NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 CMYK Leto XLVIII, št. 499, 20. december 2021 Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 31. januarja. Gradivo bomo zbirali do 17. januarja. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Zimsko veselje Sneg je pobelil nižine Črna lista Letošnja zima je tudi v nižinah še kar radodarna s snegom. Največ, od 20 do 30 centrimetrov, v hribovitih predelih tudi več, ga je zapadlo iz 8. na 9. december, kar je povzročilo nekaj zmede v prometu, toliko več veselja pa pri najmlajših. Fo- tografija je nastala v športnem parku na Vrhniki, kjer so si učenci podaljšanega bivanja krajšali čas s kepanjem in izdelovanjem snežnih utrdb. V naslednjih dneh so zagnali tudi smučišče na Šentjoštu, ki je že prve dni zabeležilo velik obisk iz bližnje in daljne okolice. Posebno zimsko doživetje so ponujali tudi obiski vrhov, kot sta Grmada in Planina. Če gre verjeti napovedim vremenoslovcev, nas snežinke čakajo tudi v času božično-novoletnih praznikov. Horjul Končali pomemben projekt Slovo poplavnih območij Poplavna območja so v kraju lahko velika cokla razvoja, saj onemogočajo pozidavo. Horjulski župan Janko Prebil je dejal, da »… nismo mogli graditi infrastrukture, ki jo Horjul potrebuje, enako velja tudi za večja in mala podjetja v občini, kakor tudi za marsikaterega domačina, ki je želel graditi in si tako urediti življenje v domačem kraju.« Zato se je občina že pred časom lotila urejanja vodotokov, kar je sedaj končano, s tem pa se tudi odpirajo nove razvojne možnosti. --> 27 Pred vami je še zadnja številka v tem koledarskem letu, 499. po vrsti. Verjetno si ustvarjalci pred dobrimi štirimi desetletji niso mislili, da bo toliko številk ugledalo luč sveta. Naj jih bo vsaj še enkrat toliko, bom zapisal. Vprašanje pa je, ali bo to res. Bomo oziroma bodo bralci leta 2060 še brali Naš časopis v papirnati obliki? Bo časopis kot medij sploh še obstajal ali pa ga bodo nadomestile zgolj občinske spletne strani? Kdo bi vedel, kakšen trend življenja bo takrat in kaj vse bo prinesla sodobna tehnologija. Prepričan sem, da bo zanimanje za lokalne vesti, vprašanje pa je, kakšen bo medij prenosa in kdo bo to počel. V tujini namreč že obstajajo programi, ki na podlagi podatkov sami sestavijo novico. Zato se zadnje čase novinarski poklic večkrat znajde na črni listi poklicev, ki bodo sčasoma izginili. No, naj leta ne zaključimo tako pesimistično. Pred nami je leto 2022, hkrati tudi »super volilno leto«, zaradi katerega bo tudi Naš časopis vsebinsko pester. Želim si, da vam leta 2022 ne bi razsvetljevale iskre razgretih političnih strasti, ampak iskrice veselja, ki naj se razširijo v plamen radosti, miru in sprejemanja drug drugega. Želim vam tudi blagoslovljene in vesele božične praznike ter ponosno praznovanje dneva enotnosti. Gašper Tominc, urednik Našega časopisa Borovnica Log - Dragomer Dobrova - Polhov Gradec Uredili tematski park Selitev zobne ambulante Trgovski center? Borovniški viadukt Na novi lokaciji Konec novembra so bila končana osnovna dela za ureditev tematskega parka o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na odslužene železniške tire so namestili devet informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do končne porušitve in izgradnje nove proge. Več na borovniških straneh. --> Zobno ambulanto za odrasle so v začetku novembra preselili na novo lokacijo. Ordinacijo zobozdravnice Katarine Peršin boste našli v prvem nadstropju dializnega centra na Šolski ulici 3. Pred tem je ambulanta delovala v prostorih osnovne šole. Razlog za selitev je prostorska stiska. Ambulanta je z novimi prostori dobila tudi novo opremo. --> 24 Cankarjeva misel: Še vedno nejasno 41 Novembra so se ponovno sestali lastniki zemljišč, predstavniki Krajevne skupnosti Dobrova, župan Franc Setnikar in potencialni investitor za gradnjo objekta. Že vse od zadnjega sestanka, ki je bil 15. oktobra 2020, je investitor poskušal vzpostaviti dialog z nekaterimi lastniki zemljišč, ki svojega zemljišča niso pripravljeni prodati po tržni ceni. Nekateri lastniki zemljišč namreč zahtevajo odkup po 300 €/m2. Več o trgovskem centru na Dobrovi si lahko preberete na dobrovsko-polhograjskih straneh. --> 32 Z veliki črkami so zapisali v moje srce, da je glasna morala, tista morala namreč, ki je tako bahato nalepljena na tolsti obraz, le spodobna tujka za duševno nečistost. Ivan Cankar, Gospa Judit 1 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Optika in očesna ordinacija Jelovčan 01 755 61 05, 041 578 205 Trg Karla Grabeljška 2A, 1360 Vrhnika Želimo vam Vesel Božič in srečno novo leto 2022! Specialistični okulistični pregledi za: • otroke • mladostnike • odrasle • podaljšanje vozniškega dovoljenja 2 2 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prve novice ZAPOSLIMO Podjetje Elvectum, Jaka Verbič s.p., Lesno Brdo 12c, Horjul, ki se ukvarja z izvajanjem telekomunikacijskih in elektroinštalacijskih del, IŠČE NOVEGA SODELAVCA ZA POMOČ PRI IZVAJANJU ELEKTROINŠTALACIJ NA TERENU. Zaželena je izobrazba elektro smeri in izkušnje na omenjenem področju. Vse ostale informacije dobite na telefonski številki: 041 745 596 ali preko elektronske pošte: jaka@elvectum.si (https://elvectum.si/) Vandalizem brez primere Konec novembra so se neznani storilci spravili nad drevesa in drugo rastlinje v okolici osnovne šole v Polhovem Gradcu. V noči s četrtka, 18. novembra, na petek, 19. novembra 2021, so posekali več dreves, iz cvetličnih korit so pometali rože, travnato površino v krožišču pa razkopali in uničili. Nastala je materialna škoda, a v prvi vrsti je bilo to dejanje zoper naravo. Večina posekanih dreves je bilo posajenih leta 2019, ko so urejali zunanje športne površine pri šoli in okolico šolske stavbe. --> 35 Ob 110. obletnici smrti velikega Borovničana Frana Paplerja Računovodski servis Poslovno in davčno svetovanje fizičnim in pravnim osebam Računovodstvo in administracijo prepustite nam Pridobite čas zase in za svoj posel 041 293 847 racunovodstvo@le-ona.com www.le-ona.com Leonida Dolinar s.p. Poslovni prostor - Stara cesta 50, Vrhnika 15. decembra je minilo 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v borovniški občini. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik, in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi zunaj Borovnice Prvega decembra so začeli rušiti bazen. Na njegovem mestu bo po novem osrednji prostor za druženje v novem športnem parku, nov bazen pa je predviden na območju telovadnice Partizan in teniških igrišč. Podiranje bazena bo predvidoma trajalo do konca meseca. Dva delovna stroja sta najprej podrla teraso in njene podporne zidove, medtem pa je tretji s hidravličnim kladivom počasi, a vztrajno »glodal« debelo bazensko dno. Že pred prihodom delovnih strojev so delavci Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika z objekta odstranili vse lesene in železne dele, da so tako zmanjšali strošek ločevanja gradbenih odpadkov. --> 6 Prenovljene zunanje športne površine pri OŠ Dobrova V prejšnjih tednih so končali z gradbenimi deli pri Osnovni šoli Dobrova, kjer so potekala obnovitvena dela in posodobitev zunanjih športnih površin. Vse površine, razen igrišča za odbojko na mivki in površine za skok v daljino, so bile nujno potrebne obnove, saj je drenažni asfalt, ki je bil položen po celotni površini igrišča, po letih uporabe pokazal svoje slabosti. Površina se je začela drobiti in razpadati, zato igrišče ne bi moglo več dolgo služiti svojemu namenu. Investicija je znašala dobrih 100 tisoč evrov, del sredstev pa bo prispevala Fundacija za šport. --> 37 V novo leto zakorakajte z novim podjetniškim znanjem ·žensko striženje ·moško striženje ·otroško striženje ·klasična in modna barvanja ·urejanje pričesk za posebne priložnosti ·ličenje za vse priložnosti Cankarjev trg 3,Vrhnika NAROČILA NA 031 219 541 @frizerkameta 26 Po 69 letih se je poslovil bazen Decembra se je začela Podjetniška akademija Zaledje podjetnikom, ki je postregla že s tremi poglobljenimi delavnicami. Januarja bo potekalo še preostalih pet delavnic, ki jih podjetniki nikakor ne smete zamuditi. Delavnice na temo prodaje, marketinga, e-trgovine, agilnega delovanja in črpanja EU sredstev bodo enkrat na teden ob četrtkih od 9.00 do 11.00. Delavnice bodo potekale na platformi ZOOM, vodili pa jih bodo priznani podjetniški mentorji: Jerneja Milost, Črt Podlogar, mag. Sonja Peklenik, Urška Jež in Nina Vrabelj. FRIZERKA META --> Meta Bizjan s.p. Cankarjev trg 3, Vrhnika ŠD Povž Stara Vrhnika – 35 let --> 4 3 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 4 Spoštovane občanke in občani! Konec leta nas čaka trojni praznik. Prvi med njimi je Božič. Pišem ga z veliko, čeprav pravopis temu oporeka. To je praznik Jezusovega rojstva, ki ga praznujejo dežele t.i zahodnega sveta, med katerega spadamo tudi mi. Praznujejo ga dežele, ki so zrasle na krščanskih vrednotah in so jim te vrednote skupne. Drugi med njimi je praznik, ki je temelj naše državne samostojnosti. Temelj naše narodne identitete in enotnosti. Tretji praznik pa je novo leto, ki nas spominja na zaključek starega in začetek novega naravnega cikla. Za človeka je pomembna identiteta, da ima lastno ime, da ve, iz katere družine izhaja, da ve, kateremu narodu pripada in da ve, katere vrednote so skupne nam vsem. Pišem o zadevah, ki so nam samoumevne in imamo občutek, da nam jih nihče ne more odvzeti. Vendar ni tako. V začetku decembra je evropska komisarka za enakost Helena Dalli pripravila smernice za »vključujočo enakost«, ki predvideva ukinitev spola, ukinja besede »oče«, »mati, »mož«, »žena«, »fant«, »dekle«, »gospod in gospa«. Prav tako ukinja izraze, ki definirajo rasno in narodno raznolikost ter izraze, ki bi žalili pripadnike drugih verstev, kot je voščilo »blagoslovljen Božič«. To je samo nekaj cvetk iz omenjenega dokumenta. Zaradi burne reakcije evropskih politikov in javnosti je bil dokument umaknjen z obrazložitvijo, da potrebuje dodelavo. To je skrb vzbujajoče. Dokument ni bil umaknjen, ker je škodljiv, ker posega v našo identiteto in naš vrednostni sistem, temveč zato, ker ga javnost ni sprejela. Pa bodo od ideje res odstopili ali jo bodo samo drugače servirali? Zgodovina nas uči, da te ideje niso nove. Fašizem in nacizem sta spreminjala osebna imena Slovencev. Taboriščnikom so bila celo odvzeta in nadomeščena s številkami. Komunizem je prepovedal praznovanje Božiča in ukinjal narode znotraj umetnih državnih tvorb. Iz dokumenta sodeč tudi za naše športnike ne bi smeli več navijati, saj bi slovensko glasno navijanje vzbujalo nelagodje pri nasprotnikovih navijačih. Namesto, da umetno brišemo naše razlike, se raje učimo sprejemati drugačnost. Vsaka drugačnost nas namreč dela edinstvene. Bodimo ponosni na svoje vrednote, svoje korenine, na svoj izvor, na svoj jezik in na svojo zgodovino. Zato vam voščim blagoslovljen Božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter vse dobro v letu 2022. Daniel Cukjati, župan V novo leto zakorakajte z novim podjetniški znanjem – zaledje podjetnikom Decembra se je začela Podjetniška akademija Zaledje podjetnikom, ki je postregla že s tremipoglobljenimi delavnicami. Januarja bo še preostalih pet delavnic, ki jih podjetniki nikakor ne smete zamuditi. ka vključili v PODJETNIŠKI z izbranim mentorjem in tako www.cene-stupar.si/sl/projekti/ zaledje-podjetnikom ali na sanINKUBATOR – MENTO- nadgradili svoje poslovanje. Več o projektu in prijava na da.jerman@cene-stupar.si. RIRANJE, kjer boste vaše konkretne poslovne izzive reševali brezplačne delavnice: https:// Delavnice na temo prodaje, marketinga, e-trgovine, agilnega delovanja in črpanja EU sredstev bodo enkrat na teden ob četrtkih od 9.00 do 11.00, zadnja delavnica pa bo 31. 1. 2022 ob isti uri. Delavnice bodo potekale na platformi ZOOM, vodili pa jih bodo priznani podjetniški mentorji: Jerneja Milost, Črt Podlogar, mag. Sonja Peklenik, Urška Jež in Nina Vrabelj. Po končani Podjetniški akademiji se boste lahko podjetniki občin Brezovica, Borovnica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhni- Obnovitvena dela pokrite tržnice gredo proti koncu Dela na kanalizaciji na Sušnikovi se zaključujejo Pred časom smo že pisali, da ima občina namero v nekdanjih prostorih Agrolita na Sodnijskem trgu, vzpostaviti pokrito tržnico. Dela so snežnih padavin v začetku decembra tekla nemoteno. načrtih, bi občani po velikonočno šunko že lahko odšli na pokrito tržnico. Kakšna bo ponudba tržnice? Na občini pravijo, da bo del ponudbe zagotovo mesnica, medtem ko za ribarnico za zdaj še ni povsem dorečeno. Kot pravijo na občini, je težko natančno napovedati kakšna bo vsebina, ker pogovori s Kot so nam pojasnili, se obrtniška ponudniki še niso zaključeni, vsekakor dela počasi zaključujejo, vendar bo bo to ponudba, ki zahteva nadzorovano do odprtja prostorov preteklo še ne- klimo. kaj vode. V prihajajočem novem letu Kar pa se tiče obstoječih lesenih hišic, bo namreč treba še naročiti enotno ki so na robu trga pri parkirišču, bodo notranjo opremo, kot so pulti, hladil- še vedno ostale kot seveda tudi zunanje ne vetrine, regali, polic … Če bi šlo po stojnice. (gt) Kot so sporočili z občine, so na celotnem odseku zamenjali salonitne cevi in obnovili dotrajan vodovod. Za zagotavljanje večje požarne varnosti, so v bližini Cankarjevega doma postavili nadtalni hidrant. Obnovitvenim delom sta se pridružila tudi ponudnika telekomunikacijskih storitev, A1 in Telekom. Z deli se bo nadaljevalo, ko bodo ugodnejše vremenske razmere. (gt) 4 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 5 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Podaljšana avtobusna linija Na Tičnici bi investitor gradil doživljajski park Argonavti Vrhnika, 1. december – Če bi ljubljansko podjetje Imi Stil želelo graditi na Tičnici doživljajski park, potrebuje spremembo namembnosti zemljišča, zato je občina sprožila postopek spremembe prostorskih načrtov. Na prvi javni obravnavi projekta se je javnost seznanila z vsebino parka, ki bi obsegal otroško igrišče, dvorano, doživljajski park in cono za glamping. Največ pripomb je letelo na morebiten vpliv na okolje: na promet in hrup. Investitor je pred leti od države odkupil kmetijske in športne parcele na območju nekdanje vojašnice 26. oktober na Stari Vrhniki, kjer pa po prostorskih načrtih ni dovoljeno graditi turističnih objektov. Na investitorjevo željo je občina začela postopek spreminjanja namembnosti zemljišč v turistične površine. Ta postopek, ki vključuje veliko lokalnih in državnih nosilcev urejanja pro- vracija ter večnamenska dvorana, v kateri bi osrednje mesto zavzemal modularni plezalni sistem »clip’ n climb«, ki je primeren za vse starostne skupine in izkušnje. Dvorana bi bila zato primerna za poglabljanje stora, bo trajal približno dve timskega sodelovanja, za vrtce leti. To bo čas, v katerem bo do ali tam nastajajočo skupnost konca dozorela tudi ideja, kaj doma upokojencev. Največje natančno naj bi stalo na Tičnici. območje parka (okoli 50 %) bi Idejni osnutek je že na mizi in zasedal adrenalinski park, ki bi je bil predstavljen zainteresirani se raztezal na območju za stajavnosti v Cankarjevem domu. dionom in bi ga sestavljalo okoli 80 elementov z različnimi izziDvorana za plezanje, drča za vi – zip line, igralne mreže, balsankanje, igralne mreže, zipvansko plezanje, vodno igrišče, line … downhill park, drča za poletno Kot je na predstavitvi po- sankanje … Tretji del parka pa jasnil direktor firme Imi Stil bi zavzemalo 48 glamping enot Aleš Mrša, je idejni projekt na- različnega tipa: zemljanke, histal v sodelovanju s podjetjema ške na drevesu, glamping šotori. z mednarodnimi izkušnjami Glampro in Krajinaris. Vhod v »To ni dokončna ideja« park bi bil na mestu stadiona, Kot je dejal drugi sogovornik kjer bi bilo veliko otroško igriiz Imo Stila Jože Godec, je vse šče odprtega tipa, bar in restato za zdaj idejna osnova, ki se JAVNO OBVESTILO O ZBIRANJU PREDLOGOV IN PRIPOMB ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA - DOŽIVLJAJSKI PARK »ARGONAVTI« Na podlagi 108. in 111. člena ZUreP-2 se izhodišča in osnutek sprememb in dopolnitev OPN oblikujejo ob sodelovanju zainteresirane javnosti. Občina Vrhnika vabi vso zainteresirano javnost k podaji pripomb in predlogov na Izhodišča za Spremembe in dopolnitve OPN Vrhnika: Ureditev doživljajskega parka Argonavti. Izhodišča so objavljena na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si, pod zavihkom Prostorski izvedbeni akti v pripravi, Spremembe in dopolnitve OPN, 1. Izhodišča za spremembe in dopolnitve OPN: Ureditev doživljajskega parka Argonavti / Izhodišča december 2021. Predlogi in pripombe bodo obravnavani ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN. Predloge in pripombe se lahko pošljejo po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali na e-naslov: prostor.obcina@vrhnika.si. Pripombe in predlogi občanov, ki so bile podane do 5.12.2021 so povzete v izhodiščih za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (SD OPN 5) za ureditev doživljajskega parka Argonavti in bodo upoštevane v nadaljnjih postopkih priprave SD OPN. Svet se je sestal na 18. redni seji Na 18. redni seji so občinski svetniki sprejeli nov predlog meril za vrednotenje zasebnih pobud za spremembe in dopolnitve OPN Občine Vrhnika ter odlok o oskrbi s pitno vodo. Podali so soglasje k imenovanju Marije Zakrajšek Martinjak k imenovanju direktorice ZIC Vrhnika ter v svet omenjenega zavoda izvolili Miho Bogataja, Anito Čretnik in Slavko Štirn. Za predstavnika v svetu Krajinskega parka Ljubljansko barje k zdravstvenemu domu. Uradno poročilo revizije gradnje namreč po njegovem opozarja na finančne in vsebinske nepravilnosti. »Ker se v poročilu izkazujejo tudi nezakonitosti, so izvolili Janka Skodlarja. Ker je bila to letošnja zadnja seja, so ni izključeno, da bi na naslednji sprejeli še načrt sej za prihodnje seji razpravljali o kazenski odleto. Nekoliko daljša debata se govornosti odgovornih,« meni je razvila proti koncu seje, ko je Drašček. Občinski svet na seji svetnik Vid Drašček poudaril, ni sprejel dokončne odločitve, da bi na naslednji seji obravna- ali bo o tej točki razpravljal ali vali nedavno gradnjo prizidka ne. (gt) bo kristalizirala do zaključka spremembe prostorskih aktov. V tem času so po njegovih besedah vabljeni k sodelovanju vsi, ki bi s svojo poslovno priložnostjo lahko obogatili projekt: od prodaje spominkov, do prevzema restavracije, izposoje koles, fizioterapije … »Odprti smo za vse ideje,« je bilo slišati. Rečeno je še bilo, da načrtovanje parka temelji na smernicah trajnostnega razvoja in čim manjše obremenitve okolja. Po mnenju investitorja bi bil Park lahko sidrišče drugim turističnim ponudnikom na Vrhniki, domačinom pa bi ponujal tudi možnost zaposlitve. Pripombe letele na povečano gostoto prometa in na morebiten hrup Na predstavitvi se je zbralo kar veliko občanov – v primerjavi s podobnimi predstavitvami. Glede na vpliv parka na okolje bo verjetno najbolj na udaru Stara Vrhnika, katere predstavniki so izrazili dvom v zadostno število parkirnih mest, primerno cestno infrastrukturo za množični turizem, na morebiten hrup in na nujnost, da bi bil v projektno ekipo vključen tudi predstavnik Stare Vrhnike. Investitor je odgovarjal, da prometna infrastruktura ni v njegovi domeni, ampak je stvar občine, tudi parkirna mesta naj bi bila skladna s predpisi, ki določajo njihovo število glede na namen objekta. Glede hrupa je dejal, da ne bo šlo za »Garda Land«, ampak za umirjen park, kjer naj bi največ decibelov prinesli vzkliki navdušenja ali strahu. Investitor je obljubil, da se bo s skupino predstavnikov Stare Vrhnike sestal še posebej. Občinstvo je zanimalo še, kako naj bi park vplival na videz vedute Svete Trojice, kako je z arheološkimi najdišči na tamkajšnjem območju, kaj bo s parkom in tam zaposlenimi pozimi in ali si Vrhnika sploh želi množičnega turizma? Po investitorjevih besedah park ne bo vplival na veduto Svete Trojice, območje je bilo arheološko pregledano (Skupina Stik), park pa naj bi se trudil obratovati čim več mesecev v letu, da bi zaposleni imeli običajen delovni urnik. Gašper Tominc, foto: GT Občina je s pomočjo vrhniškega komunalnega podjetja poskrbela za izgradnjo avtobusnega obračališča na parkirišču P+R v Sinji Gorici. Posledično se je podaljšala avtobusna linija iz Blatne Brezovice do Sinje Gorice. Izvleček iz voznega reda Linija 54 Ljubljana - Blatna Brezovica Postajališča 1 2 Ljubljana 14:30 15:55 Brezovica 14:49 16:14 Log 14:54 16:19 Plešivica 14:57 16:22 Bevke 15:07 16:32 Blatna Brezovica 15:10 16:35 Sinja Gorica P+R 15:14 16:39 3 4 Sinja Gorica P+R 5:55 15:15 Blatna Brezovica 6:00 15:20 Bevke 6:03 15:23 Plešivica 6:13 Log 6:16 15:29 Brezovica 6:21 15:34 Ljubljana 6:40 15:52 Blatna Brezovica - Ljubljana Postajališča / Linija pod številko 2 in 4 obratuje od ponedeljka do petka, vendar ne v času novoletnih in prvomajskih počitnic. Linija pod številki 1 in 3 obratuje od ponedeljka do petka in ob delavnikih v času novoletnih ter prvomajskih počitnic. 5 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 6 Po 69 letih se je poslovil bazen Prvega decembra se je začelo rušenje bazena. Na njegovem mestu bo po novem osrednji prostor za druženje v novem športnem parku, nov bazen pa je predviden na območju Telovadnice Partizan in teniških igrišč. Podiranje bazena bo predvidoma trajalo do konca meseca. Dva delovna stroja sta najprej podrla teraso in njene podporne zidove, medtem pa je tretji s hidravličnim kladivom počasi, a vztrajno »glodal« debelo bazensko dno. Že pred prihodom delovnih strojev so delavci Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika z objekta odstranili vse lesene in železne dele, da so na tako zmanjšali strošek ločevanja gradbenih odpadkov. Bazen odstopil mesto družinam in druženju Na mestu bazena bo osrednja zelenica prenovljenega športnega parka, je povedal župan Daniel Cukjati, ki je bil na omenjenem bazenu prvi in zadnji reševalec iz vode. »Tu bo večja zelena površina z na novo zasajenimi drevesi, ki bodo dajala senco, med njimi pa bodo različni tematski otoki: od otroškega igrišča do glasbenega paviljona, zunanjega fitnesa in odbojke na mivki. Seveda ne bo manjkalo pitnikov in klopic. Tako naj bi prostor, ki je nekoč že bil mesto množičnega druženja, še naprej ohranjal ta namen.« Po nedavno sprejetih prostorskih aktih je nov bazen, letno-zimski, načrtovan na območju Telovadnice Partizan in teniškega igrišča. »Ko bomo podrli bazen, bomo na območju med tribunskim nasipom in sedaj že bivšim bazenom zgradili garderobni objekt. Nogometaši namreč trenutno gostujejo v zabojnikih, atleti tako rekoč nimajo svojega prostora. Garderobni objekt bo narejen tako, da bo hkrati tudi tribuna, skladiščni in delavniški prostor za delavce ZIC-a, klubski prostor, v delu pa bo namenjen še gostinski dejavnosti.« Lopato za garderobni objekt naj bi zasadili že prihodnje leto. »Temu bo sledila izgradnja dodatne športne dvorane, ki bo sprostila zasedenost Telovadnice Partizan. Šele ko bo slednja sproščena, se bomo lotili letno-zimskega bazena.« Bazen so zgradili leta 1952 Po besedah sogovornikov so bazen začeli graditi še pred petdesetim letom, dokončan pa je bil leta 1952. Časopis Slovenski poročevalec je poleti 1952 vabil Ljubljančane na kolesarski izlet proti Vrhniki, kjer si bodo lahko ogledali Močilnik, Cankarjev spomenik, na koncu pa se bodo lahko osvežili v novozgrajenem bazenu. Sogovorniki so dejali, da so ga verjetno gradili po »nekih« načrtih, delo naj bi vodilo vrhniško gradbeno podjetje, še vedno pa je bilo v njegovo gradnjo vključenih veliko prostovoljcev. V prvih letih je bilo zgrajeno samo bazensko korito, torej brez ploščadi ob zgornjem robu bazena. Dostop v korito je bil s pomočjo lestve. Že od samega začetka so izkoriščali toplo vodo iz Furlanovih toplic, ki so na območju zdajšnjega Silika. Morda so toplo vodo na Mirkah poznali že Rimljani, kajti ledinsko ime za Mirke izhaja iz rimske besede »murus«, to je »zid«. Zdi se, da se tehnologija čiščenja vode od njegovega odprtja naprej ni veliko spremenila: dotok in odtok vode, brez filtriranja. A to za tisti čas ni bilo nič posebnega. Časopis Tedenska tribuna leta 1962 v svojem prispevku o bazenih po Sloveniji omenja tudi vrhniškega. Med drugim navaja, da v vsej državi ni podjetja, ki bi proizvajalo filtre za prečiščevanje vode. Sicer pa je bilo na bazenu vedno živahno: Berzo je z vozičkom prodajal sladoled, prve lučke pa je v ”poštarski torbi” prodajal Tominc, ki je delal v mlekarni. Nogometaš Rijeke Radaković je za stavo skočil oblečen v vodo (nogometna reprezentanca se je slučajno ustavila na Vrhniki), Jože Sikita, vrhniški baritonist, pa je zavit v šal pel operno arijo na skakalnici bazena. Šest veder klora na dan Dnevno se je s pritokom in odtokom vode zamenjalo premalo bazenske vode, da bi bila le-ta čista. Odsotnost filtrov se je kazala v bistrosti vode, ki so jo želeli povrniti z izdatnim kloriranjem (tudi modra galica) – po šest veder na dan. Navadno so klorirali zvečer. Glede čistosti vode so jo najslabše »odnesli« najgloblji deli bazena, kjer voda ni bila tako premešana kot v predelih z nižjo vodo. Otroci so plitki del bazena dobro prepljuskali, da je umazana voda počasi odtekala čez bazenski rob v odtočni kanal, v globokem delu pa tega ni bilo. Naš sogovornik je dejal, da je bila na globokem delu med fanti navada, da so po umazanih ploščicah na dnu ali steni bazena pisali sporočila, ki so jih lahko prebrali samo tisti, ki so se upali ali zmogli potopiti. Vodo so menjali po potrebi. Po navadi je bil potreben en dan, da je odtekla, dva dni pa, da se je bazen napolnil. Čigav bo bazen? Bazen je bil olimpijski, velikosti 50 x 18 metrov. V naslednjih letih po izgradnji so okoli njega zgradili ploščad, zaradi česar je postal dostop lažji, ponašala pa Notranjost bazena je bila za pnevmatska kladiva kar trd oreh. se je tudi s prijetno funkcionalnostjo za poležavanje. V prvih letih je bilo kar nekaj zapletov, kdo ga bo upravljal. Časnik Delo leta 1966 piše v članku Nikogaršnji bazen na Vrhniki, da ga trenutno nihče noče. Športne organizacije so dvignile roke od njega, češ da ga ne morejo vzdrževati, nadejale so se, da ga bo prevzela krajevna skupnost. Le-ta pa, tako pisec članka, že eno leto pripravlja program svojega delovanja, posledično pa tudi ne dobi pričakovanega denarja od vrhniških podjetij, ki so jo financirala. »Z malo dobre volje skupnega razumevanja in predvsem konkretnega dela, bi najbrž tudi vrhniški bazen končno dobil lastnika,« zaključuje avtor prispevka. Kakorkoli, na koncu je upravljanje z bazenom pristalo v rokah Športnega društva Partizan Vrhnika, ki je z njim opravljalo do vzpostavitve ZIC Vrhnika. V članku v Našem časopisu piše (l. 1985), da večjih vzdrževalnih naložb v bazen ni bilo do leta 1985. Tisto leto so na ploščadi okoli bazenskega roba položili asfalt, da je preprečil nadaljnje propadanje betonske plošče. Temeljito so prebarvali tudi notranjost – vedno so uporabljali odtenek »dural morska modra«. Večino del so opravili društveni prostovoljci, tudi barvanje, ki ga je izvedla kar vrhniška mladina. V zameno so fantje prejeli celoletno karto. Se je pa sem ter tja zgodila tudi kakšna nerodnost, kot na primer tedaj, ko se je po fantu polilo celo vedro barve in se skupaj odpravili do bazena so ga na koncu po neuspešnem in se skrivaj splazili čez mrečiščenju z razredčilom morali žo. Za voznika, ki očitno ni bil odpeljati v bolnišnico. vešč plavanja, je bil nočni obisk bazena zadnje, kar je v življenju Bazen usoden za Bolgara počel, saj je utonil. Vstop na bazen je bil mogoč samo z vstopnico, a za mlade fante ni bilo večje draži, kot Dober obisk V najboljših časih je bazen vstopiti neopazno čez ograjo. Zadovoljstvo, primerljivo z obiskalo tudi od 700 do 800 rabutanjem sadja, je bilo ne- ljudi na dan. Leta 1985 so na precenljivo. Bog ve, ali se je kaj primer beležili skoraj 8000 propodobnega pletlo po glavi tudi danih kart, kar pa je bilo še veBolgaru, ki je nekega poletnega dno manj kot pred letom 1973, dne v IUV pripeljal poln to- ko je bil poleg bazena tudi avvornjak neke robe. Naneslo je tokamp. »Do takrat je bil bazen tako, da je s svojo druščino noč preživel na Vrhniki. Ponoči so Začetek rušenja 69 let starega bazena Prizor iz triatlona leta 1991 priljubljeno shajališče večine Vrhničanov, saj jim je avtokamp omogočal stike s tujimi državljani, ne da bi zapuščali domači kraj. Tako zbliževanje je bilo nedvomno všeč tudi tujim turistom, saj so se na Vrhniko vračali tudi deset let zapored in tod preživeli nekaj tednov. Potem je prišlo leto 1974 in avtokamp je bil ukinjen, menda zaradi sanitarij,« piše v jesenski izdaji Našega časopisa leta 1985. zato je bil najgloblji del namenjen skakalcem v vodo, kar je bila svoj čas kar priljubljena športna disciplina. A število takih se je z leti manjšalo, zato je bila sredi osemdesetih resna razprava, da bi najgloblji del bazena zasuli. Tako ne bi samo zmanjšali globine, ampak bi tudi pridobili dodatne plavalne površine, ki so bile tedaj »rezervirane« za skakalce. No, na koncu ni bilo nič iz tega, so pa tedaj bazensko školjko v notranjosti Niso bili vsi za globok bazen obdali še z dodatnim vencem Bazen je imel kar strm padec, betona, ki je utrdil statiko in >> 6 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 7 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> Pomožni otroški bazen je ponujal veliko radosti najmlajšim. izboljšal njegovo neprepustnost. Pod bazenom je bil »bife«, katerega lastniki so se menjavali, a ne glede na to je to bil prostor, kjer se je vedno kaj dogajalo. Občinski proračun brez sredstev za bazen Konec devetdesetih let se je obisk bazena začel zmanjševati, hkrati pa so se začele povečevati sanitarno-zdravstvene zahteve tovrstnih objektov. Objekt bi bil potreben temeljite obnove, inšpekcija pa je prenehala gledati skozi prste in začela pisati kazni. Ob tehtanju smotrnosti obnove v senci slabega obiska se je na občini tehtnica odločitve prevesila v korist zaprtju bazena. Po letu 2006 tako v občinskem proračunu ni bilo več denarja za obratovanje bazena, kar je pomenilo, da je po 54 letih zaprl svoja vrata. Naslednje desetletje in pol je bil poleti več- krat kot prostor predvsem za kulturne in zabavne prireditve (kino, gledališča, koncerti), spodnje prostore pa so uporabljali športniki, deloma tudi kulturniki, preostali prostori pa so služili za skladišče ZIC-a. Sredi devetdesetih je bil bazen še poln. dandanes nekateri sprašujejo, vih toplic. zakaj niso omenjene vode upo- Gašper Tominc, foto: GT in rabili za ogrevanje Kulturnega arhiv Naš časopis centra, ki je streljaj od Furlano- Vabilo in poziv Topla voda samo za ogrevanje Bazen se je napajal iz Furlanovih toplic na Mirkah, kjer voda dosega okoli 22 stopinj in ima na sekundo okoli šest litrov pretoka. Občina je leta 2011 s pomočjo Term Snovik izvedla meritve vode, da bi jih mogoče uporabljali za termalne namene. Študija je pokazala, da voda ni primerna za balneologijo, lahko pa bi jo izkoristili za ogrevanje od 30 do 40 hiš. IUV je omenjeno vodo izdatno izkoriščala od sredine osemdesetih let naprej, da je prihranila pri strošku nakupa mazuta. Glede na to se Za oddajo predlogov za podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2021 – športnik Vrhnike za leto 2021 Vsem našim krajanom voščimo vesele božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja, uspeha in zadovoljstva. Še naprej se bomo trudili, da vam bomo prisluhnili in poskušali skupaj uresničevati zadane cilje. Srečno 2022! KS Vrhnika Breg KS Vrhnika Center KS Vrhnika Vas Očistili spomenik samostojnosti Vrhnika je prav imenitno obeležila 30. obletnico rojstva samostojne slovenske države. Ozirajoč se na postavljanje obeležij pa naravnost vzorno. Na Trojici je junija zaplapolala veličastna slovenska zastava, v parku samostojnosti je oktobra zrasel monumentalen spomenik samostojnosti, dotrajani pomnik pri Petrolu je zamenjal protitankovski tetraeder s spominsko ploščo, ki se mu je nekaj dni pozneje pridružil dvojček v Sinji Gorici. Nekje ob strani, kar malce pozabljen, pa je potrpežljivo čakal še en protitankovski tetraeder - pomnik odhodu zadnjega jugoslovanskega vojaka z ozemlja občine Vrhnika. Za bližnjo spominsko ploščo, ki ima sedaj domovanje na nekdanji stražarnici vojašnice 26. oktobra na Stari Vrhniki, so dosledno skrbeli veterani. Na pomnik iz leta 2001 onkraj ograje, znotraj »območja z omejenim gibanjem«, pa se je po odhodu Slovenske Vabilo Športna zveza Vrhnika poziva vsa društva, klube, organizacije in posameznike, da posredujejo predloge za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2021. Predloge je treba posredovati na obrazcih, ki jih lahko dobite v prostorih Športne zveze Vrhnika na podlagi predhodnega dogovora po telefonu 041 820 764 ali po e-pošti, če zanje zaprosite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail.com. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani: www.sportnazveza-vrhnika.si. Poleg tega je treba k predlogu priložiti tudi kopije dokazil o doseženih rezultatih (listine - priznanja, časopisni članki ipd). Prosimo, da vsi zainteresirani predloge pošljete na naslov: Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, p.p. 88, ali jih osebno dostavite na sedež zveze najpozneje do 31. januarja 2022. Upoštevajo se športni rezultati, doseženi v letu 2021. Posebej opozarjamo predlagatelje in zainteresirane, da Komisija za podelitev priznanj ne bo upoštevala vlog, ki bodo prispele po tem roku. Športna zveza Vrhnika Komisija za podelitev priznanj Obvestilo Spoštovane krajanke in krajani KS Verd Obveščamo vas, da bo izobešanje zastave in obveščanje v primeru smrti naših krajanov ter druga obveščanja potekalo na stavbi vojske skorajda pozabilo. V približno dostojnem stanju so ga vzdrževali redki posamezniki. Z ureditvijo tega območja, ob selitvi upravne enote Vrhnika in še posebej z odstranitvijo ograje, je borno stanje spomenika pričelo že pošteno bosti v oči. V začetku oktobra je ven- darle prišla vrsta tudi nanj. Prizadevni gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Vrhnika so tetraeder, betonsko ploščad in dostop temeljito očistili z visokotlačnim čistilcem. Kamnosek Rok Veit je saniral poškodbe na betonu, spodaj podpisani na kovinskih delih, sekretar O ZVVS Vrhnika Jožef Molk pa je obnovil tribarvnico. S skupnimi močmi smo dosegli, da je spomenik okroglo obletnico pričakal takšen, kot se za vrhniško občino spodobi. Damjan Debevec, Foto: DD gasilskega doma v Verdu, na naslovu Verd 100. Zaradi obnovitvenih del in zasebne lastnine objekta (lokacija nekdanje trgovine v Verdu) smo spremenili našo lokacijo obveščanja. Hvala za razumevanje. KS Verd 7 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 8 Petinštirideset zborničnih let Petinštirideset let je minilo od ustanovitve prve povojne obrtniške organizacije na Vrhniki, Obrtnega združenja, katerega naslednik je zdajšnja Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika. O snovanju, začetni podobi, preobrazbah, poti razvoja in pomenu za obrt ter podjetništvo se je s predsedniki pogovarjal Janez Gostiša. O položaju obrtnikov v sedemdesetih letih in o nastanku prve povojne obrtniške organizacije na Vrhniki je najprej spregovoril Andrej Ocepek, predsednik v letih 1977–1986 ter 1990–1996. »Obrtniki so bili še desetletja po koncu druge svetovne vojne nezaželeni. Niso bili sprejeti v koncept države delavcev in kmetov, ker so imeli zasebna sredstva za proizvodnjo, kot se je reklo. Zasebna lastina naj bi po volji države izginila. A se obrtniki niso dali. Začeli so se povezovati. Na Vrhniki so se najprej domogli do sekcije za gospodarstvo in kmetijstvo pri SZDL. V vrhniškem odboru sva bila Ivan Mole za vrhniško območje in jaz za borovniško. Posvetovali smo se s Cerkničani, kjer pa so že ustanovili obrtno združenje. Ustanovljen je bil iniciativni odbor za ustanovitev samostojnega društva – združenja. Prvi prostor za sestajanje smo poiskali v hiši nasproti Kotnika, nato nad nekdanjo Semenarno. Na ustanovni skupščini 22. junija 1976 se je v novonastalo združenje včlanilo 34 obrtnikov. Zbora se je udeležil tudi predsednik vrhniškega izvršnega sveta Krmavnar, a ,kot se je izkazalo, zato, da bi obrtniki podprli samoprispevek za daljnovod med Vrhniko in Logatcem! Prvi predsednik Združenja samostojnih obrtnikov Vrhnika je postal Vinko Janša. Kreditna banka Koper je ponudila kredite. To je bila za obrt velika novost, saj smo komaj deset let prej dobili zdravstveno zavarovanje, prej ga za obrtnike namreč ni bilo, kot ni bilo javnega pokojninskega zavarovanja. Vendar je banka zahtevala, da so prosilci za kredit povezani v neko organizacijo. Društvena povezanost je zadostovala. Zato je članstvo v združenju hitro rastlo. Hkrati je bil to znak, da je država začela rahljati primež, v katerem je dotlej stiskala obrtništvo. Po letu dni na čelu združenja je prvi predsednik Vinko Janša prosil za zamenjavo in tako sem začel svoj prvi mandat. V tistih prvih letih se je spreminjalo marsikaj. Leta 1979 je država sprejela zakon o združevanju samostojnih obrtnikov v obrtna združenja po občinah SR Slovenije. Tudi na Vrhniki smo ga formalno ustanovili, sicer kot naslednika že delujočega združenja. Člani so postali vsi obrtniki, gostinci in avtoprevozniki. Mi smo iz 6-odstotnega prispevka, ki so ga tedaj plačevali vsi zaposleni, dosegli, da so bila sredstva na voljo tudi obrtnikom. Ustanovili smo tudi samostojni sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev; druge občine osrednje Slovenije so se združile v območnega, ljubljanskega. Tedaj se je namreč od plač obvezno odvajal tudi 3-odstotni prispevek za izo- Predsedniki vrhniške obrtniške organizacije (z leve): Andrej Ocepek, Mladen Sumina, Andrej Markič, Marko Popit in Simon Hlebec. Foto: J. G. čeli smo izdajati obrtna dovoljenja (v letu 1995), sodelovati pri izdajanju prevozniških licenc … V vsem času delovanja smo imeli dobre strokovne sodelavce. Sprva je tajniške posle opravljala Ana Kobal, za njo Mojca Podvratnik, pa Suzana Potrebuješ. Od leta 2000 to delo zanesljivo vodi Adela Cankar. Od 1986. do 1990. je združenje vodil Pavel Vidmar.« Poimenovanja Zadovoljstvo in ples sta družila člane ob koncih leta. Eden od njih je bil pri Avsenikih. Foto: Zbornični arhiv braževanje delavcev. To nam je omogočilo, da smo lahko polovično zaposlili še eno delavko in s sredstvi sklada gospodarili tako, kot se nam je zdelo smotrno. Skrbeli smo za kulturno dejavnost: na zborih obrtnikov smo gostili gledališke predstave. Leta 1981 smo za večjo prepoznavnost obrti v kraju pripravili prvo razstavo obrti, leta 1985 v okviru tedna obrti pa drugo v Domu krajevne skupnosti. Na različne načine smo dokazovali, kaj vse obrtniki znamo in zmoremo. Čutili smo se povezane, želeli smo se povezovati. Udeleževali smo se obrtniških športnih iger. Leta 1981 smo tudi prvič pripravili srečanje upokojenih obrtnikov in na njem mojstru Žitku podelili prvo priznanje za življenjsko delo v obrti. Pozornost smo namenjali članicam ob njihovem prazniku; prenekatera je shranila čestitke z motivi uveljavljenih likovnikov Dominka, Mraka, Tomana … Posebno poglavje je predstavljalo povezovanje v t. im. usklajevalni odbor notranjskih obrtnih združenj od Vrhnike prek Logatca, Cerknice, Postojne, Ilirske Bistrice, Idrije do Propadajoča zgradba, ki so jo vrhniški obrtniki nadomestili z novim Domom obrtnikov. Foto: Zbornični arhiv Ajdovščine in Sežane. Organizirali smo posvetovanja, nanje vabili predstavnike občin, davčnih uprav, služb za zaposlovanje ... Precej let smo – zdaj eni, zdaj drugi – razpisovali in izvajali regijske športne igre, zimske, letne. V okviru tega odbora smo spodbudili tudi ustanovitev obrtniškega zbora Notranjska, na katerega sem posebej ponosen. Zbor še vedno deluje in še edini neposredno udejanja idejo o neformalnem povezovanju Notranjcev v širšem pojmovanju tega območja. Pridobili smo lastne poslovne prostore. odkupili smo staro hišo in zgradili svoj dom. Bilo je ogromno prostovoljnega dela, podarjene opreme. Bili smo kot ena družina. Srečevali smo se ob sredah na večer – in se še vedno. Ob domu morda še to: obrtniki so pred drugo svetovno vojno po nekaterih listinah sodeč postavili svoj dom ob sedanji Tržaški cesti, poleg CD. Poskušali smo ga pridobiti nazaj, a so nam v postopku denacionalizacije dopovedali, da je bil tisti dom last katoliških obrtniških delavcev in zbornica ni njihov pravni naslednik … Razvili smo svoj prapor. Za- Združenje samostojnih obrtnikov Vrhnika, ustanovni zbor 22. 6. 1976 Združenje samostojnih obrtnikov občine Vrhnika, odločba 26. 1. 1979 Obrtna zbornica Vrhnika, statut 23. 11. 1990, veljavnost od 1. 6. 1991 Območna obrtna zbornica Vrhnika, vpis v register pri OZS 24. 4. 1995 Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika, vpis v register pri OZS 16. 1. 2008 Mladen Sumina, predsednik v letih 1996 do 2006. O delovanju v desetletju svojega predsedovanja je povedal: »Zbornico sem prevzel v dobri kondiciji, če lahko tako rečem. Prevladovalo je pozitivno vzdušje. Zbornico smo videli kot inštitucijo, ki lahko vsakemu posebej pomaga, pomaga pa tudi sistemu. Nadaljevali smo z utečenimi aktivnostmi. Marsikatere so bile izvirne. Dotedanji predsednik Andrej je imel smisel za organizacijo, na nič ni pozabil, imel je dobre zamisli. Že on je imel ekipo, ki mu je stala ob strani. Od njih sem se marsičesa naučil. Denimo, od Ivana Moleta, ki je znal dobro in preudarno razmišljati in aktivno prispevati k razvoju zbornice. V našem času so se dogajale manifestacije velikega zadovoljstva: tudi po štirje avtobusi so odpeljali udeležence na prednovoletni ples, na katerem so nas zabavali vrhunski ansambli. Na skupščinah so v kulturnem programu nastopali dramski igralci. Izpeljali smo nekaj humanitarnih akcij: s prispevki obrtnikov smo tako zgradili in montirali dvigalo nekdanji članici in ji tako omogočili lažje gibanje. Veliko je bilo raznih oblik izobraževanja – računalniški tečaji in tečaji tujih jezikov, varstvo pri delu itn. Verjetno smo prvi med območnimi zbornicami izvedli seminar za pridobitev certifikata ISO 2000, ki sva ga dva tudi pridobila. Sodelovali smo na obrtniških športnih igrah Notranjske in Primorske in jih nekaj tudi organizirali. Precej je bilo pogovorov z občinskimi vodstvi. Skupaj z Občino Vrhnika smo začeli subvencionirati kratkoročne namenske kredite vrhniškim obrtnikom in podjetnikom. Danes to še funkcionira, uveljavilo pa se je tudi v navezi z Občino Borovnica. Večkrat sem poudarjal, da moramo mali podjetniki plačevati določene davke, ki jih velikim ni treba. Marsikaj smo premikali v pozitivno smer. Nisem razumel, da firme plačujejo komunalne dajatve, elektriko, vodo dražje kot posamezniki. Stvari so se sicer nekako uredile. V »mojem času« smo izvedli prvo večjo obnovo v domu. Obnovili smo sejno sobo. Ko sem odhajal, smo imeli prihranjen kar lep znesek neporabljenih sredstev v zavesti, da se znajo zgoditi težji časi, saj sem razumel, da bo prišlo do prostovoljnega članstva. Ni namreč vzdržno, da nekoga siliš v članstvo. Članstva v raznih združenjih in zbornicah naj bodo prostovoljna, združenja pa naj članstvu nudijo usluge, zaradi katerih bodo člani čutili potrebo po združevanju. Predsedniki in člani organov smo delali timsko in absolutno volontersko, brez slehernega nadomestila, z zavedanjem, da lahko kaj koristnega prispevamo svojemu stanovskemu združenju.« Med letoma 2006 in 2010 je >> 8 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 >> zbornico vodil Andrej Markič. »Še kot zaposlen sem bil pobudnik in potem prvi predsednik sindikata delavcev pri obrtnikih. Leta 1984 sem vzel obrt in bil v zbornici ves čas dejaven v športu, pri pohodih …, pa član upravnega odbora. Ko sem začel predsedovati, naj bi gradili nov dom. Tedanji vrhniški župan Rihar zbornici ni odobril izbrane lokacije v obrtni coni. Zato smo se odločili zgolj za obnovo prvega nadstropja obstoječe zgradbe. Izkazalo se je, da je bila odločitev prava, ker je zbornica kasneje res prešla na prostovoljno članstvo, zaradi česar pa se je številčnost občutno zmanjšala. Sicer je zbornica opravljala naloge, ki so ji bile dodeljene: izdajanje obrtnih dovoljenj, priprava dokumentacije za prevozniške licence, za prijave k mojstrskim izpitom … Morda naj omenim še, da je sindikat delavcev tedaj imel dve počitniški prikolici za letovanja.« likih vrhniških podjetij: LIKO, IUV. Obrtniki smo bili tedaj največji zaposlovalec v občini. Pol leta sem zbornico vodil kot podpredsednik, ker se je g. Markič upokojil in sem skladno s statutom prevzel vodstvo, ki se je nadaljevalo z rednim mandatom. V letu 2011 smo obeležili 35-letnico zbornice. Takrat je imela 680 članov, OZS pa 52 tisoč. Leta 2013 se je zgodil – jaz mu pravim vsiljeni – referendum o obveznem ali neobveznem članstvu. Ob pičli udeležbi je prevladala odločitev o neobveznem. Število članov je zatem pri nas upadlo za tretjino. Zaradi tega smo bili še bolj prepričani, da se je kot prava pokazala odločitev o obnovi sedanje zgradbe namesto gradnje nove. Nadaljevali smo z delom, ki je zbornici temeljno, vse bolj pa se je poleg izobraževanja uveljavljalo svetovanje. Marca 2011 smo bili zraven tudi na protestnem shodu slovenskih obrtnikov v Ljubljani, na katerem smo izražali svojo državljansko nepokorščino zaradi Marko Popit je zbornico vo- resnosti situacije v slovenskem dil v prelomnem času, od 2010 gospodarstvu. Delegaciji protestnikov je bilo obljubljeno, do 2014. »To je bil čas propadanja ve- da bodo poslanci v Državnem zboru predloge obrtnikov in malih podjetnikov za spremembo predpisov v čim večji meri podprli. Podobno je obljubil tudi predsednik vlade Borut Pahor. Zaradi danih obljub se je državljanska nepokorščina tudi končala.« Simon Hlebec, aktualni predsednik zbornice, od leta2014. »V zbornico sem prišel v upravni odbor, ki ga je vodil Mladen Sumina. Zbornica je bila dobro vodena. Vsi smo delali in delamo volontersko. Skoraj edino mesto, kjer se srečujemo, so večeri ob sredah. Članstvo nam je od uveljavitve prostovoljnosti padlo na 310 in zaradi upokojevanja še rahlo upada. Racionalizirali smo poslovanje, ukinili polovično zaposlenost druge sodelavke. S tem je bila ukinjena tudi e-VEM točka na zbornici. Ko so jo ukinili še na vrhniški upravni enoti, na Vrhniki VEM točke nekaj časa ni bilo. Na OOZ Vrhnika se je ponovno vzpostavila v letu 2016. Zadnja leta deluje pod nazivom SPOT točka. Z njo je zbornica pridobila sicer močno povečan obseg dela, a obenem postala lokalno stičišče informacijske in svetovalne Med prenovo prvega nadstropja Doma obrtnikov je zbornica poslovala v nekdanjem salonu IUV. V prenovljenih prostorih zdaj poteka večina zborničnega življenja in dela. Foto: Zbornični arhiv Izražanje državljanske nepokorščine pred skupščino, 2011. Foto: Zbornični arhiv Člani smo si ogledali tudi EXPO 2015 v Milanu. Foto: Zbornični arhiv dejavnosti za malo in mikro podjetništvo. Da bi bolj vključili tudi mlade v dogajanje na zbornici, smo vsak tretji četrtek v mesecu organizirali jutranje druženje ob kavi ali čaju. Na ta srečanja so začeli hoditi tudi nekateri člani, ki se sicer niso posluževali storitev zbornice, jutranji klepet s stanovskimi kolegi pa jim je bil dobrodošel. Korona je ta srečanja, žal, zaustavila. V mojem mandatu smo praznovali 40-letnico zbornice. S sofinanciranjem smo končno prišli do asfaltnega dostopa do zgradbe. Vsako leto pripravimo dva izleta, pomladanskega in jesenskega, pa smučanje. Uspešno sodelujemo v notranjsko-primorski regiji. Ob zadnjih volitvah smo pomladili upravni odbor. Junija prihodnje leto imamo nove volitve. Z njimi se izteče moj drugi mandat. Še vedno imamo rezervo in smo kljub krčenju številčnosti članstva finančno še nad vodo. Veliko našega članstva izgubimo zaradi selitev proizvodnje v druge občine. Morda bi bilo smiselno članarino deliti na del po domicilu in del po kraju opravljanja dejavnosti. Upamo, da bomo z novo cono pri Vidmarju v Sinji Gorici dobili tudi nove člane. Tako bomo še lažje opravljali svoje temeljno poslanstvo: podpora, suport malemu gospodarstvu.« GRADIMO SLOVENIJO #ZATE Ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter blagoslovljene božične praznike in srečno 2022 OO SDS Vrhnika Slovenska demokratska stranka Po dolgih letih vendarle asfaltno cestišče tudi v središču Vrhnike. Foto: Zbornični arhiv 9 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 10 Veseli december na Vrhniki Tudi letošnje decembrsko praznovanje je okrnil virus in z njim povezane omejitve. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je načrtoval bogat decembrski program, ki je v večji meri padel v vodo. Kljub temu pa drsališče obratuje (od 26. novembra dalje), športni park in Vrhnika sta okrašena s prazničnimi lučkami, najmlajši so se lahko na Sveti Trojici celo sre- Kanček veselega decembrskega na i še snežne padavine. Smučali z Miklavžem. Pot do tja so vzdušja je tako bil vendarle za- čarsko društvo Vrhnika je izpesi lahko razsvetljevali z baklami. gotovljen, temu pa so dale piko ljalo celo smučarski sejem, kjer Vsak dan je čas za sanje, za male in velike želje, za smeh in radost in veselje. Vsak dan pot naprej nas pelje, naj v letu 2022 izpolni vam vse skrite želje! je bilo mogoče ugodno kupiti rabljeno smučarsko opremo. Drsališče bo odrto do 9. januarja. Vabljeni na brezplačno drsanje. Spremljajte spletno stran in Facebook Visit Vrhnika, kjer bodo objavljene morebitne spremembe, če bo prišlo do omilitve ukrepov. (gt) Namera o oddaji poslovnega prostora v najem Zavod Ivana Cankarja Vrhnika oddaja prostore, kjer je do letošnjega poletja deloval fitnes. Namera o sklenitvi neposredne pogodbe za najem poslovnega prostora je objavljena na spletni strani visitvrhnika.si od 14. 12. 2021 naprej. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika 10 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 11 • Brezplačne Zaposleni komunale Vrhnika, želimo vsem lepe in mirne praznike ter vse dobro v letu 2022. Srečno 2022! Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d.o.o. Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Učna pomoč v skupni točki Vsak ponedeljek, torek in četrtek od 13.00 do 16.00 nudimo učno pomoč za osnovnošolce! Skupaj bomo reševali domače naloge, se učili in se vmes še malo nasmejali. Za sodelovanje pri učni pomoči se, prosim, predhodno prijavite prek naslednjega spletnega obrazca in navedite, da vaš otrok prihaja iz okolice Vrhnike: https://forms.gle/EQX8McZTvXtxAJHz5 Hišo okrasil z več kot deset tisoč lučkami Jan Zadravec z Vrhnike uživa v božičnih praznikih, predvsem v prazničnih svetlobnih okrasitvah. Pred tremi leti je naneslo, da je prvič okrasil domači dom, kar ga je tako navdušilo, da vsako leto nadgrajuje osvetlitev in postavitev različnih figur. »Tretjo zimo čisto sam krasim celo hišo z več kot 10.000 lučkami, kar znaša več kot 300 metrov lučk. Poleg tega postavim še veliko dodatkov, kot so sani, jeleni in napihljiv dvometrski snežak,« je povedal 23-letni Vrhničan. In zakaj se tako trudi? »Če enostavno odgovorim, rad vidim božično vzdušje v zraku ter rad imam, ko ljudje hodijo mimo in se ustavijo ter občudujejo prelep splet svetlobe in v tistem trenutku pozabijo na vse slabe stvari. Pozimi se zelo skrajša dan in posledica je, da so ljudje hitreje slabe volje, zato jih rad razveselim z nečim ma- delavnice, tečaji in predavanja PONEDELJEK: – 9.00–11.00: kvačkarija – 13.00–16.00: učna pomoč – 16.00–17.00: bralno ustvarjalne urice TOREK: – 13.00–16.00: učna pomoč – 11. 1. 2022 ob 18.00: Bralni klub Argo – pogovori o knjigi SREDA: – 10.00–11.00: pogovorna skupina za mlade mamice – 17.00–18.00: nadaljevalna skupina španščine ČETRTEK: – 13.00–16.00: učna pomoč gičnim in jim dam malo več veselja.« Ko je letos obešal lučke in so otroci tekali mimo, so se ustavljali, gledali Božička in govorili: »Ooo, Božiček!« To mu daje energijo, radost in zadovoljstvo, da se bo tudi v prihodnje trudil z novoletnim okraševanjem. »Upam, da bom vsako leto nekoliko povečal obseg okrasitve, sem pa glede nato, da je zdaj tretje leto, zelo zadovoljen s tem, kar mi je uspelo,« je še povedal sogovornik. (gt) PETEK: Ob petkih bo druženje potekalo predvidoma vsak drugi teden, in sicer od 15.00 do 17.00. Aktivnosti bodo različne: od ustvarjalnih delavnic in izvajanja poskusov do igranja družabnih iger. Za več informacij o izvajanju občasnega druženja ob petkih spremljajte našo stran na Facebooku, VGC Skupna točka. Trikraljevska akcija 2022 Za dodatno podporo, pogovor in informacije smo dosegljivi na telefonu in na e-naslovu: vgcvrhnika@gmail.com; TEL: 064 259 033 Trikraljevska akcija in obisk Svetih ki uresničujejo projekte za pomoč času, predvidoma med 9. in 13. Vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00 poteka SKUPNA KVAČKARIJA – ustvarjalna skupina za začetnike in izkušene kvačkarje. Za več informacij in prijave smo dosegljivi na naš telefon ali e-naslov. treh kraljev po domovih že vrsto let prinaša veselje in blagoslov po družinah in v župnijo. Zbrane prispevke akcije namenimo našim misijonarjem, otrokom in mladim v misijonskih deželah. Sveti trije kralji bodo obiskovali domove 8. 1. 2022 v dopoldanskem uro. Če ste pri akciji sodelovali že lani, se za obisk Svetih treh kraljev ni treba ponovno prijaviti. Če pa vas še niso obiskali in želite sodelovati v tej akciji, vas prosimo, da se prijavite na elektronski naslov (skvo.vrhnika1@gmail. com) tako, da nam sporočite vaš priimek, naslov in telefonsko številko. Prijava je mogoča do 1. 1. 2022. Vrhniški skavti Vsak ponedeljek od 16.00 do 17.00: PROGRAM RASTEMO SKUPAJ (delavnice za predšolske otroke in njihove starše): USTVARJALNE URICE Z IRENO; prijave na vgcvrhnika@gmail.com V torek, 11. 1. 