Posamezna številka 10 vinarjev
Štev. 178.
V Lfnbljanl. v soboto, J. avgnsla 19(5.
Leto XLUI.
Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . , K 28'— za en meseo „ sa Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo
n • n
2-20 29--35"-
dom:
K 24'—
n 2'-
„ 1*70
V LJubljani na
Za celo leto naprej . , za en meseo „ II upravi pretentan meseCno
5 Sobotna izdaja: =
za celo leto........ V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12'—
—Inserati: ■
Enostoipna petltTrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v
za dvakrat...... 15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren po p nit.
Poročna oznasiU. zalivate. lil:
enostoipna uotltvrsta po 2D vin.
^^^ Poslano: 1 enostoipna petltTrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemši ne* delje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Toznl red.
OJT Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol štev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne =a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol ŠL 6. — Račun poštne liranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
V boju za slovensko zemljo.
fioiUa za Kalvarijo v drugi bilki ob Soči.
(izvirno poročilo »Slovencu«.)
Ob Soči, 3. avgusta 1915.
Še je ovijal jutranji mrak gričevje okoli Gorice, 'ki je mirno spala jutranji sen, ko so zagrmeli laški topovi na vse goriško obmostje. Zemlja je zaječala, za-zvenketale so šipe po oknih, zidovje se je stresalo. Ozračje je bobnelo, treskalo, tulilo, se zvijalo. Nad Kalvarijo so zagoreli hipoma šrapneli in s krvavim dimom lizali gola in razrita pobočja. Težke granate so z gromenjem udarjale na naše postojanke in razdirale in rušile.
Preko 300 topov je bljuvalo neprestano na obmostje in pripravljalo iznova napad laške pehote. Zrak nad Kalvarijo se je zgostil in bilo je, kakor da bi se vnel in ležal nad griči kot goreča in moreča plast.
V prvih nočnih urah so topovi utihnili in pričel se je napad. Začuli so se vzpodbudni klici častnikov in v 12 rojnih črtah se je pričela valiti laška masa po zložnem pobočju navzgor. Že so zasedle laške čete sleme, kjer še leže na tleh razbiti kosi treh križev, že so zasadili tricoloro na našo postojanko, že je sporočil Cadorna kralju, da je Kcdvarija padla in ž njo tudi Gorica, ko je pozval bojni rog Dalmatince na naskok. Ojačeni s tremi bataljoni so se plazili po skoro navpični vzhodni steni Kalvarije, vedno bliže, vedno bliže vrhu. V tem so švignile naše rakete in razsvetlile laške čete, ki so čakale pripravljene na napad.
Naenkrat je zaorilo v noč:
»Udri! Udri, bračo!«
>Bij! Bij!« se je odzvalo tisoč grl.
In že se je pričela strašna borba na nož. Četa ob četo je udarila in se bila za življenje in smrt, Ko so bajoneti obtičali v laških telesih, so obrnili Dalmatinci puške in udrihali s kopiti kot besni in bili so s pestmi in podili pred seboj četo za četo, nevzdržema, prek trupel, preko 'kupov rjo-večih ranjencev, preko potokov krvi, navzdol, navzdol... Le naprej, le naprej so drvili dalmatinski junaki, in ko so se zadnji ostanki bežečih Lahov poskrili v dobro utrjene strelske jarke, so jih morali naši častniki poklicati nazaj.
Ob 1, uri ponoči so bile vse postojanke na Kalvariji v naših rokah. Kraljevska brigada pa — ponos Viktorja Emanuela —, ki je izvršila zadnji, obupen napad, je ležala uničena in pobita v strašnih grobo-
vih, 'ki so jih čez dan izkopale laške granate, v mlakah lastne krvi.
Hropenje umirajočih in obupni klici ranjencev na pomoč so motili nočno tišino, ki je legla na bojno polje.
V jutranji zarji pa je Dalmatinec še-enkrat zamahnil z uplenjeno laško zastavo kakor v rogajoč pozdrav ...
XXX
Bitka, ki je divjala devet dni za goriško obmostje, je bila obupna. Nad 900 laških topov je združilo svoj strašni ogenj na soško fronto od Sabotina do morja. Skoro polovica laške armade, 17 divizij (od 35 divizij) je stalo naši majhni, a železni 5. armadi nasproti. Nad 20.000 topovskih izstrelkov je padlo dnevno le na Kalvarijo, ki je dolga le nekaj nad 3 'km. Na 500 m dolgo našo postojanko je udarjalo 60 do 70 težkih granat v m i n u t i. A naše čete so vztrajale v tem groznem peklenskem ognju celih osem dni, ne da bi bile zamenjane, medtem ko je Kalvarijo napadala dnevno s v e-ž a brigada najboljših laških čet in sicer brigade: Modena 41. in 42. pp.), Forli (43. in 44. pp.), Ravenna (37. in 38. pp.), Re-gina (9. in 10. pp.), Livorno (33. in 34 pp.), Bologna (39. in 40 pp.), Pavia (27. in 28. pp.) in Pistoia (35. in 36. pp.),
A kljub vsemu topovskemu ognju, ki je doslej edini v vsej svetovni vojni, kljub priznani hrabrosti italijanskih čet, ki so neprenehoma napadale preko mrtvaških polj, preko pobočij, kjer so ležali razbiti celi italijanski polki, kljub vsemu temu niso zavzeli Italijani niti 1 meter naših postojank, niso prišli niti korak naprej.
Neomajna je naša straža ob Soči, neomajno je naše zaupanje v njeno moč in v njeno dušo: Boroeviča!
iz bojne trle pri Gorici.
