List 21. Tecai LIX 1 I I po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub jani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) ,vzprejemlje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic i V Ljubljani 24. maja 1901 Zasedanje delegacij. Običajna slovesna otvoritev letošnjega zasedanja se vršila v torek. Delegaciji sta se sešli že dan poprej in se konstituirali, tako da je bil izvoljen predsednikom avstrijske delegacije knez Ferdinand Lobkovic, predsednikom ogrske delegacije pa grof Julij Szapari. Cesarjev pjrestolni ogovor ne obsega ničesar posebnega. Sestavljen je mejnarodnemu položaju primerno, ki je, kakor je cesar z lahkoumljivim zadovoljstvom po-vdarjal, takšen, da se naša država lahko posveti gospodarskemu in kulturnemu delu v blagor njegovih narodov. Cesar dejal i da presrčno razmerje mej našo državo in alijiranima državama trozveze ter prijateljsko raz m er je mej našo državo m vsemi drugimi državami jamstvo miru in s tem po vsem kar je videti, ni dvoma. Več zanimanja nego prestolni ogovor sam so vzbu- dili pogovori, ki jih je cesar imel pri ti priliki z raznimi poslanci. Posebno presrčno se je cesar zahvaljeval Čehom da so opustili obstrukcijo. 1 proračunskem odseku. Po odbitju režije in pavšala, ki ga dobi Bosna, ostane iz carin čistega prebitka 110,541.299 K. Ako se ta dohodek iz carin odbije od čiste potrebščine skupnega proračuna, preostane svota 247,273 667 kron obe državni polovici iz svojih katero morata pokriti davčnih dohodkov. Koliko plačila pride od te svote na našo državna polovico in koliRo na Ogrsko, to doslej zakonito-veljavno a na še ni določeno. ^Po kvoti, ki je bila za letošnje leto samo do 30. junija, potom cesarske naredbe izdane podstavi § 14. določena, pride 65.6 % na našo državno polovico in 34.4 ^Jq na ogrsko državno polovico. Bržčas bo kvota tudi za prihodnje leto ista, kakor za letošnje leto in bo torej 65.6 o/^ prispevek cislitvanskih davko- 34.4 0/0 prispevek plačevalcev znašal 162,211.152 kron ogrskfc davkoplačevalcev pa 85,062.141 kron ) tako da bo morala naša državna polovica plačati 77,149.011 kron kakor ogrska. Prispevek iz davkov bo torej prihodnje leto znatna več večji, kakor je bil letošnje leto. bo morala plačati 10.022.133 ) Naša kron državna polovica več kakor letos > ogrska državna polovica pa 5,255.704 krone. Ogromne potrebščine skupnega proračuna se pora bijo največ za armado. Proračun izkazuje, da se je po Ako moremo biti v oziru zunanje politike pomir- trebščina za armado zvišala samo za 780.000 kron. Ta ^ jeni, pa moremo reči, da skupni proračun > ki bil v svota res ni posebno velika, ali da bi se bil proračun ponedeljek predložen delegacijami ni zadovoljiv, če tudi zvišal samo za to svoto tega pač nikomur ne bo dopo ni vzroka za vznemirjenje vedati. To zvišanje prav za prav fiktivna ) kajti Skupna potrebščina tega proračuna znaša 364,006.643 redna potrebščina za armada in ta je odločilnega kron 1 v primeri z letošnjim proračunom je ta potrebščina pomena se je dejansko zvišala za 4.7 milijonov kron. za 152.232 kron večja. Dohodki znašajo 6,191.677 kron Proračun za armado se je s tem trajna obremenil za tako da znaša netto potrebščina 357,814.966 kron. pokritje te netto potrebščine so kakor znano, določeni najprej dohodki iz carin. Kosmati dohodek iz jako znatno svoto, a to se je prikrila s tem, da so se izredne, torej vsako leto preminjajoče se potrebščine zni- žale za okroglih 5 milijonov kron, seveda samo za letos! carin je preračunjen na 115,669.870 kron ) to je za Mi smo dobri Avstrijci in kot taki radi vidimo 1 da f-i 14,497.950 kron manj, nego je bilo proračunjeno za tošnje leto. Od kod izhaja ta jako znatni odpadek pri naša država močna, ali to morama vender reči, da se za militarizem žrtvuje velika preveč m po nepo r carinah, to se pojasni šele tekom zasedanja delegacij v trebnem. \ stran 202. Letnik LIX. / Kako reven, uprav-beraški je v primeri s prora ^unom za armado proračun za ministrstvo zunanjih naj se zgradi železnica od proge Celje-Velenje v Domžale in v Gornji grad. stvari. Vsa redna in izredna potrebščina ministrstva zunanjih stvari znaša skupaj samo 11,075.452 kron. To ministrstvo nima samo vzdrževati diplomatičnih zvez z drugimi državami in voditi našo zunanjo politiko, ampak in Labo. Odsek za zgradbo kanalov. Ta odsek je imel to ministrstvo tudi poklicano, pospeševati korist naše kateri naj donašajo dežele zaporedoma seje in je sprejel tudi vse paragrafe zakonskega naörta o gradnji kanalov. V teh so zapopadeni kanali in sicer: mej Donavo in Odro, mej Donavo in Veltavo in mej Donavo Doseglo se je tudi sporazumljenje glede prispevka, stroškom za zgradbo obrtnosti in naše trgovine v inozemstvu, kar za vse Vlada je namreč iz početka zahtevala-15 o/^, večina kanalov, odseka produktivne sloje največje važnosti stori bore malo. tem oziru pa se pa je bila za 10 o/q, konečno pa so se zjedinili tako, da bodo dežele prispevale z eno Utis ki ga naredi pojasnilo i2Ya odstotkov. osminko vseh stroškov, t j. Odsek je imel te dni dve državnem položaju kakoršno pojasnilo nam je dal prestolni ogovor in pro I račun, torej ni posebno ugoden. Veseli zamoremo biti nadejati, da kmalu dovrši svoje delo. Proračunski provizorij. seji, ter se je V soboto je imel pro zagotovila, da je mir vsaj tovljen, za bližnj prihodnost zago računski odsek sejo. Bavil se je z vladno predlogo zadevaj šestmesečni računski provizorij. Ta predloga je bila tudi spre jeta pride v kratkem pred ne moremo pa biti veseli žrtev za militarizem, bode tudi brez dvoma odobrila poslansko zbornico, katera jo ker te žrtve niso v nobenem To je oj časa, odkar razmerju z gospodarskim na čelo vlade grof Badeni prvikrat da stopil se v • resi proračunski položajem monarhije, ker te žrtve vedno rasejo, mej tem ko prebivalstvo čedalje bolj gospodarsko propada. . provizorij parlamentarnim potom, ter da ui treba iskati moči v 14 naše ustave. Pri tej priliki so razni odsekovi člani izrazili svoje mnenje o sedanjem političnem položaj o stališču, katero zavzemajo stranke, zastopane Politični pregled. sproti sedanj vladi po njih ter na- Tako je na pr. povedal v imenu Slo vencev poslanec Robič, da slovenski državni poslanci s tem Prestolni ogovor obe delegacij Cesar je včeraj opoldne spreje ako gl za proračunski provizorij. še nikakor ne izrekaj na pozdrave predsednikov odgovoril s pre- stolnim ogovorom, ki se glasi: „Z odkritim zadoščenjem Sem čul po Vašem prezidentu Mi izrečeno zagotovilo Vaše zveste udanosti in Vam zato izrekam zasedanju dogodivša se smrt sedanji vladi svojega zaupanja, marveč store to zaradi tega ker so razmere tako nanesle in je neobhodno potrebno, da se naša drža je tako zaostala v toplo zahvalo. Po zadnjem ozirii, nekoliko okrepi Veličanstva