2022, ob 18.00 bodo v prostorih VGC Skupna točka Vrhnika v sklopu BRALNEGA KLUBA ARGO VRHNIKA potekali POGOVORI O LJUBEZENSKO-ZGODOVINSKEM ROMANU: Bernhard Schlink: Olga. Vljudno vabljeni! Prijave na: bralniklub.argo@gmail.com Miklavževanje v Podlipi Letos so v Podlipi zaradi ukrepov naredili spremembo in organizirali »drive-in miklavževanje«. Naredili so poligon, po katerem so se vozila peljala najprej mimo pekla, na koncu so prišli do angela in Miklavža, ki je voščil vesele praznike in dal darilo. Idejni vodja za celoten dogodek je Johan Cankar z ekipo mladine iz Podlipe. Skupaj s KUD Podlipa Smrečje in krajevno skupnostjo so ustvarili čarobno doživetje, v katerem so uživali tudi starši. Letos so ponovno posneli tudi kratek film, ki ga najdete na Youtubu z naslovom: Miklavž, parkeljna in poredna otroka (2021). (gt) 11 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 12 Jaka Petek, agencija Svet Real »Številnim Slovencem in Slovenkam smo pomagali, da so si našli apartma v hrvaški Istri« Pogovarjali smo se z Jako Petkom, vodjo nepremičninske agencije Svet Real, ki je začela pred 25 leti na Vrhniki, do danes pa so pomagali več kot tisočim strankam, tako fizičnim kot pravnim osebam. Pravi, da je v zadnjih letih ponovno opaziti porast povpraševanja po nepremičninah predvsem zaradi zgodovinsko ugodnih stanovanjskih posojil, ki jih nudijo komercialne banke. Kakšno leto je za vami? Za nami je zelo uspešno leto, lahko rečem, da smo dosegli vse zastavljene cilje. Letos smo podvojili število agentov, ki delujejo v našem podjetju. Tako imamo sedaj znotraj podjetja ločen oddelek za stanovanjske nepremičnine in ločen oddelek za poslovne nepremičnine. Zelo pa smo ponosni, da nam je uspel prodor na hrvaški trg. Od maja dalje smo številnim Slovencem in Slovenkam pomagali, da so si našli apartma v hrvaški Istri. Sodelovanje s hrvaško nepremičninsko agencijo Premium nekretnine se je izkazalo kot zelo dobro za obe strani. zgoraj navedenih razlogov. V naši agenciji se dnevno srečujemo s tovrstnimi strankami, ki z našo pomočjo uspešno plasirajo saj bodo tako hitreje našli pri- svoja presežna sredstva v nepremičnine. merno nepremičnino. Kakšno pa je trenutno stanje na nepremičninskem trgu? Je dovolj ponudbe ali je več povpraševanja? Na kaj naj ljudje pazijo, ko se odločajo za nepremičnino? Kako naj se lotijo takšnega projekta? Nepremičnina je odlična nalož- Trenutno povpraševanje presega ponudbo. Predvsem je na našem tržišču manjša ponudba kakovostnih hiš in stanovanj. Tudi sami opažamo, da ko se v naši ponudbi pojavi »prava nepremičnina« je načeloma prodana v parih dneh. Vsem, ki iščejo nepremičnino za nakup, priporočam, da si najdejo dobrega nepremičninskega agenta, -20% tisk Je lahko nepremičnina tudi naložba? Kaj svetujete? ba iz dveh vidikov. Prvi vidik je, da imamo varno naloženo svoje premoženje. Drugi pa, da nam to premoženje dodatni prihodek, ki ni tako majhen. Vse ostale naložbe (borza, skladi) že nekaj časa ne dosegajo ravni donosov nepremičninskih naložb. Priporočamo, da ljudje presežna sredstva plasirajo v nepremičnine ravno zaradi -10% barve in tonerji gaming program gsm dodatki ZIMSKI Storitve vam blizu VRTNARIJA 3, VRHNIKA TEL: 070 26 44 44 Vsakemu bi svetoval, da se bodisi pri nakupu bodisi pri prodaji odloči za izpeljavo posla preko naše nepremičninske agencije. Pri izbiri nepremičninske agencije mora biti stranka še posebej previdna, priporočam da izberejo agencijo, ki ima izkušene nepremičninske agente in dolgoletno prisotnost na slovenskem trgu. V večini ljudje naložbeno nepremičnino ku- pujejo iz prihrankov, zato mora nepremičninska transakcija potekati zanesljivo in brez kakršnihkoli težav. To pa stranka doseže na način, da izbere tako nepremičninsko agencijo, kot sem jo omenil v začetku odgovora. Ali tudi vi kupujete nepremičnine kot naložbo? Seveda! Stalno imamo namenjena lastna sredstva za nakup nepremičnin, ki nam služijo kot naložbe. Dnevno se srečujemo s ponudo, ki nam jo pošiljajo stranke, odločamo pa se za nakupe predvsem za nepremičnine v okolici Ljubljane. Kupujemo hiše, stanovanja, zemljišča, sobe, poslovne prostore in ostalo. Se pravi, da kupujemo Hvala za zaupanje in lepe praznike! www.molek.si širok spekter nepremičnin. Kupujejo tudi nepremičnine potrebne obnove, ki jih nato sami obnovimo in prodamo svojim strankam. Vedno pa zagotavljamo hitro plačilo in ureditev dokumentacije pri odkupu nepremičnine. Vi imate kar bogato ponudbo nepremičnin, kajne? To drži, na trgu imamo 25-letno tradicijo, zato nam stranke zaupajo. Stranke pa so zadovoljne z našo storitvijo, zato se konstantno vračajo. Tako velik del naše aktualne ponudbe predstavljajo nepremičnine strank, s katerimi smo sodelovali že v preteklosti. (gt, foto: arhiv podjetja) 12 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 13 Srečanje članic GZ Vrhnika Končno je prišel ta čas. Trenutek, ko smo se lahko spet srečale v živo in si izmenjale izkušnje preteklih dveh let, ko so bila druženja v precejšnji meri omejena. Zraven pa se še izobraževale in širile obzorja svojega znanja. Epidemija nam je dala ravno toliko prostora, da smo lahko izvedle redno letno srečanje članic Gasilske zveze Vrhnika. Naše druženje se je odvijalo v prostorih PGD Log. Prvi del je bil namenjen predstavitvi enote reševalnih psov. Predstavniki Športno kinološkega društva Logatec so nas pod vodstvom ge. Jasne Šporar seznanili z značilnostmi in specifikami urjenja reševalnih psov. Izvedele smo, da so za reševalnega psa najbolj primerni aktivni psi, ki imajo željo po delu in sodelovanju, imajo radi ljudi, hrano in/ali igrače. Skupinski treningi potekajo dvakrat tedensko, kar pa za uspešno šolanje še zdaleč ni dovolj. Psi se urijo na treningih poslušnosti in premagovanja ovir ter na treningih iskanja pogrešane osebe. Vaditelji so nam teoretično in praktično predstavili dva načina iskanja pogrešane osebe. Pri klasičnem iskanju psi pregledujejo teren in iščejo človeški vonj na splošno. Pri t. i. mantrailingu pa psi sledijo specifični vonj. Pred iskanjem povohajo osebni predmet pogrešane osebe in iščejo le ta dotični vonj. Sledil je prikaz iskanja in reševanja ponesrečenca iz ruševin. Na koncu pa seveda nagrada za vse sodelujoče pse – priboljšek in igrača. Drugi del srečanja je bil namenjen projektu Ustvarimo reševalni pas. Ustanovitelj zavoda, Anže Albreht nas je seznanil z vzroki in nastankom idejne zasnove projekta. Kot zdravstveni reševalec in prostovoljni gasilec se je v preteklosti prevečkrat znašel na nujni vožnji in obstal v zastoju. Leta 2013 mu je med reševanjem na eni od avtomobilskih nesreč na avtocesti prekipelo. Odločil se je, da naredi korak naprej. Lotil se je intenzivnega ozaveščanja voznikov in voznic, kako pravilno reagirati ob prometnem zastoju na avtocesti. Njegovo delovanje se je začelo preko socialnih omrežij, kasneje pa preko DARSa in drugih medijev. Na njegovo pobudo je prišlo do sprememb v zakonodaji, ki pokriva področje pravil v cestnem prometu. Nastal je spremenjen 30. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), 14. odstavek, ki pravi: V primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se usta- vljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas. Gasilke smo skupaj z Anžetom ugotovile, da se je ideja »Ustvarimo reševalni pas« začela uveljavljati v praksi. Na avtocestah vse pogosteje vidimo pravilno postavljena vozila. Včasih (še vedno prevečkrat) pa se najde kdo, ki pravilo ignorira in posledično zapira ter otežuje pot reševalnim vozilom. Izobraževalni del smo zaokrožile s pogostitvijo in klepetom na Covid razdalji. Na tem mestu se zahvaljujem gostiteljskemu PGD Log, ki nas je prijazno ZŠAM Vrhnika prejel bronasti znak Policije za sodelovanje pomebne dejavnike tveganega vedenja v prometu; tu pa se vključi združenje, ki s preventivnimi aktivnostmi opozarja na cestne pasti. Prejeti znak dokazuje in potrjuje, da je naše prostovoljno delo prepoznala tudi Policija. Predsednik ZŠAM Vrhnika je izrazil željo po še tesnejšem sodelovanju in povezovanju s Policijo v prihodnje, predvsem v skupnih prometnopreventivnih akcijah, ki potekajo pod okriljem Javne agencije republike Slovenje za varnost prometa (AVP), Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) in pri samostojnih akcijah, ki jih izvaja združenje. Ob prejetem bronastem znaku Policije za sodelovaNaše prometno preventivno delo je opaziti ne aktivnosti na Vrhniki in nje se zahvaljujemo predlagatelju, PP Vrhnika in Minitudi v času epidemije, naš trud in predanost tudi zunaj meja naše občine. strstvu za notranje zadeve S svojim delom članice in našemu poslanstvu so prepoznali policisti na člani aktivno pripomorejo za izkazano zaupanje. Policijski postaji Vrhnika. k prometno preventivne- Še naprej bomo delovali v mu izobraževanju otrok in skladu z našim sloganom: S Naš predsednik, Franjo dimir Adam, je v nagovoru odraslih v vseh segmentih skupnimi močmi se promeČretnik, je v imenu ZŠAM ob predaji poudaril stalno družbe, s čimer se širi tudi tna preventiva gradi. Vrhnika prejel bronasti znak pripravljenost aktivnih čla- ozaveščenost pri ljudeh. Policije za sodelovanje. Ko- nov, ki se predano vključuAnita Čretnik, V času stalnega hitenja in mandir PP Vrhnika, g. Vla- jejo v prometno preventiv- nervoze ljudje spregledamo tajnica ZŠAM Vrhnika sprejelo in poskrbelo za naše udobje. svoje znanje in izkušnje. Blagodejno je Hvala GZ Vrhnika za podporo, pomoč bilo spet priti skupaj. Naslednje leto in pogostitev. Predvsem pa hvala eno- ponovimo. Andreja Lenarčič ti reševalnih psov in Anžetu, da so se odzvali našemu vabilu in z nami delili Leto za letom se nekaj zgodi, staro premine, novo vzbuhti. Vse doživeto potone v spomine, za nove izkušnje ponuja skomine. Naj leto 2022 dobre zgodbe bo vir, bogatih izkušenj, prinese naj mir. Domovi naj vaši varno stojijo, nesreče, nezgode stran odletijo. Vse dobro napolni naj vaše srce, toplina, ljubezen in blagostanje naj z vami žive. Bevški gasilci želimo še to, da vsak trenutek v letu vam bo prijetno, lepo. Srečno 2022! UO PGD Bevke »Zdaj staro leto tiho se poslavlja in novo zopet je v gosteh. Veselje, zdravje, srečo in uspehov polno naj podarja v naslednjih 365-ih dneh.« Miren božič ter zdravo, uspešno in zadovoljno novo leto 2022 voščim članicam, članom ZŠAM Vrhnika ter občankam in občanom. Naj bo prihajajoče leto mirno, predvsem pa trezno in z resnostjo za volan! Naj nam bo vodilo slogan Aktivni za varnost v prometu!! Bodimo previdni in se zavedajmo, da na cesti nismo sami. Srečno vožnjo! Srečno 2022! Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik 13 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 14 Gasilska kronika PGD DG-LB v letu 2021 Novo gasilsko vozilo GVM-1 Petega decembra obeležujemo svetovni dan prostovoljstvafilantropije. V Sloveniji delujejo številni prostovoljci. zaščite. Gasilstvo v Sloveniji je organizirano s poklicnimi enotami in v večinskem delu s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Ravno slednji so najštevilčnejši »filantropi« v naši domovini. Gasilci na Drenovem Griču bomo kmalu obeležili stoletnico delovanja. Naši predniki so v kraju, ki je v letu 1924 štel le nekaj deset hiš, ustanovili gasilsko društvo. Skozi burno zgodovino so skrbeli za našo varnost in predstavljali hrbteni- Mladinska ekipa državnih prvakov co dogajanja v kraju. Na začetku so poskrbeli za osnovne pogoje delovanja. Zgradili so nov gasilski dom in kupili motorno brizgalno. Vseskozi so skrbeli za svoje članstvo. Njihovo tradicijo skrbno negujemo tudi njihovi sodobniki. Gasilci pogosto rečemo, da smo kot ena družina. Znotraj naše organizacije delujejo tako mladi kot starejši člani. Tisti, na vrhuncu svojih moči, skrbijo za operativne na- lahko slovesno obeležili nakup mladinci so uspešno končali teloge; mentorji vzgajajo mlade novega vozila. čaj za pripravnika, trenutno pet nadobudne gasilce, starejši pa Epidemija ni zarezala samo naših članov nadaljuje usposaobičajno poskrbijo za številne v slovesnosti. Tako smo tudi bljanje za operativnega gasilca. logistične (»hišna dela«) naloge. letos morali prekiniti tradicijo Leto, ki se poslavlja, nam je V okviru obeležitve bližajoče vsakoletne gasilske veselice v prineslo številne preizkušnje. Med njimi so tudi gasilci, ki se stoletnice društva smo se kraju, ki nam je prinesla velik Epidemija nam je onemogočila predstavljajo hrbtenico Civilne drenovški gasilci v preteklem delež lastnih sredstev. Kljub običajne socialne stike. Skozi zaščite v RS. Že od leta 1869 letu odločili za nakup novega vsemu pa smo skrbeli za opera- zgodovino smo gasilci dokazogasilci skrbimo za požarno sodobnega vozila za prevoz tivno pripravljenost naših čla- vali, da smo se vedno pripra»obrambo« in številne druge moštva GVM-1. Kljub težavam nov. Naše gasilske tekmovalne vljeni soočiti z novimi težavami. aktivnosti na področju civilne z dobavami avtomobilske indu- ekipe so se udeležile državnega Na srečo smo letos posredovali strije, je novo sodobno vozilo v tekmovanja v Celju. Med njimi na zgolj štirih intervencijah. Vse naši garaži. Ob tem se gasilci za- moramo posebej omeniti mla- intervencije so bile opravljene hvaljujemo Občini Vrhnika in dinsko ekipo, ki je osvojila na- varno in brez poškodb naših GZ Vrhnika, ki sta poskrbeli za slov državnih prvakov in se članov.   levji delež financiranja novega bo naslednje leto potegovala za Tako kot ob koncu preteklevozila. Še posebna zahvala gre četrti zaporedni nastop na ga- ga leta vam bomo tudi letos za vam krajanom in krajankam KS silski olimpijadi. Udeležili smo praznik neodvisnosti in enoDrenov Grič - Lesno Brdo, ki se tekmovanja za pokal Red tnosti v vaše poštne nabiralnike ste s prostovoljnimi prispevki Bull 400 na velikanko v Planici. dostavili tradicionalni koledar. omogočili nakup novega vozila. Organizirali smo tradicional- Priložene položnice vam bodo Tako ste vsi vi postali prosto- no kolesarijado od Drenovega omogočile ostati naš podporkučmo da sem bil tak kakor bi prišu z ledenih voljci, ki podpirate gasilsko or- Griča do Novigrada. Prvič letos nik. Gasilci PGD Drenov GričNadaljujemo z objavo dnevnika Antona Mehleta, vojaka avstro-ogrske krajev tam od severnega tečaja če bi me takega ganizacijo. Vrednost novega vo- je sedem operativnih članov -Lesno Brdo vam želimo vesele videli tam pri nas bi vsi bežali ker bi mislili da gre zila presega 70.000€. Društvo je opravilo poseben športni pod- božične praznike, v prihajajovojske, ki ga je pisal v času ruskega medved. moralo zagotoviti nekaj več kot vig. Od Ankarana do Trente so čem letu 2022 veliko zdravja in ujetništva. Besedilo ni lektorirano. Hrano sem imu pozimi dobro če ni bil post je 20.000€. Trenutne epidemiolo- kolesarili, po prevoženih 160 da bi epidemija čim prej minila. biv vsaki dan boršč z mesom črnega kruha nisem ške razmere nam ne omogoča- kilometrih pa so se povzpeli Str.38 vidu bilo je belega dovol mnogokrat so mi dali še jo slovesnega prevzema novega do cilja na vrhu našega očaka SREČNO 2022! Zdaj se je 6 tedenski strogi post nehav zdaj je kaj posebej za prigriznit z besedami na Anton kuTriglava. Vse to so opravili v vozila. Srčno upamo, da bomo v bilo spet mesa kakor po domače pri šintarju po- šaj Bog ve kako se našim po prihodnjem letu skupaj z vami pičlih osemnajstih urah.   Naši sebno okusnih jedi kakor pri nas ne znajo napraviti pa mislu sem si hvala Bogu da je tako. Zdaj se Str.41 je začel praznik ki je trajal 14 dni do krščenja. (to svetu godi morda bodo Bog in dobri ljudje pa je treh kraljev) našim kje povrnili tako da so me zredli in so se Na novega leta dan so spet hodili po hišah fan- tovariši smejali in rekli kmalo boš tak ko Šmarski tiči in deklice s seboj so nosili vsak culo pšenice Tehan. v hiši so jo posipali in spevali: Rasti žito i pšenicu Za Siderom in Vasiljam so silno žalovali zmeraj i.t.d. Na Policijski upravi Ljubljana opažajo koristijo drugi storilci in v času pogovora vstoso pričakovali od njih kakega pisanja dasi so vsi pijo v hišo, pregledajo notranjost in odtujijo v Na treh kraljev dan zjutraj so se odpeljali v cer- govorili da že počivata tam na bojnem polju tega pojav drznih tatvin iz stanovanjskih večini primerov denar ter nakit. Storilci kraj ku tam je šu Batjuška z verniki do hiš, ki jih storilci opravljajo na nikakor niso verjeli. nato zapustijo hišo, tisti, ki je zamotil žrtev, pa Kakor je v Rusiji sploh mnogo babjevernosti zelo prefinjen in pretkan način, se vljudno poslovi in zapusti kraj. Največkrat Str.39 tako je bilo tudi pri mojem gospodarju vozili so oškodovance pa zavedejo do take se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi bližne reke po imenu Voljčja blagoslovit vodo se do kake stare babe da jim povedala kje so njih mere, da preteče kar nekaj časa, zapustijo. potem so jo ljudje natočili v lonce in flaše in jo sinovi vselej so se vrnili veseli nazaj »Občanom tako svetujemo, da imajo domu pripeljali. Doma nismo smeli pret jesti da preden ugotovijo, da so bili okradeni. osebe, ki so prišle do njih nenapovedano, so pripeljali blag.vodo ktere so vsakemu par žlic Str.42 natočili da je spil potem šele je smel jesti ker jih »O omenjenih dogodkih smo že večkrat po- ves čas pod nadzorom in jih brez potrebe ker jim je rekla da sta oba živa v Avstriji v vjedolgo s cerkve ni bilo seveda jast nisem čakal in tništvu eden da bo pisal čez 10 dni a drugi čez ročali tudi v medijih, vendar opažamo da so ne vabijo v prostore. Vedno naj zaklenejo sem se že pred pošteno najedu. ljudje še vedno premalo previdni ali pozorni hišo, ko jo zapustijo, ključ pa naj vzamejo mesec, želno so potem čakali tega obroka preZdaj so bili Božični prazniki končani dnevi so teklo je 10 dni preteklo mesec ali pisma ni bilo do neznancev, ki prihajajo na njihove domove s seboj, pa če tudi »stopijo samo za vonam potekali dalje gospodarji so bili z nami za- od nobenga. Potem so spet zvedli da je v mestu in jih ogovorijo. Žrtve pa so predvsem starejši gal«. Ob tem pa naj bodo pozorni na vidovolni ker smo imeli pri živini in po dvorišču Pavlovgrad neki stari žid kteri je silno kunšten občani,« so sporočili iz PU Ljubljana. Storilci dez oseb (oblačila, govor, posebnosti) ter vse v lepem redu Čukov je vse sam komandirav naložijo se na voz žrtev zamotijo s pogovorom (bodisi da so ser- vozilo, s katerim so se pripeljali (znamko, in je bil kakor viserji, bodisi da so prišli odkupit staro železo, barvo, tip in reg. št. vozila).« in hajd do njega in spet jim je povedav da sta Če kljub previdnosti postanejo žrtev kazniveda prihajajo iz elektro službe in si ogleduježiva in jim povedal čas kdaj bota pisala bili so spet Str.40 ga dejanja, priporočamo, da takoj obvestijo Polijo teren, kje bi postavili nove daljnovode, da potolaženi prišu je določeni čas ali pisma ni bilo gospodar pri hiši. cijo na št. 113 ali najbližjo policijsko postajo. PP bodo opravljali sanacijo odtokov itn.) in jih tako od nobenga. Kadar je potegnila silna burja obleku sem Vrhnika je letos obravnavala že sedem primerov zvabijo iz hiše ali od hiše, tako da je nimajo več Se nadaljuje. gospodarjav stari kožuh in djav na glavo veliko pod nadzorom. Takrat njihovo odsotnost iz- drznih tatvin. (gt) Dnevnik iz ruskega ujetništva Pojavljajo se drzne tatvine, zato pozor! 14 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 15 Izkustveno spoznavanje preteklosti Vrhnike Vabilo Bralni klub Argo Vrhnika Ivana Cankarja, kjer smo spoznali življenje v času Cankarjevega življenja. Čas smo preživeli tudi na Trojici, kamor je zahajal Ivan, in si tam privoščili prave vrhniške štruklje. Celodnevni izlet smo preživeli na Planini nad Vrhniko, kjer smo videli Ljubljano, proti kateri je v mladosti pogledoval Ivan Cankar. Učili smo se ročnih spretnosti kvačkanja. Skupaj z ekipo Wolflow smo se naučili čarobnega vozličkanja in ustvarjali prelepe makrameje ter tako urili naše prste in možgane. Sami smo si naredili tudi recikliran papir in sedaj se že veselimo prazničnega ustvarjanja, ko bomo iz njega naredili voščilnice in jih razposlali nam ljubim osebam. Zamesili smo tudi svoj kruh in ugotovili, da je najboljši. Za nami je izkustven mesec, poln novih doživetij in predvsem veliko svežega zraka in vsakodnevnih zunanjih aktivnosti. V DECEMBRU PREBIRAMO KNJIGO BERNHARD SCHLINK: OLGA Ljubezensko-zgodovinski roman Olga sprva deluje kot klasični zgodovinski roman, ki ga je pisatelj naslikal na ozadje preteklosti svoje države, s katero se je soočil tudi v izjemno uspešnem romanu Bralec. Kmalu se izkaže, da tempo romana narekuje prebrisan avtor, ki je vseskozi korak pred bralci. Če k temu dodamo še kanček napetosti, v kateri nas Schlink drži vse do konca romana, je delo vsekakor vredno prebrati. O knjigi se bomo pogovarjali na srečanju v TOREK, 11. 1. 2022, ob 18.00. Srečanje bo v prostorih Večgeneracijskega centra Skupna točka, Cankarjev trg 4 Vrhnika, v skladu s tedaj veljavnimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ter prek spletne platforme ZOOM. Prijave sprejemamo na elektronski naslov bralniklub.argo@gmail.com Vljudno vabljeni! Želimo vam vesele Božične praznike in srečno Novo Leto 2022 NK Dren Vrhnika WWW.NKDREN-VRHNIKA.SI INFO@NKDREN-VRHNIKA.SI 051 211 333 P R E J E L I V novembru smo spoznavali preteklost, ki se je dogajala poleg nam zelo ljube reke Ljubljanice. V Muzeju moja Ljubljanica smo spoznali dediščino reke Ljubljanice in okolico Vrhnike skozi čas. Obiskali smo tudi hišo S M O Za zdravo okolje z županom – naprej! Povzela bom pripovedko, ki jo najbrž poznate vsi. Car Trajan je imel roge na glavi…, njegov frizer pa hudo psihično težavo, ker tega ni smel nikomur povedati. Da bi si olajšal dušo, je izkopal na barju jamico. Vanjo je zašepetal skrivnost. Trstičje, ki je zraslo na tistem mestu, je šepetalo: »Car Trajan ima roge na glavi.« Mimo Kemisa in komunale pospešim na naš konec Barja, spešim, ker tam okrog vedno smrdi po smeteh, in kaj se mi zgodi? Trstičje šepeta: »Od Vzhoda prihaja k nam most čudovit, če občina Kemisu neha težit.« Je mogoče, da mi vrhniški smradovi povzročajo blodne prisluhe? Je mogoče, da bi kak moj someščan ali someščanka vedel čudno skrivnost in jo zaupal zemljici? Kakorkoli že, verz mi ne da miru, zato razvozlavam uganko. Z Vzhoda ….? Z Bližnjega vzhoda bojo kmalu prišli sv. Trije kralji. S Srednjega vzhoda prihajajo nesrečniki. A ne eno ne drugo nima zveze ne z mostovi ne z občino. Povezava Vzhod – Kemis? Mogoče pa je mišljen Daljni vzhod? A še vedno …, kaj ima Vzhod opraviti z občino? Sklenila sem, da spišem pismo našemu županu, gospodu Cukjatiju. Že večkrat poprej sem se pripravila k pisanju, ki bi združevalo pohvalo njegovega dela s kritičnim vprašanjem. Tukaj je to pismo. Taram-traram, najprej pohvala: imenitno je, kar ste, gospod župan, naredili za mlade na področju športa. Res ste ogromno premaknili. Pripomogli ste k bolj zdravemu, kakovostnemu preživljanju prostega časa na prostem. V času epidemije je druženje otrok različnih starosti še toliko bolj pomembno. Vesela in ponosna sem, kadarkoli grem mimo kolesarske ploščadi pred Vrtnarijo. »Hej, Vrhnika, pametno mesto, mar ji je najmlajših!« si rečem. Razočarana pa sem, kadarkoli na Vrhniki smrdi. Saj ste, gospod župan, ker ste bili izvoljeni prav zato, ker je znana vaša okoljska osveščenost. Ne samo v izjavah, tudi v dejanjih ste se izkazali poprej, ko še niste županovali. Toliko več pričakujemo od vas sedaj, ko imate v rokah moč in veliko velikih informacij. Zato bom v naslednji številki težko čakala dvoje vaših odgovorov: Kje smo Vrhničanke in Vrhničani na poti k manj smrdljivemu ozračju? In kje smo obtičali s Kemisom? Ne nazadnje je svoj podpis proti Kemisu na Vrhniki oddalo pred štirimi leti spoštljivo število občank in občanov. Vnaprej hvala. Slavica Remškar, CI EKOVRH Odgovor na zastavljeni vprašanji Kje smo Vrhničanke in Vrhničani na poti k manj smrdljivemu ozračju? Res je, da sem bil že pred volitvami aktiven pri boju zoper smrad. Konec koncev sem prvi sosed kompostarne Rosa in dobro vem, kako se nam je bivanjsko okolje poslabšalo z njihovim prihodom v našo občino okoli leta 2010. Zaradi moje osebne angažiranosti so me celo tožili in leta 2019 na sodišču tudi izgubili. V času županovanja se moja dejavnost ni zmanjšala. Delamo vse, kar je v rokah in moči občine. S sprejemom OPN-ja smo, na primer, prepovedali umeščanje novih predelovalnih obratov v naši občini - od novih kompostarn do asfaltnih baz. Pri reševanju starih zgodb pa imamo težje delo. Ko podjetje enkrat pridobi okoljevarstveno dovoljenje, mu ga občina ne more odvzeti. To je izključno v rokah državnih inšpekcij. Seveda nam to ni vzelo volje in aktivno delamo na tem, da se dokončno rešimo smradu na Vrhniki. Občinski upravi je s pomočjo aplikacije Občinski Nos uspelo pridobiti pomembne informacije o značilnosti smradu na Vrhniki in o tem redno obvešča pristojne. S pomočjo občanov je nam uspelo pridobiti informacije tudi o drugih kršitvah glavnega povzročitelja smradu na Vrhniki, za kar je bila s strani inšpekcijske službe ugotovljena kršitev okoljevarstvenega dovoljenja. Sodelovanje občanov pri reševanju neznosnega smradu je tako ključna, da bomo uspešni! Na podlagi vseh zbranih podatkov pripravljamo dejavnosti za katere verjamemo, da bomo prišli do izboljšanja stanja. In kje smo obtičali s Kemisom? Občinska uprava na podlagi sklepa občinskega sveta občine Vrhnika (z dne 30. 5. 2017), da se Kemis premesti na drugo lokacijo izven občine Vrhnika, aktivno sodeluje v številnih postopkih. Občina Vrhnika za zdaj uspešno navaja argumente, da Kemis nima vseh potrebnih dovoljenj za obratovanje. Na spletni strani Občine Vrhnika je bilo 8. 10. 2021 objavljeno sporočilo za javnost, v katerem so navedena dejstva glede trenutnega nelegalnega obratovanja Kemisa. Župan Daniel Cukjati SimonKr, d. o. o. in Prava vadba, sta naša sončna sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. Drugo tradicionalno REŠ ruvanje Popotniki, popotnice, raziskovalci in raziskovalke se že drugo leto zapored potegujejo za naziv Najruvač Rodu Enajsta šola Vrhnika. V prvih treh tednih so morali skuhati obrok, vreden Michelinove zvezdice, iti na orientacijo in poiskati ter simbolično poljubčkati hiše rodovega vodstva (brez skrbi, kljukam smo se zaradi trenutnih razmer izogibali). Čez celotno ruvanje pa izdelujemo papirnate ladjice, ki jih bomo podarili projektu »Šest milijonov ladjic za žrtve holokavsta«. Kaj jih čaka v zadnjih tednih decembra, pa ne bomo izdali zaradi »fer igre«. (TM) 15 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhnika junaško mesto, 8. Dan D »Nekaj po poltretji uri ponoči je v mojo sobo poleg operativne dvorane pritekel operativni dežurni in rekel: »Na Vrhniki so tanki odpeljali iz vojašnice. Kolona se usmerja proti Ljubljani.« Skoraj bi me kap. Ne za to, ker ne bi pričakovali njihovega izhoda, temveč zato, ker smo bili trdno prepričani, da so območni in pokrajinski štab TO ter operativna podskupina Ljubljanske pokrajine že najmanj od 23. maja 1991 naprej pripravljeni za blokado te najnevarnejše enote v Sloveniji. Kljub izrecnim navodilom in zadostni količini minsko eksplozivnih sredstev, ki so bila na voljo v Ljubljanski pokrajini, pa tega niso storili. Prve pregrade je z avtomobili postavila šele Policija. Če bi bile posledice hujše, bi sodišča imela nedvomno veliko dela, tako pa je ostalo le pri nekaterih kadrovskih zamenjavah.« Tako je v svojih Premikih, druga izdaja junija 1992, napisal takratni minister za obrambo Janez Janša. Janša je napisal bistveno: I. tankovska brigada na Vrhniki je bila najnevarnejša enota JLA v Sloveniji. To pomeni, da je imela Vrhnika opraviti z najbolj nevarnim bojnim sistemom v Sloveniji. Čeprav je prvi bataljon brigade v zgodnjih jutranjih urah 27. 6. 1991 pod poveljstvom majorja Danila Radovanovića v dveh kolonah drvel proti prestolnici, cilj bataljona še ni bil potrjen oziroma znan. Osebno sem glede na pridobljene podatke menil, da bo bataljon zavzel parlament v Ljubljani. Varnostna služba brigade je namreč imela v Maksimarketu – nasproti slovenskega parlamenta – svojo agenturo in spremljala poslance, jih identificirala in evidentirala. Ta hipoteza je bila mogoča tudi zato, ker sem imel podatke, da se v hiši na koncu Lošce na Vrhniki tajno dobivajo upokojeni oficirji z namenom, da po izvedeni agresiji prevzamejo tudi lokalno oblast na Vrhniki, in sicer funkcijo predsednika skupščine, predsednika izvršnega sveta, načelnika za ljudsko obrambo in notranje zadeve. Imam konkreten podatek, da je bil na tajen sestanek povabljen tudi član občinske nove strukture, pa je to odklonil. Sklepam, glede na razvoj dogodkov, da je bil prevzem oblasti zveznih oblasti šele v drugem »planu«. Poznam zgodbo upokojenega oficirja, ki se je prvi dan vojne odpravil na železniško postajo Verd, od koder se je odpeljal v Mladi glasbeniki Otroci v rdeči skupini zelo radi prepevamo, plešemo ob glasbi, poslušamo različne zvrsti glasbe. Za nekaj časa smo postali tudi pravi mladi glasbeniki. V času trajanja tega tematskega sklopa smo področju umetnosti namenili še več pozornosti. Veliko smo prepevali, poslušali otroške in ljudske pesmi ter petje spremljali z ritmičnimi vzorci (ploskanjem, topotanjem). Nekega jutra pa nas je v igralnici pričakala velika škatla različnih instrumentov. Najprej smo si jih ogledali, poslušali njihov zvok in jih poimenovali. Nato smo instrumente preizkusili tudi sami in ugotavljali, kakšne zvoke slišimo. Otroci so CMYK imeli možnost, da jih preizkusijo in se z igranjem nanje izživijo. Nato pa smo naše petje spremljali z malimi instrumenti. Otroci so sami ugotavljali, da slišijo različne zvoke in da v instrumentih lahko slišijo različne živali. To je bilo izhodišče za različne glasbeno-didaktične igre, v katerih so otroci prepoznavali različne zvoke za različne živali ali pojave. V tem času smo tudi spoznavali in prepevali nove pesmice ter prisluhnili več glasbenim pravljicam. Pripravili smo si tudi pravo glasbeno predstavo, v kateri so otroci sami nastopali in si sami zamislili, kako bodo predstavo izvedli. Lepo je je slišati otroško prepevanje in trudili se bomo, da nas bo pesem spremljala še naprej. Beograd, da bi pomagal Generalštabu JLA zavzeti Slovenijo. Na železniško postajo Verd ga je odpeljal sosed v bloku, prav tako upokojeni oficir JLA, s svojim rdečim yugom. Nikoli se ni vrnil. V nekem hotelu je umrl sam, brez družine. Pred leti sem anekdoto preveril pri njegovem sinu, sicer veteranu vojne za Slovenijo, ki je potrdil zgodbo. Kakorkoli, minister za obrambo Janez Janša je vedel, da je nujno treba ugotoviti ključni cilj tankovskega bataljona. Po posebnem telefonu je poklical načelnika štaba Ljubljanskega korpusa JLA, Slovenca, generala Marjana Vidmarja. Takoj ga je dobil in general je rekel samo besedo: »Brnik.« To je bil ključni trenutek slovenske obrambe in osamosvojitve, da sta lahko poveljnik Gorenjske pokrajine Peter Zupan in poveljnik posebnih enot policije za Gorenjsko začela pošiljati okrepitve na letališče, enote, ki pa so bile že tam, pa so dodatno minirale barikado. Ne znam si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi zavzeli Brnik, da bi nastal zračni most in bi se v Slovenijo pripeljala zvezna uprava ter prevzela oblast v novonastali samostojni Sloveniji. Ko sem pozneje v letih 2004 in 2005 zagovarjal v kabinetu predsednika republike dr. Janeza Drnovška predlog, da bi Vrhniko odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem, zlatim častnim znak svobode, sem vseskozi dobival očitke, da Vrhnika ni zaustavila Radovanovićevega bataljona. Seveda mi tudi tam v Ljubljani niso znali odgovoriti, zakaj bataljona niso ustavili oni, saj so imeli specialno enoto Moris. Kakorkoli gledamo na tedanjo nevarno situacijo, se je takratni minister za obrambo Janez Janša odzval v pravem trenutku in s pravimi ukrepi preprečil zavzetje Brnika. Tega dejstva ne more spremeniti nih- 16 če. Zgolj slučajno sem malo pobrskal po njegovem življenjepisu, kakšna priznanja je dobil za »udeležbo v desetdnevni vojni«. Po mojih podatkih ima samo spominski znak Republiška koordinacija. Ja malo nerodno, da sta poveljnik Ljubljanske pokrajine Miha Butara in poveljnik specialne brigade Moris, Tone Krkovič, nosilca odlikovanja srebrni častni znak svobode RS. Za kaj že? Tanki so prišli do Brnika. Ko so tanki zapustili Vrhniko, so občani, Policija, TO, Civilna zaščita, Komunala začeli postavljati barikade in jih okrepili z minami. Nobenih ukazov in navodil niso potrebovali. V vojašnici sta ostala še dva kompletna bataljona brigade, ki ju je bilo treba nevtralizirati. Vid Drašček, predlagatelj zlatega častnega znaka Vrhniki Tedni vseživljenjskega učenja na OŠ Ivana Cankarja V septembru in oktobru so na naši šoli potekali številni dogodki, ki smo jih pripravili v okviru tednov vseživljenjskega učenja. španskih besed. Najbolj pa smo bili veseli sodelovanja z Domom upokojencev Vrhnika. Oskrbovancem smo ob 1. oktobru, svetovnem dnevu kave, pripravili razstavo likovnih kavnih umetnin, zadišalo pa jim je tudi po dobri kavi, ki jo Tako so se najmlajši učenci je podarila vrhniška pražarna preizkusili v tenisu, spoznali Escobar. poklic knjižničarke, uživali Živahno je bilo tudi v odob nemško-slovenski pravljič- delkih nižjega izobrazbenega ni čajanki, obeležili evropski standarda in posebnega prodan jezikov in se naučili prvih grama. Učenci so spoznali poklic kuharja, peli in plesali ob svetovnem dnevu glasbe, se učili portugalščino, urejali šolski ekovrt in se ob tednu otroka igrali igre naših babic in dedkov. Odločeni smo, da bomo tudi po koncu prireditev nadaljevali in živeli slogan: ,,Slovenija, učeča se dežela.’’ Nina Jerina, Oš Ivana Cankarja Vrhnika 16 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na vrtu je vedno delo Skoraj smo že pozabili na letošnje bogate pridelke paradižnika, paprike, redkvic, fižola, graha … Vse pridelke smo pojedli ali pa shranili za ozimnico. Letos je bila narava zares radodarna. Pomlad je bila hladna, veliko zelenjavnic so učenci vzgojili prav s sadikami. Učenci prvega razreda in učenci izbirnih predmetov so v kalilnike posejali semena brokolija, kolerabic, cvetače, zgodnjega zelja, nato so jih presadili v lončke, kjer so rasli do primerne velikosti. Skoraj vsa zelenjava je dobro obrodila, spomaldanska zmrzal pa je pobrala vso letino sadja. Obrodilo je samo grozdje, s katerim smo se sladkali v toplih oktobrskih dneh. Trenutno imamo poleg pobiranja zadnjih pridelkov na visokih gredah polno roke s čiščenjem gredic, grabljenjem listja, obrezovanjem olesenelih delov rastlin. Še vedno urejamo kompostnike, vse zdrave ostanke listja, vejic in listja še vedno nalagamo na kompostnik. Vsak teden pa ves material na kompostniku dobro premešamo. Listje na vrtu zelo radi grabijo mlajši in starejši učenci. Za nas je pomembno, da rastlino opazujemo v vseh življenjskih obdobjih; tudi ko začne semeniti. Pustimo ji, da popolnoma dozori in poberemo semena. Dopolnjujejo naše lastne zbirke semen in plodov. Na gredicah bomo do hudega mraza pustili pozno korenje, peteršilj, zeleno, radič , blitvo in repo. Tudi čez zimo ne bomo pospravili kodravolistnega ohrovta in pora. Zlasti lepo nam je obrodil koromač, ki ga bomo pripravili kot zelenjavno prilogo. Letos smo imeli velike težave s polži, ki so pojedli skoraj vso solato, in pleveli, ki so se razmnožili med peskom med visokimi gredami. Le-te smo odstranili kar ročno in pri tem so se zlasti izkazali učenci prvega razreda. Zunanje liste radiča je napadla siva plesen. Naučili smo se, da bolni listi solatnic nikakor ne sodijo na kompostnik. Odstranjujemo še zadnje plevele z gredic, čistimo potke med njimi, pobiramo še zadnja zelišča (timijan, šetraj, rožmarin …) in strižemo olesenele poganjke vinske trte. Potrebovali jih bomo za pripravo zeliščne soli. Ker je bila jesen zelo topla, nismo hiteli s sajenjem zimskega česna in čebule, saj bi preveč odgnali, težak sneg pa bi lahko polomil nežna stebla. Pred zmrzaljo smo še zadnjič razrahljali gredice, jih pokrili s kopreno in jih tako pripravili na zimski počitek. Sonja Rihar Ob spoznavanju gradu smo se otroci in vzgojiteljice iz čarobne sobe, Vrtca Vrhnika, enote Želvica, zabavali in raziskovali življenje kraljev in kraljic. S pomočjo igre Ali je kaj trden most smo krepili trdnjavo in ščitili svoj čarobni grad. Spoznavali in okušali smo sol, ki je legenda Kralj Matjaž ni poznal. Obroki so bili nekajkrat obarvani s kraljevskimi stolčki. Tako smo se počutili kot pravi kraljeviči na prestolu. Da je trdnjava res trda in kamnita, smo se prepričali tudi v Močilniku, kjer smo z vsemi čutili preizkušali trdnost okolice Jazonove pesti. Kadar omenjamo legende, je vpletena ljubezenska zgodba, zato je ne manjka tudi pri nas. Nekega oktobrskega dne smo v grajskem dvorišču priredili ples s kronami. Razvrščali smo se v U P O K O J E N S K I Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Spet je tu tako imenovani »veseli december«. Morda je res vesel zaradi zimskih radosti, pravljično lepe bele pokrajine, odete s snežno odejo, a marsikje po domovih veje skrb, kako se ogreti, saj napovedujejo velikanske podražitve elektrike in plina. Prisoten je tudi strah pred virusom, dolgi temni večeri med hladnimi stenami pa še pove- čujejo mračne misli. Tudi zato smo v društvu veseli, če se oglasite na klepet, zaupate kakšno težavo in prisluhnete pomirjujočim tonom. Zdaj, ko težko obiskujemo starejše po domovih, je na voljo tudi telefon. Oglasite se in mogoče skupaj preženemo kakšno mračno misel. Kljub posebnim razmeram že razmišljamo, kaj vse bomo postorili v prihodnje, ko bo drugače, ko ne bo strašil virus. Načrtujemo pohode, izlete, druženja, delavnice, prireditve, vaje pevskega zbora z zborovodkinjo, gospo Majdo Smrke Kos, 17 Zabava na gradu čarobnih kraljev in kraljic OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Čeprav so se temperature spustile že pod ničlo, se delo na šolskem vrtu ni ustavilo. CMYK barvne sobane in s pomočjo orientalske glasbe zaplesali ter se zavrteli. Zapleteno zgodbo iz različnih soban grajskega gradu smo zapisali in narisali. Na avtobusnem potepu smo si iz daljave ogledali čarobnost in veličino Ljubljanskega gradu. Zgodba pa se nadaljuje, saj smo pred čarobnim gradom ujeli velikega zmaja. Skupaj smo združili moči in ga obesili na našo sobno razstavo. Zmaj nas je popeljal na lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja. Iz lončka na pike prihaja vonj po kamilicah, ki nas vodi v raziskovanje ustvarjalnega sveta lutk. Trenutno smo kraljice in kralji iz sveta otroških sanj, ki vas lepo pozdravljamo in vam želimo v znakovnem jeziku Dober dan. Otroci iz čarobne sobe z vzgojiteljicami Vesno Geršak, Polono U. Jerebic in Brigito Žerjav K O T I Č E K pripravljamo koledarček za naslednje leto in še bi lahko naštevala. Toda najprej moramo zaključiti staro leto, tudi po finančni strani, zato je dela kljub vsemu dovolj. Ker pa le nismo čisto prepričani, da bo virus kar nekam izginil, že zdaj načrtujemo in se pogovarjamo s posameznicami o izdelavi novoletnih voščilnic čez zimo doma. Kar nekaj članic je že izrazilo pripravljenost takega sodelovanja in veseli smo, da imamo toliko pridnih rok na voljo. Seveda pa ni mačji kašelj izdelati 500 voščilnic, saj je vsaka unikat. Ob izteku leta še voščilo: Naj čas nikoli ne mineva tako hitro, da se ne bi ustavili in pomislili na svoje najbližje, prijatelje in znance in se spomnili, da lahko drug drugemu pomagamo. Naj se vam vsako jutro spremeni v prijeten in lep dan, poln zdravja, veselja in smeha. Veliko sreče in mirnih dni naj vam prinese božični dan, in novo leto 2022 naj zaživi brez bolečin, solza in skrbi. To so želje, ki so namenjene vsem dobrim ljudem. Srečno 2022! Društvo upokojencev Vrhnika Ker se pač staramo, potrebujemo vsako leto tudi več rojstnodnevnih čestitk, ki jih izdeluje peščica prostovoljk doma. Ročno izdelane, vezene čestitke si zaslužijo pohvale. Veseli smo, da je takih pohval in zahval veliko. Načrtujemo že občni zbor, ki naj bi bil v začetku marca. Zato vas prosimo, če bi radi nagradili s pohvalo ali priznanjem prostovoljko ali prostovoljca, da se oglasite na društvu ali pa sporočite ime in priimek ter utemeljitev. Veseli bomo vaših pobud. Za DU Vrhnika: Elica Brelih Prostovoljke in prostovoljci DU Vrhnika in prednovoletni čas Že konec septembra so prostovoljke in prostovoljci Socialne komisije in projekta Starejši za starejše začeli načrtovati, kako bodo obiskali in razveselili 450 naših članic in članov, starejših od 80 let v decembru. Pripravili so program aktivnosti in zadolžitve. Koordinatorka projekta in predsednica Socialne komisije sta obljubili, da bosta za ceno darilca, ki jo vsako leto sproti določi upravni odbor, poiskali najbolj priljubljene artikle in jih naročili pri naj- >> 17 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I 18 K O T I Č E K >> boljšem ponudniku. Druga skupina prostovoljk (klekljarice, pohodnice, kulturnice …) so zaradi koronavirusnih razmer doma izdelovale voščilnice in jih pridno štele. Ko sta bili dve veliki škatli novoletnic polni, smo jih še enkrat prešteli in se razveselili številke 500. Da, ročno izdelanih voščilnic doma je bilo natanko 500! Za večino materiala je poskrbelo društvo, malenkosti pa so dodajale. Hvala vam za ogromno delo, za ideje in pripravljenost narediti nekaj za drugega in ga s tem razveseliti. Verjamemo pa, da ste ob izdelavi tudi uživale. Želja je bila, da bi lepe misli zapisali ročno, a to ni šlo, zato je bilo treba prilepiti strojno napisano voščilo v vsako čestitko in pritisniti žig z napisom izdelovalca (Izdelalo DU Vrhnika) ter pospraviti v kuverto z žigom. V petek, 3. decembra, pa smo se zbrali in sestavili darilca ter jih znosili v avtomobile. Kar 13 prostovoljk in prostovoljcev bo po celotni občini razdelilo darila ob upoštevanju vseh navodil za preprečevanje bolezni. V pisarni so prejeli po dve maski in vsa navodila ter sezname. Prejšnja leta so veliko pozornosti namenili druženju, zdaj pa že drugo leto zapored lahko le pozvonijo, se predstavijo kot Miklavži, Božički in dedki Mrazi ter pustijo darilce na pragu. Vsako leto do korone je društvo pripravilo posebno kulturno prireditev v Domu upokojencev Vrhnika in razdelilo darilca. Zdaj pa se mora zadovoljiti, da pakete odpeljejo do vratarja in jih oddajo. Kako smo uživali vsi, nastopajoči in varovanci, ko smo se zapletli v prijetne pogovore! Upamo, da se bodo taki časi kmalu vrnili. Ob pripravi paketov smo se spomnili, da je 5. december mednarodni dan prostovoljstva in s ponosom ugotavljali, da prostovoljci in prostovoljke pri DU Vrhnika s svojo srčnostjo in prijaznostjo marsikateremu osamljenemu človeku lepšajo težke dneve; delijo svoj prosti čas in dobro voljo ter jo tako prenašajo na druge in bogatijo samega sebe. Drage upokojenke in upokojenci, pridružite se nam in s plemenitimi dejanji pomagajte tistim, ki so osamljeni ali sami s stiskami. Iskrena hvala vsem prostovoljkam in prostovoljcem v Društvu upokojencev Vrhnika, prostovoljcem v drugih društvih in organizacijah in vsem, ki podpirate prostovoljstvo. Na fotografijah je ekipa, ki je pripravljala pakete in jih tudi raznosila. Iz množice pisanih paketov lahko razberete, da je bilo opravljeno veliko delo. V imenu Upravnega odbora: Elica Brelih • sofinanciranje dodatnega izobraženja mladih in za mlade, v okviru katere • da so registrirani za izvajanje dejavNa podlagi Pravilnika o sofinanciranju nosti, s katero se prijavljajo na razpis vanja, prilagojenega specialnim pomladi na podlagi lastnih prizadevanj programov humanitarnih in mladinskih oziroma imajo to opredeljeno v svojih trebam invalidov ali razvidni skupini prispevajo k lastnemu vključevanju v dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture aktih, socialno ogroženega prebivalstva, družbo, krepijo svoje kompetence ter in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. • sofinanciranje rehabilitacijskih pro• da imajo sedež v Občini Vrhnika, prispevajo k razvoju skupnosti, 311/2005 in 432/2015) ter sklepa župana, št. gramov. • stanovske organizacije in društva, ki • društva na področju humanitarnih 410-103/2021 (3/02) z dne 10. 12. 2021, o dejavnosti imajo lahko sedež tudi izvajajo programe tehnične kulture. izven območja Občine Vrhnika, venb) S področja delovanja mladincev pričetku javnega razpisa, objavlja Občina dar morajo imeti med člani tudi občaa) Na področju humanitarnih dejavter tehnične kulture in stanovskih Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika organizacij s sedežem v občini Vrhnika • sofinanciranje programov neprofitnih JAVNI RAZPIS prostovoljskih društev in organizacij, ki pri mladih spodbujajo avtonomijo, ZBIRANJA PREDLOGOV ustvarjalnost in inovativnost, prostoZA SOFINANCIRANJE voljstvo, solidarnost in medgeneracijHUMANITARNIH IN sko sodelovanje, mobilnost in medMLADINSKIH DEJAVNOSTI narodno povezovanje, zdrav način TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE življenja in preprečevanje različnih KULTURE IN STANOVSKIH oblik odvisnosti, neformalno učenje ORGANIZACIJ in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih, sodelovanje mladih pri V LETU 2022 upravljanju javnih zadev v družbi, ki izboljšujejo dostop mladih do kulturnih dobrin in do trga delovne sile, 1. NAROČNIK JAVNEGA razvijajo podjetnost mladih, skrbijo za RAZPISA: mlade z manj priložnostmi v družbi, Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 • organizacije tečajev oz. sofinanciranje Vrhnika tematskih delavnic, celoletnih krožkov, prireditev in drugih aktivnosti za 2. PROGRAMI, KI SO PREDMET otroke in mladino, SOFINANCIRANJA: • sofinanciranje organizacije tekmovanj a) S področja skrbi za socialno ter sodelovanja na tekmovanjih oziroogrožene, invalide, ostarele in za izma prireditvah, boljšanje kvalitete življenja občanov • sofinanciranje organizacije strokovobčine Vrhnika: nega predavanja za člane in občane • sofinanciranje programov humaniVrhnike, tarnih organizacij in društev, ki delujejo v javnem interesu na področju • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani. socialnega varstva in s svojim delom dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov s področja socialnega varstva in inva3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA lidska društva, RAZPISU: • sofinanciranje letovanja in zimovanja socialno in zdravstveno ogroženih Pravico do sofinanciranja imajo: otrok, • društva in organizacije, namenjene • sofinanciranje programov za aktivno skrbi za invalide, reševanju socialne preživljanje prostega časa otrok in stiske prebivalcev ali članov, dobromladostnikov med poletnimi počitnidelnosti in samopomoči, ki izvajajo cami, programe za funkcionalno, socialno • sofinanciranje zdravljenja v zdraviliin zdravstveno ogrožene posameznike ščih, na območju Občine Vrhnika, • sofinanciranje predavanj članom, • sofinanciranje predavanj za širše oko- • mladinske skupine, klubi, društva in druge organizacije, ki izvajajo progralje, me mladinskega dela in programe za • sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, otroke. Mladinsko delo je organizira• sofinanciranje dobrodelnih prireditev, na in ciljno usmerjena oblika delova- nosti v občini Vrhnika lahko sodelujejo naslednji neprofitni izvajalci: • Dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Vrhnika, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti; • Organizacije za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov; • Invalidske organizacije, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, občanov Občine Vrhnika, • Humanitarna društva, ki izvajajo občinske programe na področju sociale ali občinske programe za izboljšanje kvalitete življenja za občane Občine Vrhnika. ne Občine Vrhnika, • društva na področju mladinskih dejavnosti imajo lahko sedež tudi izven območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti na Vrhniki podružnico oziroma lokalno enoto, namenjeno občanom Vrhnike, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in ostalo dokumentacijo v skladu z zakonom, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da imajo poravnane vse morebitne pogodbene obveznosti do Občine Vrhnika, • da se ne sofinancirajo direktno iz drugih postavk proračuna, • da delujejo kot prostovoljska in neprofitna organizacija. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2022. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2022. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV: Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 28. 1. 2022 ali osebno na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje do 11. ure istega dne. Ponudba mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV 2022 - NE ODPIRAJ – ter navedba področja za katero se kandidira: – »HUMANITARNA DEJAVNOST«, »MLADINSKA DEJAVNOST«, »DEJAVNOST TEHNIČNE KULTURE / STANOVSKIH ORGANIZACIJ«. 4. PREDVIDENA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA JE: 8. DODATNE INFORMACIJE: a) za programe neprofitnih izvajalcev Vse dodatne informacije v zvezi z razna področju humanitarnih dejavnosti v pisom so vam na voljo na sedežu občiobčini Vrhnika 20.800 EUR, ne, po elektronski pošti sabina.ahcan@ b) za programe mladinskih dejavnosti vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54-20 7.000 EUR, - kontaktna oseba Sabina Ahčan. c) za dejavnosti tehnične kulture in b) Na področju mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stano- stanovskih organizacij 10.000 EUR, 9. ODPIRANJE PONUDB: d) za dejavnosti društev upokojencev, vskih organizacij lahko sodelujejo nasleOdpiranje ponudb bo po preteku razki izvajajo program Starejši za starejše pisnega roka. Odpiranje bo opravila ocednji izvajalci neprofitnih organizacij: • Mladinske skupine, klubi, društva in 4.200 EUR. njevalna komisija, imenovana s sklepom druge organizacije, ki izvajajo progražupana in ne bo javno. V primeru nepome mladinskega dela in programe za 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR polno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo PROGRAMOV IZVAJALCEV otroke. dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, Pogoji in kriteriji sofinanciranja, do- da v roku 8 dni prijavo dopolnijo. V pri• Stanovske organizacije in društva, ki ločeni s Pravilnikom o sofinanciranju meru, da ponudnik prijave v danem roku izvajajo programe tehnične kulture. programov humanitarnih in mladin- ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot Poleg navedenih pogojev, morajo po- skih dejavnosti ter dejavnosti tehnične nepopolna. samezni izvajalci izpolnjevati tudi nasle- kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005 in 432/2015), upodnje pogoje: 10. RAZPISNA DOKUMENTA• da delujejo in so registrirani najmanj števajo proračunske možnosti in načelo, CIJA: da so proračunska sredstva dostopna eno leto, Razpisno dokumentacijo lahko zain• da izvajajo programe, namenjene ob- vsem v 3. točki tega razpisa navedenim teresirani dvignejo na sedežu Občine izvajalcem programov in projektov. čanom Vrhnike, Vrhnika, Tržaška c. 1, Oddelek za druž- 18 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika bene dejavnosti in gospodarstvo (Sabina Ahčan), v času uradnih ur – ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure ter petek od 8.00 do 13.00 ure, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.vrhnika.si. Možno jo je dobiti tudi po elektronski pošti (kontakt: sabina.ahcan@vrhnika.si ). 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 2. člen (območja izvajanja oskrbe s pitno vodo) (1) Občina mora zagotoviti izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve, večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar. (2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 11. IZID RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu prebivalcev s stalnim prebivališčem in javnega razpisa obveščeni najpozneje v gostoto poselitve, manjšo ali enako pet roku 60 dni po odpiranju ponudb, pod prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve pogojem, da je sprejet proračun. OBČINA VRHNIKA izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali saŽupan mooskrba objekta s pitno vodo v skladu Daniel CUKJATI s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: - da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni s stalnim prebivališčem in samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – - da je letna povprečna zmogljivost uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, posameznega zasebnega vodovoda 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 manjša kot 10 m3 pitne vode na dan. – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A (3) Lastna oskrba s pitno vodo se izvaja na območjih poselitve in za posamezne in 80/20 – ZIUOOPE), 149. člena Zakona o stavbe ali gradbene inženirske objekte, varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, s storitvami javne službe in pod pogoji, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – določenimi s predpisi, ki urejajo oskrbo ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, s pitno vodo. 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, (4) Občina v odloku, ki določa program opremljanja stavbnih zemljišč ter 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIpodlage in merila za odmero komunalURKOE in 158/20), 3. in 7. člena Zakona o nega prispevka za obstoječo komunalno gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, opremo na območju občine, opredeli št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, poselitvena območja oziroma njihove 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. člena dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirZakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 ski objekti ne bodo priključevali na javni – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve. 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Vrhnika (Uradni list RS, št. 107/2020), 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/15), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 18. redni seji dne 02.12.2021 sprejel ODLOK o oskrbi s pitno vodo v Občini Vrhnika I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se na območju Občine Vrhnika (v nadaljevanju: Občina) ureja: 1. dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in lastne oskrbe s pitno vodo, 2. obveznosti izvajalca in uporabnikov, 3. obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda, 4. vodovodno omrežje, objekte in naprave izvajalca in uporabnikov, 5. vzdrževanje, obnova in novogradnja objektov in naprav vodovodnega omrežja, 6. izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda, 7. nadzor nad izvajanjem del izvajalcev pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda, 8. pogoje priključitve na javni vodovod, 9. meritve in obračun porabljene pitne vode, 10. prekinitev dobave vode, 11. odvzem vode iz hidrantov, 12. varovanje javnega vodovoda, 13. vire financiranja oskrbe s pitno vodo, 14. prenos vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje. CMYK II. POMEN UPORABLJENIH POJMOV 3. člen Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom in vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe (v nadaljevanju tudi: vodovodni sistem oziroma javno vodovodno omrežje). 2. Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik ali porabnik). 3. Magistralno vodovodno omrežje in naprave so: tranzitni vodovodi, zajetja, vodna črpališča, prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice in čiščenje ter pripravo vode, objekti za hranjenje vode, objekti za dvig ali reduciranje tlaka v vodovodu in služijo oskrbi s pitno vodo več občinam ali regiji. 4. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. 5. Transportni vodovod je regionalno ali magistralno vodovodno omrežje za dovajanje pitne vode od vira do vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno vodo, ki je infrastruktura lokalnega pomena. 6. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodo- vodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture. 7. Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisom, ki ureja javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe. 8. Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljevanju: priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka. 9. Gradbiščni priključek je priključek, namenjen za oskrbo gradbišča z vodo. 10. Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun storitev javne službe. 11. Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom (ventil za vodomerno uro); odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda. 12. Interni vodovod je vodovodna inštalacija, ki poteka od odjemnega mesta do točke porabe vode. 13. Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga izvajalec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode. 14. Vodarina je del cene, ki krije stroške izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. 15. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer Občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode. 16. Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo. 17. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. 18. Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod. 19. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke. 20. Izgube pitne vode iz vodovoda so razlika med količino načrpane ali odvzete pitne vode iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napajajo vodovod, in količino pitne vode, dobavljene uporabnikom (v nadaljevanju: vodne izgube). 21. Upravljavski nadzor je strokovni nadzor izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda, ter njegov nadzor nad izvajalci del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda, 22. Kataster gospodarske javne infrastrukture je sistem zbirk evidentiranih podatkov infrastrukture, ki jih na nivoju države zagotavlja Občina. Izvajalec ali skrbnik s pooblastilom občine vodi sistem zbirk in ga posreduje Območni geodetski upravi Ljubljana. 23. Posebne storitve izvajalca javne službe so storitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda, ki ne štejejo za javno službo v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ki jih izvajalec javne službe opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo. Izvajalec javne službe z infrastrukturo iz tega člena lahko izvaja posebne storitve, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - izvajalec pri izvajanju posebnih storitev ne ustvarja negativne razlike v ceni, - razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode in ni ogrožena javna služba, - je zagotovljeno merjenje izvedenih posebnih storitev, - se prihodki posebnih storitev upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe. 19 nega vodovoda, Občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi Izvajalca. 6. člen (obseg dejavnosti oskrbe s pitno vodo) Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega: - upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, - zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost oskrbe z vodo v skladu z veljavnimi predpisi, - izvajanje meritev in monitoringa kakovosti pitne vode, - vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav, III. DEJAVNOST IZVAJANJA LO- - izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških izboljšav, KALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZA OSKRBO S PITNO - razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih vodovodov, objektov in naprav, VODO - priključevanje novih uporabnikov na vodovodno omrežje, 4. člen (določitev izvajalca javne službe oskr- - redno vzdrževanje priključkov, be s pitno vodo) - vodenje in razvijanje katastra Izvajalca in zbirnega katastra gospodarske javne (1) Obvezno gospodarsko javno služinfrastrukture vodovodnega omrežja. bo oskrbe s pitno vodo zagotavlja Občina 7. člen preko javnega podjetja na območju obči(lastna oskrba) ne v obsegu in zgolj pod pogoji, določenimi s tem odlokom in drugimi predpisi. Na oskrbovalnem območju, kjer Obči(2) Za opravljanje javne službe iz prejšnjega odstavka na območju občine se na zagotavlja oskrbo s pitno vodo s stodoloči družbo Javno podjetje Komunal- ritvami javne službe, ni dovoljena lastna no podjetje Vrhnika, d.o.o. (v nadaljeva- oskrba s pitno vodo. Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se nju: Izvajalec). (3) Izvajalec opravlja javno službo ne sme uporabljati za lastno oskrbo preoskrbe s pitno vodo sam. Posamezne bivalcev s pitno vodo. dejavnosti, ki jih zaradi zakonskih ali 8. člen tehničnih omejitev ne more izvajati (vodenje evidence o javnih in zasebsam, lahko prenese na druge pravne ali nih vodovodih in o upravljavcih javnih fizične osebe v skladu s predpisi in pod vodovodov) pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni ter drugi standardi in (1) Pristojno ministrstvo vodi evidennormativi. co o upravljavcih javnih vodovodov. Potrebne podatke za vodenje evidence iz 5. člen prejšnjega stavka in njihove morebitne (lastna oskrba s pitno vodo) spremembe ministrstvu priskrbi Obči(1) Občina določi območja, kjer se na. (2) Pristojno ministrstvo vodi evidenopravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer se opravlja co o javnih in zasebnih vodovodih. Polastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. trebne podatke, povezane z vodenjem Območja so lokacijsko opredeljena s to- evidenc iz prejšnjega stavka, priskrbijo pološko pravilnimi poligoni, ki jih dolo- ministrstvu upravljavci vodovodov, ki o čajo točke z ravninskimi koordinatami v posredovanih podatkih hkrati obvestijo državnem koordinatnem sistemu in so tudi občino. prikazana na temeljni topografski karti, 9. člen ki je sestavni del tega odloka. (opremljenost naselij) (2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upra(1) Na poselitvenem območju iz prvljavca, če oskrbuje: - eno ali več stanovanjskih stavb, v ka- vega in drugega odstavka drugega člena terih je skupno pet ali več stanovanj, v tega odloka je treba zagotoviti vgradnjo katerih prebivajo osebe s stalnim pre- hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu bivališčem, - eno ali več stanovanjskih stavb z oskr- v skladu s predpisom s področja varstva bovanimi stanovanji, stanovanjskih pred požari, ki ureja obratovanje javnih stavb za posebne namene, gostinskih vodovodov in hidrantnih omrežij. (2) Če je hidrantno omrežje zasebni stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitve- vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako ne dejavnosti, stavb za promet ali stavb omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki za izvajanje elektronskih komunikacij, ga upravlja upravljavec zasebnega vodoindustrijskih stavb ali skladišč in stavb voda. splošnega družbenega pomena in eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih IV. JAVNA INFRASTRUKTURA objektov, kjer je omogočena splošna 10. člen raba vode iz zasebnega vodovoda. (izvajanje lokalne gospodarske javne (3) Lastniki zasebnega vodovoda iz službe) prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda (1) Izvajalec ima za izvajanje storitev s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti v zvezi z oskrbo s pitno vodo v najemu objekte in naprave vodovodne infraObčino. (4) Ne glede na prejšnji odstavek po- strukture v lasti občine. (2) Za javno infrastrukturo iz prejšnjegodba o upravljanju zasebnega vodovoda ni obvezna, če imajo stavbe iz tretjega ga odstavka Izvajalec lastniku plačuje odstavka tega člena enega lastnika, ki je najemnino, skladno z najemno pogodbo. hkrati upravljavec zasebnega vodovo- Najemnina je prihodek občinskega proda. Lastnik zasebnega vodovoda mora računa. (3) Občina vodi analitično evidenco o njegovem upravljanju pisno obvestiti za sredstva javne infrastrukture oskrbe Občino. (5) Občina zagotavlja vodenje eviden- s pitno vodo v skladu z veljavnimi predce zasebnih vodovodov in njenih upra- pisi, Izvajalec pa ji nudi strokovno in administrativno podporo. vljavcev na svojem območju. (6) Če se oskrbovanci, ki se oskrbujejo (4) Izvajalec pripravi in sprejme Interni s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, ne pravilnik o tehnični izvedbi ter uporabi morejo dogovoriti o upravljavcu zaseb- javnega vodovodnega sistema (v nadalje- 19 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si vanju: Tehnični pravilnik), v katerem so - vodi analitično evidenco priključkov, podrobneje opredeljene vsebine v zvezi s - vodi kataster gospodarske javne infrastrukture, na podlagi pooblastila Obtehnično izvedbo in uporabo objektov in čine, naprav za izvajanje javne službe. (5) Izvajalec zagotavlja dosledno loče- - opravlja druga dela v zvezi z izvajanjem javne službe. no računovodsko evidentiranje posameznih dejavnosti, skladno s Slovenskimi 13. člen računovodskimi standardi in drugimi veljavnimi predpisi. (1) Izvajalec je dolžan z javnim vodovodnim sistemom gospodariti v skladu 11. člen s predpisi, tako da ohranja njegovo zmo(izvajanje posebnih storitev) gljivost in kakovost. Slednje Izvajalec Izvajalec v soglasju z lastnikom jav- zagotavlja na podlagi Programa oskrbe ne infrastrukture opravlja tudi posebne s pitno vodo (v nadaljevanju: Program), storitve za osebe, ki niso uporabniki, ali ki ga sprejme skladno z določili Uredbe. (2) Program vsebuje tudi predloge z uporabo javne infrastrukture opravlja posebne storitve, ki niso obvezne stori- Izvajalca za obnove in novogradnje vodovodnega sistema in druge obvezne tve gospodarske javne službe vsebine, skladno s področno zakonodajo. V. OBVEZNOSTI IZVAJALCA 14. člen Izvajalec je dolžan v skladu s predpisi hraniti vso projektno in tehnično dokuIzvajalec ima v zvezi z oskrbo s pitno mentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se vodo zlasti naslednje obveznosti: nanaša na finančno in materialno poslo- zagotavlja nemoteno obratovanje vo- vanje in jo ob prenehanju upravljanja v dovodnega omrežja, objektov in na- celoti predati Občini. prav, - zagotavlja zadostne količine pitne vode in higiensko neoporečnost pitne VI. OBVEZNOSTI UPORABNIKA vode ter redni nadzor in preiskave kakovosti pitne vode, v skladu z veljavno 15. člen zakonodajo, - redno vzdržuje vodovodni sistem, Uporabnik ima naslednje obveznosti: - po naročilu Občine izvaja obnove in - za priključitev obstoječega objekta novogradnje na vodovodnem sistemu, oziroma objekta, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, na javni - vzdržuje okolico vodovodnih objektov vodovod ter za vse posege na objektih in naprav, katerih upravljavec je, in napravah mora pridobiti soglasje - nadzira delovanje vodovodnih naprav Izvajalca, in objektov s ciljem sledenja morebitnim motnjam v delovanju vodovo- - pridobiti mora mnenje Izvajalca v postopku pridobivanja gradbenega dovodnega sistema, ljenja, - zagotavlja brezhibno delovanje javnih - pridobiti mora soglasje Izvajalca za hidrantov in hidrantnega omrežja, povečanje dogovorjene količine vode, - vzdržuje in obnavlja ali nadzira vzdrževanje in obnavljanje priključkov, če - redno mora vzdrževati interni vodovod z vsemi objekti in napravami, jih na pobudo lastnika vzdržuje nekdo vodomerni jašek in interno hidrantno drug, omrežje, - izvede ali nadzira izvedbo novih pri- Izvajalcu mora dovoliti in omogočiti ključkov, dostop do obračunskega vodomera - izdaja smernice, mnenja, projektne ter menjavo le-tega, pogoje in soglasja skladno s tem odlokom in drugimi predpisi s področja - zaščititi mora obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi pograditve in urejanja prostora, škodbami, - zagotavlja redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in njihove redne - skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem priključku, in izredne preglede, skladno z veljavno zakonodajo, - naročiti mora vris priključka v kataster - zagotavlja redne popise stanj vodomeIzvajalca, rov, - Izvajalcu mora javljati vse okvare in - skladno z določbami področnih prednepravilnosti na priključku, pisov obračunava storitve javne službe, - upoštevati mora varčevalne in druge ukrepe v primeru višje sile ali ob pre- neposredno ali preko sredstev javnekinitvi dobave vode, ga obveščanja obvešča uporabnike o ukrepih ob redukcijah ali prekinitvah - prejete račune mora poravnati v plačilnem roku, dobave vode in o času trajanja le-teh, o oporečnosti pitne vode ter obveznem - Izvajalcu mora omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega prekuhavanju vode kot preventivnem vodovoda, zdravstvenem ukrepu na podlagi navodil Zdravstvenega inšpektorata RS - pisno obveščati Izvajalca o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali za(ZIRS) ali Nacionalnega inštituta za časnega prebivališča, lastninske pravijavno zdravje (NIJZ), - v primeru višje sile skupaj z občince ali drugih spremembah na stavbi ali skimi štabi civilne zaščite organizira inženirskem objektu, ki imajo vpliv na dobavo pitne vode ter o nastopu višje odvzem in obračun vode, sile poroča pristojnim občinskim or- - urediti mora medsebojno delitev stroganom, škov omrežnine in porabljene pitne - pripravlja predloge obnov in novogravode v večstanovanjskih objektih, ki so dnje vodovodnega sistema, etažirani, po predpisih pa ne potrebu- podaja predloge za načrtovanje rajejo upravnika, kadar je obračun preko zvoja sistema oskrbe s pitno vodo skupnega obračunskega vodomera, (strokovne podlage, analize, študije, - v primeru, da ima eno ali večstamnenja) ter načrtovanje objektov za novanjski objekt, ki ni etažiran, več koriščenje in spremljanje količin in lastnikov, so slednji dolžni pisno dokakovosti vodnih virov, ) govoriti plačnika storitev, dogovor o - sodeluje pri projektiranju vodovodnetem pa posredovati Izvajalcu, v naga sistema, sprotnem primeru stroške iz prejšnje - pripravi načrt delovanja v izrednih alineje tega člena Izvajalec zaračuna razmerah oskrbe s pitno vodo, sorazmerno po lastniških deležih. - obvešča pristojne organe o nizkem vodostaju izvirne in načrpane podtalne 16. člen vode, - zagotavlja zavarovanje in varovanje Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz vodnih virov, javnega vodovoda samo na način, ki ne - zagotavlja ustrezno raven kadrovskih poslabšuje pogojev oskrbe z vodo in pod zmogljivosti in tehnične opremljeno- pogoji iz tega odloka. sti, 12. člen CMYK 17. člen (1) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedeni ločeno in brez medsebojnih povezav. (2) Uporabnik mora na zahtevo Izvajalca dostaviti dokumentacijo, ki bo izkazovala ustreznost priključka in instalacij iz prejšnjega odstavka tega člena. VII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA ZASEBNEGA VODOVODA 18. člen (1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: - oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve gospodarskih javnih služb, - redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda, - vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, - nadzor nad priključki stavb na zasebni vodovod, - monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov, - obvezno udeležbo na izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira Izvajalec, - meritve količin dobavljene vode in obračun storitev, - vodenje katastra zasebnega vodovoda, - Izvajalcu dostop do podatkov katastra. (2) Upravljavec zasebnega vodovoda izdaja projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam ter smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo gradnje in urejanje prostora. 20. člen (kataster javnega vodovoda) (1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja Občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, gradnje in geodetsko dejavnost. (2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o: - objektih in napravah sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda, - hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda, in priključkih. (3) Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo: - vodovodna cev, - vodohran, - črpališče, - razbremenilnik, - jašek, - naprave za obdelavo pitne vode, - zajetje, - objekti za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika, - drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda. (4) V katastru javnega vodovoda se evidentirajo tudi območja objektov javnega vodovoda. (5) Lokacija objektov, naprav in opreme iz tretjega odstavka tega člena se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja katastre gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja. (6) Občina mora posredovati spremembe podatkov v katastru javnega vodovoda, ki bi pomenile tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v roku treh mesecev od nastanka spremembe. (7) Izvajalec je s tem odlokom pooblaščen za vodenje in posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. IX. VZDRŽEVANJE, OBNOVA IN NOVOGRADNJA OBJEKTOV IN NAPRAV VODOVODNEGA OMREŽJA 20 obnovitvena dela javne infrastrukture. (6) Prostor za vodomer mora biti praviloma zgrajen izven objekta na uporabnikovem zemljišču, čim bližje poteka sekundarnega voda in mora biti v vsakem trenutku dostopen Izvajalcu, kateremu uporabnika ni potrebno predhodno obveščati o nameravanem dostopu. Če se vodomer nahaja na zemljišču, ki ni v lasti uporabnika, mora uporabnik od lastnika zemljišča pridobiti pisno soglasje. (7) Kadar se prostor za vodomer nahaja znotraj objekta, se mora vodomer ob obnavljanju, vzdrževalnih delih na priključku ali rekonstrukciji objekta, prestaviti izven objekta, skladno z določili prejšnjega odstavka tega člena. (8) Uporabnik je dolžan za posege v območju priključka, vključno z ureditvijo zemljišča nad potekom cevovoda, pridobiti predhodno soglasje Izvajalca. (9) Pri večstanovanjskih objektih, ki imajo upravnika in se vodomer nahaja znotraj objekta, izvedbo gradbenih del in delitev stroškov uredi upravnik. Kjer upravnika ni, se o izvedbi in delitvi stroškov lastniki stanovanj dogovorijo med seboj. (10) Izvajalec postavi lastnikom objektov in stanovanj oz. upravniku večstanovanjskih objektov rok za izvedbo gradbenih del iz prejšnjih odstavkov. (11) Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. (12) Vsi stroški obnovitvenih del priključkov v lasti uporabnikov, ki so fizične ali pravne osebe, ter stroški prestavitve vodomera pri gospodinjstvih se krijejo iz cene storitve javne službe Izvajalca. (13) V primeru obnove, vzdrževanja ali rekonstrukcije že obstoječega javnega vodovoda, ki nima vknjižene služnostne pravice v korist Občine, slednja lastnika zemljišča pozove na ureditev zemljiškoknjižnega stanja. (14) Podrobnejše pogoje za novogradnje, obnove in vzdrževanja objektov in naprav vodovodnega omrežja določa Tehnični pravilnik. 22. člen (obveznosti izvajalcev del) (1) Za vsa dela (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, itd.), ki segajo v obmo21. člen čje varovalnega pasu javnega vodovodnega sistema, si mora izvajalec teh del VIII. VODOVODNO OMREŽJE, (1) Vsa vzdrževalna, obnovitvena dela pred pričetkom del pri Izvajalcu pridoOBJEKTI IN NAPRAVE IZVAJALCA in novogradnje na objektih in napravah biti podatke o poteku javnega vodovoda IN UPORABNIKOV vodovodnega omrežja praviloma izvaja in soglasje oziroma mnenje s pogoji za Izvajalec. V primeru, da dela iz prejšnje- izvedbo del ter ga o pričetku del obvestiti. 19. člen ga stavka izvaja kdo drug, Izvajalec nad (2) Izvajalci del iz prvega odstavka tega (1) Vodovodno omrežje, objekti in na- temi deli opravlja upravljavski nadzor. člena morajo po zaključku del na svoje (2) Redno vzdrževanje priključkov stroške vzpostaviti javni vodovod in prave so lahko javni ali interni. (2) Vodovodno omrežje, objekti in na- izvaja Izvajalec v sklopu storitve javne vodovodne priključke v prvotno stanje prave, ki niso del javnega vodovodnega službe. tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom (3) Redno vzdrževanje priključkov na Izvajalca. Stroški nadzora bremenijo izomrežja, objektov in naprav, so internega javni vodovod obsega: vajalca del. značaja. (3) V primeru nastalih poškodb javne(3) V primeru, ko se gradi sekundarni - preverjanje in redno vzdrževanje priključka tako, da ni negativnih vplivov ga vodovoda ali vodovodnega priključka vodovod za dva ali več objektov po zana zdravstveno ustreznost pitne vode pri izvajanju del je izvajalec teh del dolsebnem zemljišču, je potrebno lastniku in javni vodovod ter da je priključek žan naročiti popravilo poškodb pri Izvajavnega vodovoda zagotoviti služnost vodotesen, jalcu in poravnati vse stroške popravila. in vpis v zemljiško knjigo. V kolikor ni pridobljena služnost, je tak vodovod in- - zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejaternega značaja. jo meroslovje, in X. POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAV(4) Javno vodovodno omrežje, objekti - interventno vzdrževanje v primeru NI VODOVOD in naprave so: nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi - magistralni vodovodi, objekti in nain puščanje pitne vode na priključku, 23. člen prave, okvare obračunskega vodomera in po(dolžnost priključitve na javni vodo- primarni vodovodi, objekti in naprave, dobno). vod) - sekundarni vodovodi, objekti in na(4) V primeru, ko se vodomerno meprave, sto nahaja znotraj objekta, vsa gradbena (1) Stavba ali gradbeni inženirski - transportni vodovod. (5) Interno vodovodno omrežje in napra- dela znotraj objekta, vključno s preboji, objekt morata biti priključena na javni izvede uporabnik na svoje stroške. Prav vodovod, če se v njih zadržujejo ljudje ali ve v lasti uporabnika so: - interno vodovodno ali hidrantno tako izvede uporabnik vsa gradbena dela se pitna voda uporablja za oskrbo živali, in leži znotraj območja javnega vodovoomrežje, ki ga od javnega omrežja lo- zgornjega ustroja na svoje stroške. (5) Priključek je potrebno obnoviti: da, kjer se izvaja javna služba. Območje čuje merilno mesto, - vodovodni priključek s spojno cevjo od - praviloma najkasneje, ko doseže sta- javnega vodovoda obsega pas v širini 200 rost 30 let, sekundarnega vodovodnega omrežja m na vsako stran osi poteka javnega vovključno z obračunskim vodomerom - če dejansko stanje priključka kaže dovoda. na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča in z vsemi vgrajenimi elementi. (2) Uporabniki iz prvega odstavka tega okvare in vodne izgube ali ogroža var- člena so se dolžni na javni vodovodni sis(6) Obračunski vodomeri so lahko: nost oskrbe z vodo, - enojni (navadni mehanski ali vodometem priključiti najkasneje v 6 mesecih po - če je priključek zgrajen iz zdravstveno izgradnji le-tega. ri na daljinsko odčitavanje), neustreznih materialov, - kombinirani (navadni mehanski ali (3) Na javni vodovod se mora pri- praviloma v primeru rekonstrukcije ključiti vsako odjemno mesto posebej vodomeri na daljinsko odčitavanje). javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa s samostojnim priključkom. Priključek 20 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika sestavljajo priključna garnitura s spojno so locirani na vplivnem območju podcevjo v zaščiti, od sekundarnega vodotalnice oz. vodnega vira, vodnega omrežja preko obračunskega - posebne pogoje v primeru neustrevodomera z vsemi vgrajenimi elementi znega tlaka vode, do odjemnega mesta. - ostale pogoje, določene s Tehničnim pravilnikom. 24. člen (pravica do priključitve na javni 26. člen vodovod) (zahtevek za priključitev) (1) Vsak uporabnik ima pravico pridobiti na območju vodovodnega sistema priključek na vodovodno omrežje, če izpolnjuje z zakonodajo predpisane pogoje. (2) Uporabnik si mora pridobiti predhodno soglasje Izvajalca. 25. člen (javna pooblastila) (1) Izvajalec izdaja: - smernice in mnenja skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora, - druga strokovna mnenja in potrdila iz delovnega področja Izvajalca skladno z veljavno zakonodajo. (2) Izvajalec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izdaja projektne in druge pogoje ter mnenja, skladno z zakonom, ki ureja gradnje, in Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. (3) Izvajalec v postopkih za priključitev obstoječih objektov oziroma objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, na javni vodovod, ukinitev ali spremembo vodovodnega priključka izdaja soglasja: o k priključitvi, o k ukinitvi vodovodnega priključka, o k spremembi vodovodnega priključka, (4) K zahtevku za pridobitev smernic, izdajo projektnih pogojev ter izdajo mnenja mora investitor oziroma od njega pooblaščeni projektant predložiti dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. (5) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti Izvajalcu za izdajo dokumentov iz tretjega odstavka: - za soglasje za priključitev obstoječega objekta: o pravnomočno gradbeno dovoljenje ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje legalnost gradnje, o dokazilo o lastništvu objekta, o projekt za izvedbo vodovodnega priključka in o potrdilo o plačilu komunalnega prispevka oziroma v primeru obročnega plačila komunalnega prispevka, potrdilo Občine, da dovoli priključitev pred dokončnim poplačilom; - za soglasje k ukinitvi vodovodnega priključka: o situacijo z vrisanim objektom, javnim vodovodom in vodovodnim priključkom s prikazom mesta ukinitve in o ko uporabnik s pisnim dokumentom dokaže, da objekt ni naseljen; - za soglasje k spremembi vodovodnega priključka: o projekt za izvedbo vodovodnega priključka in o načrt zunanje ureditve in načrt arhitekture, (6) Izvajalec o zahtevku za izdajo soglasja iz tretjega odstavka tega člena odloči v 15 dneh od prejema popolne vloge. (7) V projektnih in drugih pogojih iz drugega odstavka tega člena mora Izvajalec določiti: - minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja, - pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje, - globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje, - lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, - dimenzijo in tip vodomera, - tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom, - pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključka, - posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki (1) Po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja oziroma po pravnomočnosti soglasja za priključitev objektov iz 3. odstavka 25. člena tega odloka investitor pri Izvajalcu vloži zahtevek za priključitev objekta na vodovodno omrežje. (2) Zahtevku iz prejšnjega odstavka mora biti priloženo: - gradbeno dovoljenje ali drug dokument, ki izkazuje legalnost gradnje (potrdilo, da ima objekt skladno z zakonom, ki ureja gradnje, uporabno dovoljenje), - dokazilo o lastništvu objekta in soglasje solastnikov objekta, če ima objekt več lastnikov in - služnostna pogodba ali soglasje lastnikov zemljišč, po katerih bo priključek potekal (če niso v lasti stranke). (3) Dokumente iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti pridobi Izvajalec, lahko pa jih priloži zahtevku tudi investitor sam. 27. člen (izvedba in dolžina priključka) (1) Priključek mora biti izveden v skladu s Tehničnim pravilnikom ter v skladu s pogoji iz mnenja oziroma soglasja za priključitev na javni vodovod, izdanega s strani Izvajalca. (2) Izvajalec je dolžan izvesti priključek najkasneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka iz prejšnjega člena, če: - je uporabnik izpolnil vse pogoje iz mnenja oziroma soglasja, - poravnal vse obveznosti do Občine in Izvajalca iz tega odloka ter - zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno - tehničnimi predpisi, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. 28. člen (gradbiščni priključek) (1) Oskrba s pitno vodo za gradbišča stavb ali gradbeno inženirskih objektov je možna tudi prek gradbiščnega priključka. Namestitev gradbiščnega priključka se izvede na podlagi vloge investitorja po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Izvajalec odobri vzpostavitev gradbiščnega priključka največ za dobo dveh let. Investitor je dolžan pred potekom odobrene dobe vložiti zahtevek za spremembo gradbiščnega priključka v trajnega, ali zaprositi za podaljšanje, ki pa je možno le enkrat, največ za dve leti. (2) Gradbiščni priključek izvede Izvajalec skladno z določbami Tehničnega pravilnika, na stroške investitorja. Če gradbiščni priključek izvede drug usposobljen izvajalec, mora ta Izvajalcu omogočiti strokovni nadzor nad izvedbo, investitor pa krije nastale stroške. (3) Pred pričetkom uporabe objekta mora lastnik objekta pri Izvajalcu vložiti zahtevek za spremembo gradbiščnega priključka v trajni priključek. Zahtevku mora priložiti potrdilo o skladnosti iz prvega odstavka 29. člena tega odloka, ki ga pridobi pri pristojnem izvajalcu javne gospodarske službe za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode. V kolikor lastnik objekta po začetku uporabe objekta niti po pisnem opozorilu Izvajalca ne vloži zahtevka za spremembo gradbiščnega priključka v trajnega ali odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ni urejeno skladno z veljavno zakonodajo, Izvajalec prekine dobavo vode na stroške lastnika. (4) Po izvedbi gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega posnetka Izvajalec gradbiščni priključek vpiše v evidenco priključkov. (5) Po spremembi gradbiščnega pri- CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ključka v trajnega Izvajalec priključek evidentira v katastru javnega vodovoda ter spremeni status priključka v evidenci priključkov. 29. člen (pogoji priključitve) (1) Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode s predpisi, za vsako stavbo ali gradbeno inženirski objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec javne gospodarske službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. (2) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju Izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. 30. člen (evidentiranje v katastru priključkov) Vse priključke in spremembe v zvezi z njimi, Izvajalec evidentira v analitičnih evidencah katastra priključkov. Storitev vnosa v analitične evidence plača lastnik priključka. plombe. (5) V enostanovanjskih objektih sta lahko montirana največ dva obračunska vodomera. 34. člen (odčitavanje obračunskih vodomerov) (1) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam Izvajalca, za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera. (2) V primeru, da Izvajalec ugotovi, da obračunskega vodomera ni mogoče odčitati, se obračuna povprečna poraba vode zadnjega obračunskega obdobja, če tega podatka ni, pa se upošteva zadnji razpoložljivi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike. Uporabnik mora omogočiti odčitek oziroma odpraviti vse ovire za nemoteno odčitavanje najkasneje v roku enega meseca od poziva Izvajalca, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena porabe vode. Če se ugotovi, da je bil vodomer odstranjen ali je zaradi nezakonitega posega v vodomer odčitek vodomera nižji od zadnjega odčitka, se uporabniku obračuna desetkratna povprečna poraba zadnjega obračunskega obdobja za obdobje od zadnjega odčitka do dneva ugotovitve kršitve. 35. člen (izredna kontrola obračunskega vodomera) (1) Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. (2) Če se v primeru iz prejšnjega od(1) Uporabnik lahko pisno naroči od- stavka ugotovi, da je točnost vodomera klop priključka, ki ga Izvajalec izvede na izven dopustnih meja, se uporabniku stroške uporabnika. Odklop se lahko obračuna povprečna poraba vode iz izvede samo v primeru, ko uporabnik s prejšnjega obračunskega obdobja, stropisnim dokumentom izkaže, da objekt ške kontrole točnosti vodomera nosi ni naseljen. Izvajalec. (2) Če je bil izveden odklop, je v pri(3) Če se v primeru iz prvega odstavka meru ponovnega priklopa uporabnik ugotovi, da je točnost vodomera v dopudolžan plačati vse stroške ponovne pri- stnih mejah, se uporabniku obračuna ključitve. dejanska poraba vode, stroške kontrole točnosti vodomera nosi uporabnik. 32. člen (sprememba priključka) 36. člen (merjenje porabe vode) (1) Spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedKoličina porabljene vode se meri v kubo dodatnega priključka in zahtevo za bičnih metrih (m3) po odčitku stanja na povečan odvzem vode se obravnava na obračunskem vodomeru. enak način kot za nov priključek. (2) V primeru zahteve uporabnika po 37. člen dodatnem obračunskem vodomeru za (sestavni deli cene oskrbe s pitno isti objekt, Izvajalec Občino zaprosi za vodo) potrditev. Občina vgradnjo dodatnega vodomera potrdi, v kolikor je izvedba V okviru javne službe oskrbe s pitno tega v konkretnem primeru glede na ve- vodo se ločeno oblikujejo in zaračunavaljavne občinske akte možna. jo cene za naslednje storitve: - omrežnino, ki krije stroške javne infrastrukture in XI. MERITVE IN OBRAČUN PORA- - vodarino, ki krije stroške opravljanja BLJENE VODE javne službe oskrbe s pitno vodo. 31. člen (odklop priključka) 33. člen (obračunski vodomeri) (1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi uporabniki vode lahko Izvajalec sklene posebno pogodbo o dobavi vode in plačilnih pogojih. (2) Obračunski vodomer mora imeti vsak uporabnik. (3) Stroški vzdrževanja in menjave vodomerov bremenijo Izvajalca in se krijejo iz cene omrežnine. Stroški okvar, ki nastanejo na vodomerih zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika (zmrzal, udar tople vode, mehanske poškodbe, itd.), bremenijo uporabnika. (4) Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi Izvajalec skladno s projektom in določili Tehničnega pravilnika. Uporabniku je prepovedano prestavljati, menjati ali popravljati obračunski vodomer ter odstranjevati 38. člen (omrežnina) 21 se omrežnina obračunava glede na zmogljivost tega priključka, skladno z Uredbo MEDO. (4) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračunava omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu z Uredbo MEDO. 39. člen (zaračunavanje vodarine gospodinjstvom) (1) Vodarino Izvajalec uporabnikom zaračunava praviloma mesečno, na podlagi povprečne mesečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma, oziroma, v kolikor se uporabnikom storitev dobave pitne vode zaračunava pavšalno, je obračunsko obdobje en mesec. (2) Najmanj enkrat letno, ob menjavi ali ob odčitku obračunskega vodomera, opravi Izvajalec poračun porabljene vode za posameznega uporabnika. V primeru, da želi uporabnik, da se mu pri mesečnem obračunu upošteva dejanska poraba vode, mora Izvajalcu ažurno sporočati stanje na vodomeru, in sicer praviloma med 25. in zadnjim dnem v mesecu za tekoči mesec. V nasprotnem primeru se uporabnikom zaračuna pavšal, ki je določen glede na povprečno porabo v zadnjem obračunskem obdobju. (3) V večstanovanjskih stavbah, kjer letna poraba vode presega 1.500 m3, Izvajalec zaračunava uporabnikom porabljeno vodo na podlagi dejanske mesečne porabe. Uporabniki ali upravnik večstanovanjskega objekta ali kadar po zakonu ta ni obvezen, druga s strani uporabnikov pooblaščena oseba, morajo Izvajalcu ažurno sporočati stanje na vodomeru, in sicer praviloma med 25. in zadnjim dnem v mesecu za tekoči mesec. V nasprotnem primeru se uporabnikom zaračuna pavšal, ki je določen glede na povprečno porabo v zadnjem obračunskem obdobju. (4) Izvajalec je dolžan objavljati spremembe cen v občinskem glasilu in na svoji spletni strani. 40. člen (zaračunavanje vodarine poslovnim uporabnikom) (1) Izvajalec razdeli poslovne uporabnike iz gospodarstva in negospodarstva v dva razreda, in sicer na podlagi količine porabljene vode v preteklem obračunskem obdobju. V prvi razred se uvrstijo tisti, ki povprečno porabijo manj kot 500 m3 letno, v drugi razred pa vsi drugi. (2) Vodarino Izvajalec poslovnim uporabnikom prvega razreda zaračunava praviloma mesečno, na podlagi povprečne mesečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Najmanj enkrat letno, ob menjavi ali ob odčitku obračunskega vodomera, opravi Izvajalec poračun porabljene vode za posameznega poslovnega uporabnika. V primeru, da želi poslovni uporabnik, da se mu pri mesečnem obračunu upošteva dejanska poraba vode, mora Izvajalcu ažurno sporočati stanje na vodomeru, in sicer praviloma med 25. in zadnjim dnem v mesecu za tekoči mesec. (3) Poslovnim uporabnikom drugega razreda Izvajalec zaračunava vodarino na podlagi dejanske mesečne porabe. Poslovni uporabniki so dolžni Izvajalcu ažurno sporočati stanje na vodomeru, in sicer praviloma med 25. in zadnjim dnem v mesecu za tekoči mesec. V nasprotnem primeru se uporabnikom zaračuna pavšal, ki je določen glede na povprečno porabo v zadnjem obračunskem obdobju. (1) Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve, določi na letni ravni, pri čemer se uporabnikom obračunava praviloma mesečno, glede na zmogljivost vodovodnih priključkov, določeno s premerom vodomera (DN). Faktor omrežnine za posamezno velikost vodomera je določen s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (odslej: Uredba MEDO), pri čemer se faktor 1 obračunava za vodomer s premerom DN ≤ 20. (2) Če je stavba opremljena s kombi41. člen niranim obračunskim vodomerom, se za (večstanovanjski objekti) tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim pretokom. (1) Večstanovanjski objekti, ki se na (3) Če vodovodni priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom, novo priključujejo na vodovodni sistem, 21 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika morajo imeti za vsako stanovanjsko enoto svoj obračunski vodomer, praviloma nameščen v skupnem jašku izven objekta. Dopustna je tudi priključitev več stanovanj v objektu na en obračunski vodomer, vendar mora biti nameščen najmanj en obračunski vodomer na posamezen glavni vhod večstanovanjskega objekta. (2) Če je po Stanovanjskem zakonu obvezna določitev upravnika, je ta zavezanec za plačilo stroškov oskrbe s pitno vodo. V primerih, ko po Stanovanjskem zakonu določitev upravnika ni obvezna, se morajo lastniki stanovanjskih enot dogovoriti o načinu delitve stroškov oskrbe s pitno vodo, v nasprotnem primeru jih Izvajalec zaračuna sorazmerno, glede na lastniške deleže. 42. člen (plačnik računa za oskrbo s pitno vodo) (1) Plačnik računa za storitve oskrbe s pitno vodo je praviloma lastnik objekta oziroma stanovanjske enote. V kolikor bo plačnik druga oseba, morata lastnik in plačnik Izvajalcu posredovati sklenjen pisni dogovor oziroma obojestransko soglasje. (2) V kolikor se lastnik in najemnik dogovorita, da je plačnik najemnik, morata Izvajalcu posredovati kopijo relevantnih strani najemne pogodbe oziroma drug dokument, iz katerega izhaja dogovor o plačevanju. (3) V primeru, da plačnik iz prvega ali drugega odstavka tega člena računa ob zapadlosti ne plača, Izvajalec plačilo računa terja neposredno od lastnika. 43. člen (vgradnja vodomera v primeru prevzema zasebnega vodovoda v upravljanje) (1) V primeru, ko Izvajalec prevzame v upravljanje zasebni vodovod in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti, da Izvajalec najkasneje v štirih mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunske vodomere. (2) Dokler priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode, in sicer: - zadnji razpoložljivi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike na osebo, - govedo: 1,8 m3 na kravo molznico, 1,2 m3 na kravo dojiljo in 0,6 m3 za vse ostale kategorije govedi, - konji: 1,2 m3 na konja, - drobnica: 0,18 m3 na glavo odrasle drobnice (ovce, koze), 0,10 m3 na odstavljena jagnjeta in kozliče, - prašiči: 0,21 m3 na prašiča. 44. člen (plačilo računa za oskrbo s pitno vodo) (1) Uporabnik je dolžan plačati račun za oskrbo s pitno vodo najkasneje do dneva zapadlosti računa. (2) Če uporabnik svoje obveznosti do dneva zapadlosti računa ne poravna v celoti, mu Izvajalec pošlje pisni opomin, v katerem ga opozori na to, da mu bo v primeru neplačila prekinil dobavo vode. V kolikor uporabnik v 15 dneh od prejema pisnega opomina računa ne poravna, mu lahko Izvajalec prekine dobavo vode. 45. člen (ugovor zoper račun) (1) Če se uporabnik s prejetim računom ali delom računa ne strinja, lahko v 8 dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri Izvajalcu. Kljub vloženemu ugovoru mora uporabnik v roku poravnati nesporni del. (2) Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni od prejema ugovora. V kolikor Izvajalec CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si uporabnikov ugovor zavrne, je uporabnik dolžan račun poravnati v nadaljnjih 8 dneh od prejema pisne zavrnitve ugovora, sicer mu lahko Izvajalec po preteku tega roka prekine dobavo vode. XII. PREKINITEV DOBAVE VODE 46. člen (1) Izvajalec v pisnem pozivu uporabnika pozove k odpravi pomanjkljivosti ter mu za to določi primeren rok, če: - interna instalacija ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda, - je bil priključek izveden v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja oziroma brez soglasja Izvajalca ali če uporabnik brez soglasja Izvajalca spremeni način izvedbe priključka, - uporabnik odvzema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na vodomeru, - uporabnik onemogoča pooblaščenim osebam Izvajalca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera in interne instalacije ter internega hidrantnega omrežja, - uporabnik ne plača računa za dobavo vode v roku, predpisanem v 42. členu tega odloka, - uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah Izvajalcu opravljanja nujnih del na priključku, - lastnik objekta ali stanovanja oz. upravnik objekta v primerih, določenih v 21. členu, v roku ki ga postavi Izvajalec, ne izvede gradbenih del pri vzdrževanju priključka, - je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera, - je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti, - uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z vodo, - uporabnik v večstanovanjskem ali poslovnem objektu Izvajalcu ne sporoči pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune. (2) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez obvestila prekine dobavo pitne vode, če uporabnik pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka v postavljenem roku ne odpravi. (3) Dobava vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave vode. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve, ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave vode. Izvajalec je dolžan uporabnika ponovno priključiti najkasneje v enem delovnem dnevu po odpravi vzroka prekinitve dobave vode. (1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti, ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje Izvajalec. Enkrat letno Izvajalec v sodelovanju z javno gasilsko službo pregleda javne hidrante na njihovem območju. (2) Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja Izvajalca in brez spremstva s strani le-tega je prepovedan. Ta prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov, za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod ter izvedbo gasilskih vaj. O odvzemu vode je treba najkasneje naslednji delovni dan pisno obvestiti Izvajalca, z navedbo kraja uporabe, časa odvzema vode in količine porabljene vode. (3) Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna količina 72 m3 vode. (4) Odvzem vode iz javnih hidrantov, ki ni odvzem iz drugega odstavka tega člena, je izjemoma dovoljen le s soglasjem in spremstvom Izvajalca. (5) Uporabnik je dolžan poravnati stroške za porabljeno vodo ter stroške spremstva iz prejšnjega odstavka. (6) Uporabnik mora po odvzemu vode iz prejšnjih odstavkov pustiti javni hidrant v brezhibnem stanju, sicer je odgovoren za posledice in nosi stroške popravila, ki bi morebiti nastali. 49. člen (interni hidranti) (1) Interni hidranti so sestavni deli instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo. (2) Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode. O vsaki uporabi iz internega hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati Izvajalcu in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini vode. XIV. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA 50. člen (gradnje na in ob vodovodnem omrežju) (1) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem Izvajalca in pod pogoji, ki jih ta določi. (2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela znotraj varovalnega pasu vodovodnega omrežja, mora pred opravljanjem teh del pridobiti 47. člen predhodno soglasje Izvajalca. (3) Pri trajni spremembi okolice mora (1) Izvajalec ima pravico brez povračila investitor na svoje stroške poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina škode prekiniti dobavo vode: - za čas izvedbe načrtovanih del na vo- vodovodnega omrežja novi niveleti terena. dovodnem omrežju, (4) Varovalni pas posegov v vodovo- za čas odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in dno omrežje upravljavca pri magistralnih ali primarnih vodovodnih omrežjih napravah javnega vodovoda, - v primerih višje sile (npr. potres, požar, je 5 m na vsako stran voda, pri sekunsuša, onesnaženje vodnih virov, izpad darnih vodovodnih omrežjih pa 3 m na vsako stran voda. energije, itd.). (2) Izvajalec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obve- XV. VIRI FINANCIRANJA JAVNE stiti uporabnike neposredno ali preko SLUŽBE IN OBLIKOVANJE CEN sredstev javnega obveščanja. V primerih 51. člen iz tretje alineje prejšnjega odstavka se (viri financiranja javne službe) je uporabnik dolžan ravnati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. Viri financiranja javne službe oskrbe s (3) V izrednih razmerah in na podlagi pitno vodo so: strokovnega mnenja pooblaščenega za- - cene storitev javne službe, voda za zdravstveno varstvo je Izvajalec - sredstva občinskega proračuna, dolžan obveščati uporabnike o obve- - drugi viri. znem izvajanju preventivnih ukrepov. 52. člen (oblikovanje in določanje cen oskrbe XIII. ODVZEM VODE IZ HIDRANTA s pitno vodo) 48. člen (1) Za oblikovanje cen storitev javne (hidranti na javnem vodovodnem službe se uporabljajo določila vsakokrat omrežju) 22 pred ali mimo obračunskega vodomeveljavne Uredbe MEDO, pa tudi drugi ra, področni predpisi. (2) Natančnejšo politiko določanja cen - onemogoča osebam upravljavca preglede in odčitavanje vodomera, gospodarskih javnih služb varstva okolja Občina uredi v posebnem odloku o do- - odstrani plombe na vodomeru in na vodovodnih objektih in napravah, ločanju cen gospodarskih javnih služb v - samovoljno odpira in zapira vodovoObčini. dne armature (zasune, hidrante ipd.), XVI. PRENOS VODOVODNEGA - prekine dobavo vode drugemu uporabniku, OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV - koristi vodo iz hidranta v nasprotju z V UPRAVLJANJE 46. členom tega odloka, - ne prijavi okvare na priključku, 53. člen - v primeru pomanjkanja vode koristi vodo v nasprotju z opozorili in navoObstoječi vodovod (lokalni ali vaški dili o racionalni rabi vode, vodovod, itd.), ki ni v lasti Občine, se lahko prenese v last Občine z medseboj- - ravna v nasprotju z določili 15., 16., 17., 23., 24., 33., 34., 49. in 48. člena tega odno pogodbo med dosedanjim lastnikom loka. ter Občino. V pogodbi se določijo vse (2) Z globo 400,00 EUR se kaznuje tudi obveznosti dosedanjega lastnika ter obodgovorna oseba pravne osebe, ki stori veznosti Občine. prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. 54. člen (3) Z globo 400,00 EUR se kaznuje za (1) Za prenos vodovodnega sistema v prekršek tudi posameznik, ki stori katelasti Občine v upravljanje morajo biti iz- rokoli izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena. polnjeni praviloma naslednji pogoji: - vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno XVIII. NADZOR dovoljenje, situacijo in popis omrežja, 57. člen objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov) ter določeno vodoNadzor nad izvajanjem tega odloka varstveno območje po predpisu, ki ureja vodovarstveno območje za vo- opravlja Medobčinski inšpektorat in redno telo vodonosnikov Ljubljanskega darstvo (v nadaljevanju: MIRED). barja in okolice Ljubljane, 58. člen - vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in Tehničnega MIRED pri opravljanju inšpekcijskega pravilnika, - izdelana mora biti evidenca osnovnih nadzora nadzira zlasti: sredstev s finančnim ovrednotenjem, - ali se vodovodno omrežje uporablja za namen ter na način in pod pogoji, kot - izračunani morajo biti stroški obratojih določajo ta odlok in predpisi, izdani vanja vodovoda, ki se predaja, na njegovi podlagi; - zagotovljena morajo biti sredstva za - ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in potrebno sanacijo vodovoda, rekonstrukcijo stavb in objektov, po- izračunana mora biti takšna cena, ki stavljanje kakršnih koli drugih objekIzvajalcu omogoča nemoteno upratov in naprav, postavljanje objektov vljanje prevzetega vodovoda, za obveščanje in oglaševanje, gradnjo - na vseh odjemnih mestih vodovoda gospodarske javne infrastrukture ter morajo biti pred prevzemom oziroma za druge posege v območju javnega v roku štirih mesecev od prevzema vovodovodnega omrežja po tem odloku; dovoda vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, - ali se priključki na vodovodno omrežje gradijo, rekonstruirajo ter ali so zgraskladno z veljavnimi predpisi o merojeni in vzdrževani skladno s pogoji, slovnih zahtevah za vodomere, določenimi v tem odloku in predpisi, - vodomerni jaški morajo biti dostopni izdanimi na podlagi tega odloka; in grajeni skladno s Tehničnim pravil- dolžnost priključevanja uporabnikov nikom, na javno omrežje. - pred prevzemom se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda 59. člen in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, (1) Vodenje inšpekcijskega postopka, - urediti in pridobiti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na kate- izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se izvede po določbah zakorih se nahajajo objekti in naprave, - prevzem vodovoda mora biti doku- na, ki ureja inšpekcijski nadzor. (2) V primeru nujnih ukrepov v javmentiran z zapisniki o primopredaji. (2) V primeru, da Občina sama vodi nem interesu se za kraj vročanja in investicije v izgradnjo ali nabavo novih mesto, na katerem se pusti obvestilo o objektov ali naprav javne infrastrukture, poskusu vročanja, šteje tudi gradbišče, mora te objekte oziroma naprave prene- objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi sti Izvajalcu v najem in upravljanje ob s katerim se vodi postopek. dokončanju investicije oziroma najka60. člen sneje do 31. januarja naslednjega leta po letu, ko je bila investicija zaključena. Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega odXVII. KAZENSKE DOLOČBE loka, se opravlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. 55. člen (1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek Izvajalca, če: - ne dopusti priključitve, kot to določata 23. in 27. člen tega odloka, - prekine dobavo vode brez obvestila v nasprotju z 42. in 43. členom tega odloka, - ravna v nasprotju z določili 10., 12., 13., 29. člena tega odloka. (2) Z globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorno osebo Izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 56. člen (1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik, če: - se priključi na vodovodno omrežje 61. člen Pristojni občinski inšpektor: 1. odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi: - z vzdrževalnimi deli na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z odlokom ali izvedbenimi predpisi; - s priključki na javno vodovodno omrežje, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so zgrajeni v nasprotju s pogoji iz mnenja oziroma soglasja, oziroma niso vzdrževani skladno s slednjima oziroma s predpisi, ki urejajo priključitev na vodovodno omrežje; - z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvaja- 22 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Vrhnika 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 1. člen (izhodišča za pripravo SD OPN 5) S tem sklepom se potrjujejo Izhodišča za spremembe in dopolnitve OPN Vrhnika, Ureditev doživljajskega parka Argonavti (v nadaljevanju: SD OPN 5), ki jih je pripravil Ljubljanski urbanistični zavod d.d., št. 8551, oktober 2019, dopolnjeno februar 2021, dopolnjeno november 2021, dopolnjeno december 2021. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Območje načrtovanja je območje opuščenega vojaškega vadbišča bivše Vojašnice 26. oktobra na Stari Vrhniki oziroma zemljišči s parc. št. 2014/5 in 2014/6, k.o. Stara Vrhnika. (2) Predmet načrtovanja so spremembe in dopolnitve celotnega OPN: strateškega in izvedbenega dela (sprememba namenske rabe, spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih pogojev). 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Legenda javni vodovod vodovod v upravljanju krajevne skupnosti območje javnega vodovoda iz 1. točke (Uredba*) območje javnega vodovoda iz 3. točke (Uredba*) območje javnega vodovoda iz 4. točke (Uredba*) območje vodovoda v upravljanju krajevne skupnosti meja občine * 7. člen Uredbe o oskrbi s pitno vodo njem kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javnega vodovodnega omrežja v nasprotju s pogoji iz mnenja oziroma soglasja; - z gradnjo gospodarske javne infrastrukture oziroma drugimi posegi v območju javnega vodovodnega omrežja brez soglasja ali če niso izpolnjeni pogoji izdanega mnenja oziroma soglasja; - z ukrepi kjer se posega v vodovodno omrežje (odstranitev plomb, okvara na priključku, itd.); 2. odredi, da se do pridobitve ustreznega akta iz 25. člena tega odloka ali do izpolnitve pogojev iz tega akta ustavi: - gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na vodovodno omrežje; - gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma drugi posegi v območju javnega vodovodnega omrežja; - gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javnega vodovodnega omrežja; 3. odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi vsa dela, vezana na posege v javno vodovodno omrežje, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil; 4. prepove izvedbo priključka na javno vodno omrežje: - ki je zgrajen brez izdaje ustreznega akta iz 25. člena tega odloka ; - ki je zgrajen v nasprotju s pogoji iz mnenja oziroma soglasja in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil; - ki ni vzdrževan v skladu s pogoji iz mnenja oziroma soglasja oziroma v skladu s pogoji iz tega odloka, in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil; 5. odredi odstranitev predmetov, opreme ali materiala, s katerimi se posega v območje javnega vodovodnega omrežja brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz mnenja oziroma soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi v mnenju oziroma soglasju; 6. odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo priključka ali javnega vodovodnega omrežja, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja. 7. odredi da se v določenem roku upo- CMYK rabnik priklopi na javno vodno omrežje. (1) SD OPN 5 se pripravi v vsebini, ki je določena s prostorsko zakonodajo: - Zakon o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17), - Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2). K temu spada tudi spremljajoče gradivo iz 52. člena ZUreP-2. (2) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - strateškega dela OPN Občine Vrhnika, - usmeritev, smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - strokovnih podlag izhajajoč iz 60. člena predpisa o urejanju prostora (ZUReP-2). 