za spodbujanje razvoja in raziskovanja e-izobraževanja v Sloveniji Lea Bregar, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, lea.bregar@ef.uni-lj.si Margerita Zagmajster. Andragoški center RS, margerita.zagmajster@acs.si Marko Papič. Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, marko.papic@ltfe.org Povzetek Spletni portali se uveljavijo knt. pomembna informacijska podpora v razvoju izobraževanja, njihov pomen pa se Se povečuie. Prispevek obravnava uporabnost spletnega portala kot orodja za spodbujanje razvoja in raziskovanja e-izobraževanja v Sloveniji, Razvoj portala o e-izobraževanju je eden od podprojekcov. ki so potekali v obdobju 2002-2004 v okviru projekta Poučevanje in učenie na daljavo, ki ga je financiralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in Šport. Prispevek preučuje konceptualna vprašanja spletnih izobraževalnih portalov in v tem okviru analizira vlogo spleLnega portala o izobraževanj v Sloveniji Predstavljena so tudi razvojna strategija, vsebina in tehnična podpora portala o e-izobraževanju v Sloveniji. Abstract Web Portal as Information Resource for Encouraging E-learning Development and Research in Slovenia Web portals have become important information source in supporting development of education and their importance is still growing. The paper will focus un the implementation of portal as a means uf encouraging development and research of e-learning in Slovenia. The development of e-learning portal is une uf the sub-projects within the project Distance Learning in Slovenia run in the period 2002 -2004 and financed by the Ministry of Education, Science and Sport. In the paper, the concept and the role of e-learning portal in general and in Slovenia will be discussed. The development strategy, content and technical support of e-learnmg portal, developed in Slovenia wiil also be presented. RAZPRAVE S Spletni nortal kot informaciiski vir UUOD Nezadržen razvoj tehnologije u zadnjih letih in intenzivne družbene spremembe use bolj uveljavljajo sodobne fleksibilne in dinamične oblike študija kot alternativo tradicionalnemu izobraževalnemu modelu. Proces uvajanja informacijske in telekomunikacijske tehnologije (ITkT) u izobraževanje se je pričel najprej na področju študija na daljavo (ŠND), u zadnjih letih pa uporaba sodobne tehnologije vse bolj prodira tudi v tradicionalno izobraževanje. Priča smo tako imenovani spremembi izobraževalne paradigme, kjer učitelj ni več izključni monopolist nad znanjem, ampak je znanje prisotno u globalnem omrežju. Razmerja udeležencev izobraževalnega procesa se v teh razmerah dramatično spreminjajo: učitelj postaja vse bolj moderator izobraževalnega procesa in svetuje učencem, kako priti do pravih informacij in kako iz teh informacij kreirati novo znanje, učenec pa dobiva v izobraževalnem procesu aktivna vlago. Stapljanje ŠND in tradicionalnega izobraževanja se v novih tehnoloških in družbenih razmerah izraža / različnimi izvedbenimi inačicami novih oblik izobraževanja, ki so navadna poimenovane po svojih osnovnih značilnostih kot odprto izobraževanje (angl. open learning), fleksibilno izobraŽevanje (angl. flexible learning) ali porazdeljeno izobraževanje (angl. d i stri buted learning). V zadnjem času pa se je uveljavil izraz e-izobraževanje (angl. e-learning), ki je v najsplošnejši rabi sinonim za izobraževanje, podprto z uporabo sodobne ITkT.1 E-izobraževanje se v razvitem svetu vse bolj uveljavlja in nezadržno širi. Razvoj e-izobraževanja je povezan z inoviranjem pedagoških pristopov, študijskih pripomočkov, gradiv in orodij za izvajanje pedagoškega procesa; med slednjimi zavzemajo pomembno mesto portali. Četudi so se portali najprej razvili v poslovnem svetu, postajajo vse bolj zanimivo sredstvo inoviranja izobraževalnih procesov.