2. Velenje, 3. ZSŠDI Italija. Rokomet - starejši dečki: ZSŠDI Italija - Velenje 7:16; vrstni red: 1. Velenje, 2. ZSŠDI Italija. Šahovske novice Končali prvi del sezone Karate - ekipno državno prvenstvo * m m m m V četrtek, 20. junija 1996, je bil zadnji (v prvem polletju) mesečni hitropotezni turnir za prehodni pokal SŠD za leto 1996 s tempom 2 x 15 minut. Udeležilo se gaje 14 tekmovalcev, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1. Radiša Rajkovič (6 točk), 2. Miodrag Djordjevič (5), 3. Štefan Cvar (4.5) itd. Po dvanajstih odigranih turnirjih vodi v skupnem seštevku Radiša Rajkovič (128 točk), slediju pa mu: 2. Milan Matko (111), 3. Milan Goršek (66), 4. Andrej Novak (62), 5. Aleš Kopač (61) itd. Tudi osnovnošolci so zaključili prvi del sezone. V skupnem seštevku je zmagal Mitja Zupan, ki je zbral 80 točk. Za njim so se uvrstili: 2. Janez Konovšek (60), 3.-4. Goran Zečevič in Davorin Maksimovič (45), 5. Peter Lendero (35) itd. g A. Novak Zalčanom tri medalje Karate zveza Slovenije je v odlični organizaciji KK Žalec pripravila letošnje ekipno državno prvenstvo v karate borbah. Nastopilo je 33 ekip iz 14 klubov. Največ zanimivih in spektakularnih borb je bilo v starejših kategorijah, medtem ko je bilo v mlajših kar precej poškodb, kar je vzrok, da na tekmovanja prihajajo tekmovalci premalo pripravljeni. Rezultati - Starejši dečki finale: Sevnica: Postojna 3:0. Starejši mladinci finale: Žalec:Emona 1:2. Mlajši mladinci finale: Žalec:Forum Ljubljana 3:0. Mladinke finale: Ljubljana:Zanshin Ptuj 2:1.Članice: 1. Ljubljana (brez borb). Člani finale: Žalec:Emona Ljubljana 0:3. mer 18 NAS CAS OBVESCEVALEC 27. junija 1996 Se odpravljate na dopust na Jadransko morje? Vam ugajata Hedulin ali Pulj? Ne dovolite« da bi plačali preveč! vse delovne dni od 7. do 18. ure, v soboto od 9. do 14. ure. 385/ S2/ 23811, 24093; 385/ 52/ 211853, 214331 ULA nepozabno poletje na obali Pulja ali Hedulina. i S tem kuponom v avtokampih | Arenaturista pridobite za vsak j teden (do treh tednov) i en brezplačen dan. PULA TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE d.o.o. AVTO CELJIi 3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 RABLJENA VOZILA NA ZALOGI TIP VOZILA LETNIK MPC DAIHATSU CHARADE TS 1990 707.805,00 SIT DAIHATSU CHARADE TS 1993 981.225,00 SIT FIAT CROMA 2.0 I.E. TURBO 1993 2.206.260,00 SIT JEEP CHEROKEE 4.0 1991 2.310.000,00 SIT FORD 0RI0N CLX 1991 1.190.700,00 SIT MARUTI 800 1993 533.600,00 SIT PEUGEOT 405 1992 1.577.687,00 SIT PEUGEOT 205 ROLAND G. 1993 1.874.250,00 SIT RENAULT R5 CAMPUS 1990 551.565,00 SIT RENAULT R5 CAMPUS 1989 485.100,00 SIT JETTA CL TURBO D 1992 1.312.500,00 SIT YUG0 45 KORAL 1989 187.425,00 SIT ZASTAVA 126 PGL 1990 183,750,00 SIT YUG0 45 JUNI0R 1990 206.567,00 SIT ŠKODA FORMAN 135 GLX 1993 1.055.250,00 SIT VOLKSVVAGEN TRANSPORTER 1993 1.708.875,00 SIT PASSAT CL TURBO 1991 £ 1.328.370,00 SIT RENAULT R5 CAMPUS 1993 882.000,00 SIT Nakup rabljenih vozil je možen na kredit do 5 let. Možna zamenjava staro za novo ali staro za staro. informacije: AVTO CELJE, Partizanska 3, Velenje tel.: 063/851-060 SKOK P TO SOBOTO TITOV TR DOBRO PREBERITE IN SE ODLOČITE! VELJA SAMO JULIJA IN AVGUSTA! '' ~ i v C - " , - SS® g: '' I:!.. . ■■ ■; . •..