VI. Dalmatinci.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Gorica, 31. julija 1915.
O Dalmatincih sem hotel nekaj slišati. Povsod čitamo o njih in njih junaštvu. Borijo se kot levi. Tudi za našo Gorico. Njih plemenita kri se pretaka po dragah ob pobočju Kalvarije. In koliko jih že počiva na naših slovenskih tleh, kjer čakajo, da se jim slovenski narod za vse veke odzove z
najsrčnejšo in najnežnejšo hvaležnostjo! — Naprosil sem prijatelja X., 'ki jc Dalmatinec sam in že leto dni v njih sredi, naj mi nekaj o njih pove. Spremljal jih je že po bojiščih v Srbiji, ter jim zvesto stoji ob strani tudi sedaj v bojih proti Italijanom, Pozna jih torej bolj kot vsi drugi. Prav rad je ustregel moji prošnji ter mi pripovedoval:
XXX
»Poglejte tja gor« — »večina vojakov tam gori so Hrvati iz Dalmacije. Več kot leto dni sem že skupaj ž njimi. ,Bili so junaki v Srbiji, ali so isti junaki tudi sedaj proti Lahu' tako je meni nekega dne častnik povdarjal.« Ni treba jih siliti! S petjem se navalijo v boj proti Lahu. Komaj čakajo trenutka, kjer bi se boj ž njim pričel. Naj bo sovražna sila strašna kakor hoče — oni se ji nc odmaknejo! Dokler je le eden od njih živ, svojega mesta ne zapusti; stojijo kot skala in bijejo po sovražniku, dokler morejo dihati!«
Tako se je častnik izrazil o njih. in res, tako je! Dokazali so že i tukaj vse to: pri Plaveh in tu pri Podgori. Pometajo s sovražnikom kakor razjarjeni levi; gorje onim Lahom, ki pridejo v njih pesti. Do sedaj je petkrat ali šestkrat prišlo med njimi in Lahi do srditih spopadov. Lahi so bili v dvakratni, tudi trikratni premoči. Pomešali so se pri takih prilikah kakor ovce drugi z drugimi. Ni se streljalo; delovali so bajoneti, puškini beti, kamni, pesti, zobje, Lahi so sc kotalili kakor krogle po strmini navzdol; pesti so dobivali v glave, da so se kar onesveščali in se preobračali navzdol po pobočju. Tu je res kar v dejanje prehajal naš dalmatinski pregovor: Piu val un »drži ga«, che cento »pi-glia«! —
Nekega dne se je šest laških vojakov navalilo na enega samega našega. Ime mu je Delaš, rodom Dalmatinec. S prvo dvojico je lahko obračunal. Toda došla sta dva druga. Povalili so ga na tla, a ž njim tudi ona dva; enemu se je kar z zobmi zagrizel v ušesa! »Ko je došel na prostor za obvezovanje«, mi je pravil potem zdravnik, »bila so mu lica in usta polna 'krvi«. Prišla sta nanj še dva druga laška vojaka; toda k sreči opazi nevarnost tovariša eden naših. Takoj mu prihiti na pomoč. Vseh šest Lahov je obležalo mrtvih na tleh. Seveda so trpele tudi njegove kosti, toda trde so kosti Dalmatinca. Kmalu mu bo vse prešlo! —
Pred par dnevi se je vrnil k nam nazaj neki četovodja — Medic se zove —, ki se je nahajal skozi tri ure v strašnem ognju. Petdeset jih je bilo, ko so bili od drugih odrezani. Lahi so jih napadli od spredaj, od leve in desne; bilo jih je naj-
manj desetkrat več. Naš četovodja je edini prišel zopet živ nazaj; tudi on je bil ranjen, a živ se jim ni hotel udati. Vsi drugi so obležali mrtvi na tleh, potem ko so se do zadnjega borili kakor tovariši Leonide, Bil je grozen spopad na življenje in smrt-Tudi Lahov je pri tisti priliki strašno padlo, Potrdil je to laški častnik, ki je bil v tem boju odciaših ranjen in zvečer istega dne od nas zajet: »Quello sono la brava gente! Finche uno era vivo ci ammazzava, Abbiamo avuto tante perdite da loro!«
Dobijo tudi težke rane, toda vstrajajo pri boju, dokler le morejo. Pravil mi je stotnik, poveljnik strojnopuškinega oddelka, kar je sam videl na lastne oči: »Lahi so streljali na nas težke granate. Kar zapazimo, kako so se pričeli premikati k napadu. Pri moji strojni puški se jc nahajal izboren dečko, Grubič po imenu. Krogle je sikal na Lahe, če so se le premaknili. Pa prileti nova granata, ki zagrebe v zemljo njega in strojno puško. Zopet se izkoplje in prične potem na vso moč delati z lopato, da bi tudi strojno puško, izkopal. Jaz ga gledam. Kri mu je vrela iz glave, kjer mu je kosec granate vsekal težko rano. A on dela z lopato naprej, grebe, za-dira in odsipa, kakor da bi rane na glavi ne imel. Vsak trenutek se je ozrl na Lahe, če se li premikajo. Čez par minut je bila puška v njegovo veselje zopet prosta; takoj jo naravna in zopet začne sikati: tak, tak, tak. Toda izgubil je bil že dosti krvi in ni mogel več. Videl sem, 'kako mu je bledina stopala na lica vedno bolj in bolj; kolena so mu zašibela in spustil se je na zemljo. Tovariš je tedaj priskočil k strojni puški, on sam pa je sklonil glavo na roko in na lahko so se zaslišale besede iz njegovih ust: Tebi, Bože, dušu! Zleknil se je po tleh. Tedaj sem prihitel jaz in ga klical: Grubiču, Grubiču! — Toda oh, on je že oddal svojo junaško, plemenito dušo. Bil jc mrtev. Mene pa, ki sem gledal to junaštvo ift to njegovo junaško smrt, so solze polile. Iz dna srca se mi je izvil vzdih: Oj Grubiču, Bog te pomilova! —
Toda Grubič ni ne prvi ne zadnji, ki na bojnem polju tako junaško umira!
Njih geslo in prošnja je: Ne daj Bože izgubiti dušu; tijelu kako bude! Dok sam živ, Talijan ovuda neče prodrit! II umrijet, il dobit!