kralj Mojega italijanskega m angleške me je globoko užalila. zvestega zaveznika . Veličanstva kralj izboljš žalostno materijelno narodno-gospodarskem da se s tem ljudstvu vsaj nekoliko stanj Istotako je dr. Stransky v imenu Mladočehov, da naj nikdo ne misli povedal morem tudi to pot posebnim zadoščenjem za- so Čehi pozabili da na krvave žalitve, katere m er je državama opozarjati na nespremenjeno srčno raz sta z nami alijinirani, kakor tudi na strijska vlada z odpravo jezikovnih naredeb, ne da dosedaj dala za to niti najmanjše zadoščenje. prizadela av- Ako vsemi državami in zaupno in vseskoz prijateljsko razmerje z iz tega veselega političnega položaja izvajati opravičeno upanje na nadalnjo ohranitev miru. Lansko leto na Kitajskem nastale zmešnjave so provzročile potrebo, da so vlasti skupno ^nasto- daj je to primerj jim mirujejo začasno in store to velikansko žrtev z ozirom na jako žalostne narodno gospodarske razmere, v katere je spravila parlamenta nedelavnost zadnjih let državo in ž njo tudi češko deželo. Pride pa čas in do pile v varstvo njihovih ondotnih kakor tudi v svrho obnovitve rednih Naša udeležba pri tej skupni akciji se zastopstev in pripadnikov dolgo ko bodo Čehi z vso odločnostj ne bode trajalo ter neizprosno zahtevali razmer v oni državi svoje narodne pravice. Tudi ministrski predsednik dr. Körber od vsega začetka nasi držala tistih mej, ki jih določata na jedni strani stališče mo je pripoznal, da brez rešitve državi ni nikakor misliti na trajno mirno parlamentarno delo narodnostnega vprašanja v narhije kot velesila na drugi strani pa ondotni naši interesi Moj razmeroma majhni vanje in tega da si vlada popolnoma v svesti, in da bode vojna uprava je, kakor kažejo predloge, omejila izdatke do skrajnosti. Poskusi za pridobitev novega materijala za topove se bodo še nadaljevali. Bosna in Hercegovina bodeta kakor doslej krivali iz lastnih dohodkov nosti. svoje upravne stroške po Zaupajoč Vaši patrijotični uvidev zaradi tega po rešitvi teh tako važnih gospodarskih zadev, so ravno zdaj na dnevnem redu v parlamentu, sama stopila pred državni zbor s predlogi, po katerih naj se uredi v Avstriji narodnostno vprašanje in doseže med raznimi narodi konečno vender enkrat trajni mir. s katero ste se lotili Vaših nalog, želim Vašim tovanjem ugodnega uspeha in Vas od srca pozdravljam posve Srbija. da je kralj Zadnj Draga čas je bil velik škandal Reklo se mistificirala kralja, češ, da je noseča, Državni zbor torek popoludne ob uri imela poslanska zbornica zopet sejo. Predno se prišlo dasi to ni bila, vsled česar se je kralj ž njo poročil. Misti fikacija se je gotovo zgodila. Položaj za kralja je postal vsled tega jako nevaren, a udal se je v usodo, da reši krono in s dnevnemu redu, so stavili poslanci razne interpelacije. Finančni pomočjo postrežljivih zdravnikov „dokazal minister Böhm-Bawerk pa je predložil zbornici nek zakonski načrt zadevajoč novi davek mogl železniški vozni listi tako JO tem načrtu se obdačili vedeti, da ni nosna. Dogodki na Kitajskem da kralj ni 12 o/o od sicer, da bi se plačalo v obče po temu ne bodi ga treba .„glavnem poveljniku grofu Walderseej vozne cene. Na lokalnih železnicah 6 0/ a na vicinalnih bi se plačalo na samo 3 o/^. Ker se plačuje pa že do _ ^ mejnarodnih čet Kitajskem, se poroča, da se prav gotovo vrne prihodnji sedaj po 2 o/^, bi znašala nova davščina samo 10 o/ 4 o/,, • • - mesec nazaj na Nemško Mej tem oziroma 1 o Delavci se po znižanih cenah oziroma domov, se nekateri drugi pruski častniki pa, ko odhaja Waldersee kar na vozili po železnici bi bili prosti te davščine. Potem je prišla Razpravljala je o investicijskih bila zbornica dnevnemu redu podajajo na boj po deželi, uprav kakor obljudena zemlia in brez gospodarja Posamezni nemški čast svojo roko Kitajska ne- predlogih. oziroma o drugi železnični s Trstom sredo niki izzivajo boksarj dražij se pri debati oglasil tudi poslanec Pogačnik kakor znajo jedino le Nemci ljudstvo na tako surov način, Ali ker si sami ne upajo, uspe izjavil, da je kranjska dežela prikrajšana Berks hočejo, kakor to delajo Nemci vedne in povsod, da drugi predlagal, nosijo na trg svojo kožo zanje 1 oni pa da bi pograbili Ker Letnik LIX Stran 203 pa 80 ostale mejnarodne öete spoznale to nemško nakano so trajati > nego žive člani dotične družbe oziroma njihovi jim odrekle sopomoč. Angleži, katerih sebičnost je tudi znana, dediči. odločno obsoj nemško nastopanj pravijo, da je vsega Saj določa celo trgovski zakon z ozirom na te družbe v 123.: razburjenja na Kitajskem kriva izzivajoča nemška politika in zahtevajo, da se Nemcem prepove delati na svojo roko ekspe- dicije proti Kitajcem. Kakor se čuje, pa je Nemcem tudi že žabnikov razpusti Odprta trgovska družba se po smrti jednega dru » ako pogodba ne določa da ostane pošlo selje izpostavljati se Kitajcem ako jih ne podpi mejnarodno vojaštvo, vsled česar bodo prišli do spoznanja, da družba z dediči umrlega družabnika". je najbolj ako poberejo kopita in marširaj Walder Sklicevali smo se slednjič na dve razsodbi uprav seejem domov. Kitajski dvor je ž nova izjavil, da se vrne v nega sodišča, s katerima je bila veljavnost § 123. trgov Peking Se le tedaj, kadar ostavi zadnji evropski vojak sveto skega zakona za komanditne družbe izrecno pripoznana mesto. Pa tudi drugi Evropejci Pekingu potem več, ko se vrne sičen ne bodo smeli prebivati v imamo pa tudi razsodbo, katera to isto pripoznava tud cesarski dvor, ki na- cesar sovraštva do Evropej dati Po svojem povratku hoče za odprte trgovske družbe. tej razsodbi iz 1898 podreti vsa ona poslopja, v katerih je prebivalo evropsko vojaštvo ter urediti vse zopet po starem in tako izbrisati sled sedanjih ' dogodkov zopet zbrale boksarske čete in Po nekaterih krajih so se 11.561 budjeviške finančne oblasti) je rečeno • 4 „Odprta trgovska družba, ki se je primerilo nekaj pre ganjanj kristij vender vse kaže, da nastane prej mir nego se je pričakbvalo ljudje do bije Vojna v južni Afriki Ti Angleži so zares čudni (št. bila ustanovljena^ ne da bi se glede dobe nje obstanka bilo kaj natančnejšega določilo, velja kot ustanovljena za toliko časa, dokler živi ustanovnik, zakaj vsled nedostajanja druge pogodbene določbe, razpusti se ista po ustanovnikovi smrti v smislu Po eni strani se bahajo, da je njih reč v južni Afriki člena 123 J vrsta trgovskega zakona. ozirom na to ter da se utelesiti republiki Oranj Transvaal an- zakonsko določbo nikakor ne gre > preobračati njenih gležkemu ozemlju v južni Afriki da se prične v zlatih rud nikih v Jobannesburgu zopet izkopavati zlato, pri Kimberleyu pravnih posledic v direktno nasprotje m istemu, ki se pa dijamanti a po drugi strani sami njih stvar zavožena, m to vsled slabe priznavajo 1 da je sklicuje na ipso iure