- - ■ ;- r ' .- !i; ■. I | S; ■.;■ ::,v • \ g LETNA NAROČNINA NOVEGA TEDNIKA STANE 10200 TOLARJEV. ČE BOSTE POSTALI NAŠ NAROČNIK, VAM NUDIMO NASLEDNJE USLUGE V SKUPNI VREDNOSTI 9900 TOLARJEV: •3200 TOLARJEV POPUSTA NA CENO NOVEGA TEDNIKA KER STE NAROČNIK •ŠTIRI MALE OGLASE V NOVEM TEDNIKU IN ENO ČESTITKO NA RADIU CELJE V VREDNOSTI 4500 TOLARJEV •12 BARVNIH MESEČNIH ČASOPISOV PETICA IN 6 POSEBNIH ČASOPISNIH IZDAJ MEDIJSKE HIŠE NT&RC V VREDNOSTI 2200 TOLARJEV. •KAPA IN MAJICA NT&RC POKAŽITE NAM ČASOPIS, KI NAROČNIKOM NUDI VEČ, PA VAM LETNO NAROČNINO PODARIMO! POHITITE, DOKLER SI NE PREMISLIMO IN IZPOLNITE PRILOŽENO ____ NAROČILNICO! P.S.: NOVI TEDNIK IMA BARVE NAR0CILNICA Podpisani kraj _ ulica št pošta naročam časopis "NOVI TEDNIK". Začnite mi ga pošiljati dne Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. :['i'nm:ii:il Prešernova 19,3000 Celje podpis naročnika DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 27. junija -dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Ramšak in dr. Urbane Petek, 28. junija-dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 29. junija in nedeljo 30. junija - dežurni dr. Stupar in dr. Kočevar Ponedeljek, 1. julija - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. O.Renko in dr. Ramšak Torek, 2. julija - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dežurni dr. Lazar in dr. Friškovec Sredo, 3. julija - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: Nedeljo, 30. junija - dr. Uršič Aleksander v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. ItAIIIO TELEIJE ČETRTEK, 27. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 28. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 29. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 30. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 1. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto her-cov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ Ume; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 2. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 3. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; ...KINO DOM KULTURE VELENJE Sobota, 29.6. ob 21. uri Nedelja, 30.6. ob 20. uri POSNEMOVALEC - triler Režija: Jon Amiel Vloge: Sigourney Weaver, Holly Hunter, Dermot Mulroney Serijski morilec, ki za tematiko svojih zločinov izbira največje zločine v zgodovini kriminologije, si je tokrat za svoj cilj izbral psihiatrinjo, ki mu je nekoč že prekrižala pot in ugotovila, po kakšnem ključu in kdaj bo moril. Sedaj se, zaprta v svojem z rešetkami obdanem stanovanju, predaja pijači in hudim moram. Toda ob novem umoru jo za pomoč zaprosita mlada kriminalista. Kdo bo tokrat hitrejši in boljši? Nedelja, 30.6. ob 10. uri ORANGUTAN V HOTELU -mladinska komedija Režija: Ken Kwapis Vloge: Jason Alexander, Eric Lloyd, Faye Dunaway... V razkošni newyorški hotel pride navidez ugledni gost, ki se izdaja za lorda, v resnici pa je tat. Pri krajah mu pomaga orangutan Dunston, ki se naveliča gospodarjevega maltretiranja in se skrije pred njim. Spoprijatelji se s sinom upravnika hotela in v cilju, da bi se rešila tatu, obrneta hotel na glavo... Ponedeljek, 1.7. ob 20. uri OTHELLO - drama po Shakespearovi drami Režija: Oliver Parker Vloge: Laurence Fishburne, Irene Jacob, Kenneth Brabagh,... Benetke, 1570. leta. Desdemona, ljubljena hči beneškega plemiča Brabantia zbeži z Othellom, ponosnim Mavrom, enim najslavnejših beneških plačancev. Zaljubljenca sta se na begu skrivnostno poročila. Nočna poroka pa kmalu prinese bolečino in žalost, saj Desdemonin oče umre od bolečine, ko zve za skrivno poroko. S svojimi spletkami pa začne krhati odnos med zaljubljencema ljubosumni lago, ki napelje Othellovega pomočnika Cassia, da s svojimi dejanji povzroči pri Othellu neznostno ljubosumnost, kar pripelje do tragičnih posledic! KINO ŠOŠTANJ Petek, 28.6. ob 20. uri POSNEMOVALEC - srhljivka KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 30.6. ob 21. uri POSNEMOVALEC - srhljivka Naslednji filmi: Kritična točka, Zadnji ples, Porotnica, Ptičja kletka, Zadnji sprehod, Naklepni umor. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure! ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GHAŠKAO. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 10. junija do 16. junija 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO^m3 zraka v naslednjih dneh: 12. 6. AMP Veliki vrh 130 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 10. |unlja do 16. junl|a1996 ■ 10.6. Q11.6. 012.6. ■ 13. 6. D14.6. 015.6. B16.6 27. junija 1996 OBVEŠČEVALEC ms (as MALI OGLASI R-4,1.88, reg. do 97/1,104.000 km, motor v okvari, ugodno prodam. Mob.0609-631-256. DRUŽINSKI ŠOTOR in risalno desko, prodam. Telefon 850-703. R0LERJE št. 38,42, prodam ter knjige za 3. razred osnovne šole. Telefon 853-925. JAGNJETA 15 komadov, prodam. Telefon 882-855. VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: likalnik ali radio. Možnost kredita. Telefon po 16. uri 062-221-106 ali 631-164. OSAMLJENE ŽENSKE IN RAZOČARANI MOŠKI, če želite resno prijateljstvo, pokličite v žanitno agencijo "Super Alan" 090-4172,78 sit na pol minute. TELIČKA 8 tednov starega prodam in kupim telička 7-10 dni starosti. Telefon 882-788 po 19. uri. GOLF DIZEL, letnik 84, reg. vse leto, prodam. Telefon 063-882-885 in 0609-636-428. V VELENJU NAJAMEM neopreml-jeno stanovanje. Telefon 858-260. OTROŠKO DEKLIŠKO KOLO Dino za 5 - 7 let, prodam za 5000 sit. Telefon 888-140. POUČUJEM MATEMATIKO in kemijo za osnovne šole in 1,2,3, letnik srednje šole. Telefon 853-999. ZEMLJO BLIZU VELENJA, prodam. Telefon 0602-53-433. NUDIMO KOMPLETNO OSKRBO za vašega štirinožnega ljubljenca, v času vaše odsotnosti. Rezervacije po telefonu 853-294. ZASTAV0101 GTL 55, letnik 86, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 857-297. GOSPA OZIROMA GOSPODIČNA, želiš dopustovati na morju? Oglasi se mi pod šifro "V dvoje na morje!" V VELIKEM VRHU prodam parcelo. Pisne ponudbe pod šifro "Sončna lega". STARA GOSTILNA Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, dobra lokacija, vinska gora, prodam. Telefon 433-231 Tine. CITROEN BX16 TZS, letnik 91 s klimo, reg. do 11/96, prodam. Telefon 857-257. V PORTOROŽU ODDAM APARTMA, do 5 oseb. V Čateških toplicah prikolico v lesenem objektu. Telefon 0602-83-193. OPEL KADET STAREJŠI LETNIK, dobro ohranjen, Zastavo 101, letnik 86, prodam. Telefon 858-454. NA KARDELJEVEM TRGU 2 VELENJE, oddamo v najem skladiščni prostor v izmeri 24,00 m2 v