- Namen tega prispevka je predstaviti pojem, vlogo in izhodišča za razvoj spletnih portalov v sodobnem 1 Podrobneje o opredelitvi pojmo eizbraicvanje v prispevku Bregar. L., Zagmajswr M,: Portals as a Means of Innovating Education (7th Adult Education Cofto-qulum. 2004). 2 Olson navaja, da rov letnem prefledu Educause 2002 institucionalni Izobraževalni pona II uvrščajo kratkoročno med deset najpomembnejših tehnoloških izzivov. 228 upûhaona INFORMATIKA 200A-Številko i-letnik XII ■' 11":; i Margerita /.irj r r ■. I r-1 Marko Papič: Spletni por ta L kot informacijski vir 7.1 spodbujanje f. I .'V: IM in raziskovanja e-izobraievanja v Sloveniji izobraževanju in na tej podlagi prikazati in ovrednotiti razvojno delo pri snovanju in izvedbi spletnega pórtala o (.'-izobraževanju v Sloveniji, Pojem in vloga izobražena Inih portalou Kaj so pravzaprav portali? Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga portal kot 'arhitektonsko poudarjen vliod v stavbo: portal stare katedrale; portal palačo' skratka, portal pomeni Širok, impresiven, jasno prepoznaven vhod v prostor. Metaforična uporaba besede portal v obravnavanem kontekstu torej aludirá na portal kot vstopno točko, ki nam na Široko odpre vrata v brezmejni prostor medmrežja. Vendar ima beseda portal v informacijskem smislu dodatno pomensko dimenzijo, ki je sam uveljavljeni pomen besede portal ne vsebuje, in sieer, da portal odpira vrata organiziranih potovanj po internetu, prirejenih potrebam posameznega obiskovalca. To specifično pomensko lastnost e-pörtalov poudarjajo tudi nekateri tuji pojmovniki s področja informatike.1 Learning Circuits Glossary definira portal kot Spletno mesto, ki deluje kot 'dveri* /,a celoten internet ali določen vsebinski segment interneta. CISCO Glossary označuje portal kot specifičen izsek spletnega mesta, ki usklajuje zahteve posameznika /, razpoložljivo informacijsko ponudbo. V splošnem povezujejo portali raznolike informacijske vire v enotno centralizirano ('one-stop') spletno stran. Na tak način predstavljajo orodje za obvladovanje nepregledne množice spletnih informacij in hkrati orientacijsko točko, ki preprečuje brezciljno tavanje in izgubljanje uporabnikov na spletu. Raznovrstnost uporabnikovih interesov seveda zahteva, da portali prilagajajo izbor informacijskih virov potrebam posameznikov in jim tako dajejo na ogled le zanje zanimive informacije (tako imenovane osebne nastavitve). Vse več portalov omogoča personalizaci-jo, ki pomeni posredovanje različnih osebnih podatkov. Povzamemo torej lahko, da je portal tisti spletni segment, ki združuje in povezuje informacije ter jih prikazuje na način, ki ustreza potrebam posameznikov ali skupin glede na njihove preference oz. funkcije (Dolphin, 2002). Portali so se razvili iz spletnih strani znanih iskalnikov (na primer Yahoo, Excite; Lycos) in ponudnikov internetnih storitev (na primer AOL, Earthlink, Prodi- gy). Vendar uporabnost portalov bistveno presega vsebino URL strani. Portal je osnovna točka, sidro ali mesto, kamor se vrača uporabnik in terne ta. To je hkrati mesto, kjer shranjuje informacije in od koder komunicira /. drugimi (Looney in Lyman, 2000). V praksi pogosto naletimo, da običajne spletne strani razglašajo za portale. Za razumevanje vsebine pojma