nastalo pravno posledico nalagati organizacije njihove vojske na kopnem, katero slabost so znali izkoristiti oni krogi, kateri niso mogli veČ dalje gledati, kako si Anglija brez posebnega truda pridobuje pokrajino za pokrajino v tujih delih še dokaz, da se ni zgodilo še ničesar, kar bi bilo to pravno posledico izključilo". Pri delniških družbah na prvi pogled jasno, da sveta in črpi iz njih bogastvo moč. Zavest o slabosti svoje niso ustanovljene samo za čas J dokler žive delničarji. kopne vojne moči je že tako daleč privedla Angleže, da po- To je popolnoma proti naturi delniških družb, nujajo Burom kar najugodnejše mirovne pogoie, z drugimi be- pa potem izhaja, da se zakon Iz tega sedami, da že sami prosijo za mir. Sili jih k temu pa tudi okolnost, da so se pokazale žalostne posledice tega nepremišljenega vojevanja, v katero jih je zavedlo bliščeče zlato in židovska samopašnost, v Angliji sami. Kajti ne le državne o pristojbinskem ekvivalentu (Op. 1. Ö 106, B, e). „Pristojbinski ekvivalent ne velja za družbe, ki so bile v svrho skupnega pridobi- finance, marveč tudi ljudsko blagostanj trpi vanja ustanovljene za čas, dokler žive družabniki ali nji zelo na teh po- ho vi dediči" nanaša samo na odprte trgovske in na ko sledicah Ker skoro vse dela zmožno moštvo odšlo iz do- manditne družbe. movine. so postale neštete družine' brez opore in brez kruha, vlada pa ne da za to nobenega nadomestila. Eadi tega vlada med ljudstvom velika nevolja in se je bati Se hujših posledic Tolmačenje tega zakona v tem »mislu, kakor je obsega uvodom teh člankov citirana senzacijonelna na- Kakor se poroča, Milner s pretvezo nastopil pot v Anglijo kapski da se poda na dopust ter da guverner vzel. kot redba finančnega ministrstva ) popolnoma napačno tol se / širokoustno izjavil na prirejenem mu banketu v slovo, retour-listek v južno Afriko. Ali resnica je le, da je bil Milner prisilj zapustiti svoje mesto, ker je on mnogo za- \ krivil vse homatije s svojo podkupljivostjo pa ker je an- mačenje namreč, da so oproščene pristojbinskega ekvi valenta samo tiste odprte trgovske družbe in tiste koman ditne družbe, ki so bile od začetka in izrečno ustanov Ijene samo za čas, dokler žive prvotni družabniki in gleška vlada spoznala za potrebno da človeka odstrani. Vender pa s tem še tega sovraženega samo njih prvi dediči. To je vender nesmiselno, zahte m odstranjen zadnji vzrok vojne, in ne bode odstranjen, dokler stoji še jeden vati, da naj se izrečno angleški vojak v južni Afriki. Na mestu Milnerja prevzame Kitchener vsa posla kapskega upravitelja tako dolgo, tudi on sledi Milnerju a brez morju in po suhem. retour-listka za vožnjo da po določi nekaj, kar se po sebi ra zume. Eontrahentje kake take družbe se tudi pri naj boljši volji ne morejo za dlje obvezati kakor za tisti čas vender maksimun tega, kar se sploh 1 ko žive To more določiti. Upravno sodišče je sicer pri neki priliki trdilo I da zamorejo take družbe nedogledno dolgo obstati, ako se vedno novi družabniki sprejemajo. To je že mogoče. da Pristojbinski ekvivalent (Dalje). Ravno tako kakor komanditne družbe, na katere morejo obstati nedogledno dolgo, toda zato se sploh ne gre; ustanoviti se na nedogleden čas absolutno ne morejo in v smislu prej omenjene zakonske določbe (Op. 106 B, e) je ravno merodajno, za koliko časa so bile ustanovljene! Ali pristopi čez 10, 20 ali 50 let tej družbi se nanaša v zadnjem članku citirana razsodba upravnega kak nov družabnik, tega pri ustanovitvi ne more nihče sodišča, tako tudi odprte trgovske družbe ne morejo dlje ve deti ) po vrh pa je sprejetje novega člana mogoče samo / stran 204. Letnik L1X po novi pogodbi ustanovi nova. to preneha prejšnja družba in se od dna proti vrhu in le redkokedaj povprek brega. Prvi način se I olj priporoča, ker se po tem načinu nasajeni Zakonska določba, da so oproščene pristojbinskega ki so ustanovljene samo za čas njihovih dedičev", se strinja Kazun na zemljišče, moramo ekvivalenta vse „družbe življenja družabnikov popolnoma s in 123 trgovskega zakona in ima brez vsa-cega dvoma namen, karakterizirati odprte trgovske in komanditne družbe v nasprotju z delniškimi družbami in drugimi tem podobnimi družbami ter jih izrečno oprostiti priöfnjhinßkpffa p.kvivalenta. fKonec prih.) vinograd lažje obdeluje, včasih paziti tudi na vetrove, ki so čestokrat trtam jako škodlji vi. Redo vi obrnejo naj se tako, da piše sapa skozi nje in ne od strani. Amerikanskih trt ne smemo saditi tako tesno, kakor smo sadili domače, ker se te bujneje razvijajo in potrebujejo zato več prostora. Vrsto od vrste napraviti je vsaj 130 do 150 cm narazen. V vinogradu, katerega hočemo obdelovati s plugom, nI niti daljava 2 metrov preveč. Kadar so redo vi bolj narazen, sadimo pa trte v redu lahko bliže. Vender naj se tudi tu ne prekorači daljave metra. Ako sadimo trte bolj redko, ne izgubimo ni- Nekaj sajenju trt. Najboljši čas za sajenje trt sta jesen in pomlad. Nekateri naši bolj izkušeni vinogradniki trdijo, da se v jeseni sajene trte boljše sponašajo nego spomladi in jaz jim dam v tem popolnoma prav Če sadimo trte že v jeseni ) se zemlja okoli njih boljše vleže in take trte začnejo navadno prej poganjati nego one, ki jih hranimo čez zimo v hladnem hramu, kjer se morebiti deloma po- suše in včasih tudi splesnijo. Tudi ni treba spomladi v vinogradu mnogo teptati, in zemlja ostane zato bolj rahla. po zimi česar na pridelku, ker trto lahko bolj močno narežemo; pač pa pridobimo na dobroti vina. Poleg količa, ki zaznamuje mesto, kamor se ima trta zasaditi, izkoplje prilično 45 cm globoka jama, v katero se ima trta zasaditi. Če sadimo rezniee (kolči) navadno ni treba jame, marveč zadostuje luknja, ki jo napravimo z lesenim kolom ali pa z železnim drogom (štango). Paziti da se nahaja jama, oziroma luknja vedno na isti strani prišla v nasprotnem slučaju trta lahko izven kola, reda. ker naj jeseni pa ne smemo saditi trte tam, kjer ahko pozeble. Ravno tako jih ne moremo saditi v tem se Ako sadimo cepljene trte ali pa okoreninčenke, emlja na dnu jame zrahlja, a nad to naj se razgr- Ko so se raz- nejo trtne koreninice tako, da se ne križajo času 1 ako zemljo šele bolj pozno pripravimo Zato pri grnile 1 pogrnejo naj se z rahlo zemljo še kakih 10 cm nas skoraj splošna navada, da se sadijo trte spomladi. Ker je ravno sedaj čas, ko se pričenja s spomladanskim sajenjem govorim zato mislim, da ustrežem marsikomu, če spre na visoko, a pri tem naj se trta z eno roko vedno pretresava, da se zemlja koreninam bolje prileže. Kdor ima tem se vzbudi v tu nekoliko, na kar naj pazi kadar trte sadi Saj se pregreški, ki jih napravimo v vinogradu s sa vodo na razpolago, trte lahko zalije, njih življenje in se tudi bolj gotovo primejo. Ako rabimo že prvo leto gnoj, ne