62. člen (1) Pristojni občinski inšpektor sme v primerih iz tega odloka, ko bi bila ogrožena varna uporaba pitne vode ali bi lahko nastale posledice za zdravje ljudi, živali, odrediti začasno prepoved oziroma uporabo pitne vode in druge ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda. 4. člen (2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je za(vrsta postopka) časen in traja dokler so razlogi zanj. (3) O ukrepih iz prvega odstavka tega Postopek priprave SD OPN 5 poteka člena mora pristojni občinski inšpektor na podlagi določb 108. - 115. člena Zaobvestiti Občinsko upravo, Izvajalca in kona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. policijo. l. RS, št. 61/17) in 99. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posleXIX. PREHODNE IN KONČNE DO- dic drugega vala epidemije COVID-19 LOČBE - PKP6 (Ur. l. RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – 63. člen ZZVZZ-O, 57/21 – odl. US in 112/21 – ZIUPGT). Izvajalec uskladi Tehnični pravilnik s tem odlokom najpozneje v roku šestih 5. člen mesecev od uveljavitve tega odloka. (roki za pripravo SD OPN 5 in njego64. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Vrhnika (Naš časopis 413/14). 65. člen Ta odlok se objavi v občinskem glasilu Naš časopis in začne veljati naslednji dan po objavi. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine. vih posameznih faz) glej preglednico spodaj 6. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora) Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, DiŠt. 007-1/2019 rektorat za prostor, graditev in stanovanVrhnika, dne ja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana Župan 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstDaniel Cukjati l.r. vo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 3. Zavod za gozdove Slovenije, OE LjuNa podlagi 110. člena Zakona o urejanju pro- bljana, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana stora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) ter 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o pripravi sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (SD OPN 5) za ureditev doživljajskega parka Argonavti 4. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 5. Direkcija RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje 6. Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4, 1535 Ljubljana (področje rudarstva, področje trajnostne mobilnosti, področje cestnega in železniškega prometa, področje letalskega prometa) 7. Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana 8. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 9. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za vojaško dediščino, Dimičeva ulica 16, 1000 Ljubljana 10. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 11. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 12. ELES d.o.o., Sektor za prenosno omrežje, Hajdrihova 2, p. p. 255, 1000 Ljubljana 13. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana. Lokalni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 2. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 3. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje so: 1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 2. Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 4. Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana 5. Direkcija RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje. 23 znanilom v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika. 5) Občina Vrhnika lahko z namenom vključevanja javnosti v SD OPN 5 organizira tudi dodatne posvete, delavnice in podobno, objavlja informacije v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika. 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) 1) Potrebni podatki za izdelavo SD OPN 5 so zbrani v GIS sistemu Občine Vrhnika, iObcina oz. jih zagotovijo nosilci urejanja prostora. 2) Za pripravo SD OPN 5 se izdelajo (ali so že izdelane) naslednje strokovne podlage: - stanja glede fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, - ranljivost prostora, - tveganja in pričakovani vplivi na posamezne sestavine prostora in okolje, - pričakovane učinke na gospodarski razvoj in družbeno-socialno okolje, - prostorske, tehnične in tehnološke možnosti načrtovanih prostorskih ureditev, - strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev, - vrednotenje, primerjava in utemeljitev rešitev, - prikaz stanja prostora, - poročilo o prostorskem razvoju občine, - bilanca stavbnih zemljišč, - načrt preskrbe z zemljišči v občini Vrhnika, - elaborat ekonomike, - Prvo strokovno poročilo o arheološki raziskavi na Stari Vrhniki na zemljiščih s parc. št. 2014/1 in 2014/5, obe k.o. 2001 – Stara Vrhnika (21-0483 Vrhnika – SD OPN Argonavti), - IZP severna obvozna cesta, - morebitne druge strokovne podlage, ki so določene z zakonom ali na zahtevo NUP, - okoljsko poročilo, v kolikor bo potrebno. V primeru, da se skozi postopek ugotovi, da je potrebno iz vsebinskih ali 7. člen formalnih razlogov izdelati dopolnilne (načrt vključevanja javnosti) strokovne podlage ali to zahtevajo NUP, se izdelajo tudi te. Izdelavo strokovnih 1) Javnost je bila vključena v posto- podlag financira pobudnik in se izdelajo pek priprave SD OPN 5 v fazi priprave le za območje načrtovanih prostorskih izhodišč z javnim pozivom za podajo ureditev. predlogov in pripomb na izhodišča in javno predstavitvijo projekta. 9. člen 2) Javnost se seznani s tem sklepom in (objava) izhodišči z objavo v Našem časopisu, z objavo na spletni strani Občine Vrhnika Ta sklep se objavi v Našem časopisu in na spletni strani ministrstva, pristoj- in začne veljati dan po objavi. Objavi se nega za prostor. tudi na spletni strani Občine Vrhnika 3) Javnost bo vključena v postopek pri- in v državnem prostorskem informacijprave SD OPN 5 v fazi priprave osnutka. skem sistemu. Občina o pripravi osnutka obvesti širšo javnost z javnim naznanilom v Našem časopisu in na spletni strani Občine Številka: 3500-2/2019 (5-08) Vrhnika. Vrhnika, dne 16. 12. 2021 4) Javnost bo vključena v postoŽupan pek priprave SD OPN 5 z javno razgrnitObčine Vrhnika vijo in javno obravnavo. Javna razgrnitev Daniel Cukjati l.r. bo trajala najmanj 30 dni. V tem času ima javnost možnost ogleda dopolnjenega osnutka ter podaje pripomb in predlogov nanj. V času javne razgrnitve se izvede tudi javna obravnava, na kateri je dopolnjen osnutek javno predstavljen. Javnost bo o kraju in času javne razgrnitve in obravnave obveščena z javnim na- FAZA Konkretne smernice, mnenja o verjetnejših vplivih na okolje, odločitev o CPVO Osnutek SD OPN Dopolnjeni osnutek SD OPN Javna razgrnitev in obravnava dopolnjenega osnutka SD OPN Predlog SD OPN Usklajeni predlog SDOPN Potrditev predloga in sprejem SD OPN ROK 45 dni od objave sklepa 30 dni od pridobitve odločbe o CPVO 30 dni od pridobitve mnenj NUP 45 dni od objave dopolnjenega osnutka 15 dni od sprejema stališč do pripomb 15 dni od pridobitve pozitivnih mnenj NUP 60 dni od oddaje usklajenega predloga 23 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Borovnica CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 24 Urejen tematski park Borovniškega viadukta Novoletni nagovor župana Spoštovani občani in občanke! Za nami je še eno leto, ko se nismo mogli družiti po svojih željah in je bilo tudi javno življenje v občini zelo okrnjeno. Pa vendar z vidika razvoja občine to leto lahko označimo kot uspešno. Obnovili smo precej občinske komunalne, športne in spomeniško-kulturne infrastrukture, podpisali pogodbi o rekonstrukciji državne ceste med Borovnico in odcepom za gasilski dom na Bregu ter sofinanciranje izgradnje kolesarske povezave iz sredstev EU in državnega proračuna. Pod streho smo spravili tudi študijo o zmanjšanju poplavne ogroženosti občine in dokument identifikacije investicijskega projekta gradnje vodovoda v Kotih. S tem smo si zagotovili rezervni vodni vir ter druge za razvoj občine pomembne dokumente. Izboljšali smo vzdrževanje komunalne, športne in druge infrastrukture. Izboljšali smo tudi prometno varnost v občini. Vse to ne bi bilo mogoče brez razumevanja in podpore večine članov občinskega sveta. Tudi občinska uprava je dovolj uigrana in kadrovsko izpopolnjena za soočanje z zahtevnimi izzivi priprave in izvedbe ter administrativnega in finančnega poročanja za večje razvojne projekte. To in dosedanji uspehi nam sicer ne omogočajo spanja na lovorikah, temveč so obenem dobra osnova in izziv za uspešno razvoj v evropski finančni perspektivi, ki se praktično začenja in v kateri je zaradi ukrepov premagovanje koronske krize veliko novega in še marsikaj nedorečenega. Skoraj dve leti stalnega prilagajanja na hitro spreminjajoče se ukrepe za zmanjšanje obolevnosti za COVID-19 sta seveda pustili svoj pečat tudi na psihološki ravni. Ob koncu leta želim poudariti tudi to, da smo se v naši občini na izzive obvladovanja koronske krize odzvali predvsem z razumevanjem, strpnostjo in solidarnostjo, za kar gre zahvala vsem, ki ste oz. smo k temu prispevali. Kot skupnost nas je ta kriza nedvomno okrepila in iz nje izhajamo močnejši, ne da bi se zato odpovedali razlikam v mnenjih, pričakovanjih, interesih in prioritetah. In to je najboljša osnova, da vam lahko iz srca in z upanjem, da se bodo želje uresničile, voščim vesele božično-novoletne praznike ter vse najboljše in predvsem trdnega zdravja v novem letu 2022! Konec novembra so bila zaključena osnovna dela za ureditev tematskega parka o Borovniškem viaduktu pri stebru viadukta. Na iz odsluženih železniških tirov, ki so jih darovale SŽ Infrastruktura d. o. o. in so jih na ustrezne dolžine odrezali v podjetju Metallmar d. o. o., izdelane okvirje je bilo nameščenih 9 informacijskih tabel, ki v besedi in sliki predstavljajo zgodovino Borovniškega viadukta od njegovega načrtovanja do njegove končne porušitve in izgradnje nove proge. Avtor besedila, ki ga je strokovno pregledal Bogomir Troha, je Peter Bezek, ki je tudi opravil izbor fotografij in pripravil predloge za tisk panojev. Oba sta člana Zgodovinske sekcije HUD Karel Barjanski, ki je eden od partnerjev v projektu Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta. Poleg na novo urjene široke peščene poti, ki preči park in ob kateri so nameščena okvirji s tematskimi panoji, je urejena še vzdolžna pot v obliki železniškega tira. Projekt sicer ne predvideva postavitve muzejske lokomotive ali vagona, je pa ta pot urejena tako, da to omogoča. Ob njej je zasajeno pet dreves – ambrovcev, ki s svojimi ozkimi krošnjami ne bodo zastirali pogleda na steber viadukta, vseeno pa bodo, ko bodo zrasli, ob sočni pripeki obiskovalcem nudili senco. Ob varnostni ograji, ki onemogoča pristop v neposredno bližino stebra, je bilo posajeno 9 grmov oregonskih borovnic, ki jih je podarila Pirčeva brunica. V parku je bila odstranjena nekdanja vegetacija in travna ruša ter nasuta in zravnana nova prst, na katero je že posejano travno seme. Po koncu zime sledijo še nasutje obeh poti z drobnim peskom in utrditev obeh poti ter postavi- Župan Bojan Čebela Rekonstrukcija nedavno asfaltirane klančine na Dolu V prejšnji številki Našega časopisa smo vas obvestili, da je bila izvedeno asfaltiranje kratke, a strme ceste, ki v bližini spomenika NOB povezuje regionalno cesto z lokalno cesto na Dol. Pri podrobnem pregledu izvedenih del pa so bile ugotovljene napake in pomanjkljivosti, zato je izvajalec, JP KPV d. o. o., asfaltno prevleko odstranil in jo nadomestil z novo. Pred plačilom računa je Občina Borovnica izvedla ponoven pregled izvedenih del in izkazalo se je, da ta tudi sedaj niso ustrezno izvedena, vendar bo sedanja asfaltna prevleka ostala, dokler vreme oz. temperature ne bodo spet primerne za izvedbo tovrstnih del. Potem je predvidena njena odstranitev in upajmo, da bodo dela v tretje izvedena, tako kot pričakujemo. Ne glede na to, da je celotno gradbeništvo pregreto in je celo za manjša dela težko dobiti izvajalce, bo občinska uprava vztrajala pri tem, da morajo biti dela kakovostno izvedena. (ak) tev klopi in stojal za kolesa. S tem bo končan prvi del projekta Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta, ki je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in za katerega smo sredstva pridobili preko LAS Barje z zaledjem. Spomladi sledi še ureditev minaturnega parka pri stari železniški postaji s panojem, ki bo podal osnovne informacije o njej in jo predstavil v originalni podobi, ureditev razgledne ploščadi pri zahodni peti viadukta in pristope poti do nje s Cerkove ulice ter ureditev t. i. dijaške poti oz. bližnjice od križišča Zalarjeve ceste in Mejačeve ulice do Ramovševe ceste, ki bo povezala tematski park z razgledno ploščadjo. V februarju in marcu bodo v sodelovanju z društvom Lokvanj izvedena usposabljanja za interpretativno (turistično) vodenje po železniški dediščini v naši občini. Usposabljanje bo na voljo za vse zainteresirane. O njegovem začetku oz. terminih in lokaciji izvedbe vas bomo obvestili preko spletne strani in FB profila občine ter v Našem časopisu. Otvoritvena slovesnost, v sklopu katere bo v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica postavljena tudi razstava o Južni železnici in Borovniškem viaduktu, je predvidena 22. aprila 2022. Za podarjen material ali storitve se na tem mestu še enkrat zahvaljujemo podjetjem SŽ Infrastruktura d. o. o., Kržič Transport, Stojan Kržič s. p., Metallmar d. o. o. in Pirčevi brunici. Naj za konec omenimo še, da je na pobudo jamarskega in planinskega društva konec novembra Občina Borovnica sklicala terenski sestanek s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Ljubljana, na katerem je Peter Svete predstavnikom zavoda predstavil predloge za začasno interventno zaščito, ki bi preprečila pronicanje vode v steber in zaščitila ostanke ploščadi. Občina Borovnica je na tej osnovi v začetku decembra na ZVKDS OE Ljubljana posredovala vlogo za dovoljenje za izvedbo začasne interventne zaščite. Na odgovor še čakamo. 24 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Borovnica CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 25 Dejavnosti turističnega in planinskega društva pri vzdrževanju in širitvi obiskovalske in interpretacijske infrastrukture v občini v letu 2021 Soteska Pekel Močno povečan obisk soteske Pekel v letu 2020 in 2021, ki ga gre delno pripisati tudi pandemiji COVID-19, je zaradi povečane erozije dodobra zdelal del poti mimo tretjega slapa v soteski Pekel – od platoja pri slapu do naslednjih stopnic v žlebu. Še posebej sestop s slednjih je postajal smrtno nevaren za uporabnike, zato sta se borovniška turistično in planinsko društvo v letu 2021 odločila, da ta del prednostno zavarujejo in v treh delih postavijo nove šest metrov dolge stopnice širin 40 cm. Razširjeni in utrjeni so bili odseki planinske poti: pri prvem slapu, tretjem slapu in nad tretjim slapom. Poleg tega so pred samimi stopnicami postavili dvojezično (slovensko - angleško) tablo, ki opozarja, da gre od tu dalje za zahtevno planinsko pot, ki zahteva ustrezno obleko, obutev in pripravljenost. Za izboljšanje varnosti so zamenjali tudi nekaj starih in dodali nekaj novih klinov ter jeklenico z novimi nosilci. Poleg tega so opravili še redna vzdrževalna dela klopi, mlina in informativnega kozolčka. Zaradi večkratnega zadevanja vejevja med spravilom lesa iz soteske je bil postavljen nov drog za obstoje- čo opozorilno tablo (prepovedano kurjenje, kampiranje), na obvestilni pano pa je bila nad žigom nameščena nova tablica z napisom »Razširjena slovenska planinska pot«. Nov bankomat v občini Od konca meseca novembra je mogoče dvigovati gotovino in opravljati druge bančne storitve tudi preko novega bankomata, ki je postavljen v pokriti kolesarnici na parkirišču P+R pri železniški postaji Borovnica. Ukinitev bankomata pri nekdanji poslovalnici NLB na Gradišnikovi ulici je sprožila negodovanja številnih občanov, zlasti starejših, ki nimajo motornih vozil ali veljavnih dovoljenj za vožnjo z njimi, saj je v občini ostal samo bankomat na bencinskem servisu Petrol. V primeru njegove okvare se je bilo po gotovino potrebno odpraviti vsaj do Vrhnike. Po tem, ko nobena od bank, ki poslujejo v Sloveniji, ni pokazala interesa za sodelovanje, je Občina Borovnica sklenila dogovor za postavitev bankomata z vodilno bankomatsko mrežo na svetu Euronet. Po obvestilo o postavitvi bankomata na FB profilu Občine Borovnica je precej občanov izpostavilo, da gre za bankomat, ki ob uporabi zaračuna visoko provizijo, drugi pa so opozorili na to, da je ta odvisna tudi od tega kakšen je paket storitev, ki ga je posameznik sklenil s svojo banko. Na Občini Borovnica občanom svetujemo, da preverijo pri svoji banki stroške dviga. Prav tako menimo, da je ne glede na stroške provizije bolje, da imamo v občini še en bankomat, da ob okvari enega občanom ni treba oditi v eno od sosednjih občin. (OB) Povezovalna pešpot Mavčeva dolina – Stara postaja Na pobudo občanov sta društvi v dogovoru z občino ter lastniki zemljišč pristopilo k izdelavi povezovalne pešpoti s Stare postaje (Miklavičeva cesta) v Mavčevo dolino. Povezovalna pot na tem mestu je obstajala vse do izgradnje železniške postaje l. 1857. Tedaj so del stare poti nasuli z izkopi in odpadom, zato je bilo treba zgornji del ponovno speljati po občinskih zemljiščih, v spodnjem delu, kjer prav tako poteka po občinskih zemljiščih, pa je pot v naravi še vidna. Zaradi neugodne konfiguracije terena in morebitnega plazenja se je z lastniki dogovorila menjava za del parcele v zasebni lasti, po pogojem, da se na meji postavi ograjo. Celotno traso nove/stare poti v širini dveh metrov se je strojno izravnalo od Miklavičeve ceste do večnamenskega prostora v Mavčevi dolini. Na sveže urejeni trasi sta bila nato izvedena zatravitev ter dve košnji. Markacisti PD Borovnica so ob tem prestavili planinske smerokaze iz križišča Miklavičeve in Ljubljanske ceste v Mavčevo dolino ter novo planinsko pot, ki zdaj vodi preko pete viadukta, dosledno markirali. Večnamenski prostor in spodnji del poti je bil pozneje tudi temeljito očiščen gradbenega in komunalnega odpada, očiščene površine so bile zatravljene, mejno drevje in grmovje pa obrezano. Odvoz odpadkov je izvedla občina. Ostale planinske poti v občini Dodatno so bili razširjeni in utrjeni odseki planinskih poti Vrh Dola-razgledna točka pod Krimščkom in Bistra–Laze ter markirani odseki Bistra–Mali Trebelnik, Pekel–Krimska jama, Pekel–Pristava–Pokojišče, skozi sotesko Pekel, Rakitna–Krimšček. Na trasi poti Bistra–Laze postavljeni sta bili dve novi klopi. Zaradi vandalizma je bila prestavljena skrinjica za vpisno knjigo iz Pekla na razgledno točko pod Krimščkom in dodan je žig, na pobudo občanov pa je bila postavljena nova skrinjica (z dodanim žigom) za vpisno knjigo na vrh Planine. Postavljene so bile tri nove smerne table: na Pokojišču (v Borovnico), v Praprotniku (v Bistro), pri duglazijah (v Bistro) ter popravljeni/dodatno utrjeni, prestavljeni oz. na novo postavljeni nosilci za smerokaze nad Bistro (duglazije, Strmi bregovi), nad Lazami (Praprotnik), v Mavčevi dolini in na Rakitni. Na vse nosilce s smerokazi na so bili nameščeni zaščitni čepi. Sanirani sta bili dve plazišči, vse trase so bil redno očiščene podrtega drevja, podrasti in grmovja, očiščena je bila tudi večina občinskih smernih tabel, podrta tabla nad Lazami pa na novo temeljena. Okolica železniške čuvajnica št. 666 V okolici čuvajnice se je redno odstranjevalo plevel in čistilo vodenice. Pred občinskim praznikom sta bila dodatno očiščeni (obrezano vejevje in izvedena košnja) obe označeni dostopni poti – od Kim-vija ter od železniške postaje. Iz smeri železniške postaje je bil nameščen dodaten nosilec s smerno tablo za čuvajnico in nanjo prenesen tudi smerokaz za »češnjevo pot«. 25 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Borovnica CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 26 Ob 110. obletnici smrti velikega Borovničana Frana Paplerja 15. decembra je minilo 110 let od smrti moža, ki je pomembno zaznamoval razvoj izobraževanja, kulture, gasilstva in sadjarstva v naši občini. Fran Papler se je rodil 15. 1. 1842 na Brezovici pri Kropi kot tretji od desetih otrok v kmečki družini. Učiteljsko pot je začel v Cerknici, kjer je ob poučevanju na ljudski šoli deloval tudi kot organist. V Ratečah je nato službi učitelja in organista dodal še delo cerkovnika. Po premestitvi v Polhov Gradec, kjer je preživel sedem let, je svoje poučevanje nadaljeval v Borovnici, kamor je prišel leta 1875 in v njej ostal vse do smrti. Šolska kronika navaja, da je bil »pri svojem prihodu v Borovnico jako prijazno sprejet s strelom možnarjev«. S svojim delovanjem je kot nadučitelj, sadjar, dejaven občinski odbornik, načelnik in častni član gasilskega društva, predsednik bralnega društva, pevec, pesnik in še kaj bi se našlo, vtisnil Borovniški kotlini globok pečat. Leta 1891 je bil na deželni učiteljski konferenci v Ljubljani delegat za ljubljansko okolico, kar dokazuje, da so ga spoštovali tudi izven Borovnice. Občinski odbor ga je imenoval za častnega občana Borovnice, o prireditvi ob 25. obletnici njegovega prihoda v Borovnico je Slovenski narod poročal takole: »V predvečer 25letnice priredilo mu je gasilno društvo v zvezi s kolesarskim društvom krasno baklado in domači pev- ski zbor odpel je prav ubrano nekaj pesmi. Nato poklonile so se mu deputacije tukajšnjih društev in gospod slavljenec se je za prirejene ovacije zbranemu mnogobrojnemu občinstvu ganjen zahvalil. /…/ Druzega dne izročil mu je občinski zastop prekrasno izdelano diplomo, želeč mu, da, kakor do zdaj, še Poslovimo se od starega leta Mesec november je v vrtcu Borovnica minil v znamenju jeseni. Otroci so likovno ustvarjali najrazličnejše izdelke z jesensko tematiko in usvajali ter prepevali nove in stare pesmi. Tretji petek v novembru smo v vrtcu obeležili »Slovenski tradicionalni zajtrk« – ob dnevu slovenske hrane; glavni namen dneva slovenske hrane je poudarjanje v Sloveniji pridelane hrane, ki se ji na ta dan nameni dodatno pozornost, na kratko povzetih tudi v letošnjem sloganu »Zajtrk s sadjem – super dan!«. Hvala g. Bogdanu Jerebu iz Čebelarskega društva Borovnica za podarjen med. Z mesecem decembrom je prišel tudi naš »Novoletni sejem«. Prav vsi v vrtcu smo se pripravljali nanj – tako zaposleni kot otroci. Strokovne delavke smo pripravljale najrazličnejše izdelke, otroci pa so izdelovali novoletne voščilnice. Vse izdelke smo ponudili na novoletnem sejmu, ki je tudi letos potekal po spletu. Izdelke so lahko starši videli in prevzeli v matičnih igralnicah ali pri zdravstveni postaji, pri enoti Kapljica. Vsi prostovoljni prispevki so se zbirali za Šolski sklad. Vsem, ki ste pomagali in prispevali se vam iskreno zahvaljujemo. Vrtec se je obarval v praznične barve veselega decembra. Naše igralnice in garderobe so dobile praznično podobo. Otroci uživajo ob različnih dejavnostih in v igri ter nestrpno pričakujejo dobre može – tudi v vrtcu nas bo obiskal Dedek Mraz in otrokom prinesel nove igrače, s katerimi bodo urili miselne in gibalne spretnosti. V novem letu, ki prihaja, vam želimo mnogo drobnih pozornosti, toplih objemov, zašepetanih zahval in otroških poljubov. Naj bo novo leto čarobno. Srečno 2022! Natalija Strmšek v nadalje deluje mnogo let v korist šole in občine in za blagor slovenskega naroda. /…/ Ta večer je pokazal, koliko in kakih odličnih prijateljev ima g. Papler, in kako visoko ga vsi čislajo. Občinski odbor borovniški pa je s tem imenovanjem pokazal, kako se zaslužnega učitelja odlikuje. Slava takemu občinskemu odboru!« Umrl je 15. 12. 1911 v Ljubljani, na pogrebu v Borovnici pa so se mu poklonili tudi pevci Ljubljanskega Zvona ter visokošolec in kasneje pomemben jezikoslovec in prvi predavatelj na novoustanovljeni ljubljanski univerzi dr. Fran Ramovš. Maja 1912 so mu učenci in prijatelji z zbranimi prostovoljnimi prispevki postavili spomenik in pripravili slovesnost, na kateri je življenje in delovanje velikega Borovničana orisal deželni poslanec E. Gangl iz Idrije. Učiteljski tovariš je zapisal: »Udeležba je bila jako častna. Borovniška šola z učiteljstvom, »Ognjega- sci« in »Sokoli« so dali častno stražo in veliko drugega občinstva je počastilo pokojnikov spomin; posebno iz Ljubljane je prihitelo veliko pokojnikovih prijateljev. /…/ Tako je prešel ta dan, kakršnega menda še ni doživela Borovnica, vseskozi v lepem in svečanem razpoloženju. Vsa slavnost je bila prirejena čisto preprosto. /…/ To je dokaz, kako spoštuje narod svoje zveste učitelje. Narodu, ki tako ceni svoje prave učitelje, gotovo zasije lepša bodočnost.« Po Franu Paplerju je poimenovana osrednja ulica v starem delu Borovnice, pripisujemo pa mu tudi verze, ki opisujejo našo sotesko Pekel, kamor je nadvse rad zahajal in ga občudoval. Različic je več. Ohranjeni sta še dve njegovi pesmi, Bolno dete in Majniku. Slednja se glasi: Kak so vendar mili, jasni Dnevi tvoji majnik krasni! Kdo se te ne veseli? Cvet pri cvetu se razvija, Radost milo v serca vliva, Vsa narava se noví. Tice so že iz daljave K nam prišle nazaj v dobrave, Da pojejo pesmice. Gora vsa je že zelena, Góla trata ni nobena, Pražnji pert odeva vse! Serce tužno zdaj ne plakaj, Bolečine si ozdravljaj, Ki te mamijo še zdaj! Razvedruj se zdaj z naravo, Stvarniku prepevaj slavo, Majnik vabi te na raj! Več o njegovi vzgoji posebne sorte jabolk, križani med štajerskim bobovcem in zlato parmeno, pa v prihodnji številki Našega časopisa. Sredi januarja bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. Simona Stražišar, Andrej Klemenc 26 NAS CASOPIS 499 / 20. 12. 2021 Občina Horjul CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 27 Županova beseda Uspešnost gradimo skupaj Spoštovane občanke in občani, z decembrom se začnejo tudi družinski prazniki in obdarovanja. Prav je, da si vzamemo čas za naše najbližje, da se tudi tempo našega življenja vsaj malce umiri in odpočije, tako kot v zimskem času to naredi narava. Otroci se seveda najbolj veselijo daril, ki jih prinesejo dobri možje. Prvi izmed njih, sveti Miklavž, je letos obdaroval kar 200 otrok. V spremstvu angelčkov je pozdravil in nagovoril otroke ter njihove starše kar na občinskem trgu in tako polepšal praznični december. Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so žal preprečili, da bi se lahko v tem času družili na prostem ob toplem napitku na stojnicah, kar seveda nikomur ni všeč. No, vseeno smo poskrbeli za vsaj nekaj prazničnega vzdušja z okrasitvami in lučkami ob glavnih cestah, za idilično podobo pa je poskrbel tudi prvi sneg. Ravno v dneh zaključevanja redakcije smo bili vsi župani vabljeni na sestanek k ministru za zdravje, ki nam je predstavil resnost situacije in apeliral na nas, da spodbujamo upoštevanje ukrepov za varovanje zdravja. Med te dokazano sodi tudi cepljenje. Zdravstveni strokovnjaki so poudarili, da je cepljenje za veliko večino prebivalstva varno, kdor pa je v dvomih, naj se o cepljenju posvetuje s svojim osebnim zdravnikom. Po ministrovih besedah nas zagotovo čaka zahtevna zima in naloga vsakega od nas je, da poskrbi za svojo varnost in varnost svojih bližnjih ter sodelavcev. Drugače pa ob koncu leta ugotavljam, da smo večino projektov uspešno pripeljali do konca. Del ceste med Brezjami in Podolnico nam je uspelo asfaltirati, sneg in dež v začetku decembra pa je ta proces nekoliko upočasnil, tako da ostaja del ceste še neasfaltiran, kar pa bo urejeno ob prvih ugodnih vremenskih razmerah. Dela na prizidku vrtca dobro napredujejo kakor tudi priprava dokumentacije za prihajajoče infrastrukturne projekte. Med te sodi tudi gradnja kolesarske steze in širitev ceste od Vrhnike prek Horjula do Vrzdenca, ki bo financiran s strani direkcije za ceste, mi pa imamo tu pomembno vlogo, da pripravimo vso potrebno dokumentacijo za razpise. Projekt se pripravlja že pet let in je sedaj tik pred tem, da se realizira. Z gradnjo bomo začeli naslednje leto, zato tudi pozivam vse, ki še niste podali dokumentacije glede odkupa zemljišč, da to uredite sedaj. V nasprotnem primeru se bodo postopki zavlačevali, ampak direkcija za ceste ima določene vzvode in pride do teh zemljišč tudi po drugačni poti. Zavedati se moramo, da je ta projekt pomemben za razvoj občine in večjo varnost v prometu. Ob tem naj še povem, da smo na občinskem svetu potrdili prvo branje proračuna za prihodnje leto in verjamem, da ga bomo na zadnji seji konec decembra tudi potrdili. Že več let se trudimo, da ugodimo vašim željam in predlogom, ki jih preko vaških odborov in občinskih svetnikov podajate naprej. Tako bo tudi v prihodnje, moj cilj in cilj celotne občinske uprave je, da vam zagotovimo čim boljšo kakovost življenja v naši občini ter seveda razvoj. Občina, ki se ne razvija, v resnici stagnira, posledice pa po določenem času občutijo vsi. Za konec vam želim še lepe praznike ob iskreni zahvali za sodelovanje v letošnjem letu. Župan Janko Prebil Protipoplavni ukrepi – kronološki pregled Uspešno zaključen največji projekt v novejšem obdobju Horjula Sedem let je minilo od začetka, do končne realizacije, ko lahko rečemo, da je sedaj v horjulski občini urejena poplavna varnost. Za domačine in podjetja v Horjulu ter okoliških krajih je to izredno pomembna pridobitev, ki zagotavlja razvoj in napredek. Župan Janko Prebil je ob tem pomembnem trenutku takole strnil svoje misli: ‘Območja, ki so bila poplavno ogrožena, so nam preprečevala nadaljnje širjenje in razvoj. Nismo mogli graditi infrastrukture, ki jo Horjul potrebuje, enako pa velja tudi za večja in mala podjetja v občini, kakor tudi za marsikaterega domačina, ki je želel graditi in si s tem urediti življenje v domačem kraju. Sedaj bo to možno, seveda pa vse v okvirih prostorskega načrta, ki velja za našo pa posledično hitro narastejo. Vsa naselja občino.’ Zaradi svoje lege pod obronki okoliških so ob potokih, ki hitro poplavljajo. Seveda hribov in gričev, iz katerih se v Horjul in na- to izhaja iz tega, da so se naselja postavljala selja v naši občini steka veliko vode, je vsakih 5 do 10 let prisotna nevarnost večjih poplav. Tereni so razgibani in strmi, vodotoki ob vodotokih in so se umikala v bregove, da se je kvalitetna zemlja ohranila za predelovanje hrane. 27 NAS CASOPIS 499 / 20. 12. 2021 Občina Horjul 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zadrževalnik meteornih voda in mulja v zgornjem toku Ljubgojščice. Poplavna varnost na Vrzdencu Poplavno področje Ljubgojščica Občina se je lotila ureditve poplavne varnosti in v letu 2014 naročila izdelavo projektov za ureditev potoka hudournika na Vrzdencu, mimo cerkve svetega Kancijana. Gradbena dela so potekala leta 2017. Izvajalci so zgradili 4 zadrževalnike, ki zadržujejo mulj, ki prihaja niz dol iz Samotorice ter uredili strugo hudourniškega potoka. Sama vas je na podlagi teh ukrepov varna pred večjimi poplavami. Celotna poplavna sanacija v tem delu je znašala okvirno 100.000 evrov. Tudi hudourniški potok Ljubgojščica je problematična glede poplav, čeprav morda na prvi pogled ne izgleda tako. Zaradi razvejanega zaledja manjših pritokov iz okoliških brežin pa ob velikem nalivu predstavlja grožnjo za hudourniške poplave. Vsakih 5 do 10 let se pojavljajo večje poplave tako na delu vodotoka na Ljubgojni kot v Horjulu na Vovčnah. V letu 2016 so na občini pričeli z iskanjem rešitve. Naročili so idejno zasnovo za rešitev poplav na tem področju. Na podlagi idejne zasnove so povabili vse občane na okroglo mizo in jim predstavili idejno zasnovo ureditve. Projekti so bili v letu 2018 v glavnini končani in usklajeni z občani. Projekti so stali nekaj več kot 20.000 evrov. Sam poseg ni bil enostaven, veliko je bilo zacevitev in tudi nekaj objektov, ki so posegali na vodotok. V letu 2020 je bil projekt v vrednosti skoraj enega milijona evrov uvrščen v proračun Republike Slovenije, tako da je občina pridobila potrditev financiranja iz strani države. Pomoč države je bila seveda več kot dobrodošla, saj bi sicer tako obsežen poseg pomenil veliko obremenitev proračuna. Občina je tako pristopila k projektu le v obliki naročila prvotnih projektov ter v obliki zbiranja soglasij lastnikov zemljišč. Izvajalska pogodba je bila podpisana med Direkcijo RS za vode in njihovim koncesionarjem Hidrotehnik d.o.o. Z gradbenimi deli se je pričelo v začetku Poplavna varnost Stojanšek Leta 2017 so po pripravljenih projektih uredili tudi strugo Stojanšek ob stari cesti v Horjulu. Večinski vzhodni del Horjula je bil pred izvedbo v poplavnem področju. Da ne bo prihajalo do poplav, so zgradili dva zadrževalnika v hudourniku Stojanšek. Na strugi ob Stari cesti v Horjulu so okrogle cevi zamenjali z večjimi kvadratnimi profili. Zaprl se je uvoz v vodotok, kjer so včasih kmetje dostopali do gozdov in kmetijskih površin. Po teh ukrepih se je izboljšala pretočnost hudourniškega potoka Stojanšek, kar sedaj omogoča gradnjo stanovanjskih objektov in tudi širitev proizvodnih prostorov podjetja Metrel Mehanika. Skupaj s poplavno varnostjo v Stojanšku se je uredila tudi celotna preplastitev Stare ceste v Horjulu, za projekt je občina skupaj odštela 150.000 evrov. CMYK aprila letos. Dela so potekala dokaj hitro in sicer na dveh lokacijah, vsaka ekipa je vodotok urejala na svojem območju (Vovčne in Ljubgojna). Na Ljubgojni so dela potekala dokaj hitro, odstranili so zacevitve, struga pa je pridobivala novo podobo, obloženo v skalnate obloge. Na določenih delih so izvajalci položili kvadratni profili z dovolj velikim pretokom. Nad Ljubgojno, kjer je ob nalivih nenaden pritok vode najmoč- 28 Na Vovčnah je bilo potrebno odstraniti cevi. nejši so zgradil zadrževalnik, ki bo zadržal mulj ob morebitnih plazovih, ki se sproščajo na tem strmem področju. Dela so se v večji meri zaključila do konca septembra 2021. Preostali so samo določeni potrebni zaključki, kot so postavitev ograje, vrnitev mejnikov ter manjši popravki, ki jih bodo izvajalci opravili takoj, ko bodo razmere to dovoljevale. Z izvedeno investicijo, se je varnost objektov pred poplavami in zazidljivost stavbnih zemljišč poveča- la. Na drugi lokaciji, torej na področju Vovčen v Horjulu, so odstranili zacevitve in zamenjali premajhni propusti na lokalnih cestah. Dela so potekala dokaj hitro, na žalost pa se je tekom izvajanja del zgodila tragična delovna nesreča s smrtno žrtvijo. Po krajšem premoru je izvajalec z deli nadaljeval, nova ekipa je morala pospešeno izvesti začeta dela. Tudi večinska dela na Vovčnah ter pri podjetju Huliot so se zaključila do konca septembra 2021. Polaganje strojnih inštalacij v prizidku vrtca Ekološka gradnja se precej razlikuje od klasične gradnje, zato je proces nekoliko drugačen kot običajno pri zidanju z opeko. V vsakem primeru pa je nujno, da delo opravljajo strokovnjaki, ki poznajo zakonitosti in specifike takšne gradnje. Ena od prednosti dobro opravljenega dela na takšnem objektu kot bo prizidek, je njegova energetska učinkovitost. V novembru so dela na prizidku vrtca v Horjulu nemoteno potekala naprej kljub slabemu vremenu, saj je prizidek ‘pod streho’ in lahko dela v notranjosti potekajo ne glede na vremenske razmere. Izvajalec del bo izvedel leseno konstruk- cijo, ob ugodnem vremenu brez dežja in snega pa snega pa tudi velik del prekrivanja strehe. V začetku decembra so že začeli z zasipanjem okoli objekta, naslednji korak pa bo izvedba betonskega dela zunanje terase. V notranjosti lepo napreduje namestitev strojne in elektro inštalacije v prizidku. Delno financiranje so na občini zagotovili iz Eko sklada, tako da gradnja ne bo v polni meri obremenila občinskega proračuna. Prizidek vrtcu bo tudi sofinanciran iz razpisa za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v republiki Sloveniji v proračunskem obdobju 2021–2024, ki ga je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv 28 NAS CASOPIS 499 / 20. 12. 2021 Občina Horjul Podpis koncesije za zobozdravstvo za naslednjih 15 let V Horjulu, natančneje v pritličju objekta Deos, obratuje zasebna zobna ordinacija, ki jo vodi Nuša Zadel, dr.dent. med. S podpisom koncesije za 15 let bo tako poskrbljeno za zobozdravstveno storitev tudi v horjulski občini. Vsi, ki se želite naročiti na pregled ali katere druge zobozdravstvene storitve, jih po predhodnem dogovoru obiščete v delovnem času, in sicer v ponedeljek med 13:00 in 20:00, torek med 13:00 in 20:00, v sredo med 7:45 in 14:15, v četrtek med 7:45 in 14:15 in ob petkih med 7:45 in 13:15. Naročanje je možno preko e-pošte: narocanje@ ordinacija-zadel.si ter po telefonu, in sicer prvo uro ordinacijskega časa. Paciente z bolečino sprejemajo prvo uro ordinacijskega časa po predhodnji najavi preko telefona 01 330 30 80 Ordinacija se nahaja v pritličju prostorov Centra starejših Horjul, Slovenska cesta 17 v Horjulu. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 29 Video o čebelji učni poti gre na EXPO v Dubaj Dominik je videograf iz Horjula, ki je posnel video o čebelji učni poti s posebnim poslanstvom. Video bo namreč predvajan v sklopu predstavitve Slovenije in njenih lepot na največjem in najstarejšem svetovnem sejmu EXPO v Dubaju. Tako se bo Julkina učna pot predstavila širnem svetu, kar si lahko štejemo v posebno čast. Ideja za predstavitveni video, ki prikazuje mlado družino na sprehodu skozi učno pot, je po Dominikovih besedah prišla kar nekako sama od sebe. ‘Konec koncev je Julkina čebelja učna pot namenjena prav mladim družinam. V videu je nastopila družina Dolinar iz Horjula, s katero je bilo užitek snemati, ker so pred kamero tako naravni,’ še dodaja mladi snemalec. Ko takole človek spoznava delo mladega ustvarjalca, se pravzaprav kar ne more načuditi, kaj vse je do sedaj že uspel posneti in ujeti skozi objektiv svoje kamere. A zanimivo, tako kot mnogi uspešni podjetniki, je tudi Dominik svoj posel razvil iz hobija. Vse skupaj se je začelo pred 12 leti, ko je skupaj z brati in prijatelji začel snemati zabavne kratke filme, ki so se pred petimi leti začeli spreminjati v plačane projekte za stranke. Kmalu zatem je začel v popoldanskem času po službi vso pozornost usmerjati v sne- Prvi del rekonstrukcije ceste Brezje – Podolnica je končan Video o čebelji učni poti je dolg dobro minuto in bo prikazan na svetovni razstavi v Dubaju Expo 2020. Dominik Čepon. manje, montažo in izobraževanje na tem področju. Dominik trdno verjame v moč nenehnega izpopolnjevanja: ‘Izobraževanje je tu zelo pomembno. Predvsem je pomembno, da vsako novo infor- macijo poskusimo uporabiti v praksi. Samo tako se lahko ta informacija spremeni v znanje in izkušnje. V nasprotnem primeru samo nekaj beremo in poslušamo, na koncu dneva pa ne znamo nič novega, če tega ne poskusimo’. Danes vodi svojo agencijo Video in foto produkcija Čepon, ki poskrbi za kreativne video rešitve in v celoti poskrbi za scenarij, snemanje, montažo in distribucijo. Snema promocijske filme, videospote, videe produktov, poročne videe, športne dogodke in še bi lahko naštevali. Med projekte. na katere je še posebej ponosen, pa spadajo kratek film s Tadejem Pogačarjem in podpis pogodbe med Luko Dončićem in Markom Cubanom. Med bolj poznanimi naročniki, ki mu zaupajo so, Lek, Novartis in Orbico. V zadnjih dveh letih se je kot eden redkih Slovencev specializiral za snemanje z dirkalnimi droni. Specifika teh dronov je, da so zelo hitri. ‘Letim lahko do 175 km/h in hkrati letim zelo natančno, celo med vejami dreves ali po notranjosti stavb. Letim s pomočjo očal, ki mi omogočajo prvoosebni pogled’. Je pa za letenje teh dronov potrebno veliko treninga. Preden se je lotil snemanja za prvo stranko, je pol leta treniral po 6 do 8 ur na teden. S tem dronom je snemal svetovnega rekorderja v padalstvu Ernesta Gainzo, najeli pa so ga tudi za snemanje panoram na atraktiven športen način za National Geographic. V svoji dosedanji karieri se je udeležil tudi dirke s športnimi droni, kar ga je tako pritegnilo, da se bo tega lotil takoj, ko bodo dirke zopet organizirane. Peter Kavčič, foto: Peter Kavčič in Renato Babič Sveti Miklavž je prinesel sneg in darila V nedeljo, 5. decembra, je na Občinskem trgu v je razdelil kar 200 daril! Po kratkem pozdravu in Horjulu sveti Miklavž obdaroval otroke. Kot se je izkazalo kmalu zatem, pa ni prinesel le daril našim najmlajšim, ampak tudi pošiljko snega. Tega je bilo sicer resda le za vzorec, ampak vseeno, s tem je prvi decembrski ‘dobri mož’ lepo presenetil otroke in potrdil star pregovor, ki pravi, da bo prinesel prvi sneg. Na občinskem trgu se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki so zaradi ukrepov povezanih z varovanjem zdravja stali med seboj na varnostni razdalji. Letos se je Miklavž razveselil tudi povečanega števila otrok, saj V zadnjih treh mesecih ste vsi, ki se redno vozite med Ljubljano in Horjulom, morali malce prilagoditi svoj urnik, saj se je zaradi gradbišča, ki je nastalo pri rekonstrukciji lokalne ceste, nekoliko podaljšal čas vožnje. končana. Izvedena so skoraj vsa zemeljska dela, med katere sodi izkop materiala ter nasutje posteljice in tampona. Med samo gradnjo se je izkazalo, da težave povzroča podtalnica. Zaradi slabe nosilnosti temeljnih tal so dodatno izvedli drenažo zaledne vode v dolžini 100 metrov. Pred prvimi hladnimi dnevi so izvajalci rekonstrukcije opravili že z asfaltiranjem. Najprej so opravili asfaltiranje nosilne plasti v debelini 8 cm Ob koncu leta lahko rečemo, in v dolžini 320 metrov. da je rekonstrukcija že skoraj Zaključni sloj asfalta pa bodo nanesli spomladi, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere in temperatura. Naj na kratko spomnimo. Z rekonstrukcijo so pričeli 16. avgusta, dela pa so potekalo ob občasnih zaporah ceste, saj je bilo treba urediti vse potrebno za širitev in utrditev terena ter odvodnjavanje meteornih voda. Cilj obeh občin je, da bo projekt izveden čim prej. Vsem, ki cesto uporabljajte vsak dan se, zahvaljujejo za razumevanje in strpnost. Besedilo in foto: Peter Kavčič tradicionalnem nagovoru, kjer se je dotaknil z nasveti za vzgojo in srečno življenje tako staršev kot otrok, je nestrpni mladini ob pomoči angelčkov pričel z razdeljevanjem daril. Na Občini Horjul so bili veseli, da se je vabilu odzvalo tako veliko število otrok, hkrati pa se zahvaljujejo tudi staršem, da je Miklavž lahko varno podelil vsa darila. Na srečo vseh prisotnih je bil del Miklavževega spremstva dobro skrit, saj parkeljnov ni bilo zaslediti, no, morda pa pridejo prihodnje leto? Besedilo in foto: Peter Kavčič 29 NAS CASOPIS 499 / 20. 12. 2021 Občina Horjul CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lojze Bogataj letos postavil kar dvoje jaslic 30 Rože iz krep papirja za lepši dan Druženje v teh časih je žal pogosto omejeno, sploh pa je potrebno paziti pri najbolj ranljivih skupinah, kamor sodijo tudi starejši občani. Lansko leto so ob tem času veljali strožji režimi glede medsebojnega obiskovanja, zato jasličar Lojze Bogataj z Vrzdenca ni postavil jaslic. Naj spomnimo, da jih zadnja leta postavlja v domači hiši in rad odpre vrata na stežaj, da si jih ogledajo tudi obiskovalci. »Lansko leto je bilo kovidno, kar je pomenilo, da smo se vsi bolj ali manj držali doma, zato jaslic za zunanje obiskovalce nisem postavil. Sem se pa zato letos toliko bolj potrudil,« je dejal in odgrnil zaveso v drvarnici, kjer se na več kvadratnih metrih razprostirajo jaslice. »To so prve, v hiši imam še ene,« je dodal. Res, v hiši se bohotijo še lepše kot zunaj. »Lani sem imel kar veliko časa, tako da sem izdelal nekaj nove dekoracije, marsikaj sem pa tudi dokupil.« Jaslice so vredne ogleda, in kot pravi sogovornik, je vsak toplo vabljen. Kdaj? Pravi, kadar je njegovo vozilo parkirano pred hišo, lahko pa se za obisk dogovorite tudi po telefonu: 031 458 839. (gt, foto: gt) Tradicionalni slovenski zajtrk v znamenju čebelic, sadja in zelenjave Po slovenskih šolah in vrtcih so tako kot že vrsto let tudi letos tretji petek v novembru obeležili dan slovenske hrane. Letos je ta dan potekal v znamenju pomena sadja in zelenjave, saj je mednarodna organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo letošnje leto razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. Tako so otroci poleg kruha z maslom in medom dobili na mize tudi sadje ter seveda skozi igro predstavljen pomen lokalno pridelane hrane. Šoli in vrtcu v Horjulu so čebelarji podelili 30 kilogramov domačega, visoko kakovostnega medu, ki so ga pridelale čebele v našem okolju. Otroke sta v vrtu obiskala tudi predstavnika čebelarjev, ki sta otrokom predstavila nekaj čebelarske opreme in čebele v satju, kar je za otroke vedno posebno doživetje. Župan Janko Prebil je ob tem dejal: ‘V občin nimamo velike industrije, tu je veliko gozdov in travnikov, kmetijstvo V društvu upokojencev Vrzdenec že več let ohranjajo lepo tradicijo izdelovanja rož iz krep papirja in tega niso prekinili niti v teh zahtevnih časih. Pravzaprav so se dobro znašli in so se dela lotili na daljavo oziroma jih je vsak izdeloval pri sebi doma sam ali v manjših skupinah. Upokojenke, ki jim celotna situacija ni odnesla poguma, so dejale: ‘Delavnice izdelovanja rož iz papirja nas vedno znova navdušujejo in vedno izdelujemo kako novo rožico. Tudi letos smo na delavnicah pripravljale šopke za naše jubilante (60-, 70-, 80- in 90-letnike). Tako smo izdelale 13 šopkov. Zaslužne za to so bile predvsem Helena, Vera, še posebno pa Mimi, ki je najbolj delavna, obenem tudi naša mentorica. Pripravi načrte posameznih rož in nareže papir, da potem delavnica hitreje poteka. Zaradi posebnih zdravstvenih razmer smo se zbrale v manjšem številu (3 do 6) in kar večinoma v domači kuhinji, kjer nam je bilo toplo in prav prijetno. Med delom smo si postregle s toplim čajem in pecivom’. Izdelava šopkov vzame kar veliko časa, a je trud povrnjen, saj so vsi člani, ki prejmejo tak šopek, veseli in ga še dolgo časa hranijo. Letos so imeli 5 delavnic. Treba je poudariti, da je to delo za potrpežljive, saj je vsaka delavnica trajala najmanj 4 ure. Besedilo in foto: Peter Kavčič Na Koreno peš v vsakem vremenu za dober namen je pomembna dejavnost. Vse to prinaša odlične pogoje za dobro čebelarstvo in pridelan med največje kakovosti. Takšni dnevi so odlična priložnost, da otroci odkrivajo pomen čebel in se seznanijo z zdravo lokalno pridelano hrano. Zavedamo se, da je vzgoja in izobraževanje izredno pomembna za prihodnost, zato otroke navajamo na zdrav način življenja in vzgajamo v duhu ohranjanja zdravega in čistega okolja. Besedilo Peter Kavčič Foto: občinski arhiv Vzpon na Koreno je priložnost za rekreacijo in druženje v naravi. Od začetka oktobra letos do februarja prihodnje leto poteka tradicionalna akcija pohodov na Koreno. Gre za pobudo kolesarskega kluba Zapravljivček, kjer se trudijo s svojim zgledom in za dober namen spodbuditi čim večje število ljudi, da gredo peš na priljubljen pohodniški vrh nad Horjulom. Po zgledu kolesarskih vzponov na Koreno so se pred leti v klubu odločili, da naredijo enako akcijo tudi izven kolesarske sezone. Glavni namen je spodbujanje k rekreaciji vseh generacij. Vsako leto ob zaključku akcije priredijo tudi pohodniški maraton z imenom ‘šiht na Koreno’, ki ima vedno dobrodelno noto. Z vsakim vzponom zberejo finančna sredstva, ki jih podelijo lokalno, za dober namen. Tako so v preteklosti na primer že pomagali gasilcem. Številni rekreativci, družine ali posamezniki, ki se radi gibljejo v naravi, se že vpisujejo. V preteklih sezonah so nekateri posamezniki od oktobra pa do začetka februarja v knjigo, kamor se pohodniki vpisujejo, zabeležili več kot 120 posameznih vzponov. Se strinjate, da je to lep podvig, ki si zasluži vsaj aplavz, če ne že priklon? Vabljeni v vsakem vremenu, ne glede na uro, na stezice, ki peljejo na Koreno. Razgled na horjulsko in polholgrajsko dolino z vrha Korene nagradi vsakega pohodnika. Včasih s pogledom na morje megle pod nogami, včasih s sončnim vzhodom ali zahodom, spet drugič z zasneženo spokojno pokrajino, včasih pa enostavno sami sebi dokažete, da vas tudi slabo vreme ne more ustavit. Tudi to je nekaj. S pohodom v vsakem vremenu človek ne krepi samo duha, ampak tudi telo. Besedilo in foto: Peter Kavčič 30 NAS CASOPIS 499 / 20. 12. 2021 Občina Horjul CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Planinski krožek na OŠ Horjul 31 Inline hokejisti v samem vrhu uvodnega dela državnega prvenstva Že v minuli sezoni horjulski dinamiti ciljali vi- poguma, ampak jih je to spodbudilo in so hitro Nestrpno smo že čakali 25. september, ko je bil načrtovan naš 1. planinski izlet v šolskem letu 2021/2022. Ta je bil še posebej mikaven. Odpravili smo se na peš pot okoli Bohinjskega jezera. Izleta se je udeležilo kar 49 mladih planincev od 1. do 9. razreda. Sprva nas je v Bohinju pričakala megla, ki pa se je sredi dneva dvignila in nam podarila sončen dan brez oblačka. Prehodili smo cca 13 kilometrov, vmes hranili račke, nekajkrat malicali, zato smo si ob koncu zaslužili osvežitev v jezeru. Voda sploh ni bila mrzla. V oktobru smo odšli v neznano. Tokrat nas je bilo še več, kar 51. Res je bilo lepo videti poln avtobus mladih planincev, sploh po preteklem letu, ko nam je Covid odnesel večino izletov. Osvojili smo Lubnik Lovilec – tehniški dan prvega razreda vice in odpadne materiale, ki smo jih zbirali do tega dne. Kartonske tulce smo oblekli v barvni papir, nastale so živali odprtih ust. Nanje smo namestili vrvico, na katero smo dodali vabo iz jogurtovega pokrovčka. Naše živali so lovile vabe. Rekli smo jim lovilec. Zanimalo nas je, kako deluje lovilec. Preizkušali smo loviti vabe na različZunaj so naletavale drobne no dolgih vrvicah. snežinke. Tiho so sedale na Lovilce smo odnesli domov. tla in nas čakale. Čakale, da Zdaj so to naša igrača za dežepridemo. Prvošolci smo jih ven ali snežen dan. O, saj res! opazili, a naše delo v učilnici Zdaj gremo potipat snežinke je bilo bolj zanimivo, zato nas in raziskovat, kako se obnašajo tokrat niso premotile. Naša v naših rokah. učilnica je bila podobna deZapisali razredničarki lavnici. Mizice smo zaščiti s prvih razredov časopisnim papirjem, nanje Mojca Potrebuješ in Irena pripravili škarjice, lepilo, vrČadež. nad Škofjo Loko. Po strmi poti navzgor je bil ves trud poplačan z razgledom na oddaljene hribe. Tudi tokrat smo imeli čudovito jesensko vreme. Nekateri so se domov vrnili s polnimi žepi kostanja. V novembru pa smo se rajši izognili avtobusnemu prevozu in morebitnim okužbam ter se peš odpravili iz Horjula na Vrhniko. Tokrat nas je bilo precej manj, saj se je poznalo, da je bilo veliko razredov v karanteni. Celotno dopoldne nas je žal spremljala gosta megla, zato na trenutke sploh nismo imeli občutka, da hodimo v nam znanih krajih. Naš cilj je bila Sv. Trojica nad Vrhniko. Na tem mestu bi se rada zahvalila vodnikoma, Bogdanu Seligerju in Niku Moletu, saj vedno poskrbita za skrbno načrtovane izlete in našo varnost. Tokrat sta nas presenetila s prečenjem brvi na poti na Vrhniko, kjer so lahko mladi planinci preizkusili plezalne pasove. Spomini na izlete so res lepi in upamo, da nam jih uspe izvesti še veliko. Hvala, mladi planinci, da tako radi obiskujete planinski krožek. Zapisala mentorica planinske skupine Marjeta Oblak soko, a jim je na koncu za skupno zmago zmanjkalo nekaj malega sreče. V novo sezono, ki se je začela jeseni, so zato vstopili še dodatno motivirani, da vrnejo ‘kanto’ v Horjul! Ker se je sezona šele dobro začela, smo za kratek komentar po uvodnih preizkušnjah povprašali Tima Finka: ‘V začetku novembra se je začelo Inline državno prvenstvo Slovenije, v katerem Dinamiti nastopamo z dvema ekipama (HK Dinamiti Horjul in TNT Dinamiti). Do sedaj sta obe ekipi odigrali 5 tekem. Lahko se pohvalimo, da je prva ekipa Dinamitov še neporažena in trenutno zanesljivo zaseda prvo mesto na lestvici. Ekipa TNT je sezono začela z dvema porazoma, kar pa fantom ni vzelo Predstava Muca Copatarica V četrtek, 18. 11., nas je v do- so predstavi dali živa glasba ter otroške pesmi. Za zaključek pa poldanskih urah obiskalo gledališče FRU-FRU in nam popestrilo dan z igrano lutkovno predstavo Muca Copatarica – s prirejeno pravljico o muci, ki nerednim otrokom odnese copate. Ogledali smo si jo v dveh delih: najprej so bili na vrsti otroci 1. starostnega obdobja, sledili so jim otroci 2. starostnega obdobja. Poseben čar Šolsko bralno tekmovanje »Bralci tekmovalci« v OŠ Horjul V lanskem šolskem letu smo na naši šoli prvič organizirali šolsko bralno tekmovanje “Bralci zmagovalci”. Učenci so bili s knjigami zaposleni tekom celega leta: tekmovali so v iskanju primernega imena, ki so nam ga pomagali izbrati znani slovenski pisatelji in pisateljice ter župan Horjula, ustvarjali so razredne bralne kotičke in seveda brali za Bralno značko. Bralnemu gibanju so se pridruži- li tudi starši, stari starši in učitelji. Kar 36 (starih) staršev je opravilo Bralno značko. Na razredni stopnji so največ točk zbrali učenke in učenci letošnjega 5. a, zmagovalci predmetne stopnje, ki so prispevali tudi ime našemu tekmovanju, pa so učenke in učenci letošnjega 8. b. Za nagrado so se učenci zmagovalnih razredov 5. novembra odpeljali v neznano. Pred samim izletom so s pomočjo kviza ugibali ime kraja, kamor se bodo odpeljali. Izlet je bil kratek, poučen in poln presenečenj. Tudi vi, dragi bralci, skušajte ugotoviti, kam je začeli zmagovati in so tako nanizali 3 zmage in so trenutno na 5. mestu. Moram še povedati, da je lepo igrati tekme ponovno v horjulski dvorani po skoraj 2 letih’. Tekmovanj najmlajših trenutno ni zaradi stanja z epidemijo. No, po drugi strani pa starejši tekmovalci, natančneje kipa U18, konec decembra začenja s tekmovanjem v italijanskem državnem prvenstvu do 18 let. Prav v tem tekmovanju se je našim hokejistom pred dvema letoma nasmihal naslov prvaka, ampak se je zaradi izbruha pandemije koronavirusa vse zaustavilo. Tudi letos ciljajo zelo visoko, je še dodal Tim Fink. Besedilo in foto: Peter Kavčič naše bralce zmagovalce ponesla radovednost. Gotovo se vsi sodelujoči v tekmovanju (učenci, ki spodbujajo svoje sošolce, knjižničarka, učitelji in starši) strinjamo, da smo s knjigami potovali v nove svetove, živeli mnoga življenja, se smejali, jokali, včasih zgražali, se pogovarjali, … skratka, živeli bogata življenja. Naj bo tako tudi v prihodnje! Tudi v letošnjem letu tekmovanje ponovno izvajamo, saj upamo, da na ta način vsi spodbudimo k branju učence, ki doslej niso brali. humorni in hudomušni vložki, ki so se jim otroci dodobra nasmejali. Imeli so tudi možnost aktivnega sodelovanja, čemur so se z veseljem in energično odzvali – odgovarjali so na postavljena vprašanja in peli jih je presenetila sama Muca Copatarica, ki je vsakega otroka nežno pobožala po licu. V družbi lutk smo tako preživeli prijetno in pestro dopoldne. U. L. Tudi leto 2021 se izteka in čeprav je bilo za marsikoga težko, potegnimo iz njega le najboljše. Naj bodo pozitivna spoznanja čudovita popotnica v leto, ki je pred nami, na vse ostalo pa poglejmo le kot na izkušnje, ki nam na svoj način pomagajo naprej v pravih smereh. Odlično, čudovito, prijazno, mirno in zdravo leto 2022 vsem svojim članom, krajanom in donatorjem Srečno 2022! želi PGD Žažar in se vam hkrati zahvaljuje za vso pomoč in moralno podporo. 