To imajo na ustih, to potrjujejo v dejanju! Dostikrat padajo granate po njih 'kakor toča z neba. Če bi tam bili sami vragi, bi morali zbežati! Toda oni ne! Nepremakljivo stojijo na svojih mestih ter zdržujejo z največjo vstrajnostjo vso srditost Lahov, dokler jim ne povračajo vsega tega v trenutkih pesti in puškinih betov! Tedaj lahko čuješ, kako Lahi vikajo, kako
LISTEK.
Nil krvavih poljanah.
Taki so naši Orli.
Jože Arhar, član šentviškega Orla ki se nahaja že osem mesecev na severnem bojišču piše o svojih doživljajih
Mrzla januarjeva noč. Na jasnem nebu je migljalo milijone zvezd, kakor božje lučke so se mi zdele, prižgane nad svežimi grobovi junakov. Pod nogami je škripal sneg, od severa sem pa je brila ostra burja, kakor da ima tudi njo sovražnik v oblasti.
Povelje se je glasilo k maršu. Preteg-nili smo si otrple ude, pripravili tornistre in stali smo v dolgi vrsti, na grapavi, ozki cesti. Brez misli, neobčutljivi za vse, kar ima še priti, smo korakali molče po brezkončnih poljanah, 'ki se zdaj dvigajo zdaj padajo. Pesem strojne puške je utihnila, samo včasih se je na gričih zabliskalo in sledil je gromek bum-m-m. Pa to me ni vznemirjalo. Samo kadar je tovariš poleg mene obnemogel padel na ledena tla, se mi je bridko storilo, kajti prepuščen je bil usodi, ako ga ni pobral voz, ki je sledil polku,
Marširali smo skozi zanemarjene ga-liške vasi, katere je sovražnik na begu de-
loma požgal in oplenil. To se mi ni čudno zdelo, kajti tudi mi, ko smo se kje uta-borili in napravili ognje, nismo dosti izbirali, s čim naj se kuri. Toda resnica je, da smo, 'kolikor se je dalo, varovali, da se ni ljudstvu delala škoda. Zato pa so nas tamošnji prebivalci sem pa tje celo pozdravljali. Pa ne samo to. Do solz me je ganilo včasih, ko sem gledal te nesrečne ljudi, ki so kljub vsemu delili svoj borni kos ovsenega kruha z nami. Ovseni kruh? Da prijatelj, če smo ga dobili! Ti bi moral biti takrat tukaj, da bi se navadil ceniti kruh!
Proti večeru smo se ustavili v veliki vasi, kjer so nas čakale naše vojne kuhinje, ki so odšle že pred nami. To nam je šlo v slast kosilo, večerja in kakor se še vse pravi raznim obedom! Pozabljeno je bilo trpljenje na dolgem pohodu, zopet smo bili zadovoljni kranjski fantje. Zakurili smo si na dvoriščih, pekli kure in prašičke in če je imel še kdo kaj v čutarici, imeli smo »vohcet«. Fantje so pričeli zbijati šale največ na račun onih, ki so na pohodu zaostajali. Ni trajalo dolgo in v tiho noč je zadonela naša mila slovenska pesem iz krepkih fantovskih prsi. Poslušal sem to pesem in segla mi je v srce kakor nikoli.
Iz malega, lesenega stolpa se je oglasil večerni zvon. Nič več nisem slišal ubranega petja in veselih šal. Molče sem
zrl v plamen in domotožje mi je polnilo srce. Tudi doma pove sedajle večerni zvon sv. Vida. Prekrižal se je stari oče, vzel molek in srce mu drhti v vroči molitvi — za sina ,.. Morda ravno sedaj —. Tudi meni je privrela molitev iz srca, naj bi ohranil Bog našo sveto domovino —. Vzdramil me je prijatelj, zlezla vsa na skedenj in se zarila v seno. Toda, ko je že vse trdno spalo, sem si še ponavljal: Le zvoni zvon iz temnih lin, le vzbujaj mi na dom spomin — —.
Drugo jutro je naju zbudil iz sladkega sna zaknikrni žid ter zahteval od naju odškodnino zaradi sena, katerega sedaj baje njegove krave ne bodo jedle, ker sva midva v njem spala. Dražilo jc naju to in malo je manjkalo, da ga nisva nalomila. Ostali smo ves dan v tej vasi in se kar moč udobno gostili — celo pečena gos je prišla na mizo.
Tretji dan smo spočiti in dobre volje odrinili naprej ter prišli do večera v še dosti čedno mesto. Meščani so se večinoma preselili, le židje so ostali na svojem mestu ter nas odirali, kolikor se jim je kdo dal. Čudovito je, kako znajo ti ljudje izkoristiti vsako priliko in kako malo jih pri »kšeftu« ovirajo razne nevarnosti! Sredi trga sc ;c gugal v zraku tak grešnik, katerega so zasačili pri goljufiji, ves zabuhel in stra-šan; a to jih ni motilo, da ne bi odirali naprej.
Čakali smo tu par dni, da so železniške čete popravile most čez reko Bialo, katerega so Rusi razstrelili. Imel sem priliko in stopil sem v katoliško cerkev, kjer se je ravno vršila služba božja. Ljudje so glasno molili in se vedli sploh zelo vspod-budno. Meni pa je bilo težko pri srcu, kajti tri mesece mi že ni bilo dano obi-skati cerkve. V mali kapelici so bile napravljene okusne jaslice, nad katerimi je plaval angel držeč v rokah napis: »Mir ljudem na! zemlji!« Mir oznaauje angel, mir si želijo ti dobri, a revni ljudje. Bog, pomagaj, da si z žrtvami in trpljenjem priborimo mir!