portalov je bistveno razlikovanje med pojmi mternetna spletna stran, intranet in portal.4 Dolphin (Dolphin, 21)02) opozarja, da je mejo med intranetom in portalom težko postavili in ugotavlja, da lahko intranet označimo za portal, kadar združuje in povezuje informacije iz. različnih (notranjih in zunanjih) virov. Portale lahko v grobem obravnavamo kot splošne portale in kot specializirane portale. Splošni portali, kot na primer Yahoo, Excite, CNE.T, AOL, BBC porta! ali Na ¡di. si v Sloveniji, ponujajo vrsto storitev, od različnih novic s področja, športa, vremena, prometa, do Storitev elektronske pošte, klepetalnic in, najpomembneje, iskanja informacij. Baza podatkov, ki jo je mogoče pregledovati z različnimi iskalniki, je navadno rezultat sodelovanja z upravljalcem večjih iskalnikov aH direktorjev, kot na primer FAST, Google ali Looksmart. Specializirani portali so namenjeni posebnim interesnim skupinam (angl. community portals) ali določenim skupinam potrošnikov (angl. consumer portals). Portali potrošnikov so v glavnem komercialno usmerjeni k ciljem, da z ustrezno organizacijsko in vsebinsko prilagojeno informacijsko ponudbo pridobijo čim večji del internet nega prometa potencialnih kupcev. Portali, ki se nanašajo na specialne interesne skupine, pa običajno vsebujejo ustrezno organizirane informacije o vsebinsko zanimivih relevantnih temah (Looney in Lyman, 200t)). Izobraževalne portale najdemo tako med portali skupnosti in tudi med portali potrošnikov. Learning Circuit Glossary definira izobraževalne portale kot spletne strani, ki omogočajo učečim oz. organizacijam dostop do izobraževalnih vsebin iz različnih virov. Ponudniki izobraževalnih portalov se imenujejo tudi povezovalci vsebin (angl. aggregators), distributerji (angl. distributors) ali gostitelji (angl. hosts). Butcher (Butcher, 2002) razvršča izobraževalne portale v tri skupine: • povezovalni portali (angl. networking portals), 3 Slovar inlormatikc (¡slovar), ki ga je izdalo Slovensko društvo INrORMATIKA kot poskusni snopič leta 2004, nc vsebuje izraza 'port/at. J Podrobno razlago razlik med navedenimi po/mljcmogoie nojti v članku: Christopher G. Connolly: From St.iiic weti Site to Portals. ?0DÍ- številka L - letnik XII u « o s a s n i informatika 229 Lea Brcgar, Margcnij Zagmajster Marko Papič Spletni portal kot informacijski vir za spodbujanje razvoja in raziskovanja e-izobraževan j a v Sloveniji ■ organizacijski ali institucionalni portal i; • portal i, usmerjeni k virom za izobraževanje (angl. resource-based portals). Povezovalni portali zagotavljajo različnim skupinam udeležencev izobraževalnega procesa (izobraževalci, učeči, menedžerji, administrativo osebje) osrednje mesto, s katerega dostopajo do raznovrstnih izobraževalnih orodij in pripomočkov. Kot primere zanimivih izobraževalnih povezovalnih portalov naj omenimo e-Jearning europa, i:-content village, Edus-capes. Tipična sestavina povezovalnih portalov je rubrika viri (angl. resources), ki je pogosto razčlenjena v več kategorij, na primer povezave, novice, informacije o razvojnih dosežkih ali aktivnostih organizacije, dis-kusijske skupine, tehnična in strokovna pomoč. Porta I i navadno vsebujejo tudi originalno pripravljene slovarje, direktorije, tezavre, pojmovnike, sheme in druga informacijska orodja. Praviloma je večina informacij na portalu prosto dostopna, specializirane in bolj poglobljene informacije pa so praviloma dostopne naročnikom proti plačilu. Med izobraževalnimi portali so najbolj pogosto zastopani organizacijski (institucionalni) portali visokošolskih izobraževalnih ustanov. Osnovna funkcija takih portalov je promoviranje in posredovanje izobraževalnih programov. Kot primere institucionalnih visokošolskih izobraževalnih portalov lahko navedemo portale: University of Washington, Open University (International Center for Distance Learning), Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ti portali vsebujejo praviloma osnovne informacije o organizaciji, poslanstvu in strategiji ustanove, ustanoviteljih, kadrih; pomemben del vsebine predstavljajo informacije o proizvodih in storitvah ustanove, s katerimi želijo pritegniti pozornost potencialnih kupcev oziroma uporabnikov storitev. Portali, usmerjeni k izobraževalnim virom, omogočajo dostop do različnih spletnih informacijskih virov; praviloma vsebujejo ustrezna iskalna orodja, povezave k drugim informacijsko zanimivim spletnim stranem in možnost naročanja na izbrane storitve. Posebnost portalov, usmerjenih k virom, je ravno omejitev dostopa na podlagi plačila storitev oz. sklenitve posebnega naročniškega razmerja. V mnogih primerih je k virom usmerjeni (plačljivi) portal sestavina povezovalnega portala (kol npr. Eduscape). Strategija razvaja izobraževalnih portalov Prvi korak v razvoju portala je neodvoumna opredelitev ciljev in strategije razvoja portala. Preden se torej odločimo, katere funkcionalnosti in katere storitve bo portal zagotavljal, je potrebna strateška odločitev, čemu naj pravzaprav portal služi: ali lažjemu in bolj organiziranemu dostopu do vsebin, razpoložljivih kjerkoli na spletu, ali pa organiziranemu ponujanju lastne vsebine, katere posrednik ali tvorec je skrbnik portala. Prva možnost zadeva v glavnem povezovalne, druga pa organizacijske portale. Seveda pa v praksi odločitev za eno ali drugo možnost ni izključujoča in v procesu razvoja portalov prihaja praviloma do prepletanja oz. nadgrajevanja obeh možnosti. Poleg te splošne dileme, ki je v končnem pogojena z osnovnim poslanstvom skrbnika portala,5 je treba pri načrtovanju portala opredeliti osnovne skupine uporabnikov portala. Četudi je videti na prvi pogled zamisel o oblikovanju univerzalnega portala, ki bi bil zanimiv za vsakogar (ki se ukvarja z izobraževanjem), privlačna, je vendarle treba opredeliti ciljne skupine, ki jim bo prilagojena vsebina in struktura portala. Od tu dalje je potreben še razmislek o vrsti zunanjih okoliščin, ki bodo v končnem oblikovale podobo portala (npr, stopnja razširjenosti ITkT in dostopnosti do interneta nasploh in med ciljnimi skupinami, raven informacijske in internetne pismenosti, splošno poznavanje problematike, ki jo pokriva portal, razpoložljivost finančnih virov in njihova dolgoročna stabilnost, skrbništvo in polnjenje portala, pogoji dostopa do portala, avtorske pravice itd.). Ovrednotenje vseh navedenih elementov bo v končnem determiniralo nabor funkcij oz. storitev, ki jih bo portal omogočal. V preglednici 1 prikazujemo najznačilnejše storitve izobraževalnih portalov/' razvrščene glede na temeljne funkcije v tri osnovne skupine: vsebinske storitve, storitve, namenjene upravljanju z vsebino, in komunikacijske storitve. Seveda so pogoj za učinkovito delovanje izbranih storitev portala ustrezne tehnološkeO rešitve in podpora. 5 S lego vidika jo pomembno predvsem, ali so skrbniki ponola javno, noprofttno usmerjane ustanove In idnižcnjo ali pa zasebno, tržno usmerjena podjetja. 6 Podrobneje so storitve tiolMaže-valnlh portalov opisane v Butcher (3002) invButtors. (2003). 