smemo ga dejati 1 jenjem, čestokrat jako hudo maščujejo m znano mi je kakor imajo naši kmetje navado, pod trto ker bi se ne več slučajev, da je vinogradnik izril vse svoje na novo mogel v globočini razkrojiti in bi mu tudi voda odvzela nasajene trte, ker ni znal, ko jih je sadil, kaj trta zahteva, yge redilne snovi. Od takega gnojenja bi ne imeli nobene manj pa smemo dajati gnoj na trtne korenine Predno se lotimo sajenja, označiti liči mesto, kamor naj se vsak trs zasadi z malimi ko-Te količe za- bosti je po vinogradu v vrsti in ne sem ter tje po vinogradu, kakor smo sadili trte v starem času. Okoli trt, ki so sajene v vrsti ali v redu opravlja se vsako delo koristi » 'i r bi začele te z gnojem vred prhneti. S tem gnojenjem Gnoj bi si samo škodovali, in le malo trt bi se prijelo naj se poklada torej nekoliko nad korenike, kakih 15 cm pod površino, proč od trte, od koder izpere voda redilne mnogo lažje a solnce posamezne trte boljše m obseva, trtam snovi polagoma h koreninam I Cepljene trte postaviti je v jamo tako globoko > Tudi se zemlja med redovi prej razgreje lažje dohaja zrak. Gorkota, svetloba in zrak vplivajo pa pride spojno mesto ravno na zemeljsko površino jako dobro na razvoj mladja in grozdja, vino iz takih jmajo navado, trte naslednjega leta z novo zemljo nasi da Kjer vinogradov je zatorej boljše. Pa tudi trtne bolezni (stru pati zasadi naj se cepljenka nekoliko više. Nad cepičem grozdna plesen itd.) škodujejo tu mnogo manj naj se napravi iz rahle zemlje ali iz peska majhen kupček pena rosa, nego v vinogradu, kjer raste vse križem, kamor dohaja ki ga varuje mraza in suhote J Ko se trta nekoliko raz težko zrak. Ako je mogoče, obrnejo se naj trtni redovi proti jugu. Tako obrnjene redove obseva solnce predpoldne od ene, popoldne od druge strani, trta se zato bolj enako- nizko v zeleno precepiti, priporočam, naj * # memo razviia proti jugu. Zlasti v bregovih se moramo čestokrat ravnati vije, treba je ta kupček razgrniti. Še divje okoreninčenke pogrezniti je nekoliko bolj globoko v zemljo nego cepljenke. Posebno, če jih mislimo se sade tako, , na kar Jamica Povsod pa nam ni mogoče obračati redov da pride gornji del trte kakih 10 cm pod vrh po tem 1 kako vise. Navadno se napravljajo tu redovi se napravi nad trto klobuku podobna jamica služi v ta namen, da mladika zemljo lažje predere 1 Letnik LIX Sti 205 nasprotnem slučaju se trta v globočini Iahk'> zadu- » Mesto posameznih jamic zamore se napraviti tudi ki ima to prednost, da v njem voda ne zaostaja, tako boječe, ne upajo si nikamor"» šila. jarek, Če trto leto nižje cepiti. n Tega vender ne morete trditi, milostna"! Da, da! Premalo smo ugledni; moje hčerke so bolj globoko zasajamo, zamcremo jo naslednje Ako nimamo gotovih cepljenk ali pa vsaj divjih „Zakaj ne, ene prvih bi lahko bile". „Ali ni res? Saj sem dejala že tudi jaz. Koliko je I njihovih vrstnic, ki so še nižjih roditeljev, kakor na pr. okoreničenk na razpolago, rabimo za silo lahko tudi rez- gospice D-ove, in vender, kako so ugledne tt nice. Ker se te včasih težko primejo 1 dati jih je neko n Da, res je te kolesarijo u liko dni, predno se sade, v vodo, kjer pričenjajo poganjati. V vinograd naj se sadijo potem samo one reznice, ki so pognale. Da se sadijo reznice navadno s kolom, povedano je bilo že prej. Luknje, v katere so se utaknile, zasuti je treba z rahlo zemljo. če vlijemo v luknjo nato nekoliko vode, koristi trtam jako mnogo. Tudi jih je dobro pogrezniti » Tudi jaz sem hotela kupiti obema mlajšima kolesi } zakaj, nikoli če se ne bi seznanili na kolesu tedaj se ne bi kaj ko se nočeta voziti. Samo starejšo sem pripravila, a še to težavno, in sedaj ml ve hvala » Da, na kolesu je dokaj prilike a » Poleg tega hodijo gospice D-ove na plese 1 na bolj globoko v zemljo, če jib mislimo cepiti nizko na izprehode, kjer nikamor". dosti družbe a naših ni spraviti zeleno. Pri tem- se je ravnati, kakor je bilo povedano B Seveda to potrebno tt 1 sem pritrjeval. Potem pre I Take reznice so lahko krajše kakor navadne. Prvo leto se reznicam 9 redko kje gnoji, pač pa jim zaleže naslednje leto gnoj prav dobro. vinogradu rasti torej samo trta! sva govorila o drugih stvareh, o slavnostih, ki se imajo vršiti v kratkem, o abiturijentih, o županih, zlasti veliko pa o akademikih. Skoro sem pogodil, kje tiči zajec. Odslej jih je bilo videti povsod. Sleherni dan so Poučni zabavni se izprehajali po tivolskem drevoredu in parku, celo v p i Narodnem domu" pri veselicah in komersih jih ni bilo pogrešati. Nabirale so si ugleda pri Slovencih in iskale ženinov. » Srednji se je posledaje skoro posrečilo. Jurist Brvar Iz našega parka. Spisal Ček. Ugleda je sleherni dan več! Ta misel se mi je Lipoma porodila, ko sem bil se seznanil njo Izprehajali so se po drevoredu hotela da Usoda hodil tik za njimi imenovani visokošolec. Gospa mama in najstareja hči sta se zamudili ne » ugledal nedavno v tivolskem parku gospo znanega nem- koliko pri znanki, oni dve sta pa stopali sami dalje škutarčka z njenimi hčerkami. Da, nemškutarček gosp Trudili sta se na vso moč, kako bi obrnili nase pozornost Z.,.a nobene toliko toleranten, da se bržčas ne bi branil dati svojih hčerk bodočemu slovenskemu doktorju Zdajci odpadejo srednji rokavice, ne da bi zapazila » Ko bil človek hudoben J trdil da se zgodilo to inženerju ali profesorju. Ni še davno temu, kar mi je tožila gospa Z. 1 da bržčas nalašč. Vender bodi temu kakor že, naš jurist ugleda na tleh rokavice in jih pobere. Na to pa stopi ne more najti nobeni prikladnega ženina. Res se je že urneje za gospicama oglasil ta in ta uradnik najnižje vrste, ta in ta učitelj 1 n Pardon", nagovori. „Ali ni izgubila ena od pisar ali kaj bo to za njeno hčer. vaju rokavice. Našel sem jih pravkar". 