Peti dan je že potekal, kar smo se vozili po železnici. Živeža smo imeli dovolj in tudi s pijačo smo se preskrbeli na raznih postajah. Zjutraj ob svitu smo izstopili na snežni ogrski zemlji pod Karpati. Vedeli smo vsi, da nas čaka tu težka naloga, a se tega nismo strašili. Naporna pot, od jutra do večera, nas je zelo utrudila; naši plašči so bili trdo zmrznjeni ter od brade in brk so nam visele ledene sveče, katere so se pri dihanju vedno bolj debelile. Kadar je bil odmor, padli smo hitro na tla, da so jermeni na ramah vsaj za hip odjenjali. Imeli smo v tornistri ko-mis in sladko črno kavo; oboje nani bi teknilo izborno, da ni bilo ledenotrdo. Potem pa smo zopet nadaljevali svojo pot. Treba je bilo iti v goro, kamor ie živina
jadikujejo na vse strani: »Aim6, mamma mia!« — A jim naši dečki odgovarjajo: »I gore vam, izdajice, bilo! Zašto dolazite krasti naše! Natrag lupeži! Dat čemo vam mi! Mj;:sio zemalja dobit čete batina! Kako izdajnički uradiste, neka vam: Bog da |«
Rane prenašajo potrpežljivo. Vsak prosi Boga, da bi se mu čim preje zacelile, /.al mu je, da jc bil tako hitro ranjen. Zato zopet hrepeni ven na bojno polje, dokler bi Lah-izdajalec ne bil popolnoma potol-čen in vržen nazaj!
I hoče — je zaključil prijatelj — sve s pomoču Boga, koji prave štiti!« —b—
OD HregoviH Soče.
(Izvirno poročilo »Slovencu«,)
Dragi »Slovenec«!
Na bregu Soče ležimo varno kriti. Bela pot izpod vinogradov in plant veže preko pobočja obe vasi. Doli ob Soči se vije železniška proga. Bilo je jutro po mesečini bele noči. Straža je opazila, kako na oni poti osem črno oblečenih laških vojakov vleče na dvokolnici bel zaboj. Začnejo streljati. Lahi puste voz in zbeže, enega so ranili v nogo. Gledam na daljnogled in vidim, da je na varu krsta, Je-li mrlič. V naslednji noči pri mesečini se je bledila krsta — Lahov ni biLo niti o mraku po njo. Straža je pazila, namerili smo puške. Lahov ni bilo. Drugi dan pred poldan so sc previdno bližali krsti. Držal sem vse za zvijačo, vendar sem jih pustil, da so krsto v miru in brez naših pozdravov odpeljali. Šc sedaj sem mnenja, da so insce-nirali pogreb, samo da bi prosto opazovali naše pozicije. Ker upotrebljavajo za vohunstvo tudi male dečke in deklice, zato mora biti človek dvojno previden.
Izprehajajo se Lahi med hišami v ženski obleki. Postavijo se roke v bok in gledajo zvedavo gori proti nam. Naš pozdrav jim zabrenči mimo ušes, pa izginejo leteč za hišna vrata. Včeraj jo je njih častnik vendar skupil. Skočil je v hišo in zaprl vrata; v tem momentu je zafrčala naša salva naravnost v vrata ...
Lah je tekel gori proti eni hiši. Pomerili smo salvo nanj, pade. Opazujem, ne dvigne se več, Popoldne pribiti k njemu tovariš, z laško spretnostjo, ga preobrne in mu preišče žepe; nato v teku nazaj, momci so se mu smejali in so ga pustili pri življenju. — Tudi luštne epizode pridejo včasi. Temna noč, videl si samo srebrno-temni pas Soče. Dvojna pozornost na straži! V jutro — pred zarjo se je nekoliko zvedrilo. V moje kritje prileti na vso sapo ordonanc: »Gospod poročnik, Taljani so prišli; od Soče jih skače vse polno čez cesto narvnost proti žičnim ograjam.« Zle-tim kot veter; opazujem, mrak je še in hladno. Gledam: nič. Soča se je že belila ob njej kakor sestra bela cesta. — »Evo jih, gospodine!« vikne straža. In res. Pri-hitljeno ie šušknila prva postava preko ceste, skrila se v jarku tostran v senci plan-tc in jablane. In druga, pa tretja ... a tam ob reki se je zgenila vrba za vrbo .. . Stroga ps.žnja, puške na strel ... Zove me druga straža: Gospod, tam-le v grmoviu ob cesti so se poskrili!« — »Gotovo?« — »Videl sem jih!« Salva. Odjeknil je strel po dolini. Vse tiho. Grem na drugo mesto in opazujem, kako bodo začele škarje svoje delo. Par momentov in že se jeden vleče
tovore na rame in nadaljevali svoj križevi pot. Skoraj veseli smo bili, ko smo čuli neki dan, da Rus ni več daleč in da ga bomo kmalu lahko premikastili —.
Tisti večer sem prebil v napol podrti bajti v družbi mojega zvestega prijatelja Franceta Cvelbarja. Pritrdila vsa na dolg drog zastavo Rdečega križa, zakurila ogenj in si stopila kavo. Uredila vsa si tako dobro, da sta pozneje prisedla k nama tudi gosp. kurat in gosp. voj. zdravnik s slugo. Bilo je po dolgem času zopet prijetno, ko smo si čisto po domače in prijateljsko pripovedovali svoje doživljaje. Pozneje so se oglasili v našem »domu« tudi poljski legionnrji. Veseli, mladi fantje. Tako se nama je zdelo, da sva v družbi bratov Orlov, ki so doma v lepi naši domovini.
Sovražnik jo je odkuril iz naše bližine, še predno smo prišli mi v akcijo. Morali smo zopet za njim. Umikal se je jako hilro, zato smo tudi mi kmalu prišli do revne vasi, kjer smo si upali odpočiti.