kletni etaži. Telefon 853-435. BIKCA 100 kg, črno bele pasme, prodam za zakol ali nadaljno rejo. Telefon 851-591. NAJAMEM GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE. Telefon 850-674. PRAŠIČA TEŽKEGA 100 kg, prodam po 240,00 sit/kg. Telefon 882-802. HLADILNIK ZANUSSi 200 I, NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje. Agencija za promet nepremičnin. Tel/Fax 063-856-899. GOTOVINSKA POSOJILA, posojila za avtomobile in leasing med 9.12.30 in 13.30 do 16. ure. Mobitel 0609-618-570. ODDAM POSLOVNI PROSTOR V CENTRU VELENJA, II. nadstropje, urejen in takoj vseljiv. Telefon 859-074. odlično ohranjen, poceni prodam. Telefon 852-996. HIŠO 235 m2 ter zazidalno parcelo 1200 m2 v Mozirju, prodam. Telefon 832-756. KUPIMO SUH ŽAGAN LES, smreka, hrast, bor, jesen. Telefon 063-432-458 ali 0609-637-747. ZAPOSLIMO SAMOSTOJNEGA mizarja s prakso. OD po dogov-oru.Pisne vloge Kedro d.o.o. Mariborska 17, Celje, telefon 063-432-458 ali 0609-637-747. ZAPOSLIMO SAMOSTOJNEGA VODOINŠTALATERJA s prakso. OD po dogovoru. Pisne vloge Kedro, d.o.o. Mariborska 17 Celje. Telefon 063-432-458 ali 0609-637-747. R-4 GTL 10/90 49.000 km, dobro ohranjen in dodatno opremljen, prodam za 400.000 sit. Telefon 852-601. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO in prednji odbijač za Jugo prodam. Telefon 720-292. OSTREŠJE Z OPEKO gospodarskega poslopja 12 X 24 m oddam. Informacije po telefonu 063-856-824 ali 063-856-356. JUGO 45A, I. 87, reg. 97/1, ugodno prodam (1600 DEM). Telefon 853-324 popoldan. "TNU EROTICA" vabi odrasle k poslušanju zgodbic z erotičnimi vsebinami v slovenskem in hrvaškem jeziku. Strošek za celo minuto je samo 62 SIT. Moški pokličite tel.: 090-2503, ženske pa 090-2504! Samo ponoči. PISTK s.p. S.T.O. tel.: 090-4803 non-stop uporabite takrat, ko nujno prodajate ali pod ceno kupujete. Nepremičnine, avtomobili, delo, zasebni stiki, poslovni stiki, storitve, ostalo. Strošek 93 SIT/min. PISTK s.p. Ob Le skrb in delo v življenju si poznal, sedaj od vsega za vedno si zaspal. Gledal nikdar več ne boš gozdove, poslušal pesem polj, poljan šumenja, usoda kruta je pretrgala nit Tvojega življenja. So v srcu solze, bolečina in prazen dom, ko Te več ni, le sadovi Tvojih pridnih rok ostali so in neizgovorjeni -HVALA TI! ZAHVALA nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in botra RUDOLFA BLAŽIČA 15.4.1926 - 4.6.1996 iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Gorenju d.o.o., Gorenju GA (Vhodna kontrola HZA, Finance), LB SB Velenje za izrečena sožalja in darovano cvetje, sveče ter spominske maše. Zahvaljujemo se gospodoma duhovnikoma za opravljen obred in sveto mašo, govorniku gospodu Zapušku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, izvajalcu Tišine, mežnarju za zadnji poslovilni zvon, Društvu invalidov Velenje, DU Pesje in RK Pesje. . Hvala vsem, ki ste mu v življenju poklonili lepo misel in toplo besedo ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Fani, hčerki Stanka in Vladka z družinama ter ostalo sorodstvo. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče; nič Tvojega smehljaja, utihnil je Tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine Ti spiš, a v srcih naših Ti živiš. ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame in orne KATARINE RADOSLOVNIK 15.11.1938 - 24.5.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Bržan, Plaznik, Fikac in Strožičem za nesebično pomoč, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu govorniku, Lokoviškim pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in KS Lokovica. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Stanka z družino. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Smrti: Valter Štajner, roj. 1919 Velenje, Kardeljev trg št. 6/b Janez Koprivnik, roj. 1952 Dravograd, Meža št. 154/b Rafael Gorenšek, roj. 1906 Celje, Okrogarjeva 7/a; Ervin Gerlih, roj. 1968, Polzela št. 66; Jakob Hleb, roj. 1913, Velenje Jurčičeva c.št. 6; Ivana Melavc roj. 1921, Ljubno ob Savinji' Cesta v Rastke št. 24; Elizabeta Amon, roj. 1907, Podvrh št. 92 TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Te/efon/fa*:: 063/728-080 POSEBNO MOKA T 500 25/1 KG SLADKOR 50/1 KG OLJE 12/1 L VEGETA1 KG K0MP0T BRESK0V TESTENINE 1/2 KG KIS ZA VLAGANJE 3L PAMPERS PLENICE ARIEL 3,6 KG VVEISSER RIESE 3,6 KG UGODNA PONUDBA 54,90 103,90 149,90 899,90 129,90 84,90 349,90 1.699,90 890,00 715,00 VINO KONJIČAN12/1 L 399,00 RADENSKA ZABOJ 689,00 PIVO ZABOJ 2.375,00 KOTNI BRUSILNIK KB69A 9.500,00 VRTALNIK VIBR. 558 A 10.990,00 K0SILN. NA LAKS GT 32 38.990,00 VRTNA KOSILNICA 350 S 38.900,00 HLADILNA TORBA 25 L 2.229,00 SENČNIK 1.770,00 POLETNE MAJICE 499,00 NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH TRAKTORSKE GUME, MOTORNO OLJE, VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU! KDOR VARČUJE, V KOŠARICI KUPUJE. AVTO CELJE Partizanska 3, Velenje, tel.: 063/851-060 d.o.o. VOZILA SO NA ZALOGI, DOBAVA TAKOJ! u»°o \ 6.**° pgM gjg V SALONU FIAT SI LAHKO VOZILA OGLEDATE IN IZKORISTITE MOŽNOST TESTNE VOŽNJE! UGODNI KREDITI IN LEASING! SE PRIPOROČA AVTO CELJE, PARTIZANSKA 3, VELENJE Utihnil je tvoj glas, nehalo je biti tvoje srce, ostali so le sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš... ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka JAKOBA HLEBA iz Velenja 9.7.1913 - 20.6.1996 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Enaka zahvala velja osebju bolnišnice Topolšica, Premogovniku Velenje, govornikoma, godbi in pevcem. Zahvala tudi gospodu duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Nežka in otroci Ivo, Jožica in Franc z družinami. Illippfl Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Dom je prazen in otožen, ker med nami več te ni. Sedaj v grobu mirno spiš a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti drage žene, mame, hčerke, sestre in tete ŠTEFKE MEH 24.12.1943 -15.6.1996 iz Raven pri Šoštanju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivoma TUŠ in Premogovnika Velenje za nesebično pomoč ob težkih trenutkih, darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Rehmanovim, Lukmanovim, Janku Jurkovnik, za prevoz vencev, govornikom, praporščakom, pevcem iz Raven in pevskemu zboru upokojencev iz Šoštanja, Rdečemu križu iz Raven in Velenja, godbi Zarja, Andreju Hudobrezniku za odigrano Tišino in duhovnikoma za opravljen obred. V neizmerni žalosti: mož Vinko, hči Darinka, sin Vinko, mama Angela, sestra Katica in ostalo sorodstvo. Gasilska tekmovanja