1) Kaj pa bi moral biti tako-le najmanj"? sem jo » Ah, a res, moje so. Hvala lepa gospod, ker ste vprašal potem naglašajoč poslednjo besedo. Vsakdo razun se potrudili". nje bi bil spoznal ironijo tega vprašanja » Rado.se je zgodilo. Dovolite, moje ime je Brvar". » Toliko že moral biti i da bi lahko živela » Me veseli", se odzove ta gospici in mu podasta in da se ji ga ne bi bilo treba sramovati. Res ne n]im, bo imela premoženja a izobražene so vse, kakor redko katera". roki. vam že lahko povem nobena ) » Ali ne bi smel gospici spremiti a -Prosim, ako vam Tako mi hitela hvaliti hčere. od teh » Mama sicer z nami drago ® če se odzove starejša vas ne zadržuje . . » Se bo pa že našel pravi", jo potolažim » Saj go Bila je nekoliko v zadregi. spice so še mlade a » kar nič ne. Ali bi smel celo prositi ) da bi me » Res je, a premlade vender niso. Saj koliko se jih seznanili z milostno gospo tt pomoži že s sedemnajstimi leti tt „Rada, saj pravkar prihaja". Prijazno, dasi ne brez oholosti, mu poda gospa » To res; ali lepo vas prosim, milostna, kakšni roko, potem, ko ga bila hči predstavila. Jurist jo BO večinoma taki zakoni"? „Kdo gleda na to?! gotovo že pomožile, pa premalo Tudi moje hčerke bi se bile smo znani" galantno poljubi. Spremil jih povabila gospa na dom do doma, in za drugi dan ga { v e Stran 206. Letnik L1X. Drugega dne ni vedela, kako bi mi urno povedala ) » če res ne umejete slovenski ) pa vediti, da ume kako so se seznanili z Brvarjem. Ko sem začel iaz s jemo Slovenci nemško in razumemo dobro nemške psovke pričakuje vselej, tem da sem jih videl pogostoma v drevoredu v po jezik ne slednjem času, je dobila priliko. Razvezal se in povedala mi je ves dogodek in vse, kaj so govorili iz instituta iz renegatskih ust. Psovk človek t zlasti ne od takih razposajenk, ki so komaj dobro prišle Balje pač bilo 1 da bili še ostali tam spotoma, ne izpustivši nobene malenkosti. Odslej je bil Brvar povsod njihov spremljevalec in kavalir. Kar je bilo še najbolj čudno, srednja gospica je zardevali. ostavila svojo boječnost. Prav nič se ni bala in sramo vala več tako, vsaj Brvarja ne. » Nekega večera je povedala nekaj še nekaj olike ne bi škodilo Molčali sta še vedno in zdaj prebledevali zdaj n Nam Slovencem ta napis popolnoma dovolj tiho materi, na Takim Nemkam in Nemcem, kakor sta ^ vidve. pa even ) tuelno lahko preskrbimo kar jo ta objela vsa vesela. posebnega stražnika, ki vas intenzivnejše prouči, česar ne veste. Brvar in srednja gospica sta se skoro do dobra Zapomnite SI seznanila. Bila sta si slednjič kaj intimna Mati ni vedela vsega, ali kolikor je še to, da s takim vedenjem pri dobiva ugled! Moj poklon «? vedela » bilo všeč. Zakaj tudi ne, saj ne bode dolgo Zopet sedem njima nasproti. tem vstane Brvar, Mimogrede pozdravi hladno bode doktor Da slučajno Slovenec » , in Brvar ni nobene ^^ odide dalje po drevoredu. škode, saj zna tudi ona slovensko. Njegova znanka je skoro omedlela 7 * * dala ko ga ugle Vse slavnosti so minule. Vrnilo se je prejšne dolgo Drugega dne pa je dobila njena mati list od njega 1 iasno življenje. Sedel sem na klopi pri vhodu v park in čital. Zaveroval sem se bil v svojega Rochlitza, in mi ni bilo da vsemu konec, ker s takimi ljudmi noče imeti opravka . . . Mati je zajokala in razjezila na hčer. dosti do tega, kako so se igrali okrog mene otroci, kako so se jezile pestunje na male kričače. Le včasih me je vzdramil kolesar, hiteč tik ograje n Kaj mi pomaga ugled", je tarnala, „ko nas ostav Ijajo ženini a Tudi hči je jokala, saj je vedela zakaj. Prav danes mimo mene in zvoneč otrokom, ali pa me je zmotil opazila, da bo da bo obroč, ki ) ušel dečku podečemu ga s palico, v stran moji klopi. Naposled me vzdrami glasna nemška govorica Po gledam kvišku in ugledam mlajši gospici Z. Nista me spoznali; sedel sem tako » da me nista videli v obraz. Osebne vesti. Poštnemu oskrbniku v Opatiji Ne daleč od mene na drugi klopi je sedel Brvar. Franu Leb je rumunski kralj podelil vitežki križ ru- Tudi njega nista videli. munskega kronskega reda Sekundarijem v ljubljanski dež bolnici » Glej 1 ta grozni slovenski jezik imenovan gosp dr. Fran Raznožnik Pravni a ) je izpregovorila praktikant v Trstu, gosp. dr. Viljem D starejša nemški toliko glasno, da sem jo čul jaz in tudi avskultantom Brvar. Ozrl se 1 a obsedel Nato je čitala napis, samo slovenski napis v parku, ki priporoča nasade občinstvu v splošno varstvo, in se nalašč pačila, kar se je dalo. dr teljem olenc je imenovan Suplent na drž. gimnaziji v Ptuju, gospod Karol Oswald je imenovan pravim gimnazijskim uči Sourednik «Slov. Naroda gosp Fran G o v e k imenovan konceptnim praktikantom ljubljanskega magistrata Premeščeni so davkarj gg Fran Predalih iz Črnomlja v Logatec, Jos. F er Ii č iz Logatca v Višnj goro in Kamilo D Tega ne umejem tt nadaljevala in SI oblačila Murgel iz Višnje gore v Ribnico rokavice. I) To je samo za slovenske tepce narejeno Cestni odbor radcški izvolil svoiim načel Nemci lahko trgamo cvetlice, saj ne umejemo napisa a nikom gosp. Frana Ju v an č iz Eadeč, podnačelnikom pa gosp Antona Pl iz Boštanj bolj melanholičnega človeka bi bila ujezila taka nesramnost, nikar že mene, zlasti ker sem tako dobro poznal razmere. Zagodrnjal sem dosti glasno pred se. Nov klub. Dne 21. maja se je ustanovil n slovanski napredni klub"*, v katerem 80 štirj napredni jugo-slo- Mlajša je opozorila starejšo. venski poslanci, dr. Ferjančič, GrabrSček, Plant in dr. Tavčar ter dva srbska poslanca iz Dalmacije, K v e k \ » Kar osel govori, do tega mi ni« in Vuiat Načelnik klubu 1 ne prefino in čisto glasno To me je pogrelo. se odreže prva namestnik pa K ve k dr. Ferj anči č, njegov Deželni zdravstveni svet je izvolil svojim pred T Vstanem Gospica stopim nji in rečem jezno: sednikom gosp. deželnovladnega svetnika dr. Zu p govim namestnikom pa gospoda profesorja dr. D štedite besede! Pšico lahko obrnil" a n C a, nje- V alento. Slovesna otvoritev ceste »Slovenskega planinskega društva« v Tnali se je vršila minolo nedeljo ob Ona obledi in zardi zopet, ko me spozna. Jaz pa pristavim mnogoštevilni udeležbi turistov, katerim se pridružil tudi povdarjajoč vsake besede: vseučiliški profesor dr. Frischauf J 1 3 Letnik LIX. \ Stran 207. Kmetijska družba kranjska. Redni občni zbor konkretnega in pozitivnega ukreniti. V ta odsek so bili iz- ee bo višil dne 20. junija t Kmalu potem se bo vršil izredni občni zbor se bo bavil s premembo pravil voljeni gg. odborniki: ravnatelj Š u b i c ter profesorja P e r u š e k in Eutar. Po neljubi pomoti je ta notica izostala v zadnjem poročilu o odborovi seji „Slov. Matice". Zgradba realke v Idriji. Kakor je našim čita- predlagati, db zaveza ustanovi list za domačo in narodno teljem znano, otvorila se bode v Idriji nižja realka in se bode Novi list. Učitelj v Krškem gosp. Ivan Lap namerava na zborovanju „Zaveze učiteljskih društev" na Bledu vzgojo • _ za ta zavod zgradilo primerno poslopje. svrho dobave na- Volitve v okrajno boliiiško blagajno ljubljansko, čitov in stroškovnikov razpisal se je natečaj ]n se je kot Magistrat " je razveljavil volitev odposlancev iz skupine jemalcev. delo nagrada za najboljši načrt določil znesek 1000 kron; druga »Slovenska Matica« vabi na XXXVIL občni zbor nagrada znaša 600 kron, tretja nagrada 400 kron. Za pre- ki bode v ponedeljek dne sojo konkurenčnih načrtov veljavni so predpisi društva av- junija 1901. 