230 UP ki se izvaja na IIS spletnem strežniku. Poslovna logika skrbi predvsem za: • obdelavo zahtev in podatkov uporabnikov ter upravljanje s podatki (branje, vpis in urejanje podatkov v bazi); . procesiranje odzivov (izdelava dinamičnih spletnih strani za uporabnike portala); • personalizacijo (prilagoditev vsebine in storitev portala, uporaba skritih polj, sej in piškotkov). Pomemben poudarek jtj bil tudi na implementaciji administracije portala - urejanju vsebine. Celotno urejanje se izvaja s pomočjo spletnega vmesnika, ki omogoča nadzorovano, enostavno urejanje vsebine z naprednimi možnostmi dodajanja šifrantov, dodatnih polj v tabelah s podatki ipd. Datoteke, kot so članki, prispevki, predstavitve, je možno na strežnik nalagati s pomočjo Spletnega vmesnika, prenos pa poteka preko FTP {File Transfer Protocol) protokola. Veliko število informacij, ki so dostopne na portalu, zahteva strukturiran in sistematski dostop, kar smo dosegli z domišljeno izdelavo funkcionalne specifikacije. Ob tem so zelo pomembni mehanizmi iskanja po vsebini portala. V fazi implementacije je bilo potrebno implementirati dve vrsti iskanja: po podatkih v bazi ter po vsebini datotek (člankov, prispevkov in predstavitev). V prvem primeru je bil implementiran iskalni mehanizem na dveh ravneh, in sicer na nivoju celotne baze podatkov ter na nivoju posameznih funkcionalnih komponent portala. Za iskanje pO vsebini je bil integriran že obstoječi programski modul, ki omogoča iskanje po vsebini .pdf, .doc, .ppt ter drugih tipov dokumentov. Testiranje portala je bilo opravljeno skupaj s partnerji v projektu, ki so predvsem ocenjevali funkcional- nost portala in preprostost njegove uporabe. Testna uporaba portala je prinesla tudi precej izboljšav in dopolnitev z vidika predstavitve vsebine portala. Perspektive Portal je bil zasnovan z namenom, da bo redno vzdrževan in polnjen z. dodatnimi informacijami (s kratkim opisom informacij, ki so na voljo v po rta l u, kot npr. vloga posameznega mednarodnega združenja ipd,). Sedaj vsebuje portal skoraj 600 spletnih povezav oz. informacij, vendar pa to šc zdaleč ne zajema vseh relevantnih informacij s tega področja (npr. niso zajete vse relevantne domače iniciative). Poleg tega se ves čas pojavljajo nove informacije, ki bi bile zanimive za objavo v portalu, kot npr. izid novih publikacij, objava novih konferenc, izvajanje novih nacionalnih in tujih projektov, pojav novih ponudnikov programov e-izobraževanja ipd. Redno vzdrževanje portala zahteva tudi preverjanje obstoječih spletnih povezav, saj nekatere spletne povezave čez čas niso več aktivne ali pa se spremeni njihova namembnost (npr. neka institucija, ki smo jo uvrstili med portale, preneha delovati kot portal, Če niso zagotovljena redna finančna sredstva in reducira svojo dejavnost na svetovanje). Redno vzdrževanje portala zahteva določena finančna sredstva, ki pa zaenkrat za nadaljevanje dela na portalu še niso bila zagotovljena. Bodočnost portala je v veliki meri odvisna od dogovora med ustreznimi partnerji o potrebnosti tovrstnega portala v Sloveniji in rednega dotoka finančnih sredstev, kar bi omogočalo tekoče vzdrževanje portala in tehnično spopol-n jeva nje. Možnosti za tehnično izboljšavo portala vidimo predvsem v prilagajanju funkcionalnosti portala zalile vam tako imenovanega uporabnika naslednje generacije, ki ima ob osnovni zahtevi po dostopu informacij na portalu tudi dodatne zahteve (po mobilnosti, enakih pogojih dostopnosti, personalizaciji in več jezi kovnosti). Uresničevanje teli zahtev predpostavlja