31 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 32 Županov koledar Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, občanom in njihovim potrebam. Občanom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 11. leto. Vsak mesec si lahko ogledate izsek iz mojega rokovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srečanja z občani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan 3. 11. 2021: V Polhograjski graščini sem se sestal s Tinetom Radinjo, županom občine Ško- fja Loka, Nejcem Smoletom, županom občine Medvode, in Milanom Čadežem, županom občine Gorenja vas - Poljane. Na sestanku smo zastavili cilje za skupen razvoj Polhograjskega hribovja. 3. 11. 2021: Udeležil sem se seje sveta Krajevne skupnosti Dobrova. 4. 11. 2021: Udeležil sem se srečanja ponudnikov, ki uporabljajo blagovno znamko Blagajeva dežela, na katerem so bili med drugim predstavljeni rezultati raziskave opravljene med ponudniki o zadovoljstvu z omenjeno blagovno znamko. 9. 11. 2021: Sodeloval sem pri snemanju prispevka za RTV Slovenija na temo urejanja ceste Žerovnik–Osredek, kjer je zaradi gradbenih del vsak delavnik med 8. in 17. uro vzpostavljena popolna zapora ceste. 10. 11. 2021: Na sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti smo pregledali aktualne projekte in tematike v občini Dobrova - Polhov Gradec, med drugim tudi realizacijo letnih načrtov krajevnih skupnosti in načrtovane ureditve za središča naselij Dobrova, Polhov Gradec, Črni Vrh in Šentjošt. 11. 11. 2021: Prisoten sem bil na sestanku, na katerem je potencialni investitor za izgradnjo poslovno-trgovskega centra na Dobrovi z lastniki zemljišč ponovno poskušal doseči dogovor za odkup zemljišča. 12. 11. 2021: Udeležil sem se seje sveta Krajevne skupnosti Črni Vrh. 19. 11. 2021: Na terenu sem si ogledal potek projekta za ureditev ceste Žerovnik–Osredek. 24. 11. 2021: Udeležil sem se seje sveta Krajevne skupnosti Šentjošt. 29. 11. 2021: Na Ministrstvu za kulturo sem se udeležil sestanka v zvezi z obnovo kulturnih spomenikov državnega pomena v občini Dobrova - Polhov Gradec. Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 14. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto občank in občanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno naročiti na telefonski številki 01/3601-803. Še vedno ni jasno, ali se bo na Dobrovi gradil trgovski center, razlog – težave investitorja pri odkupu zemljišč V četrtek, 11. novembra 2021, so se ponovno sestali lastniki zemljišč, predstavniki Krajevne skupnosti Dobrova, župan Franc Setnikar in potencialni investitor za gradnjo objekta. Že vse od zadnjega sestanka, ki je potekal 15. oktobra 2020, je investitor poskušal vzpostaviti dialog z nekaterimi lastniki zemljišč, ki svojega zemljišča niso pripravljeni prodati. Investitor za gradnjo poslovnotrgovskega centra potrebuje zemljišča v središču Dobrove Vse lastnike zemljišč in predstavnike krajevne skupnosti je najprej nagovoril župan Franc Setnikar, ki je poudaril, da je na strani občanov, ki nujno potrebujejo večjo trgovino v svoji bližini in da je Občina Dobrova - Polhov Gradec v sodelovanju z občinskim svetom naredila vse, kar lahko naredi za izgradnjo poslovno-trgovskega centra na Dobrovi. Leta 2018 je bil sprejet Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec, s čemer je bila zagotovljena sprememba prostorskega načrta v središču Dobrove, ki zdaj dovoljuje gradnjo tovrstnega po- slovno-trgovskega objekta. Potreben je le še investitor, saj Občina sama ne sme zgraditi trgovine – to lahko počnejo le trgovci oz. zunanji investitorji. Župan je povedal še, da je Občina načrtovala sočasno gradnjo centra Emila Adamiča in poslovno-trgovskega objekta, saj bi se ta objekt nahajal poleg Centra, za katerega je Občina že pridobila zemljišča. Predstavniki krajevne skupnosti Dobrova, ki so se sestanka udeležili, pa so prav tako povedali, da si oni in krajani želijo nov poslovno-trgovski objekt na Dobrovi. Potencialni investitor je na sestanku povedal, da želi zemljišča, ki so potrebna za gradnjo poslovno-trgovskega objekta, od lastnikov zemljišč odkupiti po razumljivi ceni, ki za primerljiva zazidljiva zemljišča trenutno znaša približno 115 €/m2, nikakor pa ne po ceni 300 €/m2, kot zahtevajo nekateri lastniki zemljišča. Namesto odkupa zemljišča je lastnikom ponudil tudi možnost nadomestila z drugim ustreznim zemljiščem ali lastništvo prostora v novem objektu, v katerem se bodo nahajala tudi stano- gradnje Centra Emila Adamiča in poslovno-trgovskega centra, saj bi to pomenilo zmanjšanje stroškov pri gradnji in večjo arhitekturno povezanosti objekta. Občina ima za Center Emila Adamiča že izdelano investicijsko dokumentacijo in Programsko nalogo, na podlagi katere bo še v tem mesecu objavila Javni razpis za pričetek samostojne gradnje, če lastniki zemljišč s potencialnim investitorjem ne bodo našli skupnega jezika in se bo le-ta umaknil. Center Emila Adamiča bo po izgradnji postal kulturno in družabno središče občine, saj bo nudil prostore za izvajanje številnih dejavnost – za delovanje lokalnih društev, pa večnamensko dvorano, prostore za knjižnico vanja. Poudaril pa je, da bo na Dobrovi in tudi prostore za zdravstveno, lekarprej ali slej zaključil – ali z gradnjo, ali niško, poštno in bančno dejavnost ter pa z dogovori, če ti ne bodo nikamor druge storitve. peljali. A to bi pomenilo, da poslovnoZ gradnjo centra bo urejeno celotno -trgovskega centra na Dobrovi še vsaj območje od transformatorske postaje nekaj let ne bo, saj ga prostorski načrt do krožišča: postavljena bo nova transdrugje zaenkrat ne predvideva. To bi formatorska postaja, izvedena nova popomenilo, da potrebe občanov še ne- kablitev električnega voda, prestavitev kaj časa, žal, ne bodo uslišane, čeprav in ureditev avtobusne postaje, zgrajeni si večje trgovine na Dobrovi želimo bosta barjanska kolesarska povezava in skoraj vsi. obvozna cesta na Dobrovi, ki je projekt Direkcije RS za infrastrukturo. Ta bo promet speljala mimo središča naselja. Pa Center Emila Adamiča? L. O. Občina je želela sočasen pričetek 32 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 33 V Dolenji vasi in na Šujici so protipoplavne ureditve zaključene, gradbeni stroji pa se selijo v Polhov Gradec Projekt Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice je projekt Direkcije RS za vode, ki v Etapi 1B v naši občini ureja porečje Gradaščice v Dolenji vasi, porečji Božne in Male vode v Polhovem Gradcu ter porečje Gradaščice na Šujici, z vsemi spremljajočimi ureditvami. Skupna vrednost celotnih del na območju občine Dobrova Polhov Gradec, s katerimi se izboljšuje poplavna varnost naših krajev, znaša skoraj 3 milijone evrov. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada. V Dolenji vasi je bil na sotočju Gradaščice in Prosce letos izveden zaključek del Območje Dolenje vasi je bilo ob nastopu visokih voda poplavno ogroženo, kljub protipoplavnem nasipu, ki je bil izveden pred leti. Z urejanjem porečja Gradaščice v Dolenji vasi je Direkcija RS za vode v sodelovanju s pogodbenim izvajalcem Inkaing d.o.o. nato pričela v lanskem letu, letos pa je sledil le še zaključek del. Skupna pogodbena vrednost protipoplavnih ukrepov na območju Dolenje vasi je znašala dobrih 106 tisoč evrov. Protipoplavni ukrepi in ureditve so obsegale povišanje in podaljšanje obstoječega protipoplavnega nasipa na desnem bregu Gradaščice (zdaj meri 240 metrov, visok pa je 1,5 metra), njegovo zatravitev in gradnjo prepustov. V sklopu projekta sta bila prestavljena telekomunikacijski vod in omarica prižigališča javne razsvetljave. Izvedla pa se je tudi zamenjava in zaščita vodovoda na obravnavanem odseku. Na Šujici sočasno zamenjan tudi del plinovoda in vodovoda Podjetje Inkaing d.o.o. je v letošnjem letu nato nadaljevalo s protipoplavnimi ureditvami Gradaščice, in sicer na Šujici. Po slabem letu so gradbena dela na Šujici zaključena. Protipoplavne ureditve, ki so povečale poplavno varnost tamkajšnjih poseljenih območij, so potekale na dveh odsekih, skupaj dolgih 740 metrov. Izvedena je bila poglobitev struge, utrditev oz. zavarovanje brežin, izgradnja talnih in krilnih pragov, izgradnja protipoplavnega nasipa, izgradnja mostu čez potok Krnica, obnova stopnic za dostop do reke, ureditev izpusta iz čistilne naprave, izgradnja vodomerne postaje in druge manjše ureditve. Posegi v strugo so izboljšali pretočnost Gradaščice, izgradnja nasipov na brežinah pa bo v primeru visokih voda odslej preprečevala izlivanje vode na poseljena območja. Izvedena je bila tudi prestavitev obstoječega plinovoda v bližini mosta na cesti Šujica–Hruševo ter na enem odseku rekonstrukcija obstoječega plinovoda. Sočasno je na Šujici potekala tudi zamenjava dela vodovodnega sistema Dobrova, ki poteka v strugi Gradaščice, pod mostom na regionalni cesti. Nadomestil ga je nov vodovod, ki je bil hkrati tudi poglobljen 1,3 metra pod dno struge. Obnovitvena dela so razbremenila celotni vodovodni sistem Dobrova. Številni ukrepi tudi v Polhovem Gradcu Dela na Šujici so zaključena, po pridobitvi gradbenega dovoljenja, pa se bodo gradbeni stroji preselili v Polhov Gradec. V Polhovem Gradcu bo izvedena ureditev Božne in Male vode. Izvajalec bo med drugim poskrbel za poglobitev strug, nov oz. povišan protipoplavni nasip, povišan protipoplavni zid ob stanovanjskih objektih in druga ureditvena dela. V središču Polhovega Gradca pa bo izvedena sanacija zidov na obeh straneh rečne struge in poglobitev struge. O ureditvah v Polhovem Gradcu bomo podrobneje poročali še v prihodnjih mesecih. Državna Uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Vabilo Kmalu pričetek del v Polhovem Gradcu Gradec pa investitorja zavezuje tudi k drugim protipoplavnim ureditvam na območju naše občine, predvsem pri hudourniških pritokih v zaledju Grada- ščice in pri delu Gradaščice od Polhovega Gradca do Dobrove, kot so na primer sanacija zajed v Potrebuježevem in Jernejčkovem grabnu, obnova pregrade na Ilovem grabnu in čiščenje naplavin in odvečne rasti v strugi Gradaščice. Nekatere so bile v preteklem letu že izvedene. L. O. Za cepljenje proti COVID-19 bo na razpolago cepivo Pfizer. Cepljenje je namenjeno vsem prebivalcem, starejšim od 12 let. Pri otrocih mlajših od 15 let je za cepljenje potrebna privolitev staršev, zato je pri cepljenju potrebno spremstvo staršev/skrbnikov. Pri otrocih starih 15 let in več privolitev staršev ni potrebna. Občani se lahko cepijo s 1., 2. ali 3. odmerkom. Priporočila za cepljenje proti COVID-19 in dodatne informacije o cepljenju s poživitvenim odmerkom: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_za_cepljenje_proti_covid_uskl_ • Torek, 28.12.2021, od 9.00 do 13.00: Kulturni psc_apr_2021.pdf dom Jakoba Trobca, Polhov Gradec 13, Polhov Cepljenje proti gripi v sezoni 2021/22 je za vse Gradec Zdravstveni zavod Zdravje na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec organizira cepljenje proti zavarovane osebe brezplačno (pravica iz obveznega • Četrtek, 30.12.2021, od 9.00 do 13.00: Športna zdravstvenega zavarovanja). dvorana na Dobrovi, Cesta 7. maja 20, Dobrova COVID-19 in GRIPI za vse zainteresirane. https://www.nijz.si/sl/zacenja-se-cepljenje-protiCepljenje bo potekalo 22., 28. in 30. decembra -gripi-v-sezoni-20212022 Hvala, ker skrbite za svoje zdravje in zdravje drugih. 2021. Na cepljenje se ni potrebno predhodno naročiti. Občina Občanke in občani, ki se želijo cepiti, morajo imeti Urnik in lokacije cepljenja: Dobrova - Polhov Gradec s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni • Sreda, 22.12.2021, od 13.00 do 17.00: Športna dvorana na Dobrovi, Cesta 7. maja 20, Dobrova dokument. Cepljenje proti covid-19 in gripi v občini Dobrova Polhov Gradec 33 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 34 Na državni cesti od Dobrove do Polhovega Gradca veliko odprtih projektov Središče Polhovega Gradca bo dobilo novo podobo. Dela v Mali vodi Cesto, ki povezuje Polhov Gradec in Dobrovo, vsakodnevno uporablja veliko število voznikov, zato je še posebej pomembno, da je cesta v dobrem stanju in omogoča varno vožnjo. V preteklih mesecih je bilo cestišče na določenih odsekih že urejeno, številni projekti pa še čakajo, da bodo uresničeni v skladu z načrtom postopne prenove. V lanskem letu sta bili zaključeni 1. in 2. faza rekonstrukcije regionalne ceste od Loga pri Polhovem Gradcu do Belice, ki je močno izboljšala povezavo med kraji. Trenutno pa poteka obsežna rekonstrukcija ceste v Mali vodi, v sklopu katere bo med drugim asfaltiran še del ceste, ki je do sedaj bil makadamski, kar je otežilo vzdrževanje in podaljšalo čas vožnje. Projekt je zato resnično pomembna pridobitev za vse uporabnike ceste. Ker gre za državno cesto, so projekti v veliki meri odvisni od sredstev Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), s katero Občina Dobrova - Polhov Gra- dec tesno sodeluje, opozarja na kritične cestne odseke in nudi pomoč pri pripravi in izvajanju projektov v naši občini. V preteklih mesecih pa so se predstavniki DRSI, Občine in župan Franc Setnikar sestali tudi na terenu in si v živo ogledali vse ključne točke, kjer je rekonstrukcija državne ceste nujno potrebna. Kateri projekti so načrtovani za regionalno cesto R3-641/1369 Ljubljanica–Ljubljana, na odseku Polhov Gradec–Dobrova? Na cesti od Razorov do Šujice se bo gradila kolesarska povezava bil projekt razdeljen na tri etape. Gradnja 1. etape barjanske kolesarske povezave, ki bo potekala od Razorov do Šujice, se bo pričela prihodnje leto, zaključena pa bo do sredine leta 2023. Načrtovana trasa za kolesarje bo praviloma potekala ločeno od regionalne ceste po kolesarskem pasu, razen v središčih naselij, kjer bo zgrajena mešana površina za pešce in kolesarje. V naselju Dobrova je predvidena dograditev površin za pešce in kolesarje na obeh straneh ceste, ureditev razsvetljave in avtobusnih postaj. Občina je Direkciji pomagala Projekt Barjansko kolesarsko pri odkupu objekta v Gabrju omrežje je izjemnega pomena, saj bo bistveno izboljšal mobilnost prebivalcev naše občine. Barjanska kolesarska povezava je regionalna, ker med seboj povezuje pomembna središča lokalnih skupnosti, zato je tudi ta investicija v pristojnosti DRSI, Občina pa je odgovorna za površine za pešce in javno razsvetljavo. Prvi del barjanske kolesarske povezave bo potekal od meje z Mestno občino Ljubljana do Gabrja, kar znaša dobrih 6 kilometrov. Zaradi lažje gradnje je Prav tako se pripravlja projektnadokumentacija za rekonstrukcijo 1,3 kilometra dolgega cestnega odseka od konca ravnine v Gabrju do Žirovnika. En del tega cestnega odseka predstavlja tudi nepregledni ovinek pri gostišču Kramarjev hram. Direkcija RS za infrastrukturo je septembra s pomočjo Občine odkupila zemljišče z objektom na naslovu Gabrje 21, zato bo objekt v naslednjem letu lahko odstranila, kar bo omogočilo ureditev omenjenega ovinka in prestavitev cestne osi. Projek- Šola zdravja vabi, da se jim pridružite Če bi želeli imeti tako skuDruštvo Šola zdravja skrbi za zdrav življenjski slog pino v svojem kraju, kontakdržavljanov (še posebej starejših), saj v številnih tirajte društvo (059 932 066, slovenskih krajih izvaja jutranjo telovadbo info@solazdravja.si). imenovano ‘’1000 gibov’’. Poskrbeli bodo, da tudi v Med svoje vrste vabijo vse, ki bi se želeli pridružiti jutranji rekreaciji. Lani se je v občini Dobrova - Polhov Gradec že oblikovala ena skupina, in sicer se srečujejo vsako jutro v Gabr- ju: https://solazdravja.com/skupine/gabrje/ Če bi želeli, da se vadba izvaja tudi v vašem kraju, preberite spodnje sporočilo društva Šola zdravja. vaši občini kmalu začne telovaditi skupina Šole zdravja. Na spletni strani lahko pogledate, kje so lokacije skupin Šole zdravja. tno dokumentacijo (natančneje Projekt za izvedbo) za ureditev te nevarne točke je DRSI že izdelala. Na cesti Gabrje–Žirovnik je vozišče na številnih mestih že dotrajano, kljub manjšim popravkom in asfaltiranju delov ceste, ki so bili izvedeni v preteklih mesecih. Na Hruševem pa se nahaja avtobusno postajališče, kjer potniki nimajo prostora za sestop, kar je ena najpomembnejših težav, ki jih bo projekt moral odpraviti. Kmalu se bodo pričela dela v 3. in 4. fazi Konec oktobra je bila na osnovi sporazuma o sofinanciranju med DRSI, Občino in izvajalcem del podjetjem Trgograd d.o.o. in njegovim partnerjem Komunalne gradnje d.o.o. podpisana dobrih 2,3 milijona evrov vredna pogodba za rekonstrukcijo regionalne ceste R3-641/1369 Ljubljanica–Ljubljana za 3. in 4. fazo projekta. Sredstva v višini 2,1 milijona evrov bo zagotovila DRSI. Prenovljena bo cesta od Belice do Dvora in od Hrastenic do Žirovnika, v skupni dolžini skoraj 2 kilometra. Pred pričetkom gradbenih del mora biti izvede- na le uvedba v delo, ponekod pa je potrebno še urediti lastništvo zemljišč ob cesti. Pričetek del je že težko pričakovan. Izvajalec del bo konec leta pričel s pripravami na začetek gradnje, kot so pridobitev dovoljenj za zaporo ceste ipd., z gradbenimi deli pa bo pričel, ko bo vreme to omogočalo – najverjetneje spomladi 2022. Urejala se bo tudi cesta od Dvora do Polhovega Gradca, v Srednji vasi še kanalizacija, v Polhovem Gradcu pa prometno vozlišče in avtobusna postaja Tudi na cesti od Dvora do Polhovega Gradca je na nekaterih mestih cestišče potrebno sanirati. V Dvoru cesta poteka skozi naselje, je ozka in nepregledna. V letu 2020 je bila hiša v središču naselja podrta, kar je že samo po sebi zagotovilo večjo preglednost v ovinku, z vidika prometne varnosti pa je med drugim potrebno rešiti še problem z avtobusnima postajališčema. Ob glavni cesti se v smeri proti Polhovem Gradcu nahajata dva lesena mostova, ki ju je potrebno zamenjati (proti Dolenji vas in proti Babni Gori). Ker je cesta na tem delu pogosto poplavljena, bo pred ureditvijo mostov potrebno poskrbeti tudi za protipoplavno zaščito ceste. 150 metrov dolg cestni odsek v začetku Srednje vasi bo urejen sočasno z gradnjo kanalizacije, ki bo potekala naslednje leto. Skozi naselje Srednja vas je bila cesta pred nekaj leti že rekonstruirana, zato na tem delu dodatne ureditve niso potrebne. V Polhovem Gradcu pa se pripravlja ureditev prometnega vozlišča z avtobusno postajo. Celotna projektna dokumentacija za ureditev prometnega vozlišča je že pripravljena. Izvajala se bo rekonstrukcija regionalne ceste skozi središče naselja Polhov Gradec in gradnja avtobusne postaje, za katero je Občina Dobrova - Polhov Gradec že pridobila gradbeno dovoljenje. To so le nekateri izmed projektov, ki jih lahko pričakujemo na cesti Polhov Gradec–Dobrova. Gre večinoma za obsežne projekte, ki zahtevajo veliko finančnih sredstev, priprava ustrezne in premišljene projektne dokumentacije pa je dolgotrajna, a tako Občina kot tudi DRSI si prizadevata, da bi bile nevarne točke v prometu odpravljene – čimprej. L. O. Ponovno je potekalo cepljenje proti COVIDU-19 Dobrova - Polhov Gradec je v sodelovanju z Zdravstvenim zavodom Zdravje v novembru ponovno organizirala cepljenje proti COVIDU-19 za vse zainteresirane posameznike. Cepljenje je potekalo 16. novembra v Polhovem Gradcu in 18. novembra na Dobrovi. Cepljenje je potekalo brez naročanja, s 1., 2. ali 3. odmerkom cepiva. Zanimanja za cepljenje je bilo veliko, saj se je v Polhovem Gradcu cepilo 260, na Dobrovi pa kar 305 oseb. Občina Dobrova - Polhov Gradec bo o novih terminih cepljenja sproti obveščala. Na dan 18. 11. 2021 je bilo s prvim odmerkom cepljenih 61,3 % prebivalcev občine Dobrova - Polhov Gradec, z vsemi odmerki pa 56,5 %, kar je nad državnim povprečjem. V Sloveniji je bilo s prvim odmerkom na dan 18. 11. 2021 cepljenih 57,6 % državljanov, z vsemi odmerki pa 53,8 %. Okužbe s koronavirusom ne naraščajo le na državni ravni, temveč tudi v občini Dobrova - Polhov Gradec. Kot razkriva COVID-19 Sledilnik, je bilo na dan 17. 11. 2021 v naši občini 162 aktivnih okužb, potrjenih pa 10 primerov okužbe. Skupno je od začetka epidemije za COVIDOM-19 zbolelo 1.435 občanov. Več podatkov na: https://covid-19.sledilnik. org/sl/stats L. O. 34 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rek »Šport krepi telo in duha« mogoče zveni nekoliko obrabljeno, a gotovo drži. Šport je dejavnost, ki bogati kakovost posameznikovega življenja, zaradi svojih učinkov pa pomembno vpliva na družbo. Šport ima izjemne možnosti, da združuje ljudi in da doseže vsakogar ne glede na starost ali socialno pripadnost. Ljudje se v večino športnih dejavnosti vključujejo ljubiteljsko, določenim pa je šport tudi poklic. S športom se lahko ukvarjajo neorganizirano, lahko pa se združujejo v društvih ali drugih športnih organizacijah. Zato je Občina Dobrova - Polhov Gradec v sodelovanju s Stičiščem Središče (Zavod Nefiks) pristopila k pripravi nove Strategije razvoja športa, ki predstavlja pomemben dokument za usmerjen razvoj športa in z njim povezanih dejavnikov. V začetku oktobra 2021 je bil že organiziran forum občine z društvi kot eden od korakov posvetovanja pri pripravi strategije. Da bo Strategija občine čim bolj prilagojena zahtevam in željam občanov, vas vabimo, da izpolnite vprašalnik, s pomočjo katerega bomo analizirali stanje športa v Občini Dobrova-Polhov Gradec, športno-rekreativne navade, zadovoljstvo s trenutno športno infrastrukturo občine in želje za prihodnost. Zbrani podatki bodo osnova za razumevanje in načrtovanje usmeritev za nadaljnji razvoj športa v občini Dobrova-Polhov Gradec. Odgovori nam bodo v veliko pomoč pri izbiri ustreznih ukrepov in zasnovi strategije razvoja športa občine. Zato vas prosim, da izpolnite vprašalnik in tako prispevate k trajnostnemu razvoju naše občine, hkrati pa se lahko potegujete za nagrade v nagradnem žrebu. Vprašalnik izpolnite na spletni povezavi: https://www.dobrova-polhovgradec.si/ Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem. Župan Občine Dobrova Polhov Gradec Franc Setnikar • Vprašalnik lahko izpolnite vsi prebivalci občine Dobrova - Polhov Gradec, starejši od 12 let. • V nagradni igri ne morejo sodelovati izdelovalci Strategije in uslužbenci Občine Dobrova - Polhov Gradec. • Vsi, ki boste oddali v celoti izpolnjen vprašalnik ter v njem vpisali tudi svoje kontaktne podatke, se boste preko žrebanja potegovali za bogate nagrade, ki vam bodo olajšale športno udejstvovanje: 1. NAGRADA – 90 min koriščenje celotne športne površine dvorane na Dobrovi 2. NAGRADA – 3x 60 min koriščenja športne površine 1/3 dvorane na Dobrovi ali 1/2 dvorane v Polhovem Gradcu 3. NAGRADA – 10x majica • Če svojih kontaktnih podatkov ne želite posredovati, lahko vprašalnik izpolnite anonimno. • Informacije o nagradni igri so dostopne na spletni strani občine, www.dobrova-polhovgradec.si/, kjer bodo objavljeni datumi žrebanja. 35 Miklavževanje na Dobrovi Priprava strategije razvoja športa v občini Spoštovani športniki, strokovni delavci v športu, ljubitelji športa! CMYK Sv. Miklavž je v nedeljo, 5. Decembra, obiskal pridne otroke na Dobrovi kar na parkirišču pod šolo. Igrico ob prihodu velikega dobrotnika so v Kulturnem društvu Dobrova posneli in zdaj si jo lahko ogledate tudi tisti, ki sicer ne bi prišli na Dobrovo na prireditev in sicer na sledeči povezavi: https://youtu. be/0V73kTXUI0c skočili še naslednji donatorji: Lavanda, Marjan Žvokelj s.p., Siliko, d.o.o., Matija Centrih - Lekarna Dobrova, Atta Peklaj transport in trgovina d.o.o., Plevnik, d.o.o., Insura, d.o.o., Konstrukcije Kogovšek d.o.o., Grain d.o.o. in Vrtni center Eurogarden, Eurogarden d.o.o. Ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih vam Krajevna skupnost Dobrova želi miru in veselja, novo leto 2022 pa naj vam prinese obilo zdravja in zadovoljstva. Franc Smrtnik, predsednik KS Dobrova Krajevna skupnost Dobrova je Miklavžu pomagala pri nakupu daril. Na pomoč pa so pri- Asfaltiranje se zaključuje v Babni Gori in v Škandrovem grabnu V Babni Gori se zaključuje asfaltiranje treh cest, in sicer cest JP567412 Babna Gora 64b v dolžini 115 metrov, JP567413 Babna Gora 70 v dolžini 106 metrov in JP567415 Babna Gora 49 v dolžini 107 metrov. Dela so se na navedenih cestnih odsekih pri- potekala rekonstrukcija treh cestnih odsekov na čela konec oktobra. cesti JP567591 Nartnik–Kucelj, kar je skupaj naDela pa so se nedavno zaključila v Škandro- neslo na 600 metrov novega asfalta. (lo) vem grabnu, kjer je od sredine oktobra prav tako Vsem občanom in svojim članom želimo vesele božične praznike! V novem letu 2022 pa naj jih spremlja sreča, zdravje in lepi trenutki! Vabimo nove člane, da bo naša barvita jesen še lepša! Srečno 2022! Upravni odbor DU Polhov Gradec Predsedniki krajevnih skupnosti so se sestali na delovnem srečanju V sredo, 10. novembra 2021, so se župan Franc Setnikar in predsedniki krajevnih skupnosti Tončka Dolenc, Franc Smrtnik, Janko Božnar in Janez Oblak sestali na 7. rednem delovnem srečanju Sveta predsednikov svetov krajevnih skupnosti v občini. črtovano – poleg območja avtobusne postaje bo urejen še del državne ceste, za kar bo stroške prevzela Direkcija RS za infrastrukturo. V središču Dobrove pa bo izvedenih več posameznih projektov, kot so ureditev objekta Zelena Dolina, ureditev ceste Ulice Vladimirja Dolničarja, prestavitev avtobusne Delovno srečanje je tvorilo pet točk Na srečanju sta bila predsednikov postaje, rekonstrukcija ceste od kroždnevnega reda. krajevnih skupnosti podrobno pred- išča proti Horjulu, izgradnja parkiriNajprej so pregledali, kolikšen del stavljena projekta za ureditev središča šča pri krožišču in pričetek izgradnje svojega letnega programa so krajevne naselij Polhov Gradec in Dobrova, ki se Barjanske kolesarske povezave. Tudi skupnosti v letu 2021 že realizirale. bosta pričela izvajati spomladi. Občina v Črnem Vrhu in Šentjoštu bosta jeŽupan je poudaril pomen dobro obli- ima za projekt za ureditev prometnega dri naselij kmalu dobili prenovljeno kovanega letnega programa, saj lahko vozlišča pri avtobusni postaji v Polho- podobo na podlagi predlogov, ki jih je krajevna skupnost le v skladu z njim iz- vem Gradcu že pridobljeno gradbeno podala posamezna krajevna skupnost. vaja svoje projekte in porablja finančna dovoljenje, ureditev pa bo obsegala Občina bo zbrala ponudbe za izbiro večje območje, kot je bilo prvotno na- izvajalca posameznih urbanističnih sredstva. rešitev, na podlagi podanih priporočil krajevnih skupnosti. Predlogi rešitev pa bodo najprej predstavljeni krajevnim skupnostim. Župan je v nadaljevanju naredil povzetek poteka vseh večjih projektov, ki so bili v letu 2021 izvedeni v občini Dobrova - Polhov Gradec, s posebnim poudarkom na delu Režijskega obrata na področju oskrbe s pitno vodo in upravljanja s pokopališči ter tudi njegovih načrtih za prihodnje leto. Opravil je še pregled projektov, ki so bili v obdobju 2019–2021 izvedeni na predlog krajevnih skupnosti. Predsedniki krajevnih skupnosti so v nadaljevanju srečanja obravnavali tudi sestavo volilnih enot v krajevnih skupnosti in število članov v svetih krajevnih skupnosti. Pod zadnjo točko pa so predsedniki krajevnih skupnosti pokrili aktualne tematike, kot so projekt Wifi4EU, prenovljen most v Zalogu, zaključek projekta za ureditev okolice cerkve v Črnem Vrhu … Redna delovna srečanja predsednikov krajevnih skupnosti in župana pomembno skrbijo za povezovanje občanov in Občine, saj predsedniki krajevnih skupnosti že na lokalnem nivoju zaznavajo potrebe svojih sokrajanov. Imajo odgovorno nalogo, saj morajo njihove želje preoblikovati v konkretne smernice in predloge za izboljšavo, ki se nato v sodelovanju z Občino tudi uresničijo. L. O. 35 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 36 Tudi letos je imel Režijski obrat polne roke dela Režijski obrat je v letošnjem letu na vodovodnih sistemih v občini Dobrova - Polhov Gradec poskrbel za številne posodobitve in izboljšave, poleg tega pa je skrbel za hitro in učinkovito odpravljanje okvar na vodovodnih sistemih. Redno je vzdrževal tudi pokopališča Dobrova, Dvor, Polhov Gradec, Črni Vrh in Šentjošt, ki so prav tako v njegovem upravljanju. Na vodovodnih sistemih letos posodabljanje katastra, odpravljanje okvar, zmanjševanje vodnih izgub in vzpostavitev sistema SCADA Režijski obrat Občine Dobrova - Polhov Gradec upravlja s 15 vodovodnimi sistemi. Za pregled nad celotnim vodovodnim omrežjem in njegovo uspešno upravljanje je zato nujno potrebna evidenca vodovodnih sistemov, kamor se ažurno vrisujejo novi hišni priključki, obnove cevovodov in drugih delov omrežja, okvare in nove trase vodovoda. Režijski obrat je že v letu 2020 svoj interni kataster vodovodnih sistemov pričel intenzivno dopolnjevati, sedaj pa ga sproti posodablja. Na določenih vodovodnih sistemih je Režijski obrat vpeljal tudi enotni daljinski nadzorni sistem SCADA, ki je močno olajšal spremljanje delovanja vodovodnih sistemov. Prav tako je Režijski obrat aktivno in uspešno skrbel za odpravljanje napak in poškodb na vodovodnih sistemih ter zmanjšal vodne izgube. Zelo zgovorne so številke; na vodovodnem sistemu Dobrova je bilo v letu 2020 izgubljene kar 53 % vode, letos pa je vodne izgube na območju vodovodnega sistema Dobrova le še za 41 %, prav tako so se vodne izgube na vodovodnem sistemu Brezje znižale s 55 % na 25 %. V letošnjem letu so bile izvedene tudi redne menjave vodomerov pri uporabnikih pitne vode; samo na območju KS Dobrova bo do konca letošnjega leta zamenjanih približno 400 vodomerov. Poteka pa tudi ureditev katastra za grobove in urejanje iskalnika za grobove preko spletne strani. Številna dela na območju krajevne skupnosti Dobrova Na območju krajevne skupnosti Dobrova so bile pomladi zamenjane preostale azbestne cevi ob Horjulski cesti (pod cerkvijo), izvedena je bil odmera dostopne poti in območja vodohrana Selo za prenos lastništva na Občino, ki bo po predvidevanjih izveden naslednje leto, na vodohranu Osredek pa so bile zamenjane dotrajane črpalke. V okviru protipoplavnih del na Šujici je bil pod Grada- ščico izveden podboj in ureditev glavne vodovodne cevi, saj je bila obstoječa vodovodna cev čez Gradaščico izpostavljena vplivu Gradaščice in zunanjim vplivom. Izvedene so bile tudi dodatne raziskave za vrtino Brezje, kjer pa najnovejši rezultati raziskav s strani Geološkega zavoda RS kažejo, da na območju ni primerne lokacije za izvedbo nove vrtine, ki bi z veliko gotovostjo lahko zagotovila normalno oskrbo uporabnikov s pitno vodo za območje Brezja. Na prečrpališču Maček, preko katerega se voda iz vodovodnega sistema Dobrova distribuira v vodovodni sistem Brezje, je bila zato nameščena dodatna črpalka, kar je prebivalcem Brezja zagotovilo bolj stabilno in varno oskrbo s pitno vodo. Urejena je bila tudi dodatna vodna celica za vodohran Brezje, s čimer je bilo pridobljenih dodatnih 15 m3 zaloge vode. Končno odločitev o morebitni novi vrtini pa bo Občina sprejela skupaj s krajevno skupnostjo v naslednjih mesecih. Na pokopališču Dobrova je bil letos zamenjan lijak in urejen odtok pri vhodu v župnijo, ki je bil prej večkrat zamašen. Nameščeni sta bili tudi dve klopci pri mrliški vežici in ena dvojna klop pod lipami. Urejena je bila okolica novega dela pokopališča, odstranjeno je bilo odvečno drevje, izvedena je bila zatravitev, posajeno je bilo grmovje, urejena pa je bila tudi okolica spomenika padlim v 1. svetovni vojni, ki se nahaja na Občino. V Črnem Vrhu pa se na pokopališču. Obnovljene so je Režijski obrat moral posvetiti bile sanitarije pri mrliški vežici, predvsem zmanjševanju vodnih njene zunanje lesene površine izgub, ki jih je povzročilo večje pa so bile na novo prepleskane. puščanje pri vodohranu Črni Vrh, ki je bilo nato odkrito in sanirano. Na pokopališču Črni Na Pristavi pri Polhovem Vrh pa je bil popravljen še lijak Gradcu obnova vodovoda, v na obzidju. Šentjoštu sistem ultrafiltracije, v Črnem Vrhu pa zmanjševanje vodnih izgub Kakšni so načrti Režijskega Na Pristavi pri Polhovem obrata za prihodnje leto? Gradcu je letos potekala izgradnja novega kraka kanalizacije, v sklopu projekta pa je bila na Pristavi izvedena obnova vodovoda ter nato izpeljana prevezava obstoječih objektov na nov glavni vod. Na območju Šentjošta je bil letos na obstoječem prečrpališču postavljen sistem za pripravo vode s pomočjo ultrafiltracije, Režijski obrat pa je iskal tudi nov vodni vir za območje Butajnova–Planina. Izvedena je bil tudi odmera dostopne poti in območja vodohrana Butajnova za prenos lastništva Režijski obrat bo nadaljeval z iskanjem vodnih izgub na najbolj problematičnih vodovodih – te so najvišje na vodovodnih sistemih Dobrova, Polhov Gradec, Butajnova, Črni Vrh, Srednji Vrh in Hrastenice. Prav tako pa načrtuje ureditev hidravlike na vodovodnih sistemih, kjer je to potrebno, da bo z ustreznimi ukrepi za ureditev tlaka in pretoka poskrbel tudi za zmanjševanje vodnih izgub. Na območju KS Dobrova je načrtovana postavitev več merilnih mest za spremlja- Plaz pri parkirišču OŠ Polhov Gradec je uspešno saniran, parkirišče pa spet varno za uporabo Novembra so bila pri OŠ Polhov Gradec zaključena sanacijska dela na sprednjem parkirišču, ki se je v lanskem letu posedel zaradi manjšega plazu. Spomnimo, novembra 2019 so krajani Polhovega Gradca, posebej pa vrtičkarji, učenci in zaposleni na tamkajšnji osnovni šoli, ob 50-letnici šolske zgradbe postali bogatejši za urejen zunanji prostor, ki omogoča številne športne dejavnosti. Občina Dobrova - Polhov Gradec je uspešno pridobila sredstva v okviru Programa nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal majhnega in srednjega obsega za sanacijo parkirišča pri Osnovni poli Polhov Gradec. Razpis Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, zagotavlja državno sofinanciranje odobrenih sanacijskih ukrepov na plazovih, v višini stroškov izvedbe gradbenih del. Od junija letos, ko so se dela pričela izvajati, je podjetje SGP Zidgrad Idrija d.d. poskrbelo za izvedbo pilotne stene z opornim zidom, namestitev ograje in položitev grobega asfalta; spomladi pa bo na parkirišču izvedeno še fino asfaltiranje. Občina Dobrova - Polhov Gradec nje hidravličnih parametrov na vodovodu Dobrova, kar bo prav tako pomagalo pri odkrivanju vodnih izgub. V začetku leta Občina Dobrova - Polhov Gradec pričakuje tudi prejem gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta na vrtini Gabrje in ureditev vodovoda od vrtine do glavne državne ceste. Režijski obrat bo pristopil tudi k načrtovani sanaciji vodohrana Selo in k vzpostavitvi sistema SCADA na vodohranu Osredek. Ko se bodo izvajala dela za rekonstrukcijo državne ceste v 3. in 4. fazi, bo na Hrastenicah sočasno zgrajen nov glavni vod ob državni cesti, obstoječi objekti pa bodo prevezani na ta vod. Projektna dokumentacije je že izdelana. Pri obnovi prometnega vozlišča v Polhovem Gradcu, ki bo potekala v letu 2022, pa se bo pri avtobusni postaji obnovilo obstoječe vodovodno omrežje. Režijski obrat pa načrtuje tudi povezavo vodovoda Podreber na vodovod Polhov Gradec. Na polhograjskem pokopališču bodo urejene glavne poti, zagotoviti pa bo potrebno tudi dodatne površine za nova grobna polja na spodnjem delu pokopališča. Pokopališče Dvor trenutno še vedno nima ustreznega parkirišča, kar je zagotovo ena izmed pomembnejših problematik, ki jih bosta Občina in Režijski obrat morala nasloviti. Režijski obrat pa ima načrte tudi za Šentjošt in Črni Vrh; med drugim so na vodovodu Butajnova in vodovodu Črni Vrh načrtovana vzdrževalna dela, v Črnem Vrhu pa še ureditev poti na pokopališču. Številni izvedeni projekti in dodelan letni načrt za leto 2022 kažejo, da ima Režijski obrat dela veliko. Poleg načrtovanih del na vodovodnih sistemih, ga zaposlujejo še nepredvidene okvare in motene oskrbe s pitno vodo, ki jih Režijski obrat vedno poskuša najhitreje odpraviti, zato je vzpostavil tudi dežurno številko za sporočanje okvar na vodovodnih sistemih (051/299-200), ki je občanom vedno na voljo. Režijski obrat si prizadeva za dobro in varno oskrbo uporabnikov s pitno vodo na območju celotne občine – tega pa si želijo tudi občani. Občina Dobrova - Polhov Gradec 36 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 37 »Sam ne moreš narediti nič.« Viljem Kovačič se z iztekom leta poslavlja od vloge ravnatelja Osnovne šole Dobrova. V času, ki ga je preživel na Dobrovi, je šola preživela pravo preobrazbo. Kateri pa so tisti dogodki, ki so njegovo delo najbolj zaznamovali? Kdo je v zasebnem življenju? Kaj ga čaka v prihodnosti, po upokojitvi? Spoznajmo v spodnjem intervjuju, ki smo ga z njim opravili konec novembra. Kdo je Viljem Kovačič poleg ravnatelja OŠ Dobrova? Kaj so vaša zanimanja, katere so tiste vrednote, ki vas zaznamujejo? Prihajam iz kraja Loče v občini Slovenske Konjice. Sem predvsem športnik, tako v prostem času kot tudi po izobrazbi. Rad kolesarim, hodim v hribe, saj sem planinec že od svojega 11. leta, sem tudi planinski vodnik in trener košarke, nogometa ter učitelj plavanja, smučanja, planinski vodnik ... 35 let sem bil tudi predsednik PD Loče. Ponosen pa sem na dva najvišja vrhova, ki sem ju osvojil, to sta Mt. Blanc in Kilimanjaro. Imam tudi tri sedaj že odrasle otroke, ki vsak z veseljem opravljajo svoj poklic. Moje osebne vrednote pa so vrednote, ki jih že 20 let živimo tudi na OŠ Dobrova – znanje za ustvarjalnost, spoštovanje, poštenost, odgovornost in pripadnost. Pravite, da vas navdušujejo hribi. Tudi kateri v naši občini? Ja, večkrat sem že obiskal Grmado. Že 20 let ste ravnatelj na OŠ Dobrova. Kakšna je bila vaša poklicna pot? Sestavljena je iz dveh delov. Najprej sem 21 let poučeval šport na OŠ Loče, osnovni šoli, ki sem jo obiskoval tudi sam. Tam smo na področju športa dosegli veliko, sploh za tako majhno šolo. Na OŠ Loče sem bil 10 let tudi pomočnik ravnatelja. Nato pa sem 1. 1. 2002 postal ravnatelj na OŠ Dobrova. Od takrat se je nabralo kar celih 20 let. Na katere dosežke ali spremembe na OŠ Dobrova v času, ko ste bili ravnatelj, ste najbolj ponosni? Rad bi poudaril, da en človek sam ne more narediti nič. Torej brez podpore ljudi, učiteljev, lokalne skupnosti, društev, posameznikov v kraju, krajevne skupnosti, Občine in treh županov, s katerimi sem imel možnost sodelovati, se ne bi dalo na- rediti praktično ničesar. Skupaj pa smo naredili ogromno. In zato bi se rad zahvalil vsem. Ne vem, če je drobna beseda hvala dovolj, a res prihaja iz mojega srca. Dosežkov je veliko. Na materialnem področju smo dogradili prizidek šoli, adaptirali stari del šole in adaptirali vrtec na Dobrovi in v Brezju. In potem se je leta 2007 prenehalo govoriti o ‘’zgornji’’ in ‘’spodnji’’ šoli – domačini dobro vedo, o čem govorim. Zgradili smo novo športno dvorano, novo dovozno cesto, prešli na eko ogrevanje stavb, uredili športna igrišča, igrala … Veliko smo sodelovali s starši. 15 let smo poleg roditeljskih sestankov in govorilnih ur organizirali tudi neformalno druženje s starši, imenovanim Dnevi na Dobrovi, kjer smo se srečali učitelji, starši in učenci. Sodelovali smo tudi s šolami iz tujine v sklopu projektov Comenius in Erasmus+, organizirali več seminarjev skupaj z ZRSŠ in to na državni ravni, tekmovanja v znanju in športna tekmovanja. Poseben ponos pa predstavljajo dosežki učencev: večkratni državni prvaki iz tekmovanj v znanju in športu; smo dobitniki dveh zlatih in šestih srebrnih priznanj za najbolj športno šolo v državi in tudi dobitniki največjega priznanja zastava športne šole, ki bo za vedno visela v športni dvorani zraven drugih zastav. Vsi smo ponosni na našo akrobatsko skupino Bobri. Ponosni smo na pomoč, ki smo jo nudili pri postavitvi glasbene šole Emila Adamiča na Dobrovi in Godbe Dobrova Polhov Gradec. Res sem ponosen na sodelovanja z različnimi društvi v kraju, gasilskimi, športnimi, društvom kmečkih in podeželskih žena, ter na sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ponosen pa sem predvsem na naš kolektiv, ki smo ga zgradili v teh letih. Zaupamo si med seboj. za fante in drug (ples) le za punce. Ko smo učen- spopasti, zaupati svoji ekipi in svojim odločitvam kam npr. ponudili nogomet, je bil odziv izjemen. in potem kar nekako gre. Le sodelavci te ne smejo prevečkrat videti obupanega, pa čeprav je težko. A Kaj je bilo vaše vodilo pri vodenju osnovne šole? tudi ravnatelji smo samo ljudje. Popolnoma preprosto. Vedno sem si govoril, da sem v prvi vrsti samo učitelj, ki pač v določenem Nekaj tednov vam je še ostalo na OŠ Dobrova. Kaj trenutku opravlja delo ravnatelja. Vsi smo enako- boste najbolj pogrešali po slovesu? vredni. Vem, da je v vsakem posamezniku nekaj Je kar nekaj teh zadev. Od jutranje brezskrbne dobrega in to sem poskušal najti pri kolegih, od kave v zbornici do klepeta s kolegi in ekskurzij z hišnikov do čistilk, vzgojiteljic, učiteljev in drugih učitelji. Predvsem pa bom pogrešal vsakodnevno zaposlenih, ki jih je kar 88. Na kolektiv gledam druženje z učenci in dejavnosti, kot so šole v narakot na barko. Le skupaj lahko dobro vozimo v eno vi, ko sem lahko spoznal tudi drugo plat učencev. smer, če bi vsak veslal zase, pa bi se vrteli v krogu. Kar nekaj je zadev, ki bodo ostale z menoj. Zelo pomembno je, da zaposleni zaupajo svojemu vodji in ta mora zaupati njim. Zelo podobna dina- Kaj pa vas čaka sedaj, po upokojitvi? mika deluje tudi v hribih. Najprej moram izpolniti svojo obljubo in takoj po novem letu kot učitelj smučanja spremljati učenImate kakšno zabavno zgodbo ali anekdoto iz časa ce 6. in 7. razreda v zimsko šolo v naravi. Potem pa res pride nekaj počitka in navajanje na to, da ni vašega ravnateljevanja? Seveda. Zgodilo se je, ko smo se družili z učitelji potrebno vsako jutro opraviti 110 kilometrov doliz tujine. Spomnim se, da je moj prijatelj Pavlos, ge vožnje iz Loč na Dobrovo. Bolj bom moral skrŠport je pomemben del OŠ Dobrova. Kako pa vidite grški ravnatelj, obiskal našo osnovno šolo. Ko je beti tudi za svoje zdravje. Do sedaj sem od svojega njegovo prihodnost na OŠ Dobrova? bil z učitelji prvič pri nas na šoli, je bil šokiran! telesa samo zahteval in mu nalagal naloge, zdaj pa Pogoji za razvoj športa so na Dobrovi izredni, pa Šele ko smo mi obiskali osnovno šolo v Atenah, bo potreben temeljit »servis« telesa. Če pa se me tudi potenciala je veliko med vsemi 440 učenci. smo vedeli zakaj. Pavlos ni mogel verjeti, da je OŠ bo lotil nemir, da bi nekaj vendar še moral početi Nato pa je vse le še stvar volje in organizacije. Tu- Dobrova javna šola. Govoril mi je, da je to moja na tem svetu, pa bom iz mape potegnil svoj vpis v kaj na OŠ Dobrova smo v športu zelo uspešni, za »private school« oz. zasebna šola. Navdušen je razvid športnih delavcev in se spet lotil dela. Najkar so zaslužni tudi učitelji športa. Poskušali smo bil tako nad prostori naše šole, kot tudi na samo raje dela z mladimi v mojem kraju. tudi razbiti stereotipe, da je en šport (nogomet) le organizacijo dela, ki je v Grčiji povsem drugačna. Gospod ravnatelj, najlepša hvala za vaš čas. Kaj je bil največji izziv, s katerim ste se spopadli? V imenu vseh občanov, ki so vas imeli priložnost spoznati, z vami delati ali pa biti del Mogoče šolanje na daljavo zaradi koronavirusa? Sam niti ne govorim o izzivih. So pač zadeve, ki se vašega delovanja na OŠ Dobrova, se vam isti kljub letom učiteljevanja, ravnateljevanja zgo- kreno zahvaljujem za vse vaše delo. L. O. dijo. Samo zbežati ne smeš. S težavami se moraš Vandalizem brez primere: neznani storilci posekali drevesa pred OŠ Polhov Gradec! Konec novembra so se neznani storilci spravili nad drevesa in drugo rastlinje v okolici osnovne šole Polhov Gradec. V noči s četrtka 18. novembra na petek 19. novembra 2021 so posekali več dreves, iz cvetličnih korit so pometali rože, travnato površino v krožišču pa so razkopali in uničili. Povzročena je bila materialna škoda, a v prvi vrsti je bilo to dejanje zoper naravo. Večina posekanih dreves je bilo posajenih leta 2019, ko so se urejale zunanje športne površine pri šoli in ostala okolica šolske stavbe. Kaj je bil povod za to dejanje, lahko le ugibamo. Občina Dobrova - Polhov Gradec in vodstvo Osnovne šole Polhov Gradec, ki je dogodek nemudoma prijavilo policiji in sprožilo kazenski pregon, dejanje ostro obsojata. Vse, ki bi karkoli vedeli o dogodku, pozivata, da o tem obvestijo policijo. L. O. ? Ali veste V stalni rubriki Ali veste? bodo občanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec in odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih občani med letom naslovijo na Občino. Ali veste, da lahko občani sami objavite novice in dogodke na občinsko spletno stran www.dobrova-polhovgradec.si? Občani, ki so predstavniki društev, ustanov, zavodov in drugih organizacij v občini Dobrova - Polhov Gradec, lahko na občinsko spletno stran www. dobrova-polhovgradec.si sami objavijo novice in dogodke, ki bi jih želeli deliti z drugimi. Najprej je potrebna registracija uporabnika, pred javno objavo novice oz. dogodka pa mora objavo potrditi še administrator spletne strani. Na ta način lahko svojo organizacijo predstavite javnosti, promovirate svoje delovanje in pridobite tudi nove člane, hkrati pa poskrbite, da so na enem mestu zbrani vsi dogodki in aktualne informacije o dogajanju v občini Dobrova - Polhov Gradec. Občina Dobrova - Polhov Gradec 37 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OŠ Polhov Gradec Do konca leta in v začetku novega leta bomo odprti vse dni v tednu od 10:00 do 16:00. Letošnje leto nas je učiteljica Nastja Mihovec izzvala s sodelovanjem v akciji ”Mala pozornost za veliko veselje”, ki je bil izbran za naj prostovoljski projekt leta 2020. V pritličju graščine je sedaj na razpolago kopico novih lokalnih izdelkov, ki jih lahko podarite za darilo. V graščini in na naši spletni strani lahko rezervirate zanimiva lokalna doživetja, ki jih ponuja naš okoliš – električna kolesa, delavnico izdelave fresk, delavnico peke kruha, rezbarsko delavnici in še več! Ob prihajajočih praznikih vam želimo vse dobro, predvsem pa veliko zdravja, miru in notranje sreče. Polhov doživljajski park vali, poiščite, kar ste pogrešali.” Tinkara: “V decembru, ki je eden mojih najljubših mesecev, se zelo veselim Sv. Miklavža, Božička in babičinih pohanih svinjskih zrezkov. Uživam v božični potici, božičnih pesmih in preživljanju časa z mojo družino. Vsem vam pa želim blagoslovljen božič, veliko zdravja, sreče, zadovoljstva, prijetnih trenutkov in dobre volje.” Ines: “Za božič in novo leto greva z atijem vedno k starim staršem. Mama vedno pripravi dobro večerjo, nato pa se odpravimo k polnočnici. Novo leto pa z atijem praznujeva pri stricu in njegovi družini. Njegova žena vedno skuha okusno večerjo, nato pa se z bratrancem in sestrično igramo. Malo pred polnočjo se odpravimo ven in spustimo nekaj raket. Želim vam mirne in lepe božične praznike, v naslednjem letu pa predvsem zdravja in sreče.” Mirjam: ”Decembra se v naši družini najprej razveselimo Miklavža, ki je edini od treh dobrih mož, ki nas obdari. Pri nas je navada, da postavljanje jaslic in okraševanje doma začnemo šele dan pred božičem. Na vse tri svete večere s kadilom blagoslovimo prostore v hiši in okolico. Novo leto praznujemo doma s sosedi in prijatelji. Ob polnoči se povzpnemo na bližnji hrib, s katerega si ogledamo ognjemete v dolini in si voščimo srečno novo leto. Želim vam, da boste praznike preživeli ob vaših bližnjih, v novem letu pa vam želim, da ostanete zdravi in da vas življenje čim bolj razveseljuje.” Lija: “Decembra je pri nas kar veselo. Obdaruje nas Miklavž, za božič pa postavimo smrekico, pod njo pa jaslice, ki so iz vsega mogočega: iz kartona, kock, barbik, so voščene, lesene ali kar iz papirja. Imamo širša družinska srečanja pri babici, pečemo kolačke, piškote. Za novo leto pa lahko ostanemo pokonci do polnoči in gledamo ognjemete. Srčno vam privoščim, da boste tudi vi lepo in veselo preživeli december in vse praznične dni.” Erik: “Pri nas praznike preživimo takole. V začetku meseca mami speče piškote, midva z bratom pa komaj čakava prvega dobrega moža, Sv. Miklavža, saj nama vedno prinese kakšno malenkost. Malo pred božičem okrasimo jelko z bučkami in doma narejenimi okraski. Letos bomo za okraske uporabili limone in mandarine. Za praznovanje novega leta povabimo prijatelje, da se skupaj veselimo. Ob polnoči gledamo ognjemet. Tudi vam želim lep december, poln zabavnih aktivnosti. Hkrati pa vam voščim srečno, zdravo in veselja polno leto 2022.” Uredila: Maja Šajn Srečno Sreča ni v glavi in ne v daljavi ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo opravi. In ko imaš nekoga rad. (T. Pavček) Obstaja čudovit, skrivnosten zakon narave, da tri reči, po katerih v življenju najbolj hrepenimo – srečo, svobodo in duševni mir – vedno pridobimo tako, da jih podarimo nekomu drugemu. V letu, ki prihaja, jih podarite tudi vi. VESEL BOŽIČ IN SREČNO V LETU 2022! Vsem sosednjim društvom, krajanom in podpornikom LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI Srečno 2022! 38 Dogodki in novosti v decembru Razmišljamo o praznikih in vam voščimo iz srca Vsak učenec naj bi izdelal eno voščilnico z lepimi željami ali napisal pismo za starejše ljudi, ki so v domovih za starejše občane po vsej Sloveniji. Cilj akcije, ki jo koordinira gospa Ana Petrič iz Centra starejših Notranje Gorice, je zbrati 21.000 voščil iz cele Slovenije, da prižgemo iskrice veselja, ganjenosti in pozornosti, kar si dobri in srčni starostniki gotovo zaslužijo. Naši šestošolci so se iskreno potrudili za naključnega, anonimnega prijatelja ali prijateljico v domu starejših občanov. Nekaj njihovih razmišljanj in želja je tako prisrčnih, da morajo v teh prazničnih dneh pobožati še koga. Otroci so jih bili pripravljeni deliti tudi z vami. Vid: “December imam najraje, če je zunaj veliko snega. Rad se sankam po bregu. Težko čakam Sv. Miklavža, ker takrat dobim največ daril. Tisti dan mami speče piškote in jih nastavimo na okno. En dan pred božičem postavimo smrekico in jo okrasimo. Pod njo postavimo jaslice. Ob polnoči, če je lepo vreme, gremo k maši. Ko se vrnemo, imam najraje potico in čaj. Naslednji dan pridejo k nam sorodniki. Novo leto preživimo pri starih starših in tetah, kjer imamo večerjo. Tudi vam vsem želim, da se spomnite veliko lepih trenutkov, ki ste jih preživeli v prazničnih dneh do sedaj. Želim vam tudi, da letošnje praznike preživite lepo in v dobri družbi ter zdravi.” Eva: “Zelo rada imam božič in novo leto. Pri nas doma na božič mami skuha božično večerjo. Naslednji dan, ko se vsi zbudimo, skupaj odpremo darila. Potem gremo do mojega dedka in babice. Tam so tudi moj stric, teta, bratranec in sestrična in skupaj pojemo božično kosilo. Odpremo še nekaj daril in se skupaj veselimo. Vsem želim lepo praznovanje božiča in novega leta.” Matic: “Zame je mesec december, mesec obdarovanj. Nas obišče Sv. Miklavž in nam pusti darila. Za božič postavimo jaslice in smrekico, ki jo skupaj okrasimo. Novo leto preživim skupaj z družino. Družimo se ob igrah in se veselimo. Želim vam, da bi bili prazniki prepleteni s prijateljstvom, ljubeznijo, predvsem pa z notranjim mirom. V prihodnjem letu ustvarite, kar ste načrto- CMYK Srečno 2022! PGD ČRNI VRH! Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Park si deloma deli pot z Blagajevo tematsko potjo, ki poleg zgodovinskih poudarkov obravnava tudi prisotne naravne znameniti. Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu 10:00–16:00 vstopnice lahko kupite v graščini. V januarju, točneje 15. 1. ob 17h, lahko doživite prav posebno doživetje! Podajte se na nočno dogodivščino v Polhovem doživljajskem parku, opremljeni z lučkami ob spremstvu interpretativnega vodnika! Sledite naši Facebook strani za več informacij. Dvorska cerkev Pridružite se nam na ogledu najlepšega primera pozne gotike na Slovenskem – dvorske cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, ki bo v nedeljo, 2. januarja, od 16. do 18. ure. Vodenje je brezplačno. Z vami bo Marjan Malovrh. Poroka v Polhograjski graščini V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo. V mrzlih mesecih je na razpolago poročna dvorana. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12. in 17. uro, vendar le ob predhodni najavi. Glede na epidemiološke ukrepe in negotovih okoliščin obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. Prav tako si organizatorji navedenih dogodkov pridržujejo pravico, da bodo dogodki odpovedani oziroma prilagojeni veljavnim odlokom. Grajska knjižnica Polhov Gradec V Knjižnici Polhov Gradec vam želimo dober začetek 2022; naj vas obdajajo zdravje, varnost in dobra družba! Še vedno zbiramo vaše predloge za dodatno knjižno in neknjižno gradivo. Vljudno opozarjamo, da smo v skladu z navodili dolžni preverjati PCT pogoje in cenjene obiskovalce prosimo za razumevanje. Delovni čas: četrtek 17:00–19:00, sobota 10:00–12:00 Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www. visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina. Pripravili: Bor Bevc, Nina Slana in Roman Vučajnk (za knjižnico) 38 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec V Polhovem Gradcu je bil rojen jezikoslovec akademik dr. Anton Bajec Polhov Gradec ni rojstni mu je ostalo nekaj govornih kraj samo prvega slovenskega pravnika Martina Pegiusa, v njem ni živel samo grof Blagaj, kar je kraj povzdignilo v evropske botanične vrhove, Polhov Gradec je tudi rojstni kraj velikega slovenskega jezikoslovca akademika prof. dr. Antona Bajca. Šestega januarja 2022 bo minilo natanko 125 let, ko je zagledal luč sveta. Oba starša sta bila učitelja. Družina se je že pri njegovih treh letih iz Polhovega Gradca preselila v Spodnjo Idrijo, zato ni čudno, da v kraju ni znan. A v njegovi izgovorjavi posebnosti polhograjskega konca, česar se še spominjajo njegovi študenti. Za rovtarska narečja je značilno, da se glas g izgovarja skoraj kot h. Tak neizrazit g se je čutil v njegovem govorjenju. V spletnem portalu Slovenska biografija pa so opisana njegova glavna dela: »Je soavtor srednješolskih beril s slovnico, dveh razširjenih pravopisnih slovarjev in temeljnega razlagalnega slovarja slovenskega jezika (Slovar slovenskega knjižnega jezika, SSKJ), ki je uveljavil moderno pojmovanje slovenskega knjižnega jezika ter avtor monografije o slovenskem besedotvorju.