1. ob petih popoldne strijskih inženerjev in arhitektov. Dotični načrti se morajo v mali dvorani „Mestnega doma na cesarja Jožefa trgu Vrsta razpravam: 1.) Predsednikov ogovor Letno poročilo predložiti vsaj do 30 junija letos. Bohinjsko jezero javna last. Verski zaklad tajnikovo za dobo od 1. junija lani do 31. veliknga travna ima sicer ogromno premoženje, a vzlic temu se je polakomnil letos 4) Volitev Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1900. tudi Bohinjskega jezera in je storil pri pristojnih oblastvih treh računskih presoievav pravil) 5.) Poročilo blagajnikovo o proračunu lit za a društ. primerna pota, da se pripozna jezero kot privatna last ver- bila s tem silno oško- Po Dopolnilna volitev društvenega odbora štvenih pravil izstopijo letos iz odbora dr. Lesar JoŽef, dr. Murko' Matija, Rutar Simon. Jožef, Stegnar Feliks, Luka Svetec. Tavčar Aloj 12 1901. skega zaklada. Bodočnost Bohinja . dru- dovana. Na srečo se je ta poskus verskega, zaklada izjalovil Grrasseli Peter, in je bilo, kakor se nam poroča, tudi v zadnji instanci spo- dr. Stare , Vavru znano, da je Bohinjsko jezero javna last Premalo znajo nemški. Eudniška šola v Idriji in Zup Anton Vrhu tega bo po pokojnem dr. Fran- ja dobila od ministrstva ukaz, da mora bolj gojiti nemščino. čišku Lampetu izvoliti nadomestnika za dobo enega leta in po Eazven nemščine se mora tudi računovodstvo, prirodoslovje, profesorju Antonu Kržiču se odborništvu odpovedal na- zomljepiä in zgodovina učiti v nemškem jeziku. mestnika za dobo treh let. V odboru pa še ostanejo gg Bartel Reorganizacija domobranstva. S 1. oktobrom t. Anton, dr. Detela Frančišek, dr. Dolenec Hinko, Funtek Anton, se bo reorganiziralo domobranstvo tako, da bo domobransko d Glaser Karol, dr. Gregorčič Anton, Hubad Frančišek dr teritorialno ob enem domobransko divizijsko poveljništvo v Janežič Ivan, Koblar Anton, Leveč Frančišek, Majciger Ivan, Gradcu. Graška divizija bo imela dvoje brigad, in sicer graško Orožen Frančišek, Perušek Eajko. Pintar Maks dr. dr Požar Lovro, Senekovič Andrej Luka dr. Pleteršnik in ljubljansko. Obedve brigadi bodeta imela Sket Jakob, Sušnik Ivan, Šubic Ivan, Šuklje Frančišek Sernec Jožef, pešpolkov s tremi bataljoni. Graška brigada bo domobranskih imela m 26 domobranski pešpolk. domobranski polk se bo rekru- dr. Tavčar Ivan, dr. Ušeničnik Aleš, Vilhar Ivan, Wiesthaler tiral iz graškega domobranskega okrajnega poveljništva Franč k Zupančič Vilibald in Žumer Andi Vsaj 20 26. domobranski polk pa IZ mariborskega domobranskega odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani; izstopivši smejo okrajnega poveljništva št. 26. Ljubljanska brigada bo imela biti zopet voljeni Pri volitvi treh računskih presojevavcev in 4., 5. in 27. domobranski pešpolk 4 domobranski polk se pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpi vo- bo rekrutiral iz celovškega domobranskega okrajnega povelj- lilni listki nenavzočih druŠtvenikov. 7 ) Posamezni nasveti in ništva št. domobranski pešpolk iz tržaškega domobran- predlogi Redka slavnost torek praznoval Jakob Gantar dne 21. maja t na Fužinski grajščini iv altenbrunn) skega okrajnega poveljništva št. 5 in 27. domobranski pešpolk iz ljubljanskega domobranskega okrajnega poveljništva št. 27. 1. bataljonu 27. domobranskega polka v Ljubljani se bodo v Ljubljanski okolici öOletnico svojega službovanja v eni in uvrščali rekrutje iz kamniškega, litijskega, ljubljanskega okraja isti službi Raj dečka gosp Fidelis Terpinz privedel 161etnega bataljonu rekrutje iz logaškega, po- n Jaklna" dne 21 maja 1851 in mesta Ljubljane, stojinskega in vološkega okraja in k 3. bataljonu rekrutje namenom, da naj se vrtnarstva priuči m v svojo grajščino z potem nadomestuje krškega, novomeškega, kočevskega in Črnomelj skega okraja ]Z svojega že oslabelega prednika Tej nadlogi podvrgel se Kranjski in radovljiški okraj ^ bodeta uvrščena k celovškemu Jaki z vso marljivostjo zvestega udanega :lužabnixa, vedno domobranskemu okrajnemu poveljništvu št 4 in bodo zvest si svoje naloge. Dasiravn tolikih letih njegovega službovanj mož še čvrst in krepak nalogi. je že marsikateri vihar v takem rekrutje iz teh dveh potem okrajev uvrščeni k 1. bataljonu bučal krog še danes ravno tako kos kakor pred 50 leti. Tudi naroda svojega ni njega, ostal je 4. domobranskega pešpolka v Celovcu Ornovojniško okrajno poveljništvo št. 25 dobi št. 27. Redka starost. Na Bregu pri Konjicah praznuje svoji pozabil mož, ter je zvest sin svoji materi Slovenij ostal in se veseli danes 24. t. m. gospa Marija Kline roj. Vodenik lOOletnico v krogu ojih Seveda bode praznoval to redko slavnost samo svojega rojstva v krogu svoje družine, ker mu sreča ni bila toliko mila da 4 SI bil Občinski zastop v Ormožu je denunciral okr. prihranil penzijski zaklad. A naj ma zadostuje sodnika, dr. Preskerja, ker dal slovenščini pristojno mesto zavest, da sme v knjigo življ žiti dan 21 svojega s ponosom zabele- na napisih, ker je pri državnozborskih volitvah volil s Slo- maja 1901 in reči: Pošten sluga marlji m zvest ojih gospodov bil sem celih 50 let Kličemo mu Bog živi še mogo let venci in ker „nemškim" otrokom odzdravlja slovenski. Tepci ! Volaričev spomenik. V Devinu postavijo prihodnji teden skromen spomenik na grob rajnega slovenskega skladatelja Nova fara. Ekspozitura v Ribnem, okraj radovljiški In učitelja Hrabroslava «Volaričv. je postala samostojna fara Istrski deželni odbor je sklenil resolucijo, Iz odbora »Slovenske Matice«^. V odborov seil res pravi unikum. V tej resoluciji zahteva, naj se krajevna Slov, Matice" dne 13. t. m. je bil na razgovoru tudi predlog imenovanja v Istri urede tako, kakor so bila urejena z reper- Ljubljanskega Zvona da stopi naša „Matica" v pogovor s „Hrvatsko Matico" zastran torijem primorske vlade z dne 31. oktobra 1818. Takrat je vzajemnega književnega delovanja bilo vse uradovanje izključno laško. Vlada še vedela ni, da in zastran zamenjavanja knjig. Pri odborovi seji se je tudi žive v Istri tudi Slovenci in Hrvatje, ali se vsaj ni zato zme izvolil ad hoc odsek treh odbornikov šanje študira do občnega zbora, da na] važno vpra- nila. Te čase si žele istrski Lahoni nazaj Pa težko, da jih se bo moglo potem kaj bodo še kdaj doživeli ! Stran 208 Letnik L1X Trgovska obrtna zbornica v Trstu imela živi svoji umetnosti in z njo očaruje povsod svoje po v soboto sejo, v kateri je sklenila, storiti primerne korake, sluSalce, k^ mu za to zadovoljno phčujejo velike svote da vlada v program vodnih stavk sprejme tudi zgradbo ka Poslanec morilec. Guvernanta Katarina Durich nala od Donave do Trsta. Zbornica hoče prositi tržaško oböino, v Budimpešti obdolžila svojega bivšega ljubimca, poslanca da se tej akciji pridruži Onodvja, da je leta 1883 umoril dekle Esthee Solymosoy Iz Tožbe radi žaljenja Veličanstva so se v Fur- Budimpešte se poroča, da polici pozvala Onodyja na od laniji tako pomnožile na jeden dan. da se morajo vrSiti kar po dve obravnavi govor, da se pa obdolženi poslanec ni odzval. Govori se, da Umrl je v Mariboru gosp. Luiovik Hudovernik stolni vikar in kapelnik stolne cerkve v m f • • pobegnil iz Budimpešte Kapiten