Morda te bo zanimalo, če ti površno naslikam najino novo stanovanje. Ko sem potrkal na duri, ni bilo nobenega glasu. Bulnil sem v stajo in kmalu je zapah od-jenjal. V veži sta stala dva konja ki sta zelo neuljudno pozdravila nova gosta: gotovo sta mislila, da gojiva zlobno misel, d.', bi ju pregnala. V drugi sobi so bile v v eni kotu privezane tri krave, v drugem k >tu pa je bilo kup cunj, kar je služilo, J->c> sem se pozneje prepričal, za družin-f p postelj, Nad tem kupom je visel na ireh vrvicah mai zaboj, v katerem je jo-L il novorojenček. Gotovo se naju je ustra-:-ii. Zato sva pomagala starki, ki ga je pojoč enakomerno melodijo, skušala uspa-
skoz žico, Zabranim streljati, hočem ga imeti živega. Bliža se bliža po vseh štirih in trebuhu se plazi. »Halto la!« mu krik-nem taljanski, — »Ja sam, gospodine!« — »Koji?« — »Infanterist Č.,.« — »A gdje su ostali?« — »Idu.« — In res so se plazili eden za drugim skoz žico. Prišli so vsi zdravi... Splazili so se v temi med stražami in šli krast jabolka doli ob cesti. Dobili so svojo porcijo; jaz pa nisem vedel, ali bi se jezil ali smejal. Pred tem Lahom je sedaj mir ...
Vikarja g. Franke-ta, s 'katerim sva sedela pri čaši zlatega vinca, so odpeljali Lahi v ujetništvo pred tremi tedni. Pozvali so vaščane da vsi zapustijo vas. Ti so se hoteli prej posvetovati z g. vikarjem, vendar straža pred župniščem jih ni pustila k njemu. Odšli so, ne da bi ga več videli, Lahi so ga odpeljali. Tudi prebivalstvo je odšlo zvečina; kar pa jih je ostalo, ne sinejo iz hiš; samo ženskam dovolijo na polje.
Na kmeta in njegovo kčerko Lahi ved-nc streljajo, kadar se pokaže na njivah in med brajdami. Po cele salve padajo. Prestraši se, pa doslej jo je odnesel še vedno. Po noči je oral in sejal ajdo. Stopil sem gori k njemu, pa sva se razgovarjala med dišečimi, toplimi razgori ob svitu mesečine. »Tri sinove imam v vojski, pa še sam bi šel nad Laha, ko bi ne bilo stare matere in gospodarstva«. — »Bravo!« pa sva se razšla; on je prijel za plug, jaz pa sem skočil doli obiskat straže in kopat jarke.
Bojni pozdrav!
Ml
Ta reka, ki je postala v sedanji svetovni vojski tako znamenita, ima kaj zanimivo zgodovino. Zemljepisci in geologi so se že v starih časih pečali s to velezanimi-vo reko; vso pozornost ji je posvetil grški pisatelj Strabon v svojem delu »Geogra-phika« (zemljepisje). V zadnjem času je priobčil o Soči obsežno razpravo v »Mitteil-ungen der k. k. geographischen Gesell-schaft in \Vien« znani avstrijski štatistik baron Karol Czornig pod naslovom: »Soča, najmlajša evropska reka. Kolikor se da zasledovati v zgodovini, je od rimskih časov do danes menjala Soča trikrat svojo strugo. Rimljani so imenovali Sočo »Sontius«, a to je bila samo reka, nastala iz sotočja Idrijce in Vipave. Izlivala se je pod zemljo na Krasu v reko Timav, ki dolgo časa teče v podzemeljskih jamah in se izliva pri sv. Ivanu devinskem v Jadransko morje. Kar je tedaj izviralo v vznožju gorskih skupin Triglava in Mangarta, so bili izvirki Nadiže, ki je tekla mimo sedanjega Bovca pod Kobaridom preko sedanje Benečije in se po poročilu Strabonovem pod Oglejem izlivala v morje. Velikanska prirodna katastrofa 1. 585. po Kr. pa je strugo Nadiže izpreme-nila. Nekako med Kaninom in Matajurjem je ogromen gorski usad zgrmel v strugo Nadiže in jo zajezil. Tako je bil od nje odtrgan njen zgornji tek nekako med sedanjo Žago pod Bovcem in med Kredom (zahodno od Kobarida). Novo nastala reka, naša sedanja Soča, se je morala obrniti preti vzhodu in si takorekoč izdolbsti strugo naravnost v skalovje tako daleč, da je dosegla stari Sontius, Idrijco in Vioavo. V teku časa pa je nanesla izpod julijskih alp toliko naplavin, da se je njen podzemeljski izliv v reko Timav popolnoma zamašil in si je morala v spodnjem teku zopet iskati
vati. Taka zibelka je zelo praktična kot sem videl. Otrok jc kmalu zaspal, nama pa je starka postregla z dobrim, svežim mlekom.
Bilo je na praznik darovanja Gospodovega. Sovražnik se je ustavil v novih postojankah, odkoder nam je neprenehoma pošiljal pozdrave. Imeli smo vsi polne roke dela. Nosači so prinašali ranjence, zdravniki so jih obvezovali, g. kurat pa je hodil od enega do drugega in jim delil dušne tolažbe. Zvečer naju je poslal zdravnik v dolino, odkoder sta bila naznanjena dva ranjenca. Našla sva ju in ker sta bila le lahko ranjena, sva ju kar sama obvezala in ju spremila na obvezališče. Nato sva dobila zopet tako povelje, a topot nama ie bila odkazana različna smer. Stisnil sem roko prijatelju in mu želel srečo. On pa me je pogledal z nenavadnim izrazom in zamišljen odšel. Ko sem se obrnil, sem ga videl, kako je postal, gledal za menoj ter mi zamahnil v pozdrav. Kakor da se poslavlja za zmerom.