Za pokal šaleške doline Gasilsko drušvo Šalek je pripravilo to soboto že 28. tradicionalno tekmovanje za Pokal Šaleške doline, obenem pa so pripravili tudi tekmovanje Gasilske zveze Slovenije. Tekmovanja za Pokal Šaleške doline se je udeležilo 62 gasilskih enot, od tega 37 moških desetin in 27 ženskih. V moški konkurenci so se najbolje odrezali gasilci iz Kotelj, drugi so bili iz gasilci Steklarne iz Rogaške Slatine, tretji iz Kamene, na četrto mesto pa se je uvrstila prva gasilska desetina GD Velenje. V ženski konkurenci je bila najuspešnejša ekipa iz Hajdoš, druga je bila Topolšica, tretja Lokovica, četrta Kotlje in peta Šoštanj. V tekmovanju Gasilske zveze Velenje seje pomerilo 45 gasilskih enot občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, 25 je bilo moških desetin, 20 pa ženskih. Članice A: 1. Topolšica, 2. Lokovica, 3. Šoštanj. Člani A: 1. Velenje, 2.Lokovica, 3.Topolšica. Članice B: 1.Šalek, 2.Topolšica, 3.Bevče. Člani B: l.Velenje, 2.Premogovnik Velenje, 3.Šmartno ob Paki. Pokale Gasilske zveze je podelil predsednik Stane Tepej, pokale Šaleške doline pa glavni sponzor - Mesarstvo Suušec in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Predsednik tekmovalnega odbora Darko Oder je bil z udeležbo na letošnjem tekmovanju zadovoljen, prav tako tudi s potekom tekmovanja, ki je kljub zelo slabemu vremenu, dobro uspelo. Mladinke Topolšice in mladinci Lokovice Kljub deževnemu vremenu se je na letališču v Lajšah zbralo kar devet desetin mladink in enajst desetin mladincev na med-društvenem tekmovanju za pokal Topolšice in hkrati na tekmovanju GZ Velenje. To preizkušnjo mladih gasilcev so skrbno izvedli topolški gasilci, med vsemi so se najbolj izkazale mladinke Topolšice, ki so bile obakrat prve ter mladinci Lokovice, ki so bili prav tako najboljši v raznoterosti in v štafeti. Rezultati: za pokal Topolšice - mladinke: 1. Topolšica 1032,0 točke, 2. Nova Cerkev 1028,0, 3. Lokovica 1016,0, 4. Dobrna 1015,0,5. Šentilj 1011,0, 6. Gaberke 992,5,7. Črna na Koroškem 992,5, 8. Šentilj II 988,8, 9. Spodnji Brnik 984,5; mladinci: 1. Lokovica 1033,5,2. Topolšica 1-014,5,3. Šentilj 984,0,4. Bevče 969,5, 5. Velenje I 964,0, 6.Velenje 961,0, 7. Šmartno ob Paki 953,0, 8. Vinska Gora 949,0,9. Gaberke 946,0,10. Letuš 944,0,11. Pesje 942,0. Tekmovanje GZ Velenje - mladinke: 1. Topolšica 1032,0, 2. Lokovica 1016,0,3. Šentilj 1001,0,4. Gaberke 992,5,5. Šentilj II 988,8; mladinci: 1. Lokovica 1033,5,2. Topolšica 1014,5,3. Šentilj 984,0,4. Bevče 969,5,5. Velenje 1964,0,6. Velenje 961,0,7. Šmartno ob Paki 953,0,8. Vinska Gora 949,0,9. Gaberke 946,0,10. Pesje 942,0. Mladinke Topolšice (Foto: vos j Podkraj - Kavče •••••••••••••• Kopica prireditev •i'5 •la,. 4w V krajevni skupnosti Podkraj - Kavče so v počastitev 25. junija, dneva državnosti in krajevnega praznika, izvedli vsakoletne družabne in športne igre, ki so privabile rekordno število tekmovalcev in gledalcev. Športno, kulturno in izobraževalno društvo TRIM je pod sponzorstvom Mesarstva Sušeč uresničilo pester program prireditev. Začeli so prejšnji ponedeljek s šahom, dvoboj Podkraja in Kavč so tesno dobili slednji; v torek so balinali, pri ženskah so bile boljše tek- Košnja na star način je v Roprče