integrirano, kompleksnejšo in hkrati preprosto tehnično rešitev. Mobilnost pomeni povečanje dostopnosti informacij portala I udi i/ različnih mobilnih terminalov, kar je že danes zahteva uporabnikov mlajše generacije. Enaka dostopnost za vse in uporabnost portala bo prav tako temelj bodočega razvoja. Številne raziskave kažejo, da se povprečna starost uporabnikov veča, nove generacije starejših pa bodo dobro seznanjene z 234 u p i. i< * H H A INFORMATIKA 20D4- številkai -letnik XII L m Bregar, Mir gorita Zagmajstor, Marko Papič: Spletni porlal kot informacijski vir za spodbujanje raivoja in raiiskovanja e-iiobraievanja v Sloveniji uporabo sodobnih tehnologij. V ta namen bo potrebno razviti tehnično rešitev, ki bo omogočala uporabo portala za različne ciljne skupine uporabnikov. Izbrana tehnološka rešitev omogoča migracijo na nove tehnologije, predvsem XML (extensible Markup Language), XSL (eXter^ible Stylesheet Language) in CSS (Cascading Style Sheets), ki omogočajo raznovrstne predstavitve brez potrebe po izdelavi različnih oblik enakega dokumenta. Personal izacija se ob prilagajanju vsebine nanaša tudi na predstavitev vsebine uporabnikom s posebnimi potrebami (npr. slepi in slabovidni, uporabniki s slabimi motoričnimi sposobnostmi). Ob uporabi primernih XSL predlog je mogoče predstavitev stik zamenjali s tekstovnimi opisi ter na ta način omogočiti uporabo tekstovnih brskalnikov, povezanih s sistemi za sintetizi-ranje govora TTS {Text-To-Speech System) ali uporabo Braillovih prikazovalnikov. Podobno omogočajo XSL predloge prikaz kontrastnih grafičnih vmesnikov, vmesnikov 7. večjim besedilom in ikonami, ki uporabnikom z motoričnimi težavami omogočajo lažjo navigacijo in iskanje informacij po portal & Ne nazadnje je pomembna lastnost portala več-jezičnost vmesnika in vsebine. Podpora večjeztkovnosti je mogoče doseči s shranjevanjem besedil, opisov ikon in siik grafičnega vmesnika različnih jezikov v posebne XML datoteke. Uiri in literatura Bregar, L.; Zagmajster M.: Portals as a Means of Innovating Education (Adult Education Colloquium 2003. Current issues in adult learning and motivation. 7'" Adult Education Colloquium; editors: Marko Radovan, Neda Dordevič. Ljubljana : Andragoški center Republike Slovenije = Slovenian Institute for Adult Education, 2004. Butcher, Neil: Best Practice in Education Portals. Research Document Prepared for the Commonwealth of Learning and School Net Africa, Commonwealth of Learning. October, 2002. http://www.col.org/Consultancies/ Q2EducationPortals.htm (10. 02. 2003). Butters, Geoff: What Features in a Portal? Ariadne Issue 35, 2003. httn://www.ari adne.ac.uk/issue35/butters/ (1. 09. 2003). CISCO. Internet Learning Solutions Group E-learning Glossary. http://www.cisco.com/warp/public/10/wwtraininfy elearning/pdf/elcarn glossaiv.pdf (12. 09. 2003). Conolfy C., Christopher: From Static Web Site to Portal. Villanova University from EDUCAUSE Review http://facultv.wei3er.edu/deisler/svllabus2002.hlm (12. 09. 2003). Dolphin, Ian; Miller, Paul in Sherratt, Robert: Portals, Portals, Everywhere. Ariadne Issue 33, 2002. http://www.ariadne.ac.LJk/issue33/portals/ E-CHO: internetna platforma za e izobraževanje. http://dl.ltfe.ore/ (1. 12. 2004) Glossary of Technical and Distance Education Terms. hUp://www.knowledgeability.bi?/wehlearning/ (10. 09. 2003). (slovar. Slovar informatike. Slovensko društvo INFORMATIKA. Poskusni snopič. Ljubljana, 2004. Kaplan-Leiserson, E. E-Learning Glossary. 2002 im^Z^yw, i.ea,rn io^ci rc.u.its, g.rg/g