parnika »Ike« oproščen. Svojedobno smo poročali, da je prva inštanca obsodila v 4mesečno ječo Gorenjavas pogorela. Dne 20 t. m je v Go kapitena parnika „Ike ki je trčil ob angleški parnik Thy renji vasi nad Škofi o Loko nastal otroka požar, ki je upepelil 35 hiš po in krivdi necega 71etnega gospodarskih poslopij. na in se pri tem Pogorelo je revežem vse, nekaterim celo živina potopil. Obtoženec, Roman Forempoher rodom Hrvat, se je pritožil na upravno sodišče v Budimpešti katerega je sodišče popolnoma oprostilo. Ponesrečil je v Eajblu 55 let Marka Petrič Petrograd Cetinje Cetinja. poročajo, da bo doma ar Eateč. Dinamitna pati ranila mu obe roki. obraz in kneginja Milena odpotovala soboto v Bar s posebnim parnikom, od koder pojde v Rim, da bo navzoča na porodu svoje hčere, Cmureku na kraljice Jelene. Kneginjo bosta spremljala minister Popovič in Štajarskem, ki je'biT last grofa Lachessi Palli della Grazia, prestolonaslednica Milica. Kneginja Milena je že sprejela sre- z zlatimi nitmi prepleteno zibelj, katero je izdelal jeden Grad pogorel. Grad Brunnsee pri je užgala strela ter je popolnoma pogorel. Tudi dragocene umetniške zbirke so zgorele. brno kotorskih zlatarj m podari kneginja za kraljevega no- Uboj. Blizu Celja so našli minoli četrtek sredi voroienca. Knez Nikolaj se poda pozneje v Rim bo pri travnika nezavestnega mladega kmetskega moža. Prihiteli ljudje 80 ga skušali pripraviti zopet k zavesti, toda vsi poskusi niso izdali nič in proti poldnevu tistega dne je mladi mož umrl, in mrtvaški ogleda je konstatiral, da je umrl naravne smrti, kajti ljudstvo je bilo mnenja, da se je bil preveč napil, sostvoval krstu novorojenca. Na Cetinju se govori, da bo car Nikolaj ruski sam za krstnega botra ako bo novorojenec možkega spola tem slučaju bi se dal car zastopati po jednem velikih vojvod. Te vesti dokazuj kako prisrčni neoma Ijivi odnošaji vladajo vedno med petrograjskim in cetinjskim in da je umrl na posledicah alkohola. Stvar bi skoro zaspala in že 80 se pripravljali, da pokopljejo mrliča. Toda žendar- dvorom Medved nočni merijskemu vodji A. Mahovniku se je zdela stvar sumljiva. Lambert je prišel mož z medvedom čuvaj. Mož V belgijsko vas V Sfc prenočeval v skednj Preiskal je natančneje truplo in zapazil je, da mu je lobanja nekega kmeta Ondi bilo v kurniku tudi dvoje mladih pra vtisnjena in sicer tako, da tega vtiska nikakor ni mogel dobiti od padca. Prepričan )e bil, da ga je nekdo ubil, in res Cigan in njegov medved sta že spala, ko šičev. odpro in se prikaže človek skednj Tat ravno hotel zagrabiti pre je kmalu tudi dobil storilca, ki le zločin priznal Ubijalec siča, ko se vzdigne proti njemu visoka postava nesrečnika je bil cerkovnik iz Dobrne, ki je storil hudodelstvo na obeh ramenih, in sicer tako močno da in se ga oklene tat kar zavpil. iz ljubosumnosti, kajti imel je jako lepo ženo, s katero je imel ubiti fant baje ljubavno razmerje. Cerkovnikova žena zatrja, da o vsi stvari ničesar ne ve, da ni ničesar videla in ne slišala. Kmet in njegovi ljudje so prihiteli s svetilkami in vilami ter strmeč gledali, kako je medved drž?l nevarnega roparja, ki je pred kratkim ušel iz prisilne delavce. Kosmatinec je na povelje spustil vjetnika, katerega so nato kmetje izročili kaznu- Velezanimiv naravni pojav. V moravški župniji jo^i pravici pri Vrhu št. Kamniku, v občini Velika vas, na njivi posestnika na Zavarovalnico za starost in onemoglost usta- po dom n Stari mežnar", dogodilo se je v ne- nove na Švedskem Morveškem. Državni zastop te dni deljo 5. t. m. popoludne proti drugi uri to-le. Slišalo se je kake tri minute podzemeljsko bobnenje kot močen grom, drevje se je zelo sem ter tje zibalo, naenkrat se je vzdignil iz zemlje črn dim in kmalu na to se je vzdignil Se plamen, kakor pri požaru, kadar ogenj podre slamnato streho. Tudi to je trajalo kake tri minute. Možje, so to od daleč po drevju dobro zaznamovali, in našli so, da je bil na njivi, ki je bila prejšni dan prebrana, velik krog v premeru kakih 10 m; v njem je bilo posuto nekaj peska in drobnega kamenja. Zemlja je bila njegova vsprejel s 84 proti 56 glasovom načrt zakona, s katerim se to pereče vprašanje reši na način, kakoršnega zahtevajo pravi delavski prijatelji v vseh državah. Socijalno demokraška stranka sicer ni povsem zadovoljna z novim zakonom, ker pravi, da pomeni to samo „poniževalno miloščino bogatih sloje\ je ta državno priznana pomoč delavcem bolja, nego nič. De- postane nezmožen za delo, dobi dosmrtno rento letnih u vendar lavec, 300 Ako zavarovanec umrje tekom prvih dveh let, dobi vdova dosmrtno rento letnih 120 kron, pogrebnino, gorka in ko se je jeden mož ulegel na tla in nastavil uho na zemljo, slišal je podzemeljsko precej močno vrvenje in šu- menje. Drugi mož došel je na mesto še-le okoli 5. ure in je se še čutil zemljo gorko. Podzemeljsko gromenje slišalo kolikor je znano do zdaj, do ure daleč; plamen in dim je videlo več ljudi iz različnih krajev. in za vsakega nepreskrbljenega otroka 60 kron vzgojevalnine na leto. Pri začasni nesposobnosti za delo dobi poškodovanec po 1 krono na dan. Zavarovati morajo svoje uslužbence vsa državna in zasebna industrijska in obrtna podjetja. Glede zavarovanja poljedelskih delavcev zbornici še nista jedini. Druga zbornica je p:oti vsprejetju teh delavcev v zavarovanje. Tako na Švedskem. In pri 9 Nihilizem na Ruskem. Na rusko-poljski meji se Dragocene gosli ima znani umetnik Kubelik, ka- vrše obširna aretovanja radi nihilistiSkega gibanja. Te dni je terega smo imeli priliko slišati, in občudovati njegovo spret- bilo zopet aretovanih 600 oseb kraje Sosnovice Selce nost na goslih pretečeno zimo tudi v Ljubljani. Gosli, ki so Dombrova so prišle tri kompanije vojakov italijanskega izdelka, takozvane „Hrvatska", bile so naprav- Novo sredstvo proti jetiki Buenos Ayres-a Villau iznašel nov budimpeštanske opere, Dragomira Krančeviča za 40.000 kron. serum proti jetiki. Ozdravil je s tem serumom že petdeset Ijene prve te vrste in kupil jih je Kubelik od imenitnega člana se javlja, da je ondotni vojaški zdravnik pač velika svota, za katero bi se dobilo celo posestvo, o^eb. Zdravniki preiskujejo sedaj ta serum To Za, umetnika Kubelika pa imajo te dragocene umetniške gosli gotovo večjo veljavo, kakor mnogo denarja, ker on je umetnik, gleškem nek podjeten mož Pivo iz sladkorne pese je pričel delati na An Letnik LIX. C E Stran 209 •v Po železnici in v parobrodu ob istem času. i Zeleni okras za sobe. Lep okras za sobe si lahko Sibirska železnica se prekine, kakor znano, z bajkalskim je- napraviš sam na ta-le način: Stresi v lonec nekaj semenovega Listveniönoje njeno graha, leče, repe in konoplje. Na to seme vlij vode. Čez osem zerom. me]i nedaleč od Irkutska pri aahodno in vihodno progo, ki se