privabila rekordno število koscev in gledalcev movalke Kavč, pri moških pa balinarji Podkraja. V sredo so znanje košnje na star način pokazali kosci, letos so se s koso prvič spoprijele ženske, za lepo okrašen kmečki voz s parom močnih konj in glasbeno spremljavo harmonike, klarineta in basa pa je priznanje prejela družina Obu iz Tajne. V četrtek so bili so bili v Kavčah tradicionalni teki za krajane vseh starosti, dvoboj med Podkrajem in Kavčami pa seje končal neodločeno 16:16. V malem nogometu so se od prvega do četrtega mesta zvrstile ekipe Doliča, Podkraj a-Kavč, Škal in Mestne občine Velenje, razvedrilne igre otrok na novem igrišču v Kavčah pa je v soboto preprečilo vreme. V nedeljo so na družabnem srečanju najboljšim podelili priznanja, na predpraznični dan je bila v cerkvi sv. Jakoba maša, mladi so izvedli kulturni program, zvečer pa je na Cvenkovem vrhu zagorel kres. ■ Hinko Jerčič Ključi novega doma Ljubno ob Savinji - Prve dni letošnjega januarja so ognjeni zublji v celoti uničili hišo in vse imetje Detmarjevih v Radmirju. Solidarnostna pomoč je stekla še istega dne, nadaljeval pa jo je odbor za pomoč, ki sta ga imenovala županja in svet Občine Ljubno. Plemenitost te akcije bo na najlpši način izražena v soboto, 29. junija, ko bodo Detmarjevi ob 10. uri tudi simbolično prejeli ključe svojega novega doma, hiše torej, ki jo je kupil s prispevki solidarnostne akcije. ■ 1P Mozirje, Rečica ob Savinji •••••••• Izvolili sveta krajevnih skupnosti V Mozirju in na Rečici ob Savinji so v nedeljo izvolili 9 - članska sveta kra jevnih skupnosti. Vse kakor je bila udeležba slaba, saj je v Mozirju od 2992 volilnih upravičencev glasovalo 1378 ali 46 odstotkov, na Rečici ob Savinji pa je svoj glas oddalo 899 volilcev od 1871 vpisanih, kar pomeni 48 odstotkov. Novi člani sveta v Moziiju so: Andrej Kranjc, Alojz Zavolovšek, Jure Repenšek, Jože Acman, Roman Čretnik, Miha Kovač, Anton Gračner, Franc Polanšek ml. in Avgust Strnišnik, na Rečici ob Savinji pa: Peter Kolenc, Jelka Storgelj, Vincenc Jeraj, Vinko Rakun, Jože Kramer, Jože Gradnik, Jože Žlebnik, Janko Žunter in Vojko Krivec. ■/P Tekmovalo 560 gasilcev Gasilska zveza Žalec in Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče sta pripravila letošnje občinsko gasilsko tekmovanje članov in članic. Nastopilo jih je 560, iz 35 prostovoljnih gasilskih društev občine Žalec, ki so se pomerili v vaji z motorno brizgalno in štafetnim tekom. Vrstni red člani A: 1. Grajska vas, 2. Letuš, 3. Prebold; člani B: 1. Gomilsko, 2. Šešče, 3. Prebold; članice A: 1. Braslovče, 2. Kapla-Pondor, 3. Sv. Lovrenc; članice B: 1. Grajska vas, 2. Velika Pirešica, 3. Tekstilna tovarna Prebold, itd. ■ -er j^ev^t /UCCJccaj \J*JU/ 22/ m PS I (\ petek, 28. junij 1996 ob 21.30 uri 10. NOČNA TEKMA ZA RUDARSKO SVETILKO VELIK OGNJEMET sobota, 29. junij 1996 ob 18. uri FORD 6. SKIJUMPING CHALLEMGER sobota, 29. junij 1996 ob 17. uri SKOK V POLETJE Zabavno glasbena prireditev na Titovem trgu v Velenju Ritmo Loko Sanja in Urban Mlinar Alfi Nipič in njegovi muzikantje Power Dances Dominik Kozarič Strašna Jožeta in velenjski radijci Sendi Sasha Podelitev glavne nagrade SKI JUMPING CHALLENGERJA: Žrebanje vstopnic ob 20.45 uri. Glavna nagrada: FORD FIESTA