Imel sem ga rad Franceta, Seznanila sva se že v vojašnici, sam ne vem, kako in kdaj, Dopadla mi je njegova krasna, zdrava postava, a še bolj njegov plemeniti značaj. Kot zaveden Orel, je svoje mnenje znal tudi v dejanju uveljaviti. Sreča je bila, da sva bila odslej zmerom skupaj. 0 prostem času, 'ko so drugi zbijali neslane šale, mi je govoril o lepi Dolenjski, ki jo je tako ljubil. »Ko zmagamo Rusa,« mi je dejal včasih »boš šel z menoj na Dolenjsko k trgatvi in potem bova šla oba skupaj na Brezje k Mariji Pomagaj. Potem pa bomo zopet, vsak v svojem kraju, pričeli telovaditi.« Svojo lepo organizacijo je ljubil čez vse.
nove struge. Obrnila se je proti zapadu in se pri Ogleju zopet združila s prvotno Na-dižo. Toda ker je vedno donašala seboj toliko proda, si je proti zahodu neprenehoma zasipala strugo; zato se je^vedno bolj pomikala proti vzhodu, dokler ni dosegla male obrežne rečice Sdobba, ki ji še dandanes v prvi vrsti služi kot izliv v morje. Odtod ime Soče ob njenem izlivu. Od njenega prejšnjega ustja pod Oglejem je ostala le še neznatna rečica Natissa. Ta Natissa seveda ni drugega, kot en izliv benečanske Nadiže, ki se v Furlaniji izgubi v produ in močvirju, krog Cervignana pa zopet na raznih krajih v majhnih potočkih privre izpod peska na dan; ti se zopet zbirajo in pod imenom Natissa teko v oglejske lagune, — Tako sta iz ene prvotne reke, izvirajoče v vznožju julijskih alp, nastali dve, izmed katerih ima posebno Soča zelo zanimiv zgodovinski razvoj.
Pesem Daimalincev.
Dalmatinci pri Plaveh, vojaki junaka majorja Turudije nam pošiljajo sledeče:
U ime hrvatsko-slovenskoga bratstva nolimo Vas, gospodine uredniče, da uvrstite u dični »Slovenec« ovu pjesmu, sto ju naši vrli Dalmatinci pjevaju u čast svome junačkome vodji, majoru Turudiji. Evo je:
Turudija govori:
»Jeste li, momci gotov'.
Da Taljane skršimo, Ej, i u Soču bacimo.«
Tad se diže prašina, Ej, kuda Lacy maršira?
Sad Taljani bežite, Ej, vaše pete brusite.
Turudije bataljon Ej, stupa na vas snagom svom.
Dalmatince vodi on Ej, silni su ti kao grom.
Pušku k oku primeče Ej, a Taljan se privrče
I učini zadnji skok, Ej, kad ispali Stanko top
Naši puše lulicu, Ej, i spremaju stupicu.
Dalmatinski gleda sin, Ej, kako čuči sad Latin
Benda baca granate Oj, za Taljane salate!
A Perlendič u vas let Uj, prvi zgrabi brzomet!
Slavni Lacy maršira, Ej, za svog cara umira.
On mu brani prijesto, dom
Ej, dušom, tijelom, snagom svom,
Turudija i naš car, Ej, svaki puši po cigar.
Sa cigara pepel pada,
A Talija propada.«
Dalmatinski vojaci.
Tisti večer me je obšla zla slutnja, ko ga ni bilo nazaj. Tudi naslednji dan ne. Proti večeru sem se napotil v ono smer z nekimi sporočili in sklenil sem, da kaj po-izvem o prijatelju. Polk, h kateremu je ne-sei France včeraj obvestilo, se je pomaknil med tem naprej za bežečim sovražnikom. Treba mi je bilo napraviti še precejšno pot, če sem hotel priti do njega.
Postal sem za hip in premišljeval, ali bi ne kazalo iti rajši nazaj, da se ne bi preveč zakasnil. Kar zapazim tam blizu pod mogočnim hrastom še čisto svež grob. Na priprostem 'križu je bil pritrjen listek, na katerem je bilo z višnjevo kredo nekaj napisano. V hipu sem premeril z očmi tiste vrste in bilo mi je, kakor da si me sunil z nožem v srce. Na listu se je bralo: »Tu počivata slovenska junaka Cvelhar in Ju-rajevčič«. Strmel sem v list, hotel sem prodreti skozi prst, da bi še enkrat videl dragega prijatelja.
Prijatelj, stal sem že sredi ognja, ko so žvižgale svinčenke mimo glave, se nisem bal; trpel sem glad in mraz, mislil sem že, da ne vzdržim, a vse to ni bilo tako strašno, kakor je bil trenotek na gomili prijatelja. Padel sem na grob in se zjokal...
Dolžnost me je klicala nazaj. Izmolil sem iskreno Češčena si Marijo in se moral posloviti, da morda jutri sam tako oble-žim. Bodi, Svoje moči smo posvetili domovini že doma. Tukaj bomo s krvjo «a-pečatili svojo obljubo. Tudi življenje damo radi, da bi naša domovina vstala k novemu življenju!
Prijatelj! Napisal sem ti odlomek, slike nekaj dni, iz našega življenja, da vidiš kako tukaj žive in umiraio slovenski Orli.
Pismo »Slovencu", Ki so oa poškili Dalmatinci s Kaivisrije pri Gorici.
Ob obletnici vojske je poslal oče edinemu sinu, Dalmatincu Pavlu Vučemilo-viču, naslednje pismo:
»Živjo junače! Moj sinko, hrabreno sc drži pram novim dušmaniinom! Neka spozna Taljanac, kad je obrez pogazio! Tarfte jih kao mrave! Neka znadu, što su Dalmatinci, naši junaci!
Pozdravlja Te mate, žena i dica. Pavao je ranjen in njegovi prijatelji — orlički junaci — se lepo zahvaljujemo staremu otcu in vsem, ki se nas spominjajo. Preveva nas le ena misel in želja: posnemati v vsem svoje pradede, ki so se že 1. 1859 in 1860 hrabro bojevali proti »izdajalskog nepri-jatelju«! In to smo dokazali, a hočemo še bolje dokazati. Živeli Hrvati in Slovenci! Bog in sreča junaška!
Dalmatinci na Kalvariji,«
Oopis iz zakopov celega vojaka na italijanskem iJOjltl.
(Po »Čechu«.)