« Vir: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016710/. Dodajamo, da je bil mentor mladim raziskovalcem ob nastopu služb na SAZU. A bolj kot stroga znanstvena beseda, so zgovorne misli njegove nekdanje študentke. Tako pripoveduje o njem Ivanka Kozlevčar Černelič, ena od avtorjev SSKJ in članica glavnega uredniškega odbora: »Do študentov je bil dober, smo ga spoštovali. Zapomnila sem se, ko je rekel, naj otroke učimo to, kar je raziskano in jasno, na zapletene stvari pa le opozorimo. Izpit pri njem je bil užitek. Tako je spraševal, da si se sam sebi čudil, da vse veš.« Sprašujemo se, ali smo že kdaj slišali za univerzitetnega predavatelja, o katerem bi študentje rekli, da je znal v njih poiskati samo znanje. Če smo odkriti, saj v vsakem tiči tudi neznanje, nihče vsega ne ve. Premalo vemo o akademiku dr. Bajcu. A kljub temu; lahko smo ponosni, da se je tak univerzitetni profesor slovenščine rodil prav v Polhovem Gradcu. Milka Bokal CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 39 Prenovljene zunanje športne površine pri OŠ Dobrova V preteklih tednih so se zaključila gradbena dela pri osnovni šoli Dobrova, kjer so potekala obnovitvena dela in posodobitev zunanjih športnih površin. Zunanje športno igrišče pri osnovni šoli Dobrova zaradi velikosti in vsebinske pestrosti sodi med najpomembnejše športno-rekreacijske objekte v občini Dobrova - Polhov Gradec, saj na njem trenirajo društva, uporabljajo ga rekreativne skupine in posamezniki, namenjeno pa je tudi športni vzgoji učencev OŠ Dobrova. Sestavljajo ga igrišče za odbojko na mivki, površine za skok v daljino, atletski tekalni krog, tekališče, nogometno igrišče in manjše košarkarsko igrišče. Vse površine, z izjemo igrišča za odbojko na mivki in površine za skok v daljino, so bile nujno potrebne obnove, saj je drenažni asfalt, ki je bil položen po celotni površini igrišča, po letih uporabe pokazal svoje slabosti. Površina se je pričela drobiti in razpadati, zato igrišče ne bi več dolgo moglo služiti svojemu namenu. V okviru prenove je bila izvedena preplastitev celotne površine s finim asfaltom. Uporabljen je bil asfaltni sloj iz AC 8 surf B50/70 A4, v debelini 4 cm. Pogreznjeni robniki in posedle površine ob robu igrišča pa so bili popravljeni. Urejeno je bilo tudi odvodnjavanje in tlakovanje ob stavbi športne dvorane. Na igrišču so bile narisane talne označbe za igrišča, označena je bila tudi atletska steza, postavljen pa bo še pitnik za vodo. V sklopu projekta je bilo obnovljenih več kot 4000 m2 športnih površin za igranje rokometa, malega nogometa, košarke ter izvajanje ostalih športnih aktivnosti. Prenovljeno zunanje igrišče je najbolj razveselilo učence osnovne šole Dobrova, športne površine pa so v celoti brezplačno na voljo tudi vsem drugim občanom, zato je bil projekt več kot dobrodošel. Nova ureditev je izboljšala pogoje za športno vzgojo, kakovostni in mladinski šport, za športno udejstvovanje občanov nasploh in tudi za nadaljnji napredek naselja ter s tem boljši življenjski standard občanov. Dela je izvajalo podjetje AS-falterček, za vodovodno inštalacijo je poskrbelo podjetje Strojne inštalacije Koprivec, nadzor nad gradnjo pa je izvajal MS Gradbeni inženiring Marko Susman. V fazi načrtovanja in raziskav pa je sodelovalo tudi podjetje B & A & M. Investicija je znašala dobrih 100 tisoč evrov, del sredstev pa bo prispevala Fundacija za šport, saj si je Občina Dobrova - Polhov Gradec s projektom »Ureditev zunanjih športnih površin na Dobrovi« na javnem razpisu Fundacije za šport na področju gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi uspešno zagotovila nepovratna sredstva. Občina si je sofinanciranje Fundacije za šport zagotovila tudi v letu 2020, ko je pri osnovni šoli Dobrova potekala ureditev športnih površin pri vhodu v šolo. Takrat je investicija vključevala novo asfaltiranje in talne označbe na igrišču, namestitev igral in telovadnega orodja, ter ureditev površin in osvetlitve. L. O. »Mladi po srcu« bomo aktivni tudi v letu 2022 Opravljeno letošnje delo nas navdaja z optimizmom V Društvu upokojencev Dobrova smo letos še posebej ponosni na to, da sta naša člana Anica in Anton Tomšič prejela najvišje občinsko priznanje Zlati grb za dolgoletno uspešno društveno delo ter za prispevek k ugledu in razvoju občine. In ponosni smo tudi na druge naše aktivne člane društva, odbornike in poverjenike, ki dolga leta prostovoljno delujejo tako v društvu kot tudi v občinskem merilu na področju kulture, izobraževanja, športa in rekreacije ter naših financ. V zahvalo so prejeli društveno Priznanje DU Dobrova Mojca Pozvek za postavitev, oblikovanje in urejanje naše spletne strani Dobrovčan, Matko Zdešar je prejel priznanje za dolgoletno pomembno in ustvarjalno delo na področju kulturnih dejavnosti našega društva in širše, Franci Železnik pa je prejel priznanje za dolgoletno prizadevno in uspešno organizacijo ter razvoj pohodništva. DU Dobrova je letni načrt dela za leto 2021 prilagodilo epidemiji covid-19. Program smo vsebinsko izvedli v skladu z letnim delovnim načrtom in s pogodbo o sofinanciranju, ki jo je z društvom podpisala Občina Dobrova - Polhov Gradec, za kar se Občini iskreno zahvaljujemo. Sredstva smo porabili za delovanje in izvajanje programov, ki vključujejo aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa v skladu z epidemiološkimi omejitvami, organizacijo družabnih in drugih oblik društvenih dejavnosti (pohodi, srečanje s piknikom, ekskurzija združena z izobraževanjem), ustvarjalnost, kreativnost in kulturno izražanje. Pozorni smo na socialno mreženje v boju proti osamljenosti, obiskujemo bolne, izvajamo različno prostovoljstvo ter skrb za lastno in skupno zdravje ter izobraževanje. Zaradi epidemije smo se kulturno udejstvovali predvsem s prispevki v Našem časopisu in na naši spletni strani »Dobrovčan«. Z veseljem smo začeli organizirano obiskovati gledališče MGL in galerije ter koncerte. Na osnovi interesa naših članic smo jeseni začeli s tečajem ročnih del, ki ga vodi zunanja učiteljica. Letos smo zaradi epidemije lahko izvedli pet pohodov v sredogorje od načrtovanih dvanajstih; en pohod smo zaradi epidemije izvedli v naši občini. Vsakega pohoda se je udeležilo približno 50 pohodnikov. V času epidemije pa smo člani izvajali individualne pohode, predvsem po naši občini. Ko je epidemija dovoljevala, smo tedensko izvajali nordijsko hojo. V času omejitev smo preko telefona spodbujali individualno hojo. Nordijske hoje se je redno udeleževalo do 20 članic in članov. Skupina naših članic se ob ponedeljkih udeležuje vadbe v FIT centru, ko ni omejitev druženja. Naši člani so se prizadevno udeležili tradicionalne trgatve v Vipavski dolini. Na pobudo Občine Dobrova - Polhov Gradec smo tudi letos v naši ob- čini telovadili v okviru Šole zdravja v ŠRC Gabrje. Nekajkrat smo morali aktivnost prekiniti zaradi epidemije in takrat smo telovadili individualno. Skupina šteje 22 aktivnih članic in članov, ki so praviloma tudi naši člani DU Dobrova. Vabila k vsakodnevni individualni rekreaciji smo med epidemijo objavljali tudi preko naše spletne strani in s SMS sporočili. Tudi letos smo sodelovali v dogovoru z OŠ Dobrova pri zagotavljanju prometne varnosti pri OŠ Dobrova. Veseli smo, ker so se naši člani udeležili projekta SIMBIOZA, ki je potekal na OŠ Dobrova pod vodstvom prof. Karin Armič, in sicer najprej s prispevki za knjigo domačih receptov in letos za zgodbe iz šolskih klopi. Naša članica Mojca Pozvek z veseljem ureja »Dobrovčana«, spletno stran našega društva, ki jo je prostovoljno izdelala v letu 2019. Naši člani redno objavljajo na spletni strani literarne prispevke in informacije o delu društva ter čestitke ob jubilejih in podobno. Na osnovi obiskanosti spletne strani ugotavljamo, da je »Dobrovčan« zelo lepo sprejet tako med člani društva kot širše. Zaradi epidemije je v letu 2021 naloge občnega zbora prevzel upravni odbor, ki je skupaj z nadzornim odborom izvedel vse predpisane aktivnosti ter pregledal in potrdil vso dokumentacijo ter letno poročilo. Družabni društveni del občnega zbora smo izvedli na pikniku 2. 6. 2021 PR’ PREK. Srečanja se je udeležilo 110 članic in članov po skupinah. Druženje je ob upoštevanju zdravstvenih predpisov zelo lepo uspelo. Naši poverjeniki obiskujejo naše člane v domovih za ostarele in bolne na njihovem domu, najstarejšim čestitamo ob jubilejih. Obiščemo jih, če epidemiološka situacija to omogoča, sicer pa jih pokličemo in jim pišemo. Predstavniki društva sodelujemo pri poslednjem slovesu s praporom in s svečami. Upravni odbor in poverjeniki v skladu z epidemiološko situacijo skrbimo po najboljših močeh za ohranjanje socialnih stikov in za preprečevanje osamljenosti in spodbujamo člane k aktivnostim, ki jih dovoljuje situacija. Za vse člane smo natisnili koledarček za leto 2022 s kratkim programom dela in s kontaktnimi podatki. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran Dobrovčan https://dobrovčan.weebly.com/, pišite nam na du.dobrova@gmail.com ali pa pokličite predsednika Antona na 041 820 685 in tajnico Jelko na 041 500 700. Prisrčno VABIMO K VPISU NOVE ČLANICE IN ČLANE. Naj leto 2022 prinese zdravje, toplino doma, prijateljstvo in MIR na svetu! Za Društvo upokojencev Dobrova: Anton Grosek Dragi vsi mladi v srcu, naj tudi v prihajajočem letu dobra volja in srčni pogum napolnita naša novoletna pričakovanja, bodimo složni v plemenitih dejanjih in pogumno stopimo v leto 2022, ko naj nas zdravje, sreča in ljubezen ponovno združita. Iskreno čestitamo za praznik naše domovine dan samostojnosti in enotnosti ter voščimo lep božič. Vsem želimo prijazno in zdravo novo leto 2022! Srečno 2022! Vaše Društvo upokojencev Dobrova, Anton Grosek, predsednik DU Dobrova 39 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Log-Dragomer CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 40 Veseli smo, da smo skupaj pisali uspešne zgodbe v iztekajočem letu. Županova beseda V želji, da bi se vam rojevale prijazne ideje in lepe ter dobrohotne misli, vam želimo, da v krogu svojih najbližjih preživite iskren in miren božični večer, domoljubni dan neodvisnosti in enotnosti in veselo ter pokončno stopite v novo leto, ki naj bo še boljše od letošnjega. Spoštovane občanke in spoštovani občani Mogoče bi bilo potrebno v uvodu začeti z nekaj naštevanji o projektih, spremembah in že ustvarjenih načrtih za naprej v korist nadaljnjega razvoja naše lokalne skupnosti. Tega ne bom storil, ker dejanja govorijo sama zase in ker se na vsakem koraku srečujem z vašo dobronamerno kritično držo in se zgodi tudi, da smo v kakšnem okolju tudi neposredno in odkrito pohvaljeni za svoje delo. Zelo zgovorna in meni še nikoli slišana je bila izjava nekega našega občana, ki pravi, da se čudi od kje jemljemo sredstva, da lahko tako in toliko investiramo v razvoj naših naselij. Ob takih spoznanjih dobimo še večji zagon in motivacijo, da družno s sodelavkami, sodelavci in vami drage občanke in dragi občani brskamo za sredstvi, ki so nam na voljo. Skupaj smo uspešni, ker se dobro zavedamo, da vse to delamo za našo skupno in še prijaznejšo prihodnost. Zagotovo je, da se nam ob vseh skupnih prizadevanjih krepi tudi občutek identitete in domoljubja ter pripadnosti skupnosti, ki se razvija in daje toplo in varno domovanje nam vsem, ki tukaj prebivamo in se vedno znova vračamo v okolje, kjer beseda dom ne pomeni isto kot beseda stanovanje. Spomnimo se tega tudi, ko bomo ponosno obeležili dan neodvisnosti in samostojnosti. Božični večer že sam po sebi ponazarja toplino doma in mir v naših srcih. Izkoristimo dane možnosti, čeprav smo včasih mnenja, da smo v lastni svobodi omejeni, in še poglobimo vezi v družinah, ki so naša osnovna celica za graditev zdrave in prijazne družbe. Seveda se ne moremo izogniti obdobja novoletnih obljub in zaobljub. Ob vsem tem ne pozabimo na moč izrečene besede, zato pričakujem predvsem od starševske odgovornosti še nekaj dodane vrednosti, da bomo ob koncu prihodnjega leta ponosni na uspehe, ki mogoče niso izključno materialne narave. V zaključku tokrat malo krajšega nagovora izkoriščam priložnost, da se iskreno zahvalim svojim sodelavkam in sodelavcem, ki ste vir strokovnosti, medsebojnega spoštovanja, pripadnosti kraju in kolektivu. Zahvala gre tudi vsem članom in vodstvom društev, ki nesebično negujete svoja poslanstva in nas s tem bogatite. Hvala tudi celotnemu kolektivu Osnovne šole Log-Dragomer, saj skrbite za našo prihodnost, ker se predajate vrednotam svojega poklica. Hvala osebju splošne ambulante in lekarne kakor tudi prostovoljkam v projektu Podaj roko ter sodelavkam v pisarni za starejše. Hvala tudi gospodu župniku, ki je vedno dobronameren in povezovalni sogovornik in s sodelavci skrbi tudi za duhovno rast zainteresiranih. Hvala vsem, ki nas pri naših prizadevanjih podpirate, še posebej pa zahvala za izraženo strpnost vsem našim domačim, ki ste včasih nekoliko prikrajšani za našo prisotnost v družini. Skupaj zmoremo, zato vam želim vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan SREČNO 2022 ! župan in občinska uprava Občine Log - Dragomer Projekt gradnje kanalizacije in čistilne naprave Napredovanje del odvisno od vremenskih razmer jev. Naj spomnimo, da izvajalci gradijo centralna čistilna naprava s kapaciteto 5.000 populacijskih enot. Gradnja bo kmalu zaključena, sledilo bo poskusno enoletno obratovanje naprave. Nanjo naj bi priključili odplake iz gospodinjstev, ki ležijo ob trasi, kjer je že bilo zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Gradnja končana do konca leta 2022 Log - Dragomer, 5. december 2021 – Občina Log - Dragomer vstopa v zadnje leto gradnje kanalizacije in centralne čistilne naprave. Izvedba projekta poteka po predvidenem planu, izvedenega je že kar 16,4 kilometra kanalizacijskega omrežja, v zaključni fazi so tudi dela na čistilni napravi. Ob regionalni cesti Brezovica – Vrhnika se tudi v jesensko-zimskih mesecih nadaljuje gradnja kanalizacijskega omrežja in druge infrastrukture. Dela potekajo na treh lokacijah. Prva ekipa dela izvaja na trasi regionalne ceste v območju kolesarske steze od križišča z osnovno šolo proti loški trgovini, druga z deli napreduje od Kačje vasi v smeri proti Rosovčam, ekipa DRSI pa pri trgovini gradi oporni zid, pločnik, kolesarsko stezo ter meteorno kanalizacijo. Kot so nam povedali na Občini, na tem območju ob gradnji vakuumske kanalizacije sočasno polagajo še vodovodne in plinske cevi ter telekomunikacijsko omrežje T2. Pestro je tudi na drugih koncih Loga. »Izvajalec Hidrotehnik izvaja vakuumsko kanalizacijo na trasi Ceste Ivana Kavčnika ob sočasnem polaganju telekomunikacijskega omrežja.« Zemeljska dela naj bi izvajalec zaključil do druge polovice decembra 2021. Gradnja kanalizacije se bo predvidoma do začetka januarja 2022 nadaljevala na Cesti na breg. tika Ljubljana širi svoje plinovodno omrežje. V drugi polovici decembra naj bi na Ljubljanski cesti začeli graditi črpališče Č3, januarja pa naj bi kanalizacijske cevi začeli polagati še na Poti na mah. Trgograd naj bi nadaljeval z asfaltiranjem zaključenih ulic Trgograd, ki skrbi za asfaltiranje cest, bo na trasah, kjer je bil položen grobi asfalt, položil še fino plast asfalta. Kot so nam povedali na Občini, bodo asfaltirali Cesto pod Strmco, Cesto ob potoku od hišne številke 2 do hišne številke 9 in Cesto v Hrastje. Izvedeli smo še, da so bili novembra na Poti na Polane delno izvedli asfalte, asfalterska dela na tej ulici naj bi se zaključila v tem mesecu. Na lokaciji čistilne naprave večina del še vedno v notranjosti »V decembru vzporedno z zaključevanjem betonskih del na lokaciji bazenov potekajo obrtniška in instalacijska dela na poslovno tehnološkem objektu čistilne naprave. V drugi polovici decembra se planira izvedba ograje na lokaciji bazenov. Na lokaciji vakuumske postaje pa je v načrtu montaža črpalk in izvedba jeklenih dostopnih stopnic,« so nam pojasnili na Občinski upravi ter dodali, da v tem mesecu poteka podvrtavanje trase kanalizacije dovodnih kanalov na lokaciji pod avtocesto pri čistilni napravi. V poslovno tehnološkem delu čistilne naprave so izvajalci zaključili omete, kmalu naj bi izvedli tudi estrihe. Ekipe hitijo z gradnjo infrastrukture V začetku prihodnjega leta naj bi montirali Delavci Komunalnih gradenj dela izvajajo na območju ulice Pot ob Snežaku od hišne števil- strojno opremo, kot smo izvedeli, bodo vgradili ke 20 do ulice Ob gozdu 18 ter na Dragomerški grablje, pralnik peska ter centrifugo. V zadnjem cesti od hišne številke 46 do 76, sočasno poteka letošnjem mesecu in v prvem v letu 2022 je v natudi polaganje telekomunikacijskega omrežja T2. črtu izvedba zunanjih del pri čistilni napravi. NaMedtem na Mirni, Prečni in Vrtni poti Energe- predovanje pa bo odvisno od vremenskih pogo- Občina Log - Dragomer vstopa še v zadnje leto gradnje kanalizacije in čistilne naprave, vsi kanalizacijski vodi, teh je približno 23 kilometrov, ter čistilna naprava bodo morali biti zgrajeni do konca leta 2022. Dela hitro napredujejo, zgrajenih je že kar 16,4 kilometra omrežja. Ekipe bodo na terenu tako kot že lani tudi v zimskih mesecih, in sicer vse dokler bodo to omogočale vremenske razmere. Gradnjo bi lahko v mesecih, ki sledijo, nekoliko otežilo vreme. »Ob deževnem vremenu izvajalci ne bodo mogli hitro napredovati, ker pri stikovanju polietilenskih cevi pri vakuumski kanalizaciji v mokrem vremenu in pod – 5° C z elektro varilnimi spojkami ne bo mogoče zagotoviti tesnosti vakuumske kanalizaciji. Zaradi razmočenosti materiala se pri zasipu ne bo dalo dosegati nosilnosti vgrajevanih plasti v profilu kanalizacije. Zato bo v deževnih in mrzlih dneh intenziteta napredovanja del manjša,« so nam pojasnili na Občini. Ceste, v katere je že bila vgrajena kanalizacija, naj bi z asfaltom prekrili do konca leta. »Ceste bodo, kolikor se bo dalo, preplastene z grobim asfaltom. Med decembrom in marcem se cest predvidoma ne bo asfaltiralo, saj naj bi bile asfaltne baze takrat zaprte glede na vremenske razmere in remonte asfaltnih baz,« so še zaključili naši sogovorniki. Osnovni dolgoročni cilj te investicije je uvedba sistema ravnanja z odpadno vodo po sodobnih načelih. Z investicijo bodo po eni strani rešene potrebe občanov in hkrati izboljšano stanje okolja. S predvidenimi ukrepi bo Občina Log - Dragomer zagotovila odvod odpadnih komunalnih vod z izgradnjo novega kanalizacijskega sistema in njihovo čiščenje na centralni čistilni napravi. Investicija je sofinancirana iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredeljujejo države članice in ki presegajo te zahteve«, specifični cilj »Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«. V. L., foto: Občinska uprava 40 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Log-Dragomer Začela se je druga faza prenove pokopališča Dragomer, 16. november 2021 – Pri cerkvi Sv. Lovrenca v Dragomerju so znova začeli ropotati gradbeni stroji. Izbrani izvajalec Trgograd bo v drugi etapi prenove pokopališča zgradil nov oporni zid, s katerim bodo zavarovali brežino in povečali pokopališče. Prenova dragomerškega pokopališča se nadaljuje. Potem, ko so delavci Hidrotehnika lani v okviru prenove pokopališča zgradili dva oporna zidova v dolžini okoli 50 metrov, zavarovali brežino obstoječih zemeljskih teras ter zagotovili prostor za okoli dvajset novih žarnih grobov, bodo dela v letošnjem letu potekala nivo nižje. Kot so nam povedali v Občinski upravi bo izbrani izvajalec zgradil oporni zid s podpornim zidom za dostopno pot v dolžini okoli 50 metrov. Povprečna skupna višina opornega zidu bo okoli 2,80 metra, območje pa bodo pred padci zavarovali z 110 centimetrov visoko kovano ograjo. Ob nov oporni zid pa bodo lahko umestili dodatnih 38 novih grobnih polj za žarne pokope. V sklopu prenove bodo zgradili še nove stopnice, ki bodo povezovale zgornjo in spodnjo teraso ter uredili dostopno pot za invalide. Vrednost del okoli 52 tisočakov Občina Log - Dragomer je izvajalca izbrala s pomočjo zbiranja ponudb. »K oddaji ponudbe smo pozvali pet potencialnih ponudnikov, prejeli smo tri ponudbe. Dela bo izvajal Trgograd, ki je bil najugodnejši,« so nam pojasnili v Občinski upravi. Izvedeli smo še, da je vrednost brez davka okoli 52.000 evrov. Dela naj bi se zaključila v roku dveh mesecev od operativnega začetka del, hitrost napredovanja pa bo odvisna od vremenskih razmer. Kot dodajajo na Občini se je projekt začel z uvedbo izvajalca v delo, te zakoličbo, kmalu pa naj bi začeli tudi z operativno izvedbo del po posameznih etapah. V prihodnjih letih bodo ob pokopališču zgradili tudi poslovilni objekt. Ta bo pravokotne oblike, imel bo vežico, sobo za svojce, shrambo pogrebne opreme in sanitarije. Pred vhodov v vežico je načrtovano pokrito preddverje. Vhod ter odprt in pokrit poslovni prostor vežice sta orientirana proti jugu v smeri pokopališča. V okviru prenove pokopališča bodo uredili dodatnih 31 enojnih grobov, 178 žarnih grobov ter 120 žarnih niš, uredili pa naj bi še prostor za raztros pepela. V. L. 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ordinacijo zobozdravnice Katarine Peršin boste našli v prvem nadstropju dializnega centra na Šolski ulici 3. Zobozdravstvena ambulanta za odrasle je do novembra delovala v prostorih osnovne šole, kjer deluje tudi zobozdravstvena ambulanta za otroke in šolsko mladino. Od 2. 11. 2021 ambulanta dr. dent. med Katarine Peršin deluje na 41 Svetniki decembra o proračunu za leto 2022 Log - Dragomer, 6. december 2021 – Občinski svet Občine Log - Dragomer se bo sredi decembra sestal še na svoji zadnji redni seji v letošnjem letu. Obeta se precej dolga seja, saj je na dnevnem redu štirinajst točk. Med drugim naj bi sprejeli proračun za prihodnje leto, obravnavali že letošnji tretji rebalans ter sprejeli letna programa športa in izobraževanja odraslih. Potem ko je občinski svet na oktobrski redni seji potrdil predlog proračuna za leto 2022 in ga do vključno 29. novembra posredoval v javno obravnavo, bodo svetniki na decembrski seji obravnavali končno različico tega dokumenta in ga predvidoma tudi sprejeli. V vmesnem času je zainteresirana javnost lahko županu poslala svoje pripombe in predloge, dopolnjen predlog proračuna pa so obravnavala tudi delovna telesa, sveti in organi ožjih delov občine. Letošnji proračun bo rekorden, na prihodkovni strani je načrtovanih 7,1 milijona evrov, odhodkov pa naj bi bilo za 8,7 milijona evrov. V prihodnjem letu naj bi občina ustvarila primanjkljaj v višini okoli 1,6 milijona evrov. Proračun za prihodnje leto naj bi bil v znamenju kanaliza- Zobozdravstvena ambulanta na novi lokaciji Log - Dragomer, december 2021 – Zobna ambulanta za odrasle Log - Dragomer, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Vrhnika, se je v začetku prejšnjega meseca preselila na novo lokacijo. CMYK novi lokaciji, na Šolski ulici 3 v 1. nadstropju dializnega centra. Vodstvo Zdravstvenega doma Vrhnika smo povprašali, kakšni so razlogi za selitev na drugo lokacijo. »Naša zobozdravstvena ambulanta za odrasle v občini Log - Dragomer si je do sedaj delila prostore z ambulanto za otroke. Ob večanju števila pacientov je ta program nujno potreboval tudi svoje prostore,« nam je pojasnil direktor ZD Vrhnika, Roman Strgar. Dodal je, da je ambulanta z novimi prostori dobila tudi novo sodobno opremo, zato bodo sčasoma lahko širili nabor storitev. Ordinacijski čas ambulante in telefonska številka, na kateri so dosegljivi, ostajajo nespremenjeni. Ambulanta deluje v ponedeljek in sredo popoldan med 12. in 18. uro, v torek od 6:30 do 13:30, četrtek od 6:30 do 13:45, petek od 6:45 do 13, vsak deseti petek je odprta popoldan med 13:00 in 18:00 ter vsako deseto soboto od 8:00 do 12:00. Pokličete jih lahko na telefonsko številko 08 20 03 068 ali pa jim pošljete e-sporočilo preko spletnega obrazca, ki je dosegljiv na spletni strani vrhniškega zdravstvenega doma. Naš sogovornik je ob tej priložnosti povabil vse, ki še nimajo izbranega zobozdravnika, da pokličejo v ambulanto, ki še vedno opredeljuje nove paciente. V. L. Foto: ZD Vrhnika cije, saj naj bi največji delež investicijskega denarja namenili prav nadaljevanju tega projekta. V ta namen je rezerviranih kar 4,4 milijona evrov, še dodaten milijon je rezerviran za gradnjo vodovoda, 270 tisočakov za gradnjo prizidka vrtca, v predlogu pa so zagotovljena še sredstva za gradnjo parkirišča, cest, pumptrack steze in zunanji fitnes. Na svetniške mize se vrača tudi letošnji proračun, svetniki naj bi tokrat sprejeli še tretjo spremembo tega dokumenta, obravnavali in sprejeli pa naj bi še Letni program športa Občine Log - Dragomer za leto 2022 in Letni program izobraževanja odraslih Občine Log - Dragomer za prihodnje leto. Občinski svet naj bi v obravnavo in seznanitev dobil tudi letno poročilo Zdravstvenega doma Vrhnika za lansko leto, seznanil naj bi se s poročilom o opravljenem nadzoru Nadzornega odbora ter sprejel program dela za prihodnje leto. Na vrsti naj bi bila tudi imenovanja, novega člana naj bi dobil Odbor za negospodarstvo in Kaj pa komunalni prispevek? O priključevanju na javno kanalizacijsko omrežje Gradnja kanalizacije in čistilne naprave je v polnem razmahu, bliža se tudi čas, ko bodo na omrežje začeli priključevati prve objekte. Priključitev bo obvezna, pred izgradnjo hišnega priključka pa bodo morali lastniki objekta pridobiti soglasje za priključitev na javno kanalizacijo. Zanimalo nas je kakšen je postopek za izvedbo priključka, kdo krije stroške, kdo lahko poskrbi za njegovo izgradnjo in kaj sploh je hišni priključek. Kaj je hišni priključek? Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega (internega) revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Interna kanalizacija pa so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, Kdo poskrbi za izgradnjo hišnega priključka ter kdo krije stroške? Strošek izgradnje hišnega priključka nosi vsak lastnik objekta sam. Izvede ga lahko v javne službe družbenih dejavnosti skupno komisijo za izdajanje glasila Naš časopis pa naj bi imenovali novega predstavnika. Tako kot na preteklih sejah naj bi svetu Uprava predstavila napredovanje projekta kanalizacije in čistilne naprave, seznanili naj bi se z aktivnostmi pri projekt Podaj roko ter izvedeli kakšno je stanje pri pripravi Občinskega prostorskega načrta, tik pred koncem seje pa bodo sledila še vprašanja in pobude svetnikov. V. L. lastni režiji ali z izvajalcem, ki ga pridobi sam. Priključek se izvede na podlagi pridobljenega soglasja upravljavca javne kanalizacije – Komunalnega podjetja Vrhnika in na podlagi izdelanega projekta hišnega priključka. Projekte hišnih priključkov bo naročila Občina. Kakšen je postopek izvedbe priključka? Koga moram obvestiti? Pred začetkom gradnje hišnega priključka oddajte izpolnjen in podpisan obrazec Zahtevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. To lahko storite osebno v informacijski pisarni podjetja JP KPV, d.o.o. ali na e-poštni naslov informacijska@kpv.si (v tem primeru mora biti zahtevek elektronsko podpisan). Po predložitvi vloge se boste z izvajalcem javne službe (JP KPV, d.o.o.) dogovorili za ogled mesta priključevanja, poklicali jih boste lahko na telefonsko številko 01 750 29 60 ali jim poslali elektronsko sporočilo na info@kpv.si. Priklop na javno kanalizacijsko omrežje sme izvesti samo upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja (izvedba mora biti pod nadzorom upravljavca, fizično ni nujno). Ostala dela pri izvedbi hišnega priključka in zunanji interni kanalizaciji pa lahko opravi investitor v lastni režiji. V tem primeru bo priključek pred zasipom pregledal upravljalec. V primeru, da boste izvedbo del priključka naročili pri upravljavcu (JP KPV) ali drugemu podjetju, bo ta predhodno izdelal ponudno za izvedbo del, k izvedbi pa bo pristopil, ko bo lastnik objekta potrdil ponudbo. Na Občini so nam še pojasnili, da bo upravljalec po opravljenem ogledu izvedbe priključka izstavil potrdilo o pregledu in izdelal skico priključka, ki bo služil kot podlaga za vpis v evidenco uporabnikov javnega kanalizacijskega omrežja. V. L. 41 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Log-Dragomer 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Čas, ko druženje žig sveče ob sveči, ki ne zmanjprekipeva, osamljenost ša svetlobe in toplote, ampak pa najbolj stiska. jo razširi in poveča, tako da December je čas praznovanja. Po mestih in mnogih vaseh so zagorele lučke. Previdno, večinoma upoštevajoč ukrepe, pa vendar v želji malo pozabiti na epidemijo, se polnijo restavracije, kina in gledališča. Trgovine so polne parov, družin in posameznikov, ki zdaj dobrovoljno, zdaj brez misli hiteč nakupujejo darila in razne praznične potrebščine. Mesta in vasi utripajo od klicev, pogovorov in srečanj. Pa vendar so ljudje, ki ostanejo na robu sami, lahko pa osamljeni tudi med drugimi. Nimajo nikogar, ki bi jim prinesel prazničnega duha, nikogar, ki bi jih potegnil v vrtinec priprav, srečanj in smeha, sami pa tudi ne znajo poskrbeti za to svojo pomembno potrebo. Velikokrat niso neznanci, ampak naši sosedje, prebivalci iste ulice ali bloka, naši starši, bratje, sestre, tete, strici, včasih celo otroci. Osamljenost je v starosti, pa tudi v drugih obdobjih življenja, ena največjih tegob. Kakor piše dr. Jože Ramovš v svoji knjigi Kakovostna starost, je za starega človeka nevarno, da v osamljenosti začne doživljati tudi vso svojo bogato življenjsko preteklost kot nekaj praznega in nevrednega; da začne razmišljati »Saj se ni nič splačalo!«. Za vse osamljene pa obstaja nevarnost, da se duševno zapro sami vase, gledajo le predse v tla ali srepo v daljavo in začno duševno čedalje bolj životariti. Osamljenost je za človeka tako huda kakor telesna podhranjenost. Tudi posledice so podobne: od telesne podhranjenosti začne človek hirati in napadajo ga bolezni, če ga muči osamljenost, pa izgubi tek in spanec in neredko se ga nato polotijo tudi razne bolezni. Zlasti pa postaja duševno in vedenjsko moten, bolesten ali celo bolan, kot vsak, ki svojih glavnih potreb nima zadovoljenih. Nekateri stari ljudje se odzovejo na svojo osamljenost tako, da kar naprej dremajoče čemijo, drugi tako, da sitnarijo vsakemu, ki ga dosežejo. Zdravili za osamljenost sta dve. Prvo zdravilo za osamljenost je lep oseben odnos. Lep oseben odnos obogati oba, ki sta vanj vključena – je kot pri- je je dovolj za vse. Dr. Anton Trstenjak je dejal: Človek je človeku človek po besedi! Lep pogovor, v katerem z drugim delimo košček tistega, kar se nam je lepega zgodilo v zadnjem času ali v katerem se pogovarjamo o lepih skupnih spominih na pretekla praznovanja; lep pogovor, v katerem z radovednostjo poslušamo izkušnje drugega in ga s podvprašanji spodbudimo, da nam pove tista lepa opažanja in doživetja, ki jih hrani v skritem kotičku svojega spomina – tak lep pogovor je najlepše darilo, ki si ga ljudje lahko podarimo. In če bo v tem prazničnem decembrskem času vsak od vas, ki berete to besedilo, poklical nekoga, za katerega menite, da je osamljen in z njim prijetno poklepetal ter delil kakšno lepo praznično doživetje, bo ta konec leta osamljenosti med nami malo manj. Drugo zdravilo prihaja od znotraj. Tudi če je človek sam, lahko v prazničnem času neguje in bogati svojo notranjost, svoj plamen s tem, da v sebi podoživlja in zbira vse tisto, česar je vesel, na kar je ponosen in za kar je hvaležen. V tej svoji drži lahko pomisli tudi na druge, na ljudi, ki jih pozna in jim želi dobro ali če je veren, zanje zmoli. Pred osamljenostjo ni nihče imun in kot pred virusom je pomembno, da naredimo vse, da pred njo zaščitimo sebe in ljudi okoli sebe. Nekateri ste bolj družabni in osamljenost preprečujete s tem, da se znate povezovati z drugimi v lep odnos. Drugi ste bolj doživljajsko razviti in osamljenost preprečujete z lepim doživljanjem sebe, drugih, umetnosti, narave in presežnega. Oboje je enako potrebno in obe zmožnosti za preprečevanje osamljenosti pri sebi in drugih lahko razvijamo. Zato imamo v teh praznikih priložnost: pokličimo drug drugega, usedimo se z bližnjimi ter si vzemimo čas za lep pogovor, pošljimo si voščilnice, odpravimo se v naravo, v galerijo in se s hvaležnostjo spomnimo preteklih praznikov in vsega lepega, ki je za nami. Tako bo toplo ne samo v naši hiši, ampak tudi v naših srcih. Ana Ramovš, dr. med., Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje 42 Projekt “Stara hišna imena” Starosti prijazna občina Log - Dragomer Čas, ko druženje prekipeva, osamljenost pa najbolj stiska CMYK poznavnost tudi po njihovem starem hišnem imenu ter obuditi že pozabljena imena. Stara imena so nastala iz potrebe po lažjem ločevanju domačinov med seboj in so se po hišah obdržala kljub menjavi lastniKer je naša občina mlada, smo vse, kar je kov ali njihovih priimkov. Sprehod po mnobilo pomembno tako z zgodovinskega kot gih sprehajalnih poteh v naselju je za obikulturnega vidika, že večji del zapisali v skovalce lahko ne le dobro delo za telo, pač izdajah naših sedmih revij. Tudi v Našem pa tudi za glavo. Marsikje bi se lahko mimočasopisu je bilo veliko napisanega, tako da idoči seznanil z glineno ploščico, obešeno smo bili v uredniškem odboru enotnega na hiši, kjer bi bilo zapisano staro hišno ime mnenja, da v sodelovanju z Občino Log in njegova izgovarjava. Projekt krepi sploDragomer pripravimo skupni projekt pod šno zavedanje ljudi o pomenu ohranjanja imenom »Stara hišna imena«, za katerega ustnih izročil in narečij ter ustvarja medsmo dali pobudo na občino in katerega nogeneracijski most z mlajšo generacijo, da bo silec bi bila Občina Log - Dragomer. Stara dediščina lokalnih krajev živela še naprej v hišna imena so del naše žive kulturne depristni obliki. Zbrana imena bodo obelediščine, saj so običajno odraz zgodovine žena na lično izdelanih glinenih tablah na določenega kraja, z njimi se ohranja tudi domačijah, in predstavljena v tiskani reviji narečni govor ter nenazadnje tudi ponos in Kosec. pripadnost ljudi določenemu kraju. Zmotno je prepričanje, da nove hiše ne morejo Poziv za potomce in stanovalce starih imeti starega hišnega imena. Vendarle pa imena sočasno z opuščanjem domačij - podpis soglasja Projekt zbiranja starih hišnih imen potekmetij in podiranjem starih ter gradnjo ka v društvu KUD Kosec že od leta 2019 novih stavb zamirajo in izginjajo v pozabo. Zato je cilj projekta ohraniti hišna in največ zaslug pri zbiranju podatkov gre imena kot del žive kulturne (etnološke našemu ‘zgodovinarju’ Marjanu Gregorin jezikovne) dediščine, ohraniti pre- čiču. Aktivnosti smo razdelili na dve fazi: V KUD Kosec za letošnje leto načrtujemo izdajo osme revije »Čas beži, spomini ostajajo« v prvi polovica leta 2022. Staro hišno ime kmetije: “Krvinc” prva faza obsega popis in nabor starih hišnih imen, druga faza pa izdelava hišnih imen na tablah in obeleženje domačij. Prva faza gre proti koncu, a za pristop k drugi fazi potrebujemo soglasje vas, domačinov, s katerim boste dovolili obeleženje vaše hiše s starim imenom. Te dni boste potomci starih domačij po pošti prejeli dopis s soglasjem. Prosimo vas, da nam podpisano soglasje v čim krajšem času posredujete na KUD Kosec ali pa nas pokličite po telefonu, da to uredimo skupaj. S tem boste pripomogli, da bomo pisali zgodovino za vse naše zanamce. Kljub temu, da nam je epidemiološka situacija že večkrat prekrižala načrte v zvezi z organizacijo srečanja z domačini in ustne predstavitve projekta v živo, si nadejamo dobrega sodelovanja. Dragi sokrajani, prijazen pozdrav iz društva! Pletene umetnine krasijo drevesa dne roke članic Sekcije za ročne spretnosti razparale in jih nato vpletle v nove vzorce. »Sonja, Jožica, Darja, Ana, Tomislava, Anita, Damjana, Ramona in Rafka so pridno prepletale pletilke in ustvarile čudovite motive, ki jih je skupaj sešila Marjeta, mojster postavitve Andrej pa jih je obesil na najvišje drevo. Pletenine smo nato ovili okoli petih dreves pri občini, ki so v zimski sivini dobila lepšo podobo,« nam je še povedala naša sogovornica. Projekt ohranja domačo obrt, stare običaje, kot so pletenje, kvačkanje, šivanje, spodbuja zanimanje za volno, oblikovanje izdelkov iz nje in ekološko predelavo starih pletenih izdelkov. Ob tem se je porodila še ideja, da bi polepšali okolje na zanimiv in ekološki način z oblačenjem dreves, pri tem pa bi članice sekcije intenzivno sodelovale s pletenjem, kvačkanjem, šivanjem in oblikovanjem izdelkov Veseli smo, da so krajani naš projekt tako dobro sprejeli. Med drugim so oblekli dve drevesi ob novi pešpoti, ki so jo sprehajalci in šolarji izredno veliko koistijo in dodali še piko na i, saj je ta pot na ta način dobila še lepšo podobo,« je dodala Anica Vengust, ki nam je še zaupala, da jih je pri ustvarjanju vodil moto, da ne glede na to, kako smo majhni, smo veliki, saj uresničujemo velike ideje. Teh imajo v društvu še veliko. Izvedeli smo, da imajo v društvu pripravljen nabor idej, kako z majhnimi koraki doseči velike cilje in poskrbeti za lepše okolje. V. L., foto: KUD Kosec V občino prihajajo knjigobežnice Log - Dragomer, december 2021 – Drevesa pri stavbi Občinske uprave in ob novi pešpoti, ki povezuje športni park s Šolsko cesto, te dni krasijo živobarvne pletenine. ru Sekcije za lepše okolje, ki je sicer še v povojih, sprva pripravilo pobudo za postavitev klopi, nato pa so se skupaj s Sekcijo za ročne spretnosti lotili še izdelave pletene inštalacije. »V društvu si želimo soustvarjati lepše, bolj prijazno, kulturno in toplo bivanje v naši občini. Zato smo se po zgledu večjih mest odločili, da oblečemo drevesa in jim Kulturno umetniško društvo tudi v teh zimskih mesecih, ko Kosec je drevesom, ki žarijo narava počiva, povrnemo barodeta v vesele barve in različne ve,« nam je povedala predsednivzorce, po zgledu iz tujine in ca Kosca, Anica Vengust. PriSlovenije vdihnilo novo življe- dne ustvarjalke so poprijele za nje. kvačke in pletilke ter v zavetju V Kulturno umetniškem dru- svojih domov pletle živopisane štvu Kosec so iz drobne ideje pletenine. Večji del inštalacij in želje po lepšem okolju zrasli je narejen iz starih, odsluženih prvi sadovi. Društvo je v okvi- pletenih puloverjev, ki so jih pri- Log - Dragomer, 5. december 2021 – Občina Log - Dragomer bo kmalu dobila štiri nove knjigobežnice. Drobne hiške, ki bodo razveselile ljubitelje branja, bo postavila Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju s Klubom vrhniških študentov, LEO klubom Vrhnika in Občino Log - Dragomer, zanje pa bo skrbelo Kulturno-umetniško društvo Kosec. Gre za projekt dostopnosti knjig na javnih mestih, s čimer naj bi ljudi spodbujali k branju in izmenjavi knjig. V Občini Log - Dragomer bo projekt zaživel kot začasna zamenjava za knjižnico. Seveda knjigobežnice nikakor ne morejo nadomestiti knjižnice, a kot pravijo v KUD Kosec, bodo nudile prijazen kotiček za starejše pa tudi nove knjige, v njih pa so domovali že prenekateri knjižni biseri. Knjigobežnice delujejo po načelu »oddaj eno, vzemi drugo«. Pred leti so prvo knjigobežnico postavili pri Biobrazdi v Dragomerju, sedaj pa naj bi se ji pridružile še štiri. Eno boste kmalu našli pri klopci ob dragomerškem gasilskem domu, druga bo pri otroškem igrišču v Jordanovem kotu, tretja v loškem športnem parku ter še ena na Lukovici pri novi trim stezi. V. L. 42 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Log-Dragomer CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 43 KUD Kosec v sezoni 2021/22 Likovna sekcija Tečajniki se bodo vsak drugi torek ob 18:00 v Domu krajanov Dragomer pod mentorstvom Drage Davitkove spoznavali s klasičnimi tehnikami slikarstva, gojili kreativno in abstraktno razmišljanje in analizirali lastne likovne rezultate. Slikarstvo s svojimi različnimi izraznimi sredstvi vas bo popeljalo od osnov risanja, zasnove kompozicije pa vse do abstraktnih barvnih likovnih izdelkov. Likovna sekcija – umetnostna delavnica izdelovanja grafitov pod vodstvom akademskega slikarja Milana Eriča Datum in kraj tečaja v oktobru bo objavljen na Facebooku, plakatih in občinski spletni strani. Delavnica bo potekala na prostem. Dobivali se bomo enkrat mesečno. Grafiti so izraz posameznikovega mnenja, misli in občutenj. Verjetno so že marsikoga izmed nas kdaj zasrbeli prsti, ko smo na ulicah videli kakšen ‘hud’ grafit, ki nas je pritegnil s svojo vsebino. Tisti in tiste, ki želite povedati svojo zgodbo skozi tri pločevinke spreja (in madežev na obleki ter maske na obrazu), ste lepo vabljeni, da se nam pridružite. Folklorna skupina »Nageljček« Vabi v svoje vrst otroke prve triade, kjer bodo pod vodstvom Nataše Kogovšek spoznavali pevske, ritmične in retorične sposobnosti. Seznanjali se bodo s kulturo, običaji, igrami, oblačili … v preteklosti, ko so bila življenja in igre naših dedkov in babic precej drugačna. Vsak torek od 15:15 v OŠ Log Dragomer. Pevska skupina »Mladi po srcu« Stopamo v 5. sezono prepevanja in druženja. Repertoar obsega ljudske pesmi, popevke, narodno-zabavne viže in še kaj, kar se nam zazdi primerno. Dirigentsko palico vihti Iztok Urbanc. Zbor želimo osvežiti in okrepiti, zato potrebujemo nove moške in ženske glasove. Pridružite se nam, družbi prijetnih in veselih ljudi. Vsak torek od 18:00 do 20:00 v Domu krajanov v Dragomerju. Pravljice za otroke V sodelovanju z Cankarjevo knjižnico na Vrhniki vabimo cicibane in otroke na uro pravljic, kjer boste razvijali svojo ustvarjalnost tako pri likovnem kot pri lahko pokazali v zaključni predstavi. Za vse načrtovane aktivnosti in redne delavnice vas vabimo, da nas spremljate na občinskih straneh, facebook strani KUD kosec in na spletni strani obči- govornem izražanju. Naučili se Ročne spretnosti so znova ceboste poslušati, pripovedovati njene in odlična protiutež hitrein obnavljati literarna besedila. mu tempu sodobnega življenja, Vsak prvi četrtek v mesecu saj dokazano zmanjšujejo stres. ob 17:00 v Domu krajanov v Ustvarjanje na človeški organiDragomerju. zem deluje pomirjujoče, pomirja misli in zaposli možgane, da Kamišibaj – papirno gledališče pozabijo na skrbi. Med kvačVsak drugi četrtek ob 17:00 kanjem možgani tudi izločajo v Domu krajanov v Drago- serotonin, hormon notranjega merju, mentorica Tomislava zadovoljstva, miru in občutka sreče, zato ni nič čudnega, da Zaletelj. Pripovedovali in igrali se bomo so raziskave pokazale, kako se je pravljice, basni, legende, kratke ljudem, ki so kvačkali, izboljšalo zgodbe. Vabljeni otroci od 4. počutje. S seboj prinesite kvačleta naprej, osmošolci, dijaki in ko, iglo za pletenje ali šivanje … ostalo dobite na delavnici. študentje, starši z otroki. Danes, ko postajamo siti ekranov, digitalizacije, masovnih Klekljanje zabavnih prireditev in brezo- Delavnice bodo potekale vsak sebnih odnosov, je kamišibaj torek od 15:00 do 17:00 v dragulj, ki s svojo toplino na Domu krajanov Dragomer, pristen način – kot nekoč – po- mentorica Ivica Česnik. veže ljudi ob pripovedovanju Vse, ki vas zanima klekljanje ali zgodb. Gre za japonsko ume- druženje z raznoliko skupino tniško obliko pripovedovanja članic Klekljarske skupine KUD zgodb ob slikah na malem le- Kosec vabimo na medgeneracijsenem odru. Pedagogi so našli sko klekljarsko delavnico. v kamišibaj odlično didaktično Ob prijetnem klepetu in drusredstvo, umetniki pa izjemne ženju se bomo učili osnovnih umetniške izzive. Največ od prijemov klekljanja, bolj vešče tega ima občinstvo, ki uživa v ustvarjalke pa bodo posegle po upodobitvah in pripovedovanju bolj zahtevnih izdelkih. Vabljenajrazličnejših zgodb ni ste posamezniki vseh starosti. Zelo veseli bomo, če se nam pridružite tudi otroci in mlaRočne spretnosti Vsak ponedeljek od 18:00 dina pri ustvarjanju in učenju do 19:30 v Domu Krajanov v klekljanja idrijske čipke. Vse Dragomerju, mentorica Mar- potrebne pripomočke boste dobili na delavnici, zato s seboj jeta Tešanovič. ne, kjer vas bomo obvestili, ali bodo prireditve izvedene. Lahko nas tudi pokličete na mobitel 031 357 612 ali nam pišete na e-mail: kud.kosec@gmail.com. Ostanite zdravi, pazite nase in na svoje najbližje! ne potrebujete ničesar, razen dobre volje. Gledališka sekcija za odrasle Vsak četrtek ob 19:00 v Domu krajanov Dragomer Ljubitelje amaterskega gledališča, odra in igre vabimo, da se nam pridružite pod vodstvom režiserja Jožeta Čamernika. Mladinska gledališka sekcija , vsak četrtek ob 18:00, Dom krajanov Dragomer Vabimo mlade ustvarjalce, ki jih zanima gledališko ustvarjanje, k vključitvi v mladinsko gledališko skupino. Skupina te bo pod vodstvom režiserja Jožeta Čamernika popeljala v čarobni svet gledališča. Srečali se boste z osnovami odrske igre, odrskega govora, improvizacije ... Znanje, ki ga boste dobili, boste Poiščimo srečo v tistih stvareh, ki vžigajo iskrice v naših očeh. Pozabimo vse tiste žalostne reči, ki nam privabljajo solze v oči. Prižgimo si iskrico v prazničnih dneh, izvabimo z ustnic naših nasmeh. Srečno in zdravo 2022! Srečno 2022! Planinsko društvo Rega Log 43 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Občina Log-Dragomer CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 44 Državno prvenstvo v balvanskem plezanju Sredi novembra je v plezalnem centru na Logu potekala finalna tekma državnega prvenstva v športnem plezanju za mlajše in srednje kategorije. Na tekmovanju, ki je potekalo v soboto, 13., in nedeljo, 14. novembra, se je med seboj pomerilo kar 135 mladih športnikov od 10. do 17. leta starosti. Tekmovanje so tudi tokrat organizirali v športno plezalnem društvu Korenjak, ki so se tudi tokrat izkazali z odlično izvedbo v teh zahtevnih časih. Nastopilo je tudi veliko domačih tekmovalcev, ki so dosegli lepe uvrstitve. Sobotno tekmovanje sta odlično začela Zarja Drašler in Matevž Mar- gon, ki sta se prebila v finale. Ob koncu tekmovanja sta oba stala na stopničkah, zasedla sta drugo mesto. Med cicibankami je bila Klara Rant enajsta, zelo dobro pa so se odrezali domači cicibani, saj sta dva tekmovalca zasedla prvo in drugo mesto. Zmagal je Maks Oblak, drugi je bil Martin Stanovnik, sedmo mesto pa si je priboril Žiga Čepeljnik. Iva Cerar je med mlajšimi deklicami zasedla deveto mesto. Lorin Moscha, vodja plezalnega centra in društva, ki je skupaj s starši tekmovalcev in z izjemno energijo ter entuziazmom poskrbel za uspešno izvedbo, je finale pokomentiral z besedami: ‘Resnično me veseli, da smo vsi skupaj lahko izpeljali tako dobro tekmovanje, na tako visokem nivoju. Letos smo bili žal priča odpovedi tekmovanja v balvanskem plezanju tako v Kranju kot v Kamniku zaradi neustreznih pogojev za tekmovanje in smo kot edini lahko izpeljali tekme na naši balvanski steni. Infrastruktura je v tem športu trenutno velik problem. Mi pa smo uspeli urediti prostor, ga ustrezno zaščititi in ogreti, da lahko otroci in ostali člani plezajo tudi pozimi. Zato nameravamo naslednje letu tu v športnem parku organizirati tri tekmovanja, naš velik cilj pa je organizacija evropskega mladinskega prvenstva leta 2023. Verjamem, da nam bo uspelo.’ Župan Miran Stanovnik pa je dejal, da so v društvu Korenjak v samem vrhu izvedbe plezalnih dogodkov in da je bila letošnja sezona zgodovinska, saj so pri cicibanih osvojili naslov tako v težavnostnem kot bal- Praznični mesec v vrtcu Log - Dragomer, december 2021 – Mesec december je prav poseben mesec, poln čarobnosti, vznemirjenja in presenečenj. nasmejano. Tudi tokrat so novoletno vzdušje pričarali z domiselno dekoracijo iz naravnih materialov, številnimi presenečenji ter dogodki. V mesecu decembru, najbolj prazničnem mesecu v letu, mesecu veselja, pričakovanja in mesecu čarobnosti, so v Vrtcu Log - Dragomer tako kot vsako leto za otroke pripravili številne dejavV vrtcu vsako leto poskrbijo, da je v tem pranosti, s katerimi so še polepšali čas, ki ga preživijo zničnem mesecu še posebej veselo, igrivo in v vrtcu. Vzgojiteljice so s pomočjo otrok v naravno novoletno dekoracijo odele vrtec. K sodelovanju so povabili tudi starše, ki so skupaj z malčki doma naredili okraske iz naravnih materialov in z njimi okrasili drevesce pred vrtcem. Cel mesec bodo v vrtcu potekale različne dejavnosti, ki jih bo vrtčevski kolektiv izpeljal skupaj z otroki. »Izdelovali bomo dekoracijo, krasili prostore vrtca, zadišalo bo po domačih piškotih, v okviru mehurčkov se bomo družili ob čajanki. Vzgojiteljice bodo pripovedovali zgodbe, zaživelo bo kamišibaj gledališče s pravljičarko Tomi, spoznavali bomo igre iz preteklosti, slovenske ljudske pesmi in glasbila, se gibali in plesali,« pravijo v vrtcu, kjer se že veselijo obiska kolednikov in treh dobrih mož, ki bodo otroke razveselili z drobnimi pozornostmi in igračami za oddelke. Zelo veseli so tudi, da jih bo tudi letos obdaril Ferdo iz znane trgovske verige. »Vsem staršem in občanom želimo vesele in brezskrbne praznike ter zdravo in igrivo leto, ki prihaja,« je bralcem zaželel kolektiv Vrtca Log Dragomer. V. L. GRADIMO SLOVENIJO #ZATE Spoštovani sokrajani! Želimo vam vesele božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu 2022 pa obilo zdravja in uspehov. OO SDS Log-Dragomer Slovenska demokratska stranka vanskem plezanju. Vse novice in rezultate si lahko ogledate na spletni strani www.drustvo-korenjak.si in na njihovih kanalih na družabnih omrežjih. Rezultati, najboljših 5 po posameznih kategorijah: Cicibani U12: 1. Oblak Maks - ŠPD Korenjak 2. Stanovnik Martin - ŠPD Korenjak 3. Žmavc Andre - PK FA 4. Koroš Žiga - AK Ravne 5. Meke Rožle - PS DPČ Šmartno Cicibanke U12: 1. Brnot Mrak Tia - ŠD Balvanija 2. Bobnar Tina - GŠD Bricalp 3. Leskovar Zoja - AK Impol Slovenska Bistrica 4. Pirš Neva - ŠD Balvanija 5. Erjavec Iva - ŠPO Celje Mlajši dečki U14: 1. Čreslovnik Lan - ŠD Balvanija 2. Sedmak Nace - ŠD Balvanija 3. Vrčkovnik Metod - AK Ravne 4. Peršin Šantej Svit - DEŠ 5. Reš Jaka - PK Žirovnica Mlajše deklice U14: 1. Isak Naja - ŠD Balvanija 2. Gliebe Žana AK Ravne 3. Bobnar Teja - GŠD Bricalp 4. Sikur Fiona - ŠPK Plus 5. Podobnik Maruša - ŠPK Starejši dečki U16: 1. Jurekovič Gorazd - ŠPO Radovljica 2. Margon Matevž - ŠPD Korenjak 3. Križnar Drejc - PK FA 4. Zore Timon - ŠPO APD Kozjak Maribor 5. Koštomaj Anej - ŠPO Celje Starejše deklice U16: 1. Mlakar Starič Zala - PK FA 2. Drašler Zarja - ŠPD Korenjak 3. Rakar Tinka - ŠPO Radovljica 4. Hren Eva - ŠPO APD Kozjak Maribor 5. Koselj Ana - PK Žirovnica Kadeti U18: 1. Črep Lovro - Šaleški AO 2. Jaki Jaka - DRPK 3. Cerar Božič Tanej - ŠPO Radovljica 4. Ulčar Jan - ŠPO Radovljica 5. Golob Samo - ŠPO Rašica Kadetinje U18: 1. Čopar Sara ŠPO Celje 2. Novak Liza - ŠPO Celje 3. Rekar Rosa - PK FA 4. Seliškar Ema - AK Impol Slovenska Bistrica 5. Pintar Mihajlović Tamara - ŠPO Rašica Besedilo Peter Kavčič, foto Mojca Čretnik 44 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Skupne strani CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO 45 NOVICE 60 št. UNESCO Organizacija UNESCO je bila ustanovljena 16. novembra 1945 kot specializirana organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Na ustanovni konferenci se je 37 predstavnikov držav strinjalo, da je intelektualna in moralna solidarnost človeštva zelo pomembno sredstvo za utrditev trajnega miru. Kot glavni cilj Unesca so si zadali »prispevati k miru in varnosti s sodelovanjem držav na področjih izobraževanja, znanosti, kulture in komunikacij z namenom razširiti splošno spoštovanje pravičnosti, vladavine prava ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na raso, spol, jezik ali vero« in to zapisali v Ustavo UNESCO. V UNESCO je trenutno včlanjenih 193 držav, od leta 1992 tudi Slovenija. Slovenska nacionalna komisija za UNESCO je bila ustanovljena leta 1991 kot stalno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Skrbi za uresničevanje UNESCO ciljev v Sloveniji, Urad za UNESCO kot njena strokovna služba, pa danes deluje pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. SVETOVNA DEDIščINA Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) spodbuja identifikacijo, zaščito in ohranjanje svetovne kulturne in naravne dediščine, ki ima izjemen pomen za človeštvo. Vse to določa mednarodna pogodba, imenovana Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki jo je UNESCO sprejel leta 1972. Nova vizija UNESCA presega ozke definicije dediščine ter želi prepoznati in zaščititi tista območja, ki so izjemen dokaz človeškega sobivanja z zemljo, človeške interakcije, kulturnega sobivanja, duhovnosti in ustvarjalnega izraza. Za globalno strategijo so ključnega pomena prizadevanja, da bi države postale pogodbenice konvencije, pripravile poskusne sezname in nominacije za spomenike iz kategorij in regij, ki so na seznamu svetovne dediščine trenutno slabo zastopane. Pogodbenice ali narodi, ki so stranke konvencije, so postale del mednarodne skupnosti, ki želi v skupnem poslanstvu identificirati in zavarovati najpomembnejšo naravno in kulturno dediščino sveta. Vse pogodbenice se strinjajo, da dolžnost zagotavljanja, identifikacije in predstavitve kulturne in naravne dediščine na njihovem območju ter njunega prenosa na prihodnje generacije leži predvsem na ramenih vsake države. Ta bo za to storila vse, kar je v njeni moči, izrabila vse svoje vire in, kjer je to primerno, zagotovila kakršno koli mednarodno pomoč in sodelovanje, zlasti finančno, umetniško, znanstveno in tehniško. Države, ki so ratificirale konvencijo, postanejo del mednarodne skupnosti, ki želi v skupnem poslanstvu identificirati in zavarovati najpomembnejšo naravno in kulturno dediščino sveta. Pogodbenice ob polnem spoštovanju državne suverenosti in brez poseganja v pravice lastnine, ki jih določa nacionalna zakonodaja, priznavajo, da je zaščita svetovne dediščine dolžnost mednarodne skupnosti kot celote. Dediščina je zapuščina iz preteklosti, kar živimo danes in kar bomo prenesli na prihodnje generacije. Tako kulturna kot tudi naravna dediščina sta nenadomestljiv vir življenja in navdiha. Poslanstvo svetovne dediščine UNESCA je spodbujati države k podpisu Konvencije o svetovni dediščini, da bi zagotovile zaščito svoje naravne in kulturne dediščine; spodbujati pogodbenice konvencije k nominiranju njihovih območij za uvrstitev na seznam svetovne dediščine; spodbujati pogodbenice k uveljavitvi načrtov upravljanja in sistemov poročanja o stanju ohranjenosti njihovih Kolišče na Ljubljanskem barju, arhiv MGML območij svetovne dediščine; pomagati pogodbenicam zavarovati spomenike kulturne dediščine z zagotavljanjem tehnične pomoči in strokovnega usposabljanja; zagotavljati nujno pomoč območjem svetovne dediščine, ki so v neposredni nevarnosti; podpirati dejavnosti pogodbenic za ozaveščanje javnosti o ohranjanju svetovne dediščine; spodbujati sodelovanje lokalnih prebivalcev pri ohranjanju njihove kulturne in naravne dediščine ter spodbujati mednarodno sodelovanje pri ohranjanju svetovne kulturne in naravne dediščine. UNESCO z državami z vsega sveta sodeluje pri identifikaciji območij svetovne dediščine, da bi jih ohranili za prihodnje generacije. Koncept svetovne dediščine je tako izjemen zaradi svoje univerzalne uporabnosti. Območja svetovne dediščine pripadajo vsem ljudem na svetu, ne glede na to, kje so. Območje svetovne dediščine je kraj (stavba, mesto, kompleks, puščava, gozd, otok, jezero, spomenik ali gora), ki mu UNESCO pripisuje poseben kulturni ali fizični pomen. Seznam ureja mednarodni program za svetovno dediščino, ki je pod pristojnostjo Odbora za svetovno dediščino UNESCA. Operativne smernice za implementacijo Konvencije o svetovni dediščini so nabor navodil za države podpisnice glede ustrezne implementacije Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972. Na splošno je glavni cilj konvencije in smernic zavarovati dediščino univerzalnega pomena za prihodnje generacije ter hkrati usmerjati, kako spomenike vpisati na seznam svetovne dediščine in/ali na seznam svetovne dediščine v nevarnosti (tam, kjer so spomeniki v resni nevarnosti in jih je treba na seznam vpisati nujno). Poskusni seznam je inventar tistih spomenikov, ki jih neka država namerava predlagati za nominacijo za vpis na seznam svetovne dediščine. Spomenik mora biti na poskusnem seznamu države podpisnice vsaj eno leto, preden je lahko nominiran za vpis na seznam svetovne dediščine. Od UNESCO označb sta zagotovo najbolj znana Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine in Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Obstaja pa še vrsta drugih programov in aktivnosti, ki predstavljajo okvir za uravnotežen in usklajen pristop varovanja kulturne dediščine in naravnih vrednot na svetovni ravni. Dediščina Slovenije in UNESCO, ZVKDS in ICOMOS Slovenija, 2016 www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 45 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Skupne strani CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 46 Urška svetuje Kako se umiriti ob praznikih? Ali so prazniki lahko čas, ko nehamo bežati? Smo tik pred prazniki, ki za mnoge predstavljajo lepoto in višek leta, za druge pa odvečen blišč. Zakaj je temu tako? Družba nam narekuje, naj bi prazniki v nas prebudili pozitivne občutke. Pa so res prisotni samo pozitivni občutki? Praznično obdobje je lahko tudi naporno in stresno. Prazniki so polni pričakovanja, novega upanja in želja. Gre za obdobje, ko si želimo bližine, povezanosti in časa za družino in najbližje. Toda ravno zaradi takih močnih želja se v nas lahko sprožijo bolečina, stres in napetost. Pritisk hrepenenja je lahko tolikšen, da je lahko decembrsko obdobje za marsikoga v resnici naporno in težko. Vse to navadno spremlja zunanji blišč, ki predhodne težke občutke še poglobi. To lahko preprečimo, če smo že prej pozorni na svoje telo in vsa skrita občutja. Slednja namreč terjajo od nas, predvsem od staršev, da se v sebi umirimo do take mere, da umirjenost prinesemo tudi našim najdražjim malčkom. December je ravno zato poseben čas, ki vsem staršem daje možnost, da začutimo, kaj vse lahko damo sebi in najbližjim. Kaj pa, ko se sredi praznikov ne zmoremo umiriti? Da, tudi to je čisto normalno, saj nismo popolni. Prvi korak je, da si to priznamo in sami sebi povemo, da je to Samo če dihamo in smo pozorni na telo, lahko občutki minejo – ko jih sprejmemo. Seveda pa ne vedno in takrat je treba poiskati strokovno pomoč. čisto v redu. In če smo starši, otrokom Na terapijah se učimo sprejemati sebe tudi povemo, da rabimo kakšno minuin vse občutke v nas. to zase. Že minuta stika s seboj, kjer ni nikogar drugega, navadno izjemno pomaga pri umiritvi telesa. Ko ugoto- Zakaj je med prazniki v družini težko vimo, kaj nas vznemirja, jezi, žalosti in zdržati mirno vzdušje? podobno, se lahko s tem tudi soočimo. Najti stik s sabo in svojim telesom na Včasih pomaga bolečino tudi telesno dneve, ko največ pričakujemo od sebe izraziti, odteči, odplesati …, kar je ne- in drugih, je zares težko. Sploh ker nikomu bližje. Navadno pomaga in ko smo tega ravno vajeni. In ker je včasih smo mirni, lahko tudi otrokom poja- slišati, da je poprečna družina preživesnimo, da smo potrebovali le nekaj čas la praznike tako, da je mama kuhala in zase. Neverjetno je, da otroci to hitro pekla (in ob tem doživljala, da je sama razumejo in se tudi oni umirijo, kar je za vse), oče menjal televizijske prograopazno že pri malčkih. me (in se ni čutil vključenega nikamor), otroci pa so vzdušje gradili po svoje. Ampak čutiti bolečino in osamljenost Torej vsak na svojem bregu sam, ravno med prazniki nikomur ni lahko? nasprotno od tega, kar si v resnici vsi Seveda ne, ampak je mogoče (kjer ne želimo. Zelo dragoceno je, da se zmogovorimo o psihopatologiji). Biti v bo- remo umiriti, pa čeprav naročimo pico lečini in osamljenosti je hudo in stiske kar na dom, ugasniti televizijo in gradiso lahko precej hude. Po drugi strani ti odnose v živo. pa so vse to samo občutki. In vem, da takšni stavki zvenijo lahkotno, ampak Prazniki so lahko torej polni tesnobe tudi osamljenost je samo občutek. Kot in žalosti ali pa so lahko bolj mirni. žalost, strah, sram, veselje … In vse Kako lahko sami naredimo praznike občutke se lahko naučimo sprejeti. Ne čez noč in ne takoj, ampak je mogoče. drugačne, ne samo bleščeče, ampak Začne se s tem, ko si priznamo, da nam tudi mirne? je težko zdržati z občutkom osamljeEno priporočilo, ki ga navadno dam nosti, ampak da ga lahko predihamo. staršem, je, da naj bodo to res prazniki miru. Ko je družina zbrana in ni pomembno, ali je stanovanje popolnoma očiščeno, smrekica povsem okrašena in kakšen tip hrane bomo jedli; pomembno pa je, da smo lahko mi – mi, da lahko zdržimo skupaj v enem prostoru, kjer ni npr. prižgana televizija in drug mimo drugega gledamo že petič isti film. Ampak da se zmoremo pogovarjati in preprosto uživati v družbi drug drugega. To je navadno težko tam, kjer odnosi tudi sicer »škripajo«. Na praznične dni se namreč še bolj začuti tesnoba in v takih primerih narediti nekaj novega, je res izziv. Prvi korak je morda ravno priznanje, da ni treba, da so prazniki popolni, tako kot tudi starši ne. Ko se soočimo s tem, je to za nas spoznanje in tako so lahko prazniki tudi čas, ko nehamo bežati. Bežati pred samim seboj, pred svojimi občutki. ne naredi vsega sama … Imeti sebe rad pomeni. drzniti si biti ranljiv v odnosu do sebe in do drugih. Spregovoriti tudi o tem, da nam prazniki niso všeč, ker nosijo bolečino. In da si dovolimo, da je v redu tudi, če ne želimo praznovanja. Predvsem nehati bežati od vseh težkih občutkov. Radi se imamo, ko se lahko veselimo in ko zmoremo jokati tudi v dneh, ko vsi pričakujejo le nasmehe. pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. V Policiji ugotavljamo, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oz. so bili kupljeni na črnem trgu. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itn.), moti živali ter onesnažuje okolje. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je težava vseh, zato prosimo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na nevarnosti in morebitne posledice. Kako lahko starši naredimo te praznike lepe? Da se vnaprej odločimo, da bomo imeli preprost, nezahteven večer, vsaj na božič. Da ni potrebno ne kuhati, še manj se odklapljati, pač pa najti skupen čas, skupen pogovor, skupno zabavo in sodelovanje. Najtežji izziv in hkrati najlepši del starševstva je ravno v tem, da se lahko vedno znova odločimo in naredimo drugače. Vedno znova, četuKaj pa pomeni imeti rad sebe v di v istem večeru. prazničnih dneh? Želim vam čim več odločitev, da Imeti se rad je stavek, ki nosi več zdržite s svojimi občutki, kakršnikoli razlag in za vsakogar so različne. Ne že bodo med temi prazniki. In da bi pomeni samo, da si privoščimo dobro vas v novem letu spremljali ljudje, ob kopel in poskrbimo za naše telo (če- katerih bi se čutili ljubljene. Urška Jesenovec, mag. zakonskih prav je tudi ta del pomemben), ampak in družinskih študijev, tudi za svojo dušo. Za enega šolarja je zakonska in družinska terapija to takrat, ko prvič reče ne zafrkavanju, jesenovecurska@gmail.com za vzgojiteljico, da prosi za dodatno po031544095 moč, za podjetnika, da ne dela toliko nadur, za mamo, da si da dovoljenje, da Bodi zvezda – ne meči petard! Policisti se vsako leto znova srečujemo s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde), čeprav je prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, že od leta 2008 povsem prepovedana. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itn.), moti živali ter onesnažuje okolje. Najpomembnejše določilo na področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). – Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itn. – Izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 16 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete itn. – Izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 18 let. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le Vir: https://www.policija.si 46 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Skupne strani CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 47 Kako gleda na smrt pogrebnica Do pogrebnih služb imamo navadno spoštljiv odnos. tako lahko vlečemo za sabo še leta ali celo desetletja. Če smo uredili že vse pred smrtjo, počasi na tem mestu nastanejo nove vezi. Tiste, ki jih potrebujemo, ki nam dajejo smisel, veselje. Sčasoma in hitreje začutimo hvaležnost, čast, da smo lahko bili del življenja nekoga, ki smo ga imeli radi, ga spoštovali. Če pa smo imeli s pokojnim slab, a odkrit odnos, je naše zdravljenje in opuščanje mnogo hitrejše. Z vsakim novim rojstvom ali smrtjo se spletejo nove povezave. Slabe vezi odpadejo, dobre ostanejo. Za oboje smo lahko hvaležni. Hvaležni smo, ker nam pomagajo, kadar se sami soočamo s smrtjo. To častno delo opravlja tudi Marjeta Herksel iz Pogrebne službe Monumentum z Drenovega Griča. Kako gleda na smrt, pa si lahko preberete spodaj. Na smrt gledam kot na del življenja. Ne samo v stavku, ki ga vsi poznamo in je postal samo neka krilatica, temveč v dejanjih. V osebnem življenju sem doživela veliko smrti že samo v svoji ožji družini. Prvo, ki se je še vedno spominjam, je bila smrt moje prababice. Pri svojih petih letih sem to dojela kot del življenja. V naslednjih dvajsetih, tridesetih letih sem se srečala s smrtjo vseh mojih: starih staršev, obeh staršev, stricev in tet, prijateljev, znancev. Vsak tak dogodek v življenju sem sprejela drugače – glede na to, koliko sem bila povezana s človekom še za časa življenja. In predvsem: kako pristen, razčiščen odnos sem imela z njim. Iz vsega tega vem, kako je pomembno, da se odpira takšne in drugačne teme še za časa Smrt je, ne glede na to, kako smo pripravljeni, šok Pa nadaljujmo še z eno njeno mislijo: »Želela bi, da bi ljudje razumeli, koliko lepše bi živeli, če smrti ne bi tako izrivali. Včasih so ljudje več umirali doma, v krogu družine, tako so že otroci doživljali smrt kot nekaj, kar spada k življenju.« V Slovenskem društvu Hospic od leta 1995 nudimo sočutno spremljanje umirajočim in njihovim svojcem v okolju, kjer se bolnik nahaja. S timskim pristopom si prizadevamo zadovoljiti fizične, čustvene, socialne in duhovne bolnikove potrebe ter skupaj s svojci omogočiti umirajočemu, da živi tako, kot si želi, ga do zadnjega diha spoštovati kot človeka. Izguba bližnje osebe je velika prelomnica v človekovem življenju. V programu žalovanja pomagamo žalujočim in njihovim najbližjim pri lajšanju procesa žalovanja ter ponovni vključitvi v družbo in življenje. Skupaj prek individualnega pogovora, v skupini odkrivamo bi tako kot rojstvo tudi smrt postala naravni element živega in o odnosu do umiranja ter žalovanja v naši družbi. Prirejamo strokovna predavanja, seminarje, delavnice in umetniške projekte, ki so namenjeni splošni in strokovni javnosti. Udeležencem ponujamo raziskovanje lastnega odnosa do minljivosti in s tem povezanega izražanja morebitnih stisk in strahov. Prisluhnili smo izzivom časa in človeški potrebi po bližini in podpori ter uvedli storitev SOČUTNI TELEFON, ki je namenjen ljudem v stiskah (in ni navezan samo na lokalno območje) in uporabnikom naših programov. Namen SOČUTNEGA TELEFONA Slovenskega društva Hospic je kronično bolnim, umirajočim in njihovim svojcem ter vsem žalujočim v času virusne epidemije nuditi sočutno, psihosocialno podporo. V društvu izvajamo naslednje temeljne programe za pomoč ljudem v stiski: – hospic spremljanje umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu, – žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, – prostovoljstvo, – detabuizacija smrti. Če nas želite bolje spoznati, vas vabimo, da obiščete našo Marjeta Herksel življenja. Včasih je o tem lahko ima odrejen čas življenja. Dogovoriti, včasih težko. Odvisno datka ni. od sogovornika. A menim, da je potrebno. »Še ni pravi čas« Kaj se zgodi, ko zmanjka ali »ko bom pripravljen« so besede, s katerimi zavlačujemo, izgovorov, a še vedno nismo opravičujemo, iščemo izgovore, ničesar naredili? Pravzaprav nič posebnega. da pridobimo dodaten čas – ne bomo ga pridobili. Vsak od nas Ko izgubimo človeka, ki smo »Hospic pomeni resno vzeti želje umirajočega!« Naslovne besede so čudovit zapis ge. Metke Klevišar, ustanoviteljice Slovenskega društva Hospic, ki resnično nagovorijo človečnost v nas. ga imeli radi ali do katerega čutimo zamero – vse te stvari potem predelujemo še dolgo po človekovi smrti. Ampak sedaj sami, ker sogovornika nimamo več. Vsakič, ko nekdo umre, se pojavi praznina. Vse vezi, ki smo jih spletli s tem človekom pa obvisijo v zraku. Preteklost Prvo, kar mora družina opraviti, je – pogreb. Kdo od njih ga bo organiziral? Kdo bo naročnik/plačnik pogreba? Kje bo pokopan(a)? V grobu svojih staršev ali v partnerjevem družinskem grobu v domačem kraju? Kdo bo novi prevzemnik groba? Komu bomo prepustili, da se dogovori o pogrebu? Ima kdo od svojcev posebne želje? Kako boste uskladili želje vseh, ki želijo sodelovati? Ne glede na »konfuznost« situacije v družini, lahko kot pogrebnica pomagam. Zelo pomembno je, da je pogreb skrbno pripravljen. Priprava na pogreb lastne vire moči in samopomoči. Ustvarjamo varen prostor, namenjen medsebojni podpori in izmenjavi izkušenj. Za otroke in mladostnike, ki so ob izgubi še posebno občutljivi, nudimo možnost pogovora, skupinskega druženja, tabora, vodenih ustvarjalnih delavnic v vrtcih in šolah. Tako imajo možnost izraziti svoj odnos do pokojnega tudi z vrstniki s podobno izkušnjo. Srce našega društva so prostovoljci; skupaj nudimo veliko večji obseg podpore uporabnikom. Program prostovoljstvo je namenjen usposabljanju in podpori prostovoljcem, ki so skupaj s strokovnimi delavci del multidisciplinarnega tima. Dobrodošli vsi, ki imate željo sočutno deliti stisko ob izgubi in vam je izziv zavestno soočanje z življenjem in smrtjo. Smrt je sestavni in naravni del človekovega življenja, vsak od nas je vabljen, da zavestno prehodi ta del poti. Program detabuizacije smrti želi odkrito, pogumno, brez predsodkov, brez zanikanja in brez pretvarjanja spregovoriti o tem, da je (lahko) prva preizkušnja vezi. Primerna priprava pogreba je pomembna tako zaradi družine kot pokojnega. Ko ga s svojci pripravimo na pravi način, potem vem, da bo z družino, ne glede na nesporazume, vse v redu. Priprava na pogreb je lahko tudi lepa V navadi je, da v poslovilno vežico postavimo tudi fotografijo pokojnika. Rada predlagam, naj si svojci vzamejo čas, preden nam jo pošljejo. Kolikokrat smo si v zadnjih letih vzeli čas, da smo brskali po starih fotografijah? Všeč mi je, ko svojci pozneje z nasmehom in hvaležnostjo najdejo fotografijo, ki jih opomni, kako lepo življenje je imel pokojni ali pa kako srečne je naredil njih same. Taka fotografija je edina tista prava, ki pove zgodbo o pokojnem in tudi o družini. In taka bi morala biti na tistem častnem mestu v poslovilni vežici. Točno takšna: neobdelana, naravna, pristna. Za konec To je le nekaj stvari, na katere smo pozorni, medtem ko svojce vodimo in hkrati sledimo njihovim željam. Ko se pogovarjamo o smrti, se pravzaprav pogovarjamo o življenju. (nč) spletno stran: https://www.hospic.si/. Kpa Lahko nas tudi pokličete na številko 01/ 42 05 260 ali pišete na e-naslova: oskrba.lj@hospic.si. Naša podpora je v celoti brezplačna. Vsi smo na poti med rojstvom in smrtjo, na poti iskanja ljubezni in smisla. Ko gre za umiranje in žalovanje, potrebujemo nekoga, ki nam prisluhne, ne daje površnih odgovorov in je prisoten kot sočuten spremljevalec, podpornik na življenjski poti, na delu poti ali morda na razpotju našega življenja. 47 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 Skupne strani 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zakonske novosti na področju rabe obnovljivih virov energije V avgustu je začel veljati Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: Zakon), ki prinaša več novosti na področju ogrevanja stanovanjskih stavb in samooskrbe z električno energijo iz sončnih elektrarn. Zakon na področju ogrevanja omejuje ogrevanje s fosilnimi gorivi in neposredno z električno energijo. Od 1. januarja 2023 bo tako prepovedano: – projektiranje, vgradnja in prodaja kotlov na kurilno olje in premog, razen kjer je uporaba kurilnega olja ali premoga del industrijskega ali proizvodnega procesa; – projektiranje in vgradnja kotlov na fosilno gorivo v novozgrajenih eno- in dvostanovanjskih stavbah; – projektiranje in vgradnja električnih grelnikov za osnovno ogrevanje stavbe ali dela stavbe, razen na območjih omejitev, ki izhajajo iz predpisov lokalnih skupnosti o kakovosti zraka; – uporaba električne energije je dovoljena le za podporo ogrevanju prostorov, v katerih so drugi generatorji toplote in je električna energija le za občasno dogrevanje prostorov. Električna energija bo lahko za osnovno ogrevanje dovoljena le za delovanje toplotnih črpalk. Namen prepovedi uporabe posameznih energentov za ogrevanje je povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja. Najstrožja je prepoved glede uporabe kurilnega olja in premoga za ogrevanje za novozgrajene eno- in dvostanovanjske stavbe, omejitve pa so tudi za ogrevanje z drugimi fosilnimi gorivi, zlasti zemeljskim plinom. Med novozgrajene stavbe štejejo tudi vse nadomestne gradnje, ki bodo zgrajene na mestu prejšnje stavbe, ki je bila porušena, ter tudi rekonstrukcije stavb, kjer se posega v ogrevalni sistem. Pri samooskrbi z električno energijo s sončnimi elektrarnami je največja novost sprememba v zaračunavanju omrežnine. Po starih predpisih je veljalo, da lastniki samooskrbne sončne elektrarne omrežnine ne plačajo oziroma jo plačajo le za tisti del prejete električne energije, ki je večji od v omrežje oddane električne energije, ki jo je v enem letu proizvedla sončna elektrarna. Po dosedanjih predpisih je bilo torej treba omrežnino plačevati le za razliko med prejeto in oddano elektriko. Če je sončna elektrarna proizvedla več električne energije, kot jo je stavba porabila, se je ta elektrika podarila pogodbenemu dobavitelju. Po novem Zakonu pa bo moral lastnik sončne elektrarne plačati omrežnino za vso električno energijo, prejeto iz omrežja. Zakon v 39. členu določa, da »za električno energijo, prevzeto iz javnega omrežja, plačujejo končni odjemalci s samooskrbo omrežnino, ki je neizključujoča in odraža stroške in koristi samooskrbe, ter druge javne dajatve, ki se obračunavajo na količino električne energije, prevzete iz javnega omrežja.“ Bolj preprosto: v tem členu se odraža bistvena novost na področju samooskrbe, da odjemalci s samooskrbo ne morejo količin prevzete električne energije iz omrežja zmanjšati za količine oddane energije v omrežje in plačati omrežnino le za razliko, tako kot to določa dosedanji predpis o »net-meteringu«. Odjemalci s samooskr- CMYK vključno 31. decembra 2023 registrira kot končne odjemalce s samooskrbo po doslej veljavni Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, in za končne odjemalce, ki so bili registrirani kot končni odjemalci s samooskrbo do uveljavitve novega Zakona, uporabljajo določbe doslej veljavnih predpisov, in sicer dokler uporabljajo napravo za samooskrbo, za katero je bilo izdano soglasje za priključitev, na podlagi katerega so registrirani. Torej: v sedanjem sistemu »net-meteringa« ostanejo vse že priključene samooskrbne sončne elektrarne ter vse tiste, ki bodo v omrežje bo morajo plačati omrežnino priključene najpozneje do 31. za vso prevzeto energijo iz decembra 2023. omrežja, ne pa tudi omrežnine Prihodnjič pa nekaj več o za oddano energijo iz omrežja. novostih pri priklopu malih Pri drugih obveznih prispev- sončnih elektrarn na električkih ni sprememb in še vedno no omrežje. velja, da končni odjemalci s Mag. Peter Petrovčič, udis, samooskrbo niso dolžni plaenergetski svetovalec čati prispevka za zagotavljanje EnSvet podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Odjemalci tudi niso dolžni plačati prispevka za rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti za električno energijo, prevzeto iz omrežja. Prav tako ne bo treba plačati omrežnine in drugih javnih dajatev za v omrežje oddano električno energijo. Nov Zakon torej dopušča »net-metering« le za letni poračun oddane in prejete električne energije iz omrežja, za vse druge dajatve in prispevke pa ne več. Za lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki je lahko v objektu tudi shranjena, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine ali drugih javnih dajatev. Navedeni način obračunavanja prispevkov za prejeto električno energijo iz omrežja bo bistveno spremenil ekonomiko vgradnje sončnih elektrarn, čemur se bodo morale prilagoditi tudi subvencije Eko sklada. Hkrati bodo bistveno večji pomen dobile baterije za shranjevanje viškov proizvedene električne energije, ki se bodo koristili v nočnem času. Pri tem bodo pomembno vlogo igrale tudi baterije, vgrajene v električnih avtomobilih. Za tiste, ki imajo namen v kratkem zgraditi svojo sončno elektrarno, pa je zelo pomembno prehodno obdobje do polne uveljavitve navedenih določil Zakona. Zakon v svojem 72. členu določa prehodno obdobje in dopušča, da se za končne odjemalce, ki jih distribucijski operater do 48 48 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 K U LT U R A Ob okrogli obletnici je v Cankarjevem domu na Vrhniki (11. 11.) potekal literarni večer, posvečen tako Dostojevskemu kot Vrhničanu Jožetu Valentiču, dolgoletnemu režiserju radijskih iger in drugih oddaj na Radiu Slovenija, ki se je poslovil lani. Za svoje diplomsko delo je leta 1985 Valentič režiral radijsko priredbo romana Bratje Karamazovi Dostojevskega, ki so jo tokrat premierno predvajali v Cankarjevem domu in hkrati na programu ARS RTV SLO. Valentičeva igra, ocenjena z odliko, skuša ujeti duševno in duhovno stanje enega od bratov Karamazovih v času sodnega procesa v zadevi očetomor, ki naj bi ga zakrivil Mitja. Samospraševanje in nerazumevanje okolice, zlasti sodnih oblasti, zaznamuje igra študentov igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo iz leta 1984. Mentor za radijsko igro je bil režiser Dušan Mauser. Po predvajani igri je sledil pogovor Vilme Štritof o Dostojevskem s prevajalcem njegovih del in njegove biografije, Borutom Kraševcem. Kot je dejal, je Dostojevski še vedno aktualen, saj se loteva tako imenovanih večnih vprašanj, kot so vera in Bog, zločin in kazen. Po njegovem mnenju so zelo aktualni Besi kot študija revolucionarjev in na splošno ljudi, ki so obsedeni s takšno in drugačno idejo ter pripravljeni zanjo žrtvovati sebe in druge. V zadnjem desetletju so presenetljivo aktualna njegova razmišljanja o odnosu med Rusijo in Evropo, aktualno je tudi razmerje med Dostojevskim konservativcem in »progresivnim tropom«, kot ga je imenoval on in ki je v našem času veliko glasnejši zaradi družbenih omrežij. Javno poslušanje radijske igre sta omogočila RTVSLO Radio Slovenija, 3. program – ARS in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. (gt) Svetlopisi in zvokopisi Lada Jakše 49 Feri Lainšček in Sonja Žakelj sta predstavila njegovo knjigo Kurji pastir. Upoštevati je bilo treba koronavirusne naloge Cankarjeva knjižnica Vrhnika že vrsto let v sodelovanju z ZB za vrednote NOB Vrhnika prireja zanimive Grabeljškove večere. Vrhnika, 16. november – Do petega decembra je v avli Cankarjevega doma na Vrhniki na ogled fotografska razstava Lada Jakše Svetlopisi in zvokopisi. Gre za vsestranskega umetnika, doma z Vrhnike, sicer pa kar pogostega gosta Cankarjevega doma in drugih prireditev po Vrhniki, kjer nastopa s svojo eksperimentalno glasbo in 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Grabeljškov večer s Ferijem Lainščkom Valentičeva radijska igra ob obletnici rojstva Dostojevskega 11. novembra pred dvesto leti se je v Moskvi rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski, avtor devetih romanov in številnih novel, črtic in neleposlovnih besedil. CMYK multivizijo. Tudi tokrat je svojo razstavo pospremil z multivizijo z naslovom Prepovedane misli, prežeto z vprašanji časa, v katerem živimo. (gt) Lado Jakša Tudi letos je bil 18. oktobra večer, katerega gost je bil pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Feri Lainšček. Karel Grabeljšek se je rodil na Vrhniki 18. oktobra 1906 v proletarski družini, materi dninarici in očetu usnjarju. Oče je odšel na delo v Ameriko, po vrnitvi domov pa je padel v prvi svetovni vojni. Karel je odraščal v revščini in že zgodaj občutil socialno krivičnost, ki se je odsevala v njegovih delih. Leta 1933 je napisal prvo socialno povest Štrajk. Med partizani pa je dobil pravo vzpodbudo za pisanje: pisal je črtice, novele in romane. Znani so romani Dolomiti se krušijo, Pomlad brez lastovk, Mosti in njegov zadnji Nioba. Grabeljškov večer je povezovala Mirjam Suhadolnik, ki je Karla tudi predstavila. Spregovoril je tudi predsednik ZZB za vrednote NOB Vrhnika Jani Kikelj, ki je poudaril pomembnost spominjanja na našega Vrhničana Karla Grabeljška kot partizana in pisatelja. Nato je Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice, predstavila gosta večera Ferija Lainščka ter z njim opravila razgovor o njegovem življenju in res velikem delovanju v slovenski kulturi. Z vprašanji in svojimi mnenji je predstavila knjigo Kurji pastir, ki pripoveduje o pisateljevem rojstvu in prvih mesecih. Do najzgodnejših spominov je prišel z Jungovo metodo imaginacije – aktivno sanjanje. Roman je nastal iz zavednega in nezavednega. »Eden bolj izjemnih dogodkov, ki jih opisujete v knjigi, je tudi, ko ste sredi zime zboleli in vas je cela »procesija« nesla v drugo vas k zdravniku. Peš. V globokem snegu. Priznam, da sem ob branju trepetala skupaj z njimi in ostala brez besed, ko ste bili ob pregledu zdravnika – zdravi,« je dejala Žakljeva in dodala: »Roman Kurji pastir je bil razprodan in je izšel že tretji natis, prvi dotis. Čestitam vam za vse vaše dosedanje delo, vse nagrade, zadnja je bila Prešernova nagrada za življenjsko delo za leto 2021 na področju literarnega ustvarjanja, in vam želim še veliko ustvarjalnega navdiha. Zahvaljujem se vam tudi za dovoljenje med lansko korono, da smo lahko delček vašega dela prebrali in objavili na Facebooku v skupini Skodelica literature za lepši dan, ki jo lahko še vedno poslušate.« Ob koncu so bili vsi deležni velikega aplavza, saj smo o Feriju Lainščku zvedeli veliko novega in zanimivega iz našega Prekmurja. Za nekaj glasbenih utrinkov pa sta poskrbela družinska glasbenika Ljudmila in Lovro Frelih ob koncu z znano Poletno nočjo. Simon Seljak 49 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 K U LT U R A 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ministrica si je ogledala razstavo v Cankarjevem domu 50 Januar v TMS Razstava o Slovencih po svetu in njihovem doprinosu k osamosvojitvi Slovenije TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Tehniški muzej Slovenije v Bistri je januarja in februarja odprt le za napovedane vodene skupine. Prijave: programi@tms.si, 01 750 66 72. Vrhnika, 7. december – V avli Cankarjevega doma si lahko do 10. februarja 2022 ogledate razstavo o Slovencih po svetu v času osamosvajanja Slovenije. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: torek–petek, nedelja in prazniki: 10.00–17.00. Zadnji vstop v muzej eno uro pred zaprtjem. 1. 1. in 2. 1. 2022: zaprto. Nedelja, 9. 1., ob 15.00: Voden ogled občasne razstave Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji Nedelja, 16. 1., ob 15.00: Voden ogled muzejskih zbirk Ministrica Helena Jaklitsch Boštjan Kocmur proces osamosvajanja. Brez obotavljanja in spontano so predstavljale svojim oblastem slovensko stvarnost,« je dejal Kocmur. Razstava nazorno prikazuje dejavnosti v letih 1990 – 92, ko so rojaki poskušali dnevno pridobiti javno mnenje v korist Slovenije. Organizirali so bankete, klicali novinarje, politike, pisali pisma … in poskušali prepričati splošno in politično javnost, da je proces osamosvajanja Slovenije zakonit in skladen z ustavo skupne države. Ministrica Jaklitscheva je ob tem dejala, da je šlo za velik napor rojakov, ki je večkrat po krivici spregledan. Ministrica se je rojakom zahvalila za izjemno vlogo pri prizadevanjih za demokratizacijo, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije. Tudi župan Cukjati je pohvalil dejavnost skupnosti izven meja, pričujoča razstava pa po njegovem ni samo dokumentarna, ampak opozarja tudi na pristno ljubezen do domovine, po kateri so številni zamejci tako hrepeneli. Večer je bil sklenjen s folklornim koncertom Zlati časi, na kateri sta nastopili folklorni skupini Šumnik iz Borovnice in Klas iz Horjula. Skupini sta že večkrat sodelovali, letos pa je za njimi večji projekt – nastop v Nemčiji, del katerega sta predstavili na vrhniškem odru. Gašper Tominc, foto: GT VRHNIKA LJUBLJANA Občasne razstave Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji (do 31. 12. 2022) Prikazan je razvoj slovenske mobilne telefonije, katere začetki sovpadajo z osamosvojitvijo Slovenije. Izpostavljamo mejnike v razvoju mobilnega omrežja in novosti v tehnologiji. Bilo je pred 30. leti: Kako smo Slovenci dobili prvo osamosvojitveno znamko (do 3. 7. 2022) Dopolnitev razstave s poštnimi znamkami in osnutki, ki so izšli v tem prelomnem obdobju, ter manjša razstava. Za obisk muzeja je za starejše od 12 let potrebno izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni ali testirani). 33. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. 2022 Cankarjev dom Sobota, 8. januar 2022, ob 17. in 19. uri Slovenska filharmonija Sobota, 15. januar 2022, ob 17. in 19. uri ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA Mešani pevski zbor MAVRICA, Vrhnika Komorni zbor FRAN GERBIČ, Cerknica Dirigent: MARKO FABIANI Zborovodji: DARINKA FABIANI, JOŽE RAJK Koncert povezuje: PETRA GROM Po dveh letih smo ponovno nazaj. To je dobra novica . To ni dobra novica . Zaradi zdravstvenih ukrepov bomo lahko napolnili samo pol dvorane. je spet dobra novica . Pripravljamo pa, čeprav v težjih pogojih, čudovit glasbeni večer, kar Dobri novici prevladata, zato - PRISRČNO VABLJENI! Društvi MePZ Mavrica in Orkester Simfonika Vrhnika, Občina Vrhnika Panoji zgovorno govorijo, kako so rojaki po svetu množično zbirali podpise v podporo plebiscitu in zahtevali od svojih vlad, naj priznajo samostojno Slovenijo. Razstavo si je ogledala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, zbrane pa sta nagovorila tudi Boštjan Kocmur iz izseljeniškega društva Slovenija po svetu ter župan Daniel Cukjati. Za kulturni program so poskrbeli združeni horjulski in borovniški folkloristi. Kot je dejal predsednik izseljenskega društva Slovenija po svetu Boštjan Kocmur, razstava ni nova, saj je nastala že ob 20. obletnici domovine in je med tem časom že gostovala na različnih koncih, tudi v državnem svetu in zboru. Ob letošnjem jubileju osamosvojitve je ponovno aktualna. Pripoveduje o utripu slovenskih src na tujem, njihovi skrbi, njihovem ponosu in vsestranskem delovanju v času, ko se je Slovenija osamosvajala. »Izseljenci so želeli videti domovino svobodno in odprto - kot mati vseh Slovencev. Zato je bilo naravno, da so se slovenske skupnosti vključile v CMYK TIC, Tržaška cesta 9, Vrhnika in mojekarte.si – za Vrhniko (12 €); od 27. 12. dalje Prodajna mesta v sistemu mojekarte.si (TIC, Petrol …) – za Ljubljano (15 in 12 €); od 3. 1. dalje Popoldanska otroška vstopnica – 6 € Vrhnika, 8 in 6 € Ljubljana 50 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 K U LT U R A CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 51 Ob obletnici Cankarjeve smrti veliko k prepoznavnosti njegovega dela in nasploh k promociji pisane besede, in sicer tudi v tistih medijih, kjer si leposlovje po navadi ne utre poti. Večer je bil popestren še s predstavitvijo novega ponatisa Cankarjevega dela Moje življenje, ki je izšlo leta 1920 v Ljubljani. Pri ponatisu knjižnega dela so sodelovali ZIC Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika, prvo stran knjige pa je po zgledu najbolj razkošnih preteklih izdaj oblikovala oblikovalka Milena Oblak Erznožnik. O tiskanju Cankarjevih del je bilo ta večer mogoče še marsikaj slišati, kajti Rok Glavan iz Antikvariata Glavan, je pripravil še krajše predavanje na temo Nov ponatis Cankarjevega dela Lavoslava Schwentnerja, CanMoje življenje. karjevega tiskarja. Predstavil je njegovo življenjsko pot, sode- Povsod je bila luč 11. decembra 1918 je umrl Ivan Cankar. Občina Vrhnika je pred tremi leti obeležila obletnico njegove smrti z bogatim kulturnim programom, ki je potekal preko celega leta. Zadnji vrhunec je program doživel 10. decembra, ko je v Cankarjevem domu na Vrhniki potekala državna slovesnost, na lokalni ravni pa so društva dan kasneje izvedla tako imenovanje »bedenje«. V praksi je to pomenilo, da so društva 48 ur neprekinjeno izvajala kulturne dejavnosti. Prireditev, ki so jo tedaj promovirali pod imenom »Povsod je luč« se je nadaljevala tudi naslednja leta. Letos so se ljubitelji kulture srečali že četrtič. Letos sicer niso »slavili« pesnika ponoči, kot se je to zgodilo prvo leto, se je pa zato program raztegnil na pet dni. Začel se je v četrtek, 9. decembra, ko je Cankarjeva knjižnica gostila literarni večer z Lidijo Golc, profesorico slovenščine in pesnico. Ta isti večer je oživel oder Cankarjevega doma, kjer je s Kapobando nastopil Marko Hatlak na harmoniki. Nepozaben večer je ponudil glasbenim navdušencem veliko glasbeno poslastico. V petek dopoldne sta Cankarja počastili obe vrhniški osnovni šoli: Slomškovi učenci so pripravili spletno predstavitev pesniške zbirke učencev, Cankarjevi pa so brali njegova dela pred pisateljevim spomenikom pri šoli. Zvečer se je dogajanje preneslo v Cankarjevo knjižnico, kjer so se najprej prestavili učenci Glasbene šole Vrhnika: Ana Biček na violončelu, Luka Maklin na klavirju, Maks Kržič na klarinetu, Nuša Petkovšek na klavirju in Teo Žabot na violončelu. Večer se je nadaljeval s kratkim intervjujem prvega nagrajenca Cankarjeve nagrade Sebastijanom Preglom. Kot je dejal, je nagrada doprinesla Cankarjev oder je gostoval ekipo Mah teatra iz Log-Dragomerja s predstavo Pohujšanje v kotlini barjanski. Sebastijan Pregelj, prvi Cankarjev nagrajenec, in Sonja Žakelj, direktorica knjižnice. Maks Kržič na klarinetu lovanje s slavnim pisateljem in kako inovativen je bil pri tiskanju ter trženju knjig. S Cankarjevo smrtjo se je počasi zaključila tudi založniška pot tega »skrivnostnega« tiskarja, ki je v življenju dal en sam kratek intervju za časopis. Petkov večer je bil sklenjen s predstavitvijo literarne skupine JKSD OI Vrhnika »Sorečja« in branjem Cankarjevih del (recitatorska skupina MePZ Mavrica in TD Blagajana). V soboto, 11. decembra, je na stežaj odprla svoja vrata Cankarjeva spominska hiša, kjer je zadnja leta vedno več obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. Nedeljsko popoldne je v Glasbeni šoli Vrhnika potekal koncert Klavirskega tria Rupnik, na odru Cankarjevega doma pa je iz sosednje log-dragomerške občine gostovala gledališka skupina Mah Teater s predstavo: Pohlep v kotlini barjanski. Cikel prireditev »Povsod je luč« se je zaključil v ponedeljek dopoldne z dnevom odprtih vrat Muzejskega društva Vrhnika, kjer si je bilo med drugim mogoče ogledati tudi razstavo Florisa Oblaka. Gašper Tominc, foto: GT R A Z S T A V E Rok Glavan med predavanjem o Lavoslavu Schwentnerju. v Cankarjevem domu V Miklčevi kašči v Verdu Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika si lahko ogledate dokumentarno razstavo, ki smo jo pripravili med Dnevi evropske kulturne dediščine 2021 Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Muzejsko društvo Vrhnika: Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Petek, 14. januar 2022, ob 19.30 uri Tatjana Oblak Milčinski: KAŠČE NA VRHNIŠKEM … DANES. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA GLEDALIŠČE KOPER Iztok Mlakar Do 23. januarja 2022 TUTOŠOMATO Vas vabimo na ogled slikarske razstave Komedija, krstna uprizoritev Režija: Vito Taufer Avtor besedil in glasbe songov: Iztok Mlakar Igrajo: Chiara - Urška Taufer / Anuša Kodelja k. g. Bianca - Tjaša Hrovat Katarina - Patrizia Jurinčič Finžgar Petruchio - Luka Cimprič Hortensio - Žiga Udir Tranio - Rok Matek / Blaž Popovski Lucentio - Matija Rupel Baptista Minola - Iztok Mlakar Instrumentalni trio: Matjaž Švagelj, David Šuligoj, Roman Kobal Komedija vedno kaže nekaj, kar je grozno, tragično – že v naši komediji imamo naklep umora lastnega očeta, posilstvo, nasilje ... To so teme in vsebine za tragedijo. Ravno zato je komedija zanimiva, ker se igra s tistim, česar je človeka strah. Predstava traja 1 uro in 45 minut in nima odmora. Vljudno vabljeni! Rezka Arnuš: LJUBEZEN MED BREZAMI. Dokumentarna razstava, ki jo je ob 30. letnici samostojne Slovenije pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu: SLOVENCI PO SVETU V ČASU OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE je v avli na ogled do 10. februarja 2022. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obiščete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika, MDV). Lepo vabljen! 51 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 K U LT U R A CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 52 CANKARJEV DOM VRHNIKA SOBOTA, 25. 12. 2021, ob 19. uri. SOBOTA, 22. 1. 2022, ob 19. uri. SOBOTA, 29. 1. 2022, ob 17. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Vstopnina: 5 €. MATRICA: VSTAJENJE ZF akcija, kultna franšiza, ZDA. Vstopnina: 5 €. KRIK VIKING VIKI IN ČAROBNI MEČ Grozljivka, 120 min., ZDA. Animirana pustolovščina, 80 min., SINHRO. NEDELJA, 26. 12. 2021, ob 17. uri. NEDELJA, 23. 1. 2022, ob 17. uri. SOBOTA, 29. 1. 2022, ob 19. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Vstopnina: 5 €. ČAROBNO POTOVANJE Vstopnina: 5 €. Vstopnina: 5 €. VELIKI RDEČI PES CLIFFORD ULICA NOČNIH MOR NEDELJA, 26. 12. 2021, ob 19. uri. NEDELJA, 23. 1. 2022, ob 19. uri. NEDELJA, 30. 1. 2022, ob 17. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Animirana pustolovščina, SINHRO. Vstopnina: 5 €. ZGODBA Z ZAHODNE STRANI (Steven Spielberg) Kriminalna drama, priredba kultnega muzikala, ZDA. Program prireditev za konec decembra 2021 in januar 2022 Vstopnina: 5 €. ČETRTEK, 30. 12. 2021, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOLK IN LEV Družinska pustolovščina, podnaslovjeno, ZDA. Animirana družinska pustolovščina, SINHRO., ZDA. Kriminalka, ZDA Vstopnina: 5 €. Vstopnina: 5 €. Z Liffa na Vrhniko: PRAVI MOŠKI Komična romantična drama, 102 min., Nemčija VELIKI RDEČI PES CLIFFORD Animirana družinska pustolovščina, SINHRO., ZDA TOREK, 25. 1. 2022, ob 18. uri. NEDELJA, 30. 1. 2022, ob 19. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Vstop je prost. Vstopnina: 5 €. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana: BARVE ŽIVLJENJA Filmsko dopoldne: MORENA Drama, 96 min., Hrvaška, Slovenija, Brazilija. Skupinska likovna razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 30. 12. 2021, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. PETEK, 28. 1. 2022, ob 19. uri. MATRICA: VSTAJENJE ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZF akcija, kultna franšiza, ZDA. Vstopnina: 5 €. MORBIUS Akcijska drama, ZDA PETEK, 31. 12. 2021, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, zaradi trenutnih razmer obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Vse kino predstave potekajo v veliki dvorani. Hvala za razumevanje! ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Do 23. januarja 2022 ZAPOJ 2 Rezka Arnuš: LJUBEZEN MED BREZAMI NEDELJA, 2. 1. 2022, ob 19. uri. Animirana pustolovščina, SINHRO., ZDA. Slikarska razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: 5 €. Do 10. februarja 2022 Komedija, 96 min., BIH. PETEK, 7. 1. 2022, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SOBOTA, 8. 1. 2022. Tatjana Oblak Milčinski: KAŠČE NA VRHNIŠKEM ... DANES Dokumentarna razstava Miklčeva kašča v Verdu, (ključ pri družini Žirovnik, Verd 16) PONEDELJEK, 20. 12. 2021, ob 18. uri. Prvi koncert ob 17. uri. Vstopnina: 12 €, otroci: 6 €. Drugi koncert ob 19. uri. Vstopnina: 12 €. Karte v prodaji od 27. 12. 2021 dalje. ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA, KOMORNI ZBOR FRAN GERBIČ CERKNICA Vstop z gratis vstopnicami. 33. NOVOLETNI KONCERT KONCERT ORKESTROV GLASBENE ŠOLE VRHNIKA PETEK, 14. 1. 2022, ob 19.30 TOREK, 21. 12. 2021, ob 18. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Iztok Mlakar: TUTOŠOMATO GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vstop z gratis vstopnicami. KONCERT ORKESTROV GLASBENE ŠOLE VRHNIKA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 22. 12. 2021, ob 19. uri. Vstop prost. OBČINA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI in SLAVNOSTNA AKADEMIJA OBČINE VRHNIKA Proslava s kulturnim programom in podelitvijo občinskih pri-znanj Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: 18 €, za abonente sezone 2019/20 in 2020/21 vstopnina: 14,40 €. Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhnika NEDELJA, 16. 1. 2022, ob 17. uri. ZAPOJ 2 Animirana pustolovščina, SINHRO., ZDA NEDELJA, 16. 1. 2022, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Z Liffa na Vrhniko: DRIVE MY CAR Drama, Japonska, japonski predstavnik za oskarja. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Družinski film, podnaslovljen, 70 min., Norveška, 7+. R H N I ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SOBOTA, 22. 1. 2022, ob 17. uri. POZABLJENI BOŽIČ V Vstopnina: 5 €. SOBOTA, 25. 12. 2021, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. A ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA Akcijska pustolovščina, ZDA. R THE KING’S MAN: ZAČETEK A Dokumentarna razstava ob 30. letnici samostojne Slovenije Avla Cankarjevega doma na Vrhniki N K A K SLOVENCI PO SVETU V ČASU OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE DESET V POL C IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU, JSKD – OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA I ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Vstopnina: 5 €. ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO Animirana pustolovščina, SINHRO., 85 min., 6+. Darilni art program I love Cankar / I love Vrhnika, je na voljo v TIC Vrhnika, v cvetličarni Lepa Roža in v trgovini z darili Levček. 52 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 K U LT U R A CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 53 C ANK AR JEVA KNJIŽNIC A VR HNIK A Vabljeni na naše prireditve za januar 2021 PODALJŠAN FOTOGRAFSKI NATEČAJ: do konca decembra 2021 vas vabimo, da nam na jelena.cvetkovic@ckv. si pošljete fotografijo naše knjižnice, morda vaš najljubši/najlepši kotiček. Izbor najboljših fotografij bomo objavili v knjižnici in na spletu. S poslano fotografijo se strinjate z njeno objavo. Če bodo na fotografiji osebe, pošljite zraven še soglasje fotografiranih oseb. Med prijavljenimi, ki nam boste zaupali svoje podatke (ime, priimek, telefon in naslov) bomo izžrebali knjižne nagrade: Ivan Cankar: Erotika; Niko Nikolčič Matužinov: Pesmi za Nemojo; Zdenka Obal: O človeku, ki je iskal srečo in Nina Vehar: Jakobova želja. Žrebanje bo potekalo v knjižnici, v četrtek, 6. 1. 2022. Nagrajence bomo objavili v knjižnici, na spletu in v Našem časopisu. Nagrado bodo nagrajenci lahko prevzeli v knjižnici; v primeru, da to ne bo mogoče, bomo nagrade poslali po pošti. Irena Štaudohar – Kaj hoče ženska Vabimo vas, da se nam v četrtek, 13. januarja 2022, ob 17.00, pridružite na LITERARNEM VEČERU, ki ga bomo preživeli v družbi IRENE ŠTAUDOHAR in predstavitvi njene najnovejše knjige KAJ HOČE ŽENSKA? Irena Štaudohar je dramaturginja, novinarka in publicistka, ki je širši slovenski javnosti znana predvsem zaradi pisanja poglobljenih prispevkov za Sobotno prilogo. Knjiga predstavlja zgodbe žensk, ki so v preteklosti izstopale zaradi svojega drugačnega pogleda na svet in si s tem priborile prepoznavno mesto v zgodovini. Avtorica se ne poglobi samo v njihovo karierno pot, saj prednost raje daje njihovi čustveni plati. Dogodek se bo odvijal v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika, z gostjo pa se bo pogovarjala Jana Petelin Zadnik. Morebitne Beremo s tačkami – program R.E.A.D. spremembe zaradi vladnih ukrepov/ epidemiološke slike bodo objavljene na spletni strani in družbenih omrežjih knjižnice. Vljudno vabljeni. Pisanje z roko Čeprav si ne znamo zamišljati, da bi bili v času covida-19 brez računalnikov in drugih sredstev za digitalno komunikacijo, je prav pandemija spodbudila razmišljanje, da nas tipkanje preveč unificira, izolira, standardizira, da nam jemlje kreativnost in človeški pridih, ki sta tako značilna za pisanje z roko. Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je pomembna spretnost. To je izvirna človekova spretnost, saj nihče na svetu ne piše tako kot vi. Spretnosti razvijamo z vajo. Znano je, da možgani bolj kompleksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Učenci, ki pišejo z roko, pišejo spise hitreje, imajo večjo vztrajnost, več idej in dolgotrajnejšo pozornost. Namen Tedna pisanja z roko je ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko, ga spodbuditi, vzpostaviti družbeno pozitiven odnos do pisanja z roko, poudariti pomen razvoja individualnosti, vplivati na razvoj fine motorike pri mlajših in starejših ter izraziti spoštovanje in naklonjenost, saj je pisanje z roko bolj osebno. Če bomo pisali z roko, bomo ohranili to fino motorično spretnost, ki je pomembna za mlajše in starejše generacije. Sami se bomo odločali, kdaj bomo pisali s pomočjo računalniške tipkovnice in kdaj z roko. Dobro je ohraniti možnost izbire. Teden pisanja z roko bo od 17. do 21. januarja 2022. Vabljeni, da takrat v knjižnici na listek z največ 6 besedami na roko napišete zakaj radi prihajate v našo knjižnico. Vaše zapise bomo zbrali in objavili. Ure pravljic na Vrhniki, v Borovnici in na Logu V času, od kar je med nami zaokrožil novi virus, smo se preizkusili v iskanju novih rešitev in se že dodobra navadili, da je vse malo drugače, kot je bilo še pred nedavnim. V lanskem šolskem letu pravljičnih uric nismo mogli izvajati v živo v knjižnici, so pa otroci lahko spremljali pravljice prek Facebooka (v skupini Ure pravljic CKV), v Borovnici pa smo pripravili izbor slikanic s predlogi za ustvarjanje. Ker je to potekalo doma, se nismo omejili le na likovno ustvarjanje, ampak smo nabor dejavnosti razširili še na peko, nabiranje zelišč za čaje in pripravo čajanke, vajo v umivanju zob … Tudi letos bomo nadaljevali v tem duhu. Vabljeni k ogledu novih in že objavljenih pravljic na Facebook-u, v skupini Ure oravljic. V letošnji sezoni bodo v obeh knjižnicah za izposojo na voljo Moljčkovi pravljični nahrbtniki (za tri različne sta- rostne skupine otrok), v katere bomo poleg knjig za otroke in priročnika za vzgojo dodali še idejo za ustvarjanje ter priporočilni seznam knjig na to temo. Vabljeni k izposoji ter ustvarjanju v družinskem krogu! Ure pravljic pa bodo (ob upoštevanju vladnih ukrepov in navodil NIJZ) v živo potekale na Logu. Prijave in več informacij preko sms-a na 031 656 543 (ime in priimek ter starost otroka). Vabljeni v družbo pravljičarja Matjaža Prelogarja v sodelovanju s KUD Kosec. Želimo vam veliko dobrih pravljic v najboljši družbi. SKODELICA LITERATURE ZA LEPŠI DAN - NMSB'21 Preko knjižnične skupine na Facebooku z naslovom Skodelica literature za lepši dan vas vabimo na »požirek branja/poslušanja«. Da bo vaš dan lepši in prijetnejši vas torej vabimo, da ob kavi/ čaju poslušate krajše zgodbe/poezijo/... Objave so dostopne tudi na You Tube-u, Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Pro- jekt je potekal v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja 2021, ki se bo letos dogajal celo leto. Z njim želimo prispevati k promociji skupnega branja in dvigu kakovosti bralne pismenosti. Vabilu k sodelovanju so se odzvali Bralci Cankarjevih besedil: Mirjam Suhadolnik, Bor Mesec, Terezija Nikolčič, Lidija Golc, Marjana Vrhovnik, Slavi Štirn; za snemanje in fotografije bralcev so poskrbeli Janez Garafolj Gari, Andrej Kos in Primož Sark. Iz zavoda ZIC sodeluje mag. Tatjana Oblak Milčinski. Sodelujoči iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika: Barbara Kuzmič, Zdenka Obal, Niko Nikolčič in Sonja Žakelj, svoje sodelovanje je obljubila tudi nekdanja dolgoletna direktorica knjižnice Marija Iskrenović. Za snemanje in montažo posnetkov v knjižnici ter objave so poskrbeli sodelavci Ema Križič, Jelena Cvetković, Sonja Žakelj in Niko Nikolčič. Prijazno vabljeni k poslušanju, všečkanju in deljenju posnetkov ter seveda BRANJU KNJIG. Kot je rekel že Tone Pavček: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« Zanke in uganke Pozdravljeni vsi, ki poleg knjig in branja, obožujete tudi razne zanke in uganke. Za vas, smo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, pripravili nekaj miselnih iger. Razdeljene so po sklopih: za naše najmlajše, za malo večje brihtne glavce in seveda za velike brihte. V knjižnici boste, poleg uganke za najmlajše in za brihtne glavce, našli tudi rešitev uganke s pobarvanko in krajšo obrazložitvijo. Odločili smo se, da bodo uganke nagrajene z lepo knjižno nagrado. Vsi, ki želite SVETOVALNO SREDIŠČE LJUBLJANA Ljubljanske urbane regije Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: - INFORMIRANJE: o možnostih učenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas), o vpisnih pogojih, o trajanju izobraževanja, o učni pomoči… - SVETOVANJE: pri odločanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK), pri premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, učni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, načrtovanje učenja, kam Program je v osnovi namenjen otrokom 2., 3. in 4. razreda, ki rabijo dodatno spodbudo pri branju, prednost imajo otroci z disleksijo in drugimi bralnimi težavami. Aktivnost poteka v sodelovanju z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in Društvom Tačke pomagačke. V knjižnico bosta prihajali Ljubica Jelovšek in njena Tita. Udeležba je brezplačna. Termini so praviloma 1x tedensko ob sredah ob 16.00 in ob 16.30. Otroka lahko prijavite osebno na mladinskem oddelku, po e-pošti tamara.jesenovec@ ckv.si ali pošljete sms na 041 379 688 (prijava naj vsebuje ime in priimek ter starost otroka). Gibanje po Kneippovsko Gibanje je zelo pomembno in zdravo. V sodelovanju z Društvom Kneipp Vrhnika vas vabimo na brezplačno udeležbo na vadbo, kjer se boste razgibali in krepili svoje zdravje. Vadba je v osnovi namenjena starejšim, lahko pa se je udeležite tudi mlajši. Prijave na 041 833 238, Maja Artenjak. Vsako sredo ob 17.20 v Grabeljškovi dvorani CKV. E-knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo brezplačno izposodite e-knjige preko portala Biblos in zvočne knjige preko aplikacije Audibook. Več informacij si lahko preberete v članku Eme Križič na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih knjižnice. sodelovati v nagradni igri, pripišite svoje podatke ter rešitev do konca januarja 2022 prinesite v knjižnico. Knjižno nagrado bomo izžrebali v začetku meseca februarja 2022, nagrajenci pa bodo objavljeni na družabnih omrežjih naše knjižnice, na spletu in Našem časopisu. Nagrado bodo nagrajenci lahko prevzeli v knjižnici; v primeru, da to ne bo mogoče, bomo nagrade poslali po pošti. Pokažite in dokažite, kdo je prava brihta, zato vabljeni k uganjevanju in bistrenju glav. Darja Arsič, CKV in kako…), pri načrtovanju in spremljanju izobraževanja, pri izvajanju postopkov ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc (Učenje učenja, Načrtovanje kariere, digitalna kompetenca, državljanska k., socialna k. v osebnem in delovnem okolju)… Dejavnost poteka: - V Cankarjevi knjižnica na Vrhniki/preko spleta 1 x mesečno – 1. sreda v mesecu: od 8.00 do 9.00 ure: skupinsko srečanje in od 9.00 do 11.00: individualna svetovanja in informiranje. Prijave zbiramo na mateja.vurnik@cdi-univerzum.si ali svetovalno.sredisce@cdi-univerzum.si. Po prijavi vam bomo sporočili povezavo do videokonference/informacijo ali bo svetovanje v knjižnici. V januarju bo svetovanje v sredo, 5. 1. 2022. 53 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 K U LT U R A CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 54 C ANK AR JEVA KNJIŽNIC A VR HNIK A Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 16.00 vabimo v Močilnik na branje Cankarjevih besedil. Dogodek bomo izvedli v vsakem vremenu. Prijava na branje na daljavo oziroma informacije o točnem kraju in terminu: mirjam.suhadolnik@gmail.com. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Skupinska razstava likovnih del mlajše generacije – Arty Party Lepo vabljeni na razstavo likovnih del mlajše generacije ustvarjalcev z Vrhnike in bližnje okolice. Razstava bo na ogled januarja in februarja 2022 v Cankarjevi knjižnici Vrhnika na otroškem oddelku. Na ogled bodo dela s področja risanja, slikanja, grafike ter kiparstva in keramike. Razstavljena dela pa so lastni izbor ustvarjalcev. Otroci in najstniki so ustvarjali pod mentorstvom magistrice kiparstva Špele Vizjak in univerzitetnega diplomiranega oblikovalca industrijskega oblikovanja Vasje Stojanovskega. Narejena so bila v obdobju od oktobra do decembra 2021 na likovnem tečaju ARTY PARTY. V tem obdobju so se spoznali z risanjem, slikanjem, keramiko in kiparstvom, oblikovanjem uporabnih predmetov, grafiko in ustvarjanjem lastne skicirke. Lahko pa si ogledate tudi virtualno razstavo na strani www.artyparty.si. Razstavljali bodo: Ajda, Anja, Bor, Gaja, Jure, Katja, Katrina, Lana, Mija, Stela, Ula M., Ula Ž., Veronica, Zala in Živa. Vljudno vabljeni. Teden splošnih knjižnic in dan splošnih knjižnic – bralci priporočate V okviru Tedna splošnih knjižnic in Dneva splošnih knjižnic, smo knjižničarji v mesecu novembru za vas, naše zveste bralce, pripravili projekt Bralci priporočate. Na poseben listek, ki ste ga prejeli v naši knjižnici, ste nam zaupali naslove knjig, ki jih zaradi svoje vsebine in posebnosti priporočate v branje tudi drugim. Vsi, ki ste navedli svoje osebne podatke, ste dobili možnost za sodelovanje v žrebanju za knjižno nagrado. Žrebanje je bilo izvedeno v ponedeljek, 22. 11. 2021, v upravnih prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Nagrajenci: Maša BORKOVIČ/ Erotika, Ivan Cankar; Marcel ZAVELJCINA/ Pesmi za Nemojo, Niko Nikolčič Matužinov; Alenka DOLGAN KERŠMANC/ O človeku, ki je iskal srečo, Zdenka Obal; Julija GROJZDEK / Jakobova želja, Nina Vehar; Lucija SEDEJ /Prof. dr. Marja Boršnik: prva dama slovenske slavistike, Eva Premk Bogataj in Francka Premk ter Sonja OSREDKAR / Pogledi dveh stoletij, Simona Stražišar in Peter Bezek. Posnetek žrebanja si lahko ogledate na Facebook-ovem profilu in You Tube kanalu naše knjižnice. Nabralo se je veliko predlogov za branje, ki bodo zagotovo dobrodošli prav sedaj, v teh dolgih zimskih večerih. Še posebej smo veseli, da je svoje predloge oddalo zelo veliko naših mladih bralcev. Priporočate naslednje knjige: LITERATURA ZA OTROKE IN MLADINO: TINE IN BINE - NORI IZUMI/ Aino HAVUKAINEN, ABSOLUTNO RESNIČNI DNEVNIK INDIJANCA S POLOVIČNIM DELOVNIM ČASOM/ Alexie SHERMAN, IGI ŠPIC, ARHITEKT/ Andrea BEATY, PREDPRAVLJICE IN POPOVEDKE ter GOSPOD FILODENDRON/ Andrej ROZMAN, 26-NADSTROPNA HIŠICA NA DREVESU/ Andy GRIFFITHS, ZBIRKA STRIPOV O CALVINU IN HOBBESU/ Bill WATTERSON, ZGODBE IZ NARNIJE (celotna zbirka)/ C. S. LEWIS, FRANCEVE ZGODBE (celotna zbirka)/ Christine NOSTLINGER, JOŠKO IN ČUHA PUHA/ David BEDFORD, ZLOBNA ZOBARKA, MIŠBURGER, VSI TI BREZUPNO OBUPNI OTROCI, TIRANSKA TETA, BABICA BARABICA, MIHEC MILIJARDER, LEDENA POŠAST, ATI V ZAGATI/ David WALLIAMS, ČUDEŽNA BOLHA MEGI IN DIHURČEK JURČEK/Desa MUCK, PET PRIJATELJEV (celotna zbirka), NAGAJIVKA NIKA / Enid BLYTON, ARTEMIS FOWL/Eoin COLFER, DVOJČICI/ Erich KASTNER, GROZNI GAŠPER ter GROZNI GAŠPER IN NOČNA MORA/ Francesca SIMON, TINTIN V AMERIKI/HERGE, PREŽIVETJE/ Igor KARLOVŠEK, HARRY POTTER (celotna zbirka)/J. K. ROWLING, BRATOV KOŽUH/ Jaap ROBBEN, NOČ, DAN, KDO JE ZASPAN?/ Janet BINGHAM, VRAŽJA NOGOMETNA DRUŠČINA (celotna zbirka)/ Joachim MASANNEK, AMULET IZ SAMARKANDA/ Jonathan STROUD, PEPELKA/kartonka, BOŽIČEK/kartonka, PRINCESA SNEŽNA IN SAMOROG/ kartonka, DEKLICA, KI JE PILA MESEČINO/Kelly Regan BARNHILL, MALA ČAROVNICA LILI (celotna zbirka)/KNISTER, SUPER NIK (celotna zbirka)/ Lincoln C. PEIRCE, JURE IN SKRIVNOSTI VESOLJA/ Lucy HAWKING, TONJA IZ HUDEGA BREGA/ Maria PARR, PRINCESKIN DNEVNIK/ Meg CABOT, ANTON POD VODO/ Milena BAISCH, PRIJATELJ Z OSTRIMI ZOBMI/ Oliver SCHERZ, FRANČKOVO BOŽIČNO DARILO in FRANČKOV VZDEVEK/ Paulette BOURGEIOS, ANŽE - LEDENI KRALJ/ Primož SUHODOLČAN, ZGUBA: DNEVNIK (celotna zbirka)/ Rachel RUSSELL, MOJ LJUBI MIC/ Rebecca ELLIOTT, PERCY JACKSON IN OLIMPIJCI (celotna zbirka) in JUNAKI OLIMPA (celotna zbirka)/ Rick RIORDAN, MATILDA/ Roald DAHL, ŠE MALO SE POCRKLJAJVA/ Ronne RENDALL, BRINA BRIHTA in KDO JE KRIV/ Sally RIPPIN, POMIRI SE, BORIS!/ Sam LLOYD, SOMRAK/ Stephanie MAYER, PRINCESA LUCIJA IN DRAGOCENI KUŽA/ Vivian FRENCH, ANNE SHIRLEY/ L. M. MONTGOMERY. LITERATURA ZA ODRASLE: ZADNJA PRILOŽNOST/ Adams DOUGLAS, OCEAN MORJE/ Alessandro BARICCO, EKSTRA DEVIŠKO/ Annie HAWES, ČE BI ME VIDELA/ Cecilia AHERN, KO ČRIČKI JOKAJO/ Charles MARTIN, FANTJE IN NICKLA/ Colson WHITEHEAD, TAM KJER POJEJO RAKI/ Delia OWENS, TUJKA/ Diana GABALDON, NAJSREČNEJŠI ČLOVEK NA SVETU/ Eddi JAKU, IZBIRA: celo v peklu lahko zraste upanje/ Edith EGER, ZLOČIN IN KAZEN/ F. M. DOSTOEVSKIJ, TESNOBA DO ROBA/ Frederik BACKMAN, CENTRALNI PARK/ Guillaume MUSSO, ZGODBE/ H. P. LOVECRAFT, SIDDHARTA in STEPNI VOLK/ Hermann HESSE, GOSPODAR PRSTANOV/ J. R. R. TOLKIEN, PREVZETNOST IN PRISTRANOST/ Jane AUSTEN, BOBRI/ Janez JALEN, AMERIŠKA TLA/ Jeanine CUMMINS, IGRA BREZ ČASTI/ Joanne HARRIS, RESNICA O AFERI HARRY QUEBERT/ Joel DICKER, 12 PRAVIL ZA ŽIVLJENJE - PROTISTRUP ZA KAOS/ Jordan B. PETERSON, JUTRO V BARVI SIVKE/ Jude DEVERAUX, ZIMSKA VRTNICA/ Kathleen E. WOODIWISS, PODIVJANA CELINA/ Keith LOWE, Z MENTORSTVOM DO SRČNEGA VODITELJSTVA/ Klaudija JAVORNIK in Tatjana KOLENC, KLAVNICA PET ALI OTROŠKA KRIŽARSKA VOJNA/ Kurt VONNEGUT, GRENKO MORJE/ Marjan TOMŠIČ, KAKO PRIPRAVITI DISPOZICIJO MAGISTRSKEGA IN DOKTORSKEGA DELA/ Melita MORETTI, NA PRVI POGLED/ Nicholas SPARKS, TECI, SINKO, TECI/ Nicky CRUZ, MUHARJENJE V JEMNU/ Paul TORDAY, ALKIMIST/ Paulo COELHO, SREČA JE, ČE VSEENO LJUBIŠ/ Petra HULSMANN, FAHRENHEIT 451/ Ray BRADBURY, KNJIGA LOBANJ/ Robert SILVERBERG, V MORJU ZRNCE SOLI/ Ruta SEPE- TYS, NORMALNI LJUDJE/ Sally ROONEY, V ELVISOVI SOBI/ Sebastijan PREGELJ, DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM/ Stieg LARSSON, SKRIVNO ŽIVLJENJE ČEBEL/ Sue Monk KIDD, RECI DA/ Susan Elizabeth PHILLIPS, ŽIVLJENJE S SKORJICO KRUHA/ Štefan TITAN, OTOK KAMELIJ (trilogija)/ Tabea BACH, ŽENICI/ Velma WALLIS, OTROCI Z VLAKA/ Viola ARDONE, NEKAJ VAM ŽELIM POVEDATI/ Vlasta NUSSDORFER, SPLETNA PUNCA/ Zoe SUGG. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in deljenje naslovov knjig, vsi preostali pa prijazno vabljeni k branju dobrih knjig. Darja Arsič, CKV 54 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 ŠPORT CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 55 Futsal Pred krajšim premorom Mesec november se je za Vrhniški Siliko začel z odlično popotnico. Po zmagi nad Bronxi iz Škofij v zaključku oktobra in nasploh vrhunskem štartu v sezono, je vse kazalo na suvereno osvajanje točk ob nekoliko lažjem novembrskem razporedu v 1. slovenski futsal ligi za domače moštvo Mileta Simeunoviča. Na prvih dveh novembrskih tekmah med elito, smo bili priča enakem receptu. Po navdahnjenem prvem polčasu in medlem drugem, ko je bila zmaga izpuščena iz rok, smo tako na tekmi proti KMN Meteorplast Šic bar, kot ŠD Mlinšam videli delitev točk s končnim rezultatom 3:3. Izredna učinkovitost v napadu, ki smo jo videli v začetku sezone je tokrat šepala. Izhoda iz manjše krize smo se nadejali ob zmagi s 6:2 v naslednjem krogu proti Dobrepolju, ko so Vrhniški »mladci« izenačeno tekmo izkušeno pripeljali do konca z zadetki v prazno mrežo. Do časa pisanja tega članka, pa smo na predzadnji tekmi tega koledarskega leta v dvorani OŠ Antona Martina Slomška doživeli še hladen tuš, ko prvič v tej sezoni nismo uspeli zatresti nasprotnikovih vrat in izgubili tekmo z Oplast Kobaridom z 0:4. Kljub temu, da se november ni udejanjil kot smo pričakovali, gledamo pozitivno naprej, kajti trenutno zasedamo odlično 3. mesto z 21. točkami po 11ih odigranih krogih, to pa pomeni, da smo na Vrhniki točkovno gledano videli najboljši začetek sezone, odkar Siliko futsal ponosno nosi zeleno barvo v prvi slovenski futsal ligi. V novembru smo s ponosom pospremili tudi reprezentančni debi Maxa Vesela v državnem dresu. Dvajsetletnik, ki je v dresu Silika postal mladinski državni prvak, v letošnji sezoni 1. SFL pa na lestvici strelcev zaseda visoko 4. mesto, je v dveh tekmah proti Hrvaški dokazal, Vse selekcije KK Ipros Vrhnika v 1. SKL … No, razen članov, ki jim je lanska koronska sezona pošteno prekrižala načrte. Trenutno tekmujejo v 3. SKL in imajo navkljub izredno slabi zdravstveni sliki razmerje med zmagami in porazi izenačeno (4 : 4). V bistvu celotna ekipa ni igrala v popolni sestavi niti ene tekme! Upamo, da se bodo razmere do novega leta normalizirale, saj cilj še vedno ostaja naskok na vrh tretje lige. Zato pa so rezultatsko toliko uspešnejše mlajše selekcije, saj trenutno vse nastopajo v najviš- jih ligah. Mladinci tekmujejo v 1. B SKL, kadeti so se ponovno uvrstili v prvo ligo, kjer sta tudi selekciji U-15 in U-13 A. Dečki U-13 B nastopajo v 2. SKL in so tudi že okusili slast zmage. Najmlajši selekciji, U-11 in U-9, pa s tekmovanjem še nista začeli. V teh starostnih kategorijah beležimo veliko novih članov, zaradi česar se srečujemo z veliko prostorsko stisko. V klubu sodelujemo z desetimi trenerji, a ozko grlo so trenažni termini, ki jih kronično primanjkuje. Hitra izgradnja nove šolske telovadnice bi bila tako več kot dobrodošla in bi zagotovo ponudila nov zagon vrhniške košarke. Andrej Smrekar, KK iPROS Vrhnika da bo treba nanj še kako računati, ko se bodo vnovič zbrali najboljši Slovenski futsalerji. Da se je filozofija kvalitetnega dela z mladimi v Vrhniškem klubu izkazala za pravilno, priča tudi dejstvo, da je preskok iz mladinskih vrst med elito uspel kar nekaj igralcem, ki sedaj igrajo vidno vlogo v trenutno tretji uvrščeni ekipi 1. SFL. Poleg ustaljene selekcije U19, ki je v preteklih letih osvajala najvišja mesta, smo v tej sezoni pozornost posvetili tudi novi selekciji do 13 let, ki se spozna- vajo z osnovami tega dvoranskega športa pod taktirko uspešnih igralcev, ki so prehodili pot do članov. Že prej omenjenega Maxa Vesela in Toda Ciuhe, ki uspešno vodita naše najmlajše. Poleg spoznavanja osnov je glavni cilj te selekcije, da igralci uživajo v igri neglede na rezultat. Merijo se na več enodnevnih turnirjih in enega izmed teh smo organizirali tudi na Vrhniki v mesecu novembru. Za več interaktivne vsebine povezane z naši klubom vas vabimo, da nas obiščete na face- book spletni strani Siliko futsal, kjer lahko vidite vse povzetke tekem, gole, najlepše akcije, napoved tekem in še veliko drugih vsebin. V zaključku tega koledarskega leta se zahvaljujemo vsem, ki nas podpirajo in vsem, ki nas redno spremljate in navijate s tribun domače dvorane. V imenu futsal kluba Siliko pa vsem skupaj želimo lepe božične praznike v družinskem krogu in srečno novo leto. Tekst: FK Siliko, foto: Robi Kramperšek Lep zaključek leta Leto je prišlo naokoli in s tem začetek nove tekmovalne sezone za naše ritmičarke in akrobate, ki pridno telovadijo v telovadnicah že od avgusta. Še preden pa smo zaključili malo zmedeno, a vseeno uspešno, pridno in delavno leto, so se ritmičarke predstavile na Mednarodnem turnirju v Mariboru. Predstavile so se Ana, Klara, Eva, Moja, Živa in Brina, ki so tako končale svoje tekmovanje po starem pravilniku, saj bomo ob prihajajočem novem olimpijskem ciklu dobili nova pravila. Ana in Klara sta se predstavili s kiji in si pritekmovali lepo uvrstitev z 2. in 3. mestom. Brina se je predstavila z žogo in posegla po prvem mestu, prav tako tudi Moja, ki je zasedla 4. mesto. Na tekmovalno preprogo se je z žogo podala tudi Eva, za katero je bilo tekmovanje še toliko pomembnejše in zanimivo, saj je prebila led in prvič tekmovala s svojo individualno sestavo ter si prisvojila 6. mesto. Živa se je predstavila z kolebnico in zasedla prvo mesto. Zahvale in pohvale veljajo tudi sodnici Urši in trenerki Barbari, ki sta punce spremljali na tekmi. Leto 2021 je bilo res zanimivo z zelo raznolikimi vadbami doma in v telovadnici. Kljub vsemu smo ogromno naredili in smo hvaležni vsem, ki ste nam stali ob strani in naše telovadce spodbujali, da so bili še naprej marljivi! Želimo vam srečno novo leto, našim tekmovalcem pa uspešen začetek novega leta in tekmovalne sezone! GD Vrhnika, Neža Čuk 55 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 ŠPORT CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 56 Intervju Aleš Prek Evropski prvak z vizijo Aleš Prek je dirkač, ki ga ljubitelji avtomobilizma pri nas poznajo po tem, da izhaja iz uspešne motošportne družine, saj je po očetovih stopinjah najprej tekmoval v kartingu in osvojil praktično vse kar se je dalo osvojiti doma, kasneje pa ga je pot zanesla v gorsko hitrostne dirke z avtomobili. Pred točno desetimi leti se je proslavil z naslovom evropskega prvaka v svoji kategoriji in ob pogledu na pravkar končano sezono lahko reče, da se pri njem ni kaj dosti spremenilo. V sezoni 2021 je namreč ponovil uspeh izpred desetletja in v svojo vitrino postavil že drugo lovoriko najboljšega v Evropi. Z njim smo se pogovarjali v začetku decembra, ko je svoj fokus iz avtomobilizma že usmeril v smučarijo, ki je njegova druga velika športna ljubezen. Sedaj na snegu uživa drugače kot v času svoje športne poti, saj se po sneženih strminah preganja skupaj z otrokoma. Aleš najprej čestitke ob laskavem naslovu. Nam razkrijete nekoliko bolj natančno, v kakšni kategoriji ste pravzaprav ugnali vso konkurenco? Morda je tistemu, ki ne pozna od blizu tega športa res nekoliko čudno, ko začnem razlagati o posameznih kategorijah in točkovanjih, a v bistvu gre za dve stvari. Prvo je, da se kategorije delijo na pet skupin (oziroma divizij), kjer dirkamo z različnimi dirkalnimi avtomobili. Od takšnih, ki izgledajo dokaj podobni običajnim osebnim avtomobilom, do formul in atraktivnih prototipov, kjer praktično ni omejitev pri moči motorjev in videzu. V vsakem primeru pa se točke seštevajo tudi iz vseh kategorij skupaj v generalno razvrstitev. V tej razvrstitvi sem po seštevku vseh točk letos postal evropski viceprvak v gorsko hitrostnem avtomobilizmu in evropski prvak v skupini 5. V tej skupini nastopamo z avtomobili s pogonom na sprednji par koles z dvolitrskim atmosferskim motorjem in avtomobili z 1,6 litrskimi turbo motorji. Ampak drugo mesto v generalni razvrstitvi je v resnici samo bonus, nekaj na kar niti nisem računal, ampak so se uspehi lepo sestavili in je na koncu seštevek pokazal, kar je pokazal. Moj fokus je bil že od začetka sezone na skupini 5 in vsa strategija ali če hočete taktika je bila usmerjena v osvojitev tega naslova. Poleg tega sem jeseni zmagal tudi na posebni dirki na Portugalskem, ki se imenuje FIA Masters in poteka vsake dve leti. Dirkači ji rečemo kar 'olimpijske igre' gorsko hitrostnih dirk. Tako da ko potegnem črto pod sezono, je bila ta popolna. Kako pa je pravzaprav potekal sezona, koliko dirk ste odpeljali? Odločil sem se, da bom sodeloval na vseh evropskih dirkah. Tri so sicer odpadle, tako da sem odpeljal sedem dirk. Vozil sem na Portugalskem, v Španiji, na Češkem, v Italiji, na Poljskem, v Sloveniji in na Hrvaškem. Če me kdo vpraša, na kateri dirki sem najbolj užival, lahko brez veliko razmišljanja odgovorim, da je to Italija. Tam dirka poteka v Mestu Ascoli blizu Ancone, cesta po kateri vozimo, pa se povzpne praktično od morja visoko na hribe. Všeč mi je, ker je cesta kot prava tehnična dirkalna steza in o uspehu poleg tehnike odloča tudi dirkaško znanje. Na tej dirki je vedno pravo dirkaško vzdušje s številnimi gledalci ob cesti. Po drugi strani pa je recimo Poljska pravo nasprotje. Vozili smo po tako drsečem asfaltu, da smo morali v suhem vremenu dirkati z dežnimi nastavitvami avtomobilov na gladkih slick dirkaških gumah. To je kot narobe svet, ampak mehanskega oprijema, ki ga iščemo, praktično ni bilo. Za povrh vsega pa je ravno v moji drugi vožnji začelo rositi. To je nočna mora za dirkača, a hkrati tudi zrelostni preizkus. Vedeti morate, da so me kot vodilnega ves čas napadali konkurenti in sem moral paziti, da nisem storil napake, zaradi katere bi izgubil dragocene točke. Kako je bilo potovati po Evropi v letošnji sezoni, ko so potovanja v veliki meri krojili ukrepi posameznih držav glede tranzita? Logistično je bila sezona res zahtevna, saj je bilo tnih skrbi in stroškov. Za vsa potrdila sem porabil pred odhodom treba urediti vsa potrdila in PCR 2100 evrov pa me na nobeni meji nihče ni vprašal testiranja. Bilo je kar nekaj zmede in veliko doda- za potrdilo o testiranju. Na srečo se je panožna zveza AŠ2005 dogovorila z OKS za povračilo teh stroškov, kar je vsekakor pomembna gesta glede na to, da dirkam praktično le z lastnimi sredstvi. Na pot sem se običajno opravil nekaj dni pred Planinsko društvo Vrhnika odhodom drugega dela ekipe, ki je peljala kombi vam v prihajajočih prazničnih dneh želi veselo, zdravo s prikolico na kateri je bil dirkalni avto. To vlogo in varno druženje v krogu domačih in prijateljev, sta prevzela moj oče Alojz Prek in mehanik Primož Jenko. v letu 2022 pa varen korak po planinskih poteh. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil mojim najbližjim. Torej mojim staršem in moji družini saj me ves čas podpirata. Ne gre toliko za finančno podporo, ampak bolj za moralno podporo. Da lahko narediš tak uspeh te mora razumeti in podpirati žena in tudi otroka, pa čeprav sta še majhna. Vsak od njih je pomemben del tega uspeha. Srečno 2022! Oče je bil nekoč uspešen dirkač, kako gledate sedaj na to dirkanje? V svoji karieri je bil petkrat jugoslovanski prvak v kartingu, kar je bila v njegovih časih velika stvar. Na Vrhniki je bil nekoč karting zelo močan. Zanimivo vsak od naju ima tudi svojo zlato čelado, ki jo prejmeš za tri zaporedne naslove ali pa za pet skupnih naslovov. Morda še zanimivost. Oče je leta 1981 (verjetno) kot edini Slovenec dirkal proti legendarnemu brazilskemu dirkaču Ayrtonu Senni, ki je tisto leto odpeljal svojo zadnjo sezono v kartingu na najvišji ravni, preden je nadaljeval svoj pohod proti uspehom v formuli ena. Seveda mi je pri dirkanju veliko pomagal. Karting ti da veliko znanja in izkušenj, ki ti prav v gorskih hitrostnih dirkah prinesejo dobre rezultate. Ko opazujem najbolj izkušene dirkače v najbolj zanimivih dirkalnih bolidih, to so recimo gospodje pri svojih 50. ali 60. letih, lahko mirno rečem, da so premočni tudi za najboljše dirkače iz serije dirk formule ena ali recimo reli prvenstva WRC. Te dirke so specifične. Sam recimo s svojim civilnim avtomobilom moram najmanj dvajsetkrat odpeljati progo, da si ogledam in zapomnim vse podrobnosti. Zato grem tudi toliko prej na pot, da vse to opravim v miru, ko je čas za to. Seveda se je potrebno držati omejitev hitrosti, kar v tednu pred dirko redno kontrolirajo lokalni policisti. Če gre za progo, ki je ne poznam, pa je teh voženj še več. Na dirki moram predvideti prav vse, recimo če me zaradi določenih pogojev odnese iz idealne linije moram vedeti ali še lahko držim plin do konca ali moram popustiti. To na koncu prinese potrebne desetinke in sekunde, ki odločajo o naslovu prvaka. Konkurenca je tako huda, da vsaka majhna napaka pomeni padec po lestvici navzdol. Sam se imam za 'ziheraša', ki želi imeti vse pod kontrolo, zato se poglobim v vsak detajl. Konec koncev pa tega ne morem narediti tudi zaradi odnosa do mojih najbližjih in ekipe. V vsako dirko je vloženih veliko priprav, časa in financ. Zato pri meni ne more biti izgovora, da nekaj ne zmorem ali da se mi recimo ne da dvajsetkrat ali tridesetkrat prepeljati steze. Za uspeh je potrebna maksimalna osredotočenost in ničesar ne smeš prepustiti naključju. Vsak dirkač mora v vsakem trenutku točno vedeti, kje je na stezi in kako mora odreagirati, če se kaj zalomi. Pri hitrostih 200 km/h ali celo 250 km/h in več, ko govorimo o prototipih, ne sme biti prostora za napake. Mi dirkamo na cestah, ki imajo sicer močne varovalne ograje, a so brez izletnih con kot so recimo na dirkališčih za formulo ena. Kakšni so načrti za naprej? Uh, najprej si moram malo odpočiti. Po takšni sezoni si zelo izčrpan tako psihično kot finančno. Sedaj je čas, da grem na sneg, kjer veliko smučam z otrokoma, ki pa tudi že tekmujeta v alpskem smučanju. Vsekakor pa v svoji dirkaški karieri še nisem rekel zadnje besede. Jaz dirkam predvsem zase, nikomur se ne potrebujem dokazovati (razen samemu sebi), kar pa seveda pomeni, da nosim tudi celotno finančno breme. Ko bo pravi čas, bom zagotovo vedel, kaj bo moja naslednja dirkaška zgodba. Besedilo Peter Kavčič, foto: Peter Kavčič in osebni arhiv Aleša Preka 56 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 ŠPORT CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 57 35. obletnica Športnega društva Povž Stara Vrhnika Decembra mineva 35 let od ustanovitve Športnega društva Povž Stara Vrhnika. Društvo je bilo ustanovljeno, ne boste verjeli, na božični večer, 25. decembra 1986. Ustanovni člani društva so bili Janez Kenk, Srečko Kenk, Anka Grom, Janez Grom, Jakob Susman in Stanka Velkavrh, Leon Plahutnik, Darko Potrebuješ, Franci Caserman, Janez Petkovšek, Andrej Krvina, Miran Mesec in Franci Petkovšek. Za prvega predsednika je bil izvoljen Franci Petkovšek, za podpredsednika Marjan Grom in za tajnico žal pokojna Stanka Velkavrh. Športno-rekreativna dejavnost v Krajevni skupnosti Stara Vrhnika ima že dolgoletno tradicijo. Vse aktivnosti pred ustanovitvijo društva so prej potekale v okviru takratne mladinske organizacije. Nogometna ekipa Stare Vrhnika je v letih 1977–1986 nastopala v Občinski ligi Vrhnika in Notranjski ligi, kjer je v sezoni 1981–82 osvojila drugo mesto za Dragomerjem in pred Usnjarjem. Najdaljšo tradicijo ima tradicionalno Gozdni smuk Kuren in smučarski skoki na skakalnici na Perilu. Zaradi milih zim in pomanjkanja snega ni bilo več mogoče organizirati teh prireditev. V sedemdesetih letih smo začeli tudi z organizacijo smučarskih tekov in organizirali kar vrsto let občinska in sindikalna tekmovanja. Dobro smo sodelovali tudi s takratnim tekaškim klubom Coming, katerega trenerji so bili Zoran Gram, Roman Rupnik in pozneje kot tekaški klub Vrhni- ka Marjan Mesec. Skupaj smo organizirali kar nekaj tekaških prireditev v okviru smučarske zveze na Pokljuki in Logatcu ter tek z rolkami na relaciji Stara Vrhnika–Ulovka. V letu, ko je bilo društvo ustanovljeno, smo začeli z aktivnostimi pri izgradnji športnih površin. V letu 1987 smo s financiranjem krajevne skupnosti uredili nasip za košarkarsko igrišče in ga že v naslednjem letu s pomočjo takratne TTKS asfaltirali. V naslednje letu smo dogradili še balinišče in otroško igrišče. Vsa dela smo opravili s prostovoljnim delom krajanov in članov športnega društva. V letu 1991, ravno v času osamosvojitve Slovenije, smo dokončali še prizidek doma KS, kjer so sedaj klubski prostor in kurilnica. V letu 2005 smo začeli urejati travnato nogometno igrišče ob tankovski cesti, velikosti 25 x 50 m. Zemljišče sta nam odstopila Ministrstvo za obrambo in družini Grom. V tem času aktivni smo bili tudi pri organizaciji različnih športnih prireditev. Največkrat smo organizirali tradicionalni Tek Ulovka, ki smo ga iz- peljali do leta 2012, potem pa je organizacijo prevzelo takratno Športno društvo Ulovka, ki pa ga je žal organiziralo samo še enkrat in žal je dobro obiskani tek šel v pozabo. Nekajkrat (12) smo izpeljali tudi gorski tek na Planino, ki pa smo ga pozneje opustili zaradi premajhne udeležbe in prevelikih stroškov. Večkrat smo na dan državnosti izpeljali tudi tek na relaciji Stara Vrhnika–Star Maln. Poleg teh prireditev vsako leto izpeljemo Turnir treh generacij v košarki, nogometu in turnir mešanih družinskih parov v balinanju, ki je bil letos že 29. po vrsti. Naši člani se redno udeležujejo športnih prireditev v Sloveniji in tudi v tujini. Balinarska ekipa že nekaj let nastopa v medobčinski balinarski ligi in je dosegla že nekaj lepih uspehov. V letih 2012 in 2013 je ekipa balinarjev nastopila tudi v zimski ligi na igrišču Krima in nepričakovano osvojila drugo mesto v A-ligi in postali so pokalni zmagovalci ter v finalu premagali domačo ekipo Krima. Za ekipo so nastopili Samo Krompič, Elo Krompič, Sašo Šraj, Vaso Avrić, Sandi Zakrajšek, Janez Petkovšek in Franci Petkovšek. Društvo je za svoje delo prejelo prejelo kar nekaj priznanj, med njimi priznanje Krajevne skupnosti Stara Vrhnika leta 2005 in v letu 2006 ob 20. obletnici srebrno plaketo Ivana Cankarja, ki jo ob občinskem prazniku podeljuje Občina Vrhnika. S Stare Vrhnike prihajajo številni sedanji in nekdanji vrhunski športniki, ki so se izkazali na domači in tuji sceni. Med njimi so športni plezalec Aljoša Grom, ritmičarka Mojca Rode, poročena z vrhunskim telovadcem Mitjo Petkovškom, smučarski tekač Miha Plahutnik, jadralni padalec Primož Suša in še nekateri ter seveda naš smučar Štefan Hadalin. Prvi predsednik, Franci Pet- Nov logotip društva Stari emblem društva kovšek, je to funkcijo opravljal od leta 1986 do 2006, ko ga je v letih 2006 do 2011 zamenjal Bojan Mesec. Zdaj to funkcijo že deset let opravlja Anže Rode. Prvi predsednik Franci Petkovšek je še vedno aktiven in od leta 2011 opravlja funkcijo tajnika in blagajnika in bo v decembru dopolnil rosnih 70 let. Vsa leta dobro sodelujemo z vsemi društvi v krajevni skupnosti, predvsem s krajevno skupnostjo, ki nam omogoča vse dejavnosti v domu KS. Ob tej priložnosti se bi radi zahvalili vsem, ki ste nam v teh 35 letih stali ob strani in podpirali naše športno društvo. Franci Petkovšek, foto: Joži Krvina Iz Jeklarne Ali se redim, ker premalo spim? V krvi je po akutnem pomanjkanju spanja Zelo verjetno ste že sami opazili, da se značilno tudi povišanje koncentracije grelina in po neprespani ali slabo prespani noči zmanjšanje koncentracija leptina. Višja koncenpovečata lakota in želja po nezdravi, tracija grelina pomeni večji občutek lakote, nižja precej kalorični hrani. Vaša opažanja potrjujejo tudi številne raziskave na področju spanja v povezavi z energijskim vnosom hrane in čezmerno telesno maso. Če ponoči premalo spimo, imamo zelo povečano verjetnost za pojav debelosti in s tem povezanimi zdravstvenimi tveganji (sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak, povišana koncentracija holesterola in trigliceridov v krvi itn.). V zadnjih nekaj desetletjih se je povprečna dolžina spanja zmanjšala na manj kot sedem ur na dan na posameznika. Obstajajo hipoteze, da nevro-hormonske spremembe, ki so posledica pomanjkanja spanja, vodijo do inzulinske rezistence in posledično do sladkorne bolezni tipa 2. Pomanjkanje spanja je povezano tudi s številnimi drugimi fiziološkimi spremembami, kot na primer povišane koncentracije kortizola v krvi in okvarjena presnova glukoze. koncentracija leptina pa poveča tek, kar pomeni, da smo kaznovani dvojno. Povečajo se tudi vnetni markerji, ki so pokazatelji povečane stopnje stresa zaradi pomanjkanja spanja. Manj spanja pomeni tudi večjo utrujenost v dnevu in posledično manjšo stopnjo aktivnosti. Ko imamo na voljo neomejeno količino hrane in smo neprespani, se energijski vnos zelo poveča. Ugotovljeno je bilo, da se v štirih dneh s 4,5 urnim spanjem na dan energijski vnos v povprečju poveča za 300 kcal na dan. Skupno torej več kpt 1000 kcal v štirih dneh. Podobno se zgodi tudi, če deset dni zaporedoma spimo 5 do 6 ur na dan, kar je dandanes zelo pogosto. Na leto to prinese več kot 70.000 dodatnih kalorij oz. na okroglo deset dodatnih kilogramov telesne mase. Poleg tega, da smo bolj lačni, ko ne spimo dovolj, izbiramo tudi manj kakovostno in manj zdravo hrano; poveča se želja po sladkarijah in hrani, bogati z ogljikovimi hidrati in soljo. Vzrok za to naj bi bil v naših možganih, saj se s pomanjkanjem spanja zmanjša aktivnost dela možganov, ki je odgovoren za premišljene in nadzorovane odločitve. Aktivnejši pa postanejo globlji deli možganov, ki so odgovorni za motivacijo in naše želje. Tak preskok k bolj primitivnemu vzorcu aktivnosti naših možganov, brez premišljenega nadzora, povzroči, da v očeh posameznika postane zanimivejša zelo kalorična hrana. Spanje vpliva tudi na našo črevesno mikrobioto, ki zelo vpliva na naše zdravje. S premalo spanja se poveča sproščanje kortizola v telesu, kar vpliva tudi na našo mikrobioto. V takem stanju se bolj razmnožijo »slabe bakterije«, kar lahko povzroči gastrointestinalne težave. Če z vsemi naštetimi negativnimi posledicami pomanjkanja spanja nimamo težav, še nismo brez vseh težav. Premalo spanja povzroča še dodatne preglavice pri izgubljanju odvečne maščobne mase. Če nam kljub vsemu uspe držati manjši energijski vnos, kot je naša energijska poraba, ne bodo enaki rezultati hujšanja, če spimo dovolj ali premalo. Če spimo v povprečju 5,5 ure na dan, je več kot 70 % skupne izgubljene mase zaradi puste telesne mase (mišice). Če v povprečju spimo 8,5 ure na dan, pa porabimo več kot 50 % skupne telesne mase na račun maščobne mase. Telo se po neprespani noči očitno upira izgubljanju maščobe in raje kuri mišice. Čeprav vseeno izgubljamo telesno maso, to pomeni, da hujšanje ne bo učinkovito, saj želimo ohraniti mišično maso.Torej, če želimo izgubiti telesno maso, naj bo spanec med prvimi stvarmi, ki jih je treba urediti. Poleg lažjega izgubljanja telesne mase bomo tako ugodno vplivali na zdravje še na mnogih drugih področjih. Kako pa vemo, kdaj dovolj spimo? Preprosto: če se moramo vsako jutro zbuditi z budilko in se v dopoldanskem času od 10. do 11. ure počutimo zelo zaspani ter nujno potrebujemo »dozo« kofeina, da preživimo dopoldan, potem nam najverjetneje primanjkuje spanja. Ljudje se zelo dobro počutimo, če spimo ponoči 7 do 8 ur in v popoldanskem času 30 do 60 min. Sedaj verjetno razumemo, zakaj je v nekaterih državah Sredozemlja in Južne Amerike po kosilu vse zaprto. Avtor: Rok Kržič, mag., inž. prehrane 57 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si M A L I Storitve Prodamo suha bukova drva. Tel. (040) 815-393. Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000. Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. Prodam silažne bale, prva in druga košnja. Tel: 041 833 352. Če imate naporni urnik in vam zmanjkuje časa ali pa ste starejši in potrebujete pomoč pri hišnih opravilih, pomivanju oken, sesanju, pospravljanju… pokličite na 040 784 718 Nudim učenje španščine, začetni in nadaljevalni tečaj. Za več informacij in prijavo pišite na tecaji.spanscine@ gmail.com Lesene voščilnice različnih prazničnih motivov. Ročno izdelane. Več informacij in naročilo na tel. št.: 040 235 455 (Robert). Izdelava betonskih visokih gred po meri, možnost različnih barv in velikosti. Več info: Aljoša; 041 369 171. Nepremičnine, gradnja Prodam 200 m2 strešne opeke bramac, rabljene 20 let. Tel: 040 850 104. Prodam opaž, obdelan polkrožno – primeren za gradnjo brunaric ali garaž. Količina: 40 m2, smreka. Tel.: 040 850 104. Prodam pet notranjih vrat, bele barve. Telefon 7556 148. Prodam kovačijo, obnovljeno, stanovanjski objekt, v okolici Horjula. Tel.: 071 259 440. Kupim gozd na območju Smrečja, Žažarja, Podlipe ali Vrzdenca. Tel.: 031 770 671. Kupim gozd na območju Smrečja, Žažarja, Podlipe ali Vrzdenca. Tel.: 031 770 671. Oddam parkirno mesto v kleti večstanovanjske stavbe v centru Vrhnike, na Cesti gradenj 1. Cena : 50,00 evrov na mesec. Telefon: 041 349 908. Kmetijstvo Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam 1000-litrske PVC-cisterne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodam dnevno sveža prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Kupim njivo, travnik ali sadovnjak na Vrhniki ali Stari Vrhniki, do 4000 m2. Tel.: 051 363 359. Prodam suha bukova in hrastova drva v okolici Horjula. Tel.: 071 259 440. Cepilnik za drva – na sveder, močnejše izdelave, z večjo konico – prodam. Velikost konice 53 x 28 cm. Tel.: 071 259 440. Prodam suha bukova drva – sušena tri leta, žagana na dolžino 0,5 m. Tel.: 041 807 941. Prodam gumivoz z 18-colskimi kolesi. Tel.: 040 850 104. Električno kosilnico (širina 42 cm) s košem in ročno kosilnico na nitko prodam. Tel.: 01 75 65 802. Podarim gumi voz (16 col), traktorski priklop, podaljšan. Tel. 031 285 622. Prodam rezan les, ‘’špirovce’’ (lege), 12 x 14 x 6000 cm. Na voljo 50 kosov. Tel.: 031 285 622. Prodam hrastove deske, debeline 30 mm – 10 m3 in 50 mm – 3 m3 in še drug rezan les. Tel.: 031 285 622. Prodam okrogle bale senaže, 20 kom. 031 285 622 VW Touran, letnik 2012, prevoženih 188 000 km, redno servisiran pri pooblaščenem serviserju, prvi lastnik prodam. Cena 8200 EUR. Tel.: 041 779 197. Ostalo Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. O G L A S I Prodam malo rabljena drsna vrata iz polnega smrekovega lesa. Borovnica, 041 276833. Zaradi upokojitve kot nekdanja šivilja ugodno prodam 150 čisto novih zadrg, imam tudi še zelo veliko različnega blaga. Tel.: 01 3641 288 ali 070 670 933. Čaji dobre misli Terezije Nikolčič – 101 zelišče za ljudi in živali in pesniška zbirka Pisma za Nemojo Nika Nikolčiča Matužinova sta lahko darilo za praznične dni. Vrednost obeh je bistveno večja kot njuna cena: knjiga o zeliščih, trda platnica, 25 €, in pesniška zbirka, trda platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 €. Več na terezija. nikolcic@gmail.com ali tel. 041 537 147. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. Prodam gorilec in primeren plato »rostfraj« (velik), skoraj nova. Telefon: 070 670 933 ali 01 3641 288. Termopan stekla, poceni prodam, različnih dimenzij. Telefon: 041 723 391 Lesen gugalni stol za v dnevno sobo ugodno prodam. Pošljem fotografijo. Tel.: 031753932. Invalidski voziček, ročni, močnejši, znamke Meyra, in hoduljo na kolesih – prodam. Tel.: 071 259 440. Starine Prodam volvo xc 90, zadnji odbijač črne barve, bočno in zadnje steklo, zadnje luči … Letnik 2006. Tel: 071 259 440. Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. Sliko Josipa Broza za katedrom, barvna, prodam. Velikost 58 x 70 cm. Tel.: 071 259 440. Prodam manjše kose blaga, cena 6 evrov za kilogram, in ostanke volne – za klobčič 1 evro. 040 784 718. Pletene steklenice, 15 kosov, 15-litrske, primerne za žganje ali vino. Cena: 15 €. Telefon: 071 259 440. Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Kože, ustrojene, pet kosov – prodam. So rdeče-bele barve, od 1,5 m2 do 3 m2. Tel.: 071 259 440. Lesena kolesa od velike kočije, premera 1,3 metra – za okras ali lestenec. Prodam. Telefon: 071 259 440. Hladilni pult, večje korito večje in večji hladilnik prodam. Tel.: 041 670 726. »Inštrukcije« Prodam krzneno jakno, kanadski bizam, elegantno, zelo lepo ohranjeno, toplo, št.42–44. Info 041 828455. Žensko slovensko narodno nošo (gorenjsko) prodam. Tel.: 041 629 862. Prodam sedem kosov rabljenih posod s pokrovkami. Prešla sem na indukcijsko ploščo in niso primerne za undukcijo. Cena 30 €. Telefon: 040 784 718. Preprogo, velikosti 2,95 x 2 m, prodam. Tel.: 040 784 718. Prodam dnevno sveža in vložena prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Peč na na trda goriva, nova, 18kw, Priti, kurišče 50 x 60 cm, dimniška cev 13 cm, prodam. Telefon 071 259 440. Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Prešita odeja iz gosjega perja, nova, dva kosa, prodam. Telefon: 070 670 933 ali 01 3641 288. Prodam starejšo trobento s kovčkom znanega gorenjskega trobentača. Tel.: 071 259 440. Prodam ostanke volne, po en evro za klobčič. Tel.: 040 784 718. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Nove mize, tri kose, 200 x 100 cm, aluminijasto ogrodje, vodoodporna plošča, montažne noge. Primerne za zunanjo uporabo. Na voljo je tudi šestnovih kovinskih stolov z oblazinjenim sedalom. Tel.: 071 259 440. Nudim globinsko čiščenje preprog, sedežnih garnitur, avtosedežev in drugega oblazinjenega pohištva. Tel.: 031 648 877, Nina. Kupim manjši, dobro ohranjen motor – 25 km/h. Ponudbe na: 041 87 87 39 Prodam električni invalidski voziček – juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. 58 Kotel za žganjekuho - kompleten - prodam, cena ugodna, tel. 041 612-847. Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko. sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce, pa tudi za srednjo šolo. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Ponujam učenje/inštrukcije norveščine – začetni tečaj. Posamezno ali v skupinah. Prijava na norvescina@ gmail.com. Potrebuje vaš osnovnošolski otrok (do 5. razreda) pomoč pri učenju in domačih nalogah? Z veseljem sem mu pripravljena pomagati. Na voljo sem tudi v dopoldanskem času. Katja, 031/404-809 Nudim pomoč pri učenju/domačih nalogah osnovnošolskih otrok, pri varstvu otrok (tudi starejših) ter sprehajanju psov. Vsa dela opravljam z veseljem, s skrbnostjo. Katja, 031-404809. »Ona-on« Sem pošten, preskrbljen moški srednjih let. Rad bi živel s prijazno gospodično do mojih let. Tel: 041 230 134. Rad bi živel zakonsko življenje z urejeno gospo, gospodično, ki ji ni bilo dano imeti otrok. Imam vse pogoje, da nama je lahko resnično lepo. Če vas oglas v stiski osamljenosti, hrepenenja po ljubezni ne moti in si želite zrelega dobrosrčnega partnerja, mi odpišite. Tel.: 041 282 581. Podarim Podarim ortopedske čevlje, nizke, številka 37, s povišico na levem čevlju. Čevlji so popolnoma novi, črne barve. Tel.: 068 636 587. Belo manjšo pisalno mizo s predali ob strani; pošljem fotografijo. Tel.: 031 753 932. MM GOZDARSTVO, d.o.o. Varilni aparat za avtogeno varjenje v kompletu z jeklenkami prodam. Telefon 071 259 440.  Sečnja Harmonika Zupan, velikosti 32 cm, CFB in Slakov gumb, 11 basov + totter midi, original, lepe barve, v kovčku, prodam. Telefon: 071 259 440. Prodaja in spravilo lesa  Čiščenje  ODKUP zaraščenih površin LESA NA PANJU – PLAČILO TAKOJ drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si 58 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 59 Vabljeni v novi prodajno-servisni center Interclass cars na Dolgem mostu Jeseni je na Dolgem mostu odprl svoja vrata novi - prenovljeni prodajno-servisni center Interclass cars d. o. o., ki obiskovalcem ponuja izjemno uporabniško izkušnjo. Prenovljeni, predvsem pa večji prostori (približno 3000 m2), omogočajo bogatejšo ponudbo vozil znamke MAZDA in HYUNDAI. V prodajnem salonu nudimo ogled razstavljenih novih osebnih vozil in dodatne opreme, ponujamo pa tudi izbor rabljenih vozil s preverjenim izvorom in dodatno garancijo. V zakup vzamemo tudi vaše staro vozilo. Če pa želite, da obisk bencinskih črpalk postane preteklost, so na voljo tudi zadnji modeli električnih vozil znamke Hyundai, ki jim pripada svoj del razstavnega salona, skupaj z vsemi informacijami o polnilnih postajah in načinu polnjena. Poleg prodajnih površin zaseda del centra še servisna delavnica s področja avtomehanike, avtoelektrike in vulkanizerstva. Naši servisni mojstri bodo poskrbeli za vašega jeklenega konjička od »nog do glave«, tudi če so potrebna avtokleparska in ličarska dela. V delavnici smo se poleg znamk vozil Hyundai in Mazda, specializirali tudi za vozila znamke VOLVO. Vgrajujemo originalne rezervne dele, če je treba poskrbimo tudi za sklenitev avtomobilskega zavarovanja in pomoč pri registraciji vozila. Stranke se v naš prodajno-servisni center Interclass cars, ki deluje že od leta 1997, rade vračajo, ker cenijo našo prijaznost, sočutnost, ustrežljivost, strokovnost. Res nismo največji, se pa trudimo še naprej ostati zazrti v prihodnost in biti najboljši - najboljši za vozila znamke HYUNDAI, MAZDA in VOLVO. To smo mi: prodajno-servisni center Interclass cars na Dolgem mostu. M A Z DA C X- 3 0 ŽE OD 22.590€ Bi avto takoj? Si želite avto najvišje kakovosti? Potem je HYUNDAI IZ ZALOGE prava izbira. Slovenci ste v raziskavi Qudal našim avtomobilom pripisali najvišjo raven kakovosti, tako v segmentu SUV kot v segmentu mestnih avtomobilov. S svojo odločitvijo pohitite, saj boste le tako lahko izbirali med različnimi modeli, opremo in pogoni - mehki hibrid, hibrid, priključni hibrid, električni ter, seveda, dizelski in bencinski pogon. Saj veste, kdor prej pride, prej pelje. Kombinirana poraba goriva WLTP: 5,6 – 6,9 l/100 km. Emisije CO2: 134 – 156 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: 6d-ISC-FCM. Specifične emisije NOX: 0,009 – 0,0494 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. INTERCLASS CARS D.O.O. G O R J U P O VA 1 / 1 0 0 0 L J U B L J A N A TEL.: 01 2000 950 w w w. i n t e r c l a s s c a r s . s i Povprečna poraba goriva: 1,383 – 7,816 l/100 km, emisije CO2: 31,40 – 181 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si. Kupci ste v raziskavi QUDAL (QUality meDAL) terenskim in mestnim vozilom Hyundai podelili priznanje Najvišja raven kakovosti na slovenskem trgu. Vir: http://qudal.com/SLOVENIA-621KD78 in http://qudal.com/SLOVENIA-620XM14. Izdajatelj si pridržuje pravico do tiskarskih napak. Slike so simbolne. Več informacij je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si. Interclass cars d.o.o., Gorjupova 1, 1000 Ljubljana Hyundai zastopnik, št 123, Mesto ali kraj, tel.: 040 000 000 Tel: 01 2000 955, naslov WWW.INTERCLASSCARS.SI DRIVE TOGETHER Mazda_CX-30_OOH_138x196mm_Interclass.indd 1 25/11/2021 16:16 59 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 60 VINSKA KLET VIDRIH LJUBLJANSKA C. 31, Vrhnika 041-901-601 PRODAJA TOČENIH VIN LASTNA PRIDELAVA NA KMETIJI VIDRIH ZORAN IN DRAGICA LOŽE 18a,VIPAVA 041-429-733 Vina pridelujemo na 13 ha vinogradov.            +386 41 688 211 instalacije.bizjan@gmail.com zelen (belo polsuho vino) rumeni muškat (belo polsladko vino) rebula ( belo suho vino) malvazija (belo suho vino) cabernet sauvignon ( rdeče suho vino) pinela (belo suho vino) merlot (rdeče suho vino) sauvignon (belo suho vino) chardonnay (belo suho vino) laški rizling (belo suho vino) rose iz sorte grozdja merlot (polsuho vino) PENINE : zelen (zelo suho), zelen ( suho), rebula Valentin (zelo suho) Želimo vam veliko sreče in zdravja URNIK KLETI NA VRHNIKI: ponedeljek in torek: od 13.00-18.00 sreda,čet. in petek : od 9.00-12.30 in od 13.30-18.00 sobota: od 8.00 -13.00 nedelja in prazniki zaprto Dne 31.12.2021 na silvestrovo odprto 8.00 do 14.00 Nahajamo se zraven Saniker d.o.o. (prodaja ploščic) oziroma med trgovino Špar in Hoferjem. Srečno v 2022 Pozimi grejemo, poleti hladimo, ob božičnih praznikih ter novem letu pa vse dobro želimo... Minister za zdravje opozarja , da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju. www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 25. 11. 2021 do 17. 1. 2022 Prižgimo iskrice v srcih! izbrano iz kataloga ugodnosti AK-IMUN Prehransko dopolnilo z aminokislinami, vitamini in minerali v obliki praška za pripravo napitka, 5 vrečk. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 13,89 € cena s Kartico zvestobe MAZILO ZA USTNICE Ustnice neguje in varuje pred vplivi okolja, 5 ml. Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana. redna cena: 2,54 € cena s Kartico zvestobe 9,72 € 2 POPUST: 30 % DOMAČA ZELIŠČNA GRENČICA, NEKOČ IN DANES Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana, 220 g. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. 1 POPUST: 50 % SKODELICA MALČEK Steklena skodelica je izdelana v Steklarni Hrastnik in pakirana v lični darilni embalaži. redna cena: 6,00 € cena s Kartico zvestobe 2 POPUST: 30 % SILVER CARE 1 POPUST: 50 % e z ves tobe tic os a ime i k e K ar tn Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 25. 11. 2021 do 17. 1. 2022 oz. do prodaje zalog. 3po0pu%st tz a ime i k e K ar tn os u go dn 2po0pu%st 100% čista in naravna eterična olja njivske mete, mire, čajevca, bosvelije in rdečega bora. Na voljo balzamične kapljice, 10 ml in balzamični gel, 50 ml. u go dn OIL OF THE KING KRALJEVO OLJE Na voljo otroške zobne ščetke 6 - 36 mesecev, 2 - 6 let in 7 - 12 let. tz 3,00 € e z ves tobe 9,23 € tic redna cena: 13,18 € cena s Kartico zvestobe 1,27 € 60 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 61 Težka leta so za tabo, vem - nočeš gledati nazaj, jaz bi peljal te v spomine, ti pa zdaj gledaš bele oblake, sanjaš svoj raj ... Šel bom brez tebe – šel bom sebe iskat. Bil sem nor – bil sem mlad – verjel sem v ta svet takrat ... Sam en poljub mi daj v slovo, ker mi je res hudo, sam en poljub daj ta večer, da zaspal bo moj nemir ... (Jan Plestenjak) V SLOVO DRAGO ROGAR (15. 9. 1960 – 17. 11. 2021) Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, oče in dedi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala Slovenski vojski za ureditev pogreba in njihovo prisotnost. Hvala patru Vitu Muhiču za lep obred. Hvala vsem prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč in podporo, za izrečene tople besede in sveče. Hvala Pekarni Baškovč za vso podporo. Z vami že od leta 1973 Žalujoči: žena Slavka, hči Martina z Gašperjem, hči Romana z Admirjem ter vnuki Alina, Jakub, Sara in Zara www.visitvrhnika.si Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer Zahvale Želite tudi vi objaviti zahvalo? Pošljite nam jo po elektronski pošti na nascasopis@zavod-cankar.si (besedilo v wordu, sliko kot priponko) ali po klasicni pošti na Naš casopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Cena zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripišite še naslov placnika in telefon. v v v Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA GABRIJEL DRAŠLER, po domače Žnidarjev Ele iz Niževca (19. 2. 1966 – 13. 11. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darove za maše in sveče. Posebna zahvala tudi dežurnem osebju ZD Vrhnika ter osebju UKC Ljubljana. Zahvala velja tudi nečakinji Tini Mazi (Jereb) za nesebično pomoč. Hvala tudi Pogrebni službi PIETA, pevcem, gospodu župniku Janezu Šilarju in vsem drugim za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Borovnica, december 2021 Ostani še naprej naš angel varuh in nas iz nebes blagoslavljaj in varuj. V SPOMIN IN ZAHVALO MIMI TROBEC po domače Andrejoževa mama Mimi 29. 4. 1941 – 28. 10. 2021 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečene besede sožalja, vse besede tolažbe. Hvala za darove za cerkev na Črnem Vrhu ter svete maše. Hvala gospodu Samotu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Lavanda in za lepo zapete pesmi fantom s Katarine ter Žigu Kršinarju za lepo prebrane besede slovesa. Mama Mimi, hvala ti za vse. Tvoji otroci: Tinka, Majda, Milan, Ivan, Renata z družinami ter Vinko Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel, luč je, ki ne ugasne… ZAHVALA V 85. letu se je od nas poslovil mož, oče, dedek in pradedek Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši … (J. Medvešek) ZAHVALA Prezgodaj je za vedno zaspala ljuba žena, mami in babi ZINKA OMERZA (4. 10. 1950 – 14. 11. 2021) Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje in besede tolažbe, darovane sveče, cvetje in darove za svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v spominu takšno, kot je vedno bila: oseba, ki je v življenja drugih prinašala sonce. Ob tej priložnosti globoko hvaležnost izrekamo Slavi, Martini, Ani, Emi, Marti, Boženi in vsem, ki ste ji v času zahrbtne bolezni in njene najtežje preizkušnje stali ob strani in nesebično pomagali, jo bodrili in jo imeli radi. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem in Pogrebni službi Lavanda za čudovit obred. Žalujoči: mož Tone, hčerki Melita in Sonja z družinama Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, kar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA JANEZ ŠKOF LJUBICA BOSNIĆ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala patronažni sestri Cilki Škof, pogrebni službi Lavanda in gospodu župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom s Poštne ul. 3c in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi ZD Vrhnika, dr. Nini Knafel Jere, župniku ter pogrebni službi Pieta za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Rade, sin Radojko, hčer Klara z družino, vnuk Peter. (5. 2. 1936 – 18. 11. 2021) Pristava pri Polhovem Gradcu, november 2021 11. 4. 1953 – 1. 12. 2021 61 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZAHVALA Ob izgubi naše mami, babi in prababi 62 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti (S. Makarovič) 23. novembra se je poslovil DANICE KNAPIČ (3. 5. 1947 – 14. 11. 2021) STOJČO TASEV, Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lep obred in Pogrebni službi Vrhovec za vso organizacijo. Na zadnjo pot so ga pospremili sorodniki, prijatelji in znanci. S praporji so se poslovili člani ZZB NOB. Vsem velika hvala. Hči Marta, vnuki: Žan, Miha, Nejc in Alja ter pravnukinja Rina dipl. ekon. iz Dragomerja. V neizmerni žalosti ter z vsem spoštovanjem in ljubeznijo njegova soproga, hči in vnuk Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. Tiho si odšla, kjer ni trpljenja, bolečine in solza ... Počivaj v miru! ZAHVALA ZAHVALA V nedeljo, 14. novembra, se je tiho poslovila naša mama, babica in prababica TEREZIJA PETKOVŠEK (12. 10. 1933 – 14. 11. 2021) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh časih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožlje, podarjene sveče in cvetje ter darove za svete maše. Izredna zahvala tudi DSO Vrhnika za oskrbo v njenih zadnjih dneh. Posebej se zahvaljujemo domačim pevcem, g. župniku in Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: sinova Janez in Franci ter hči Hema z družinami ZAHVALA ob izgubi mame, sestre, babice, tašče, prababice MARIJE TURŠIČ, po domače Marinove mame, iz Brezovice pri Borovnici (17. 11. 1927 – 11. 11. 2021) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in darove za svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Pieta. Vsi njeni Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V SLOVO D o l n i č a r OKENSKE POLICE • STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI • BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI MARTINA SVETE (31. 1. 1925 – 8. 11. 2021) SILVESTER ČAMERNIK 1. 1. 1946 – 10. 11. 2021) Ob smrti naše drage mame, babice in prababice se zahvaljujemo dr. Majdi Žagar, delavkam zavoda Pristan in patronažni službi Vrhnika za vso nudeno pomoč v času bolezni, Pogrebni službi Pieta za lepo pripravo pogreba ter gospodu župniku g. Šilarju za lep obred. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in Gašperju Kreku. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi žalujoči Dobrova, november 2021 Dolničar d.oo.o., Siinjnjaa Go Goriricaa 34, 4, Vrh rhni nika ni ka,, teel.l.: ka l.: 040 223 105 • •• e-ma mailil:: ma m rk rkoo. o.do doln doln lnic nic icar ar@s @sio @s ioll.l.ne io l.ne nett •• • POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost   ..  ,        www.usluge-lavanda.si Franci Tršar s.p. 031 774 939 051 371 177 041 930 936 Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Delujemo na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SONJA MARIJA GROM (11. 9. 1947 – 19. 11. 2021) Ob izgubi naše mame in babi Sonje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Za lep obred se zahvaljujemo duhovnemu pomočniku g. Franciju, Pogrebni službi Vrhovec, Kvartetu Grm in trobentaču. Sin Aleš z družino 62 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 R AZVEDRILO CMYK 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka 63 SUDOKU Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JU NIO R REŠI ME 1 2 3 12 4 13 5 3 6 14 4 15 7 11 8 16 9 9 10 11 8 Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Potovalne agencije Palma, se je glasilo: »Svet je lep, odkrivajte ga z nami.« Praktične nagrade so prejeli: Suzana Jereb iz Borovnice (30-evrski bon), Edvard Senjur z Vrhnike (Palmina brisača) in Simona Šubelj z Vrhnike (Palmina brisača). Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 5. januarja preko elektronske pošte (nascasopis@ zavod-cankar.si) ali preko klasične (Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«). Med pet izžrebanih bo pokrovitelj tokratne križanke – VBO, digitalno zdravstvo (vbo.si) – podelil komplete premium zobnih ščetk VBO. V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu časopisa uničeni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizično osebo.  Hvalisanje Trije vampirski netopirčki zdolgočaseno visijo na veji. Odločijo se, da bi naredili nekaj zabavnega, in se dogovorijo, da bodo tekmovali, kateri od njih pride po kratkem preletu nazaj najbolj krvav. Prvi se spusti v dolino in po nekaj minutah prileti nazaj krvav po gobčku in krempeljčkih. Druga dva ga vprašata: »Kaj si pa naredil, da si tako krvav?« Netopirček se pohvali: »Vidita tisto mačko? Skoraj popolnoma sem jo iz- sesal!« Drugi netopirček se spusti v dolino in kmalu prileti nazaj ves krvav po gobčku, krempeljčkih in krilih. Druga dva ga vprašata: »Kaj si pa ti naredil, da si tako krvav?« »Vidita tistega psa? Skoraj popolnoma sem ga izsesal!« Še zadnji netopirček se spusti v akcijo in nazaj prileti krvav po celotnem telesu. Druga dva ga z zanimanjem vprašata: »Ja, kaj si pa ti naredil, da si tako krvav?« »Vidita tisti zid tam doli?« »Ja, vidiva!« »No, jaz ga nisem!« Tekoče stopnice Preklinjanje Kmetica vpraša sina: »Kaj je rekel oče, ko je padel v gnojno jamo?« »Ali naj izpustim vse grde besede, ki jih je izrekel?« »Seveda.« »Potem pa ni rekel nič!« Prva blondinka reče drugi: »Oh, včeraj sem pa spet ostala dolgo v Modni hiši?« Druga: »Zakaj pa, a si na veliko na- Poročno potovanje kupovala?« »Kaj sta storila po poročnem slavju?« Prva: »Ne ne, spet je elektrike zmanj- vpraša Tone prijatelja. »Takoj sva šla na poročno potovakalo pa sem ostala cel dan na tekočih nje.« stopnicah!« »Z vlakom ali z avtomobilom?« »Z avtomobilom. Vozila je žena.« »In kje sta preživela medene tedne?« »V bolnišnici ...« Vajenec »Peter, ali si natočil bencin v avtomobil?« vpraša šef bencinske črpalke vajenca. »Sem šef, ampak samo do polovice. Več nisem mogel, ker je gospa pustila odprta okna.« Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 041 336 277, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 900 izvodov. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 63 NAS CASOPIS 499/20. 12. 2021 OGLASI CMYK 64 20. december 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si LG Q7 Znanje in predanost. TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net CM CMY IZJEMNA KAKOVOST -20% NAJBOLJŠA PONUDBA IZBRANO ZA VAS Vrtni center Eurogarden SUPER CENE RASTLINA MESECA DECEMBRA - KALANHOJA PE Dobrova Tel: 01 24 25 100 PE Krško Tel: 07 49 88 385 VSE ZA OKRASITEV IN OBDAROVANJE eurogarden.eu TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. MEGA PHONE VRHNIKA 64