pričenja pri vasi Misovskaja. dnij seme vskali in začne rasti in v teku treh, štirih tednov Nej tema krajema se napravi železnična zveza na ta način ves lonec poln lepega .zelenja. originalnej&a je sledeče: da se zgradi velikansko ladijo s 3750 konjskimi močmi, ki Nasuj gobo, katero pre] malo namočiš v vodi z raznimi se- prepelje železnične vozove z jednegr brega na drugi breg. Ruske finance. Vrhovni ruski računski dvor ob- javil je sedaj, da rubljev rednih doho je Eu8 [lodkov, usija imela leta 1900 - 1,702.500.000 dočim pa je bilo proračunjenih 1.593.700.000 rubljev dohodkov. V tekočem letu odpade od stroškov točka letnih 90—-100 mil. rubljev za zgradbo sibirske in mandžurske železnice, ki bo letos popolnoma gotova, in ki v ze donaša lepe dohodke. Tatvina v kraljevski knjižnici. V Madridu so obiskali kraljevo knjižnico tatovi. Ukradli so mnogo dragocenih starih novcev, od dvajsetih knjig pa so potrgali zlate okraske. Najmanjša in največja ura na svetu. Največja ura sveta se nahaja na kolodvoru v liverpolski ulici v Londonu. zalce tehta Kazalo te ure ima v premeru 6 metrov in pol, a ka- Po tej uri je uravnanih 624 ur na 11/2 stota. kolodvorih iztočnih železnic, katere gredo vse natančno Najmanjšo uro na svetu pa je izdelal nek Pavel Ditisheim v La Chaux de Fonds-u na Francozkem. Ta ura ima v pre- milimetre; pero ima v premeru 178 mm, a meru cele tri tehta pa 1/3 miligrama. Nihalce v uri tehta 1*75 miligrama mični uri je ter se premakne vsako uro 18 152krat. Cena 4.800 gld. Kako si zna Kitajec pomagati iz zadrege. Neki misijonar na Kitajskem pripoveduje sledečo dogodbo o zvitosti ukraden kitajskih vojakov: Nekemu višjemu uradniku bil je važen pečat in gotov si je bil radi tega uamrčenj svojem strahu poda se k prijatelju in mu potoži svojo nesrečo Ta ga \ je mej n prizanese z vsem. praša: „Imaš li kacega sovražnika da župan mesta ečjimi mojimi sovražniki in torej vem, da mi ne u « Dobro", odg mu. prijatelj, „zažgi svoj dom kar v njem in k požaru mora priti tudi žup bil Oddaj mu vpričo mnogega občinstva škatljo, v kateri je pečat in ga prosi, naj ti za te hipe hrani' največjo dragocenost ki jo ima od cesarja, namreč pečat ga je on iz maščevanja ukradel in pri Kajti tej mogoče je, da ti priliki ga gotovo dene nazaj-v škatljo, ker se bode bal, da ga' obdolžiš, da ti pri pažaru iz škatlje zgubil ali ukradel " Prijatelj stori Ko mu ga po tem nasvetu in kar sta pričakovala, to se je godilo namreč uradnik zahteval od- župana nazaj škatlj jo je dal hraniti, nahajal se je zgubljen pečat v njej, katerega je župan res ukradel, hoteč se maščevati nad uradnikom. Pripraven gospod. Poglavar državice Marokko v Afriki je kaj pripraven gospod prav nič rad ne hodi Dal 81 položiti po vseh sobanah svoje palače tir na katerem ga vozi majhen motorček v pripravnem, sanem podobnem vo- zičku. kamor si želi Amerikanska reklama Te dni se je ditalo v Brez nekem zelo čislanem ameriškem listig sledeče naznanilo t konkurence!!! Kupujte mleko samo v mlekarnici v ulici Chicagu, ker dobite tu najboljše mleko. Koliko je. v njem^ma ščobe, priča ta-le dogodek z mlekom miš Nekoč padla v pisker, napolnjen sedaj seveda se to ne zgodi več, ker sem kateri se vse miši zastrupil s strupom od mene iznajdenim more dobiti v prodajalni zraven mlekarnice Nesrečna • v mis pa se je trudila, da bi iz piskra zlezla, zbok tega je v mleku plavala sem in tje. Toda, ker je mleko imelo mnogo maščobe in ker ga je miš z nogami naešala, izpremenilo se je mleko se torej more kakšno v maslo in tako se miš rešila Ali drugo mleko meriti z mlekom, katerega se 1 liter samo za novca (amerikanska) pri meni prodaja?" meni in jo obed pod strop ali kamor je. pa tednih vsa goba czelenela", iz vseh lukenj raste zelenje in začne tudi cveteti. To je najinteresantnejši okras za Kdor hoče, naj poskusi, seveda pa mora biti goba pri vedno namočena. kmalu sobo. tem I ■F / ( I Vsem tistim, kateri skozi prehlajenje pre- obilno jed. težko prebavljivo, prevročo mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečnt katar, želodečni krč, želodečni bol, W • A A težko prebavanje želodečno zazližanje Jim dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek vže mnogo izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo Ullricli zeliščno vino. zeliščno vino izb orno zdravilnih zelišč dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi poživi oeli človeški prebavni org^anizem, brez kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja krvi čisti vse slabe snovi krvi bolezni provzročnjejo deluje na prenovitev zdrave krvi pravočasni rabljivosti tega z^^liščnega vina, vsaki želodečni vsem drugim močnim kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom pred zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta enega) želodečnega bela napei^anje, slabosti g^lavobol, rig^anje bljuvanjem, katera vže tesnoba kratkem povživanju tega vina prenehajo. ^alsasanje in temu slabi nasledki, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zehščno vino hitro in na lanek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Sulii toledi obraz, pomanjkanje krvi, slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa da. oslabelemu životu novo moč. 2^eliščno vino povzdigne tek, povspeši prebav-Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. • 2Celiščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljublj Liliji, Kamniku Škofji Loki, Kranju,. Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi, 'Celju; Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstrp-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih csnah na vse kraje Avstro Ogerske \ Proti ponarejanju se svari! > • ^ -I I » Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Stran 210 Letnik LIX Tržne cene. v Ljubljani dne 24. maja 1901. Pšenica 7.50 h, ječmen . turS'^.ica 4 t ^ 8.20 oves K 7.20 h, ajda 6 50 Loterijske srečke 80, 17, 76, 68 34 proso veljajo za 50 kilogramov. 6.50, fižol 9.50 h. Vse cene V Lfincu dne 18. maja t. L: V Trstu dne 18. maja t. 1.: 11, 18, 33, 10, 52 , 41, 10 V Pragi dne 22. maja t 5o, M H M GO zamoreio osebe vsakega stanu na vsakem zgube kraju gotovo in pošteno brez kapitala in : zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirj e v in srečk Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher 5 Deutsche Gasse 8 Budapest (10 10) I • . Tiskarna kamenotiskarna I J* Ljubljani deluje Tsa tiskarskä dela v najkrajše Posebno se priporoča za tisek knjig Času jako nizkih cenah računoT kuTertov, raznih brošur tabelaričnih del itd diplomov, trgovskih pisem, lo Tiskarna najnovejšimi črkami, okraski stroji preskrbljena more vsem zahtevam popolnoma UStreČl. '(OfJ^OfJiM Odgovorni urednik: Avgust Pucihap. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki 'IL 1 A 1