Draga mati! Dajem Vam na znanje, da danes zopet zapuščamo svoje bivališče. Škoda! Včeraj — na nedeljo smo imeli prost popoldan. Proti večeru sem pol ure pomagal tukajšnjim vaščanom spravljati seno. Imenitno smo se zabavali in v teh 14 dneh smo bili tukaj kakor doma. V naši stotniji so ljudje večjidel iz srednjega stanu, torej točni in kolikor mogoče čisti in skrbni za red. Dasi smo vstajali zgodaj, vendar nismo hodili spat pred deseto uro. Domačini — Slovenci — so bili dobri z nami. Kar so imeli, pa so nam dali. Dobi' sem na dan pol litra ali liter mleka, štirje pa smo imeli krompir s salato, kar Dfm je bilo jako po volji. Seveda smo imeli tako večerjo samo štirje, zakaj za vse niso imeli dovolj.... Tukaj so bili včeraj redovniki in sodnijski uradniki. Tudi jaz sem z njimi nekoliko govoril, prišli so naše domače ljudi obiskat, kakor je to navada po kmetih. Govorili so slovensko in nemško.
V nedeljo 4. julija smo dobili od gosp, nadporočnika za dobro dovršeno delo po pol litra piva, ki je tukaj bolj redka pijača. Bili smo kmalu židane volje. Zvečet jc prišlo povelje za odhod popolnoma nepričakovano.
Danes smo za tričetrt ure dalje, kjei se stotnija zbira, ker smo bili dosedaj razkropljeni. Zdaj počivamo. Jutri, 6. julija pojdemo tri ure do rojne črte, kjer bode-mo, kakor se govori, popravljali pehoti za'kope, kakor so to delale že tri naše stotnije. To bo pač težko in nevarno delo, ali vajeni smo že vsega, o kakem strahu ali trepetu pa ni niti govora. Zaradi tega se nič ne bojte zame, kar je Bog komu namenil, mu ne uide. Takoj naslednjega dne, če bo le mogoče, Vam bom sporočil, hako nam kaj gre, in kako se nam godi. Naši so prodrli naprej za 4 kilometre Denar sem prejel včeraj, ko je bil napovedan odhod. Danes smo pili zlato vinsko kapljico, jako dobro vino je to, a drago kakor pri nas v miru, Tako smo se spet deloma porazvedrili. Kadar je Stai božjega v žepu, je že še. Dozdaj še nisem bil suh. Vse, kar je mogoče tu kupiti, si človek lahko omisli.
Hvala stricu za poslaVte reči in ga prav iskreno pozdravljam 'kakor tudi vse naše drage. Ohranite me v prijetnem spominu, ako me zadene neizprosna usoda.
Hvala tudi Vam, zlata moja mati, za vse dobro, ki sem je prejel od Vas. Naposled Vas prisrčno pozdravlja in poljublja Vaš
Karel.
Železna fti« prisiem pretiosija.
Iz poročil nekega nadporočnika ob Soški fronti povzemamo sledeče zanimive in žive opise bojev pri Plaveh in v Goriški okolici:
Kakor znano, je nadvojvoda-prestolo« naslednik brigado, ki je stala pod poveljstvom generalnega majorja ... pri Plaveh, za njeno hrabrost počastil z imenom »železna brigada«. Vsak še s tako premočjo poizkušeni naval Italijanov se z nepremagljivo vztrajnostjo odbije. Pri Plaveh so naši tako neustrašeno gledali smrti v oči, da je bil ves 4. bataljon odlikovan, da sme nositi gotove znake na desni strani čepic. Mnogo se govori o povodu za lo odlikovanje, čegar vidna znamenja nosijo častniki in vojaki z enakim ponosom. Pravi vzrok bomo izvedeli šele pozneje; za sedaj se moramo zadovoljiti s tem, da je to priznanje izredne hrabrosti, ki so se ž njo aotične čete v sedanji vojni že opetovano izkazale. Tako na primer se je nadporoč-nik Fran Winkelmayer, poveljnik 13. stotnije, dne 11, julija s svojimi možmi prostovoljno javil za naskok na neko močno utrjeno, važno višino. S sijajno bavuro so postojanko iztrgali rokam Italijanov, ko je pa bila zmaga ravnokar odločena, je zadela Winkelmayerja junaška smrt in ob niem je padel tudi rezervni poročnik dr.
Pollak, kustos našega vseučiliškega kabi- ' neta v Rimu. Skupen grob ob kapeli pri Plaveh hrani ostanke teh zaslužnih častnikov. Pri tem uspešnem naskoku so ujeli mnogo Italijanov. Ti so pripovedovali, da so sc njihovi častniki izražali: »Z nekoliko takih stotnij, kakor so te z modrim križem, bi zavzelo celi svet.«
Kar se pri Gorici dela in dosega, tega ne more popisati beseda. Dan za dnevom najljutejši artiljerijški ogenj in vroči napadi pehote, ki so tudi ponoči »na dnevnem redu.« Čeprav so pa poslali Italijani več kot 5 zborov v naskok na Gorico, še niso imeli doslej niti najmanjšega uspeha. Pač pa visi ob žičnih ograjah pred Pod-goro na tisoče njihovih mrtvih vojakov. Nedavno temu so Italijani poslali parla-nienterja ter zaprosili odmor v^boju, da bi mogli svoje mrtvece pokopati. Z naše strani se jc stavil pogoj, da ima avstroogrska patrola ob uri, ko nastopi premirje, priti v italijanske postojanke po tri častnike-talce. Ta pogoj so sprejeli. Ko je pa naša patrola ob določenem času zapustila svoj zaklon, so pričeli Italijani nanjo streljati. Odslej se take zaprosbe kratkomalo od-1 klanjajo.
Nekega dne se je pojavi! pri nas italijanski konjiški častnik, 'ki ga jc spremljalo več trobentačev in bobnarjev, kot posredovalec, da naj izpustimo neko pa-trolc za prenos ranjencev, ki smo jo bili zajeli. Ker ni imel pri sebi pooblastila, smo ga kot poizvedovalca« poslali na grad v Ljubljani. Pribežnikov ie skoro dan na dan in se dajo radi ujeti. Nadporočnik pl. G, jc hotel nekoč nekega pribežnika preskusiti, pa mu je rekel: »Jesti vatn damo in cigarei, potem pa vas spravimo zopet nazaj čez mejo.« Mož je zadnjemu ukrepu glasno ugovarjal s pristno nemškim: »Nein!«
Italijani z našimi ujetniki ne ravnajo lepo. To je ootrdi' neki naš vojak, ki je ušel iz ujetništva. Pravil je, da so mu takoj vzeli denar ter zahtevali, naj pove, kako močne so naše sile ob Goriškem prednostni, ali so že čete iz Galicije tam itd. Vrli Dunaičan je na vsa ta vprašanja odgovarjal: »Ne vem!« Potem se mu je pa posrečilo, da je čuiečnost italijanske straže prekanil in ušel.
Pred napadi Italijani svoje vojake napoje. Dokaz za to je obilica italijanskih ujetnikov, ki smo jih dobili pooolnoma pijane. Vsak laški infanterist ima v svoji opremi tudi posodico za alkohol, 'ki bi naj poživljal žile in mu vžiga! navdušenost.
Neverjetno je, kar store naši letalci. Njih delo se prične že zarana. Mnogokrat napravijo izlete v skupinah, ki laške vojake do smrti prestrašijo. Stotnik B. je nedavno Dri svojem poletu z bombami uničil italijanski pripet balon, v katerem je sede' artiljerijški. opazovalec. Važen uspeh!
Dne 17. julija je sovražna granata podpolkovnika artilerijskega štaba Rihar-da Kornerja pl. Siegringen tako težko poškodovala, da jc dan po tem umrl. O njem se je poveljnik izrazil doslovno, kakor sledi »Njegovo delovanje ob Soški fronti je stvar zgodovine naše velike vojne in zlasti našega topništva. Bil je pravi vojak, sijajen zgled izpolnjevanja dolžnosti in žrtvovanja samega sebe. Bil je eden najboljših med nami.«
Iz živahnih opisov nadporočnika ob Soški fronti črpamo zavest in prepričanje, da so naše postojanke pri Gorici poverjene najboljšim rokam ter da jih nc more nihče vzeti, dokler jih brani taka junaška armada. Neki častnik generalnega štaba je pisal 28. julija »Na fronti vse kakor samo jeklo; brigada Boog ima velike uspehe.« Neki štabni častnik pa sporoča 26. julija: »Uspehi bo Goriškem predmostju sijajnejši kakor kdaj doslej. Na višavi pred Podgoro leži zopet nad 1000 italijanskih mrtvecev. Kolikorkrat napadejo, vselej jim vzamemo prostora. Kmalu ne bodo mogli Gorice več obstreljevati.« Uradna brzojavka na naznanja: 100.000 mož skupne izgube Italijanov pred železno fronto«.

Sloveli 1IIOIISEIL
Italijan ne bo na Maborjetu koruze sadil. — Naši potomci bodo slavili naše junaške čine. — Čim hujša je bitka, tem večja je slovenska korajža. »Lepa naša domovina« na bojišču. — Prej se ne vrnemo, dokler Laha popolnoma ne stremo. — Pogumni Janezi. — Pozdravi slovenskih topničarjev.
Topničar Julijan Nussdorfer nam pošilja le-le navdušene vrstice dne 30. julija: Pri Naborjetu na Koroškem trdnjava mi stoji, z njo si izdajalski Lah noč in dan srce hladi. To ga pa najbolj jezi, da še vedno salve iz nje dobi. Kajti mislil si je že, da gotovo razbil jo je. Saj ga je stala žc več tisoč strelov. In res okoli nje je že veliko z granatami prekopal, pa vendar za njivo še vedno ni. In nikdar nc bo Italijan po njej koruze sadil, da bi s polento svoje vojake redil.
Za hribi visokimi velike topove ima, t niimi v,; r.rl streljal na vse strani sveta, Str«	udi na Žabnico vas, pa do-
segel je ni, to je dobro za nas, Za Laha lisjaka prekislo grozdje je še!
Zjutraj krog devetih prve strele odda, potem to igro brez prestanka do enajstih igra, Od enajste do ene se s polento peča, od ene do pete zopet z ognjem divja. Potem ima kratek počitek, ob enajstih ponoči pa je nov začetek. Takrat je pa zabavno zares, ko v jasni noči se bliska sem čez. Dva meseca je že, odkar opasal si je vojni meč, pa še vedno na enem mestu stoji, naprej se marširati boji.
Res, ta vojni čas je že povzročil mnogo sivih las. Ko gospodar na bojnem polju se vojskuje, dom bridko za njim zdi-huje. Žena, otroci, oče in mati — vse se žalostno po svetu klati. A nič ne obupaj, pogum, junak! Še pet na bajonet italijanskih srak! Leto se že odmikuje, kar se Avstrija vojskuje. Pa če še dve leti ali tri — Laha se Avstrija ne boji!
Četovodja Kalist Ketiš, doma od Sv. Trojice v Slov. goricah, piše dne 27. julija z južnega bojišča: Sedaj šele so se začeli boji v pravem pomenu. Sovražna artiljerija je municijo kar razsipovala, pokalo jc grozno, vendar brezuspešno. Cela dva meseca je sovražnik obstreljeval naše postojanke, ko je komaj prišel v cilj. In kakšne topove ima! Učinki so grozni. Strel pada za strelom. Vendar naše čete stojijo kakor skala, ne prežene jih sovražni ogenj, kakršnega ni bilo na kakem bojišču. Pri vsakem napadu ima sovražnik grozne izgube.
Težko je popisati boje zadnjih dni. Mrliči so nagromadeni pred žičnimi ograjami in smrad se širi daleč na okrog. Ko smo prišli s svojo strojno puško v strelni jarek, je moral en mož iti ven pred okope ter odstraniti mrliče, da smo imeli razgled proti sovražniku. Seveda ni bilo to nič kaj prijetno opravilo, ker so nekateri mrliči ležali že po šest do osem dni tamkaj. Gozd, v katerem so naši strelni jarki, ie grozno razmesarjen. Granate so silno delovale v tem gozdu. Drevesa so polomljena, tla razrušena, da ni mogoče naprej. Na drevesih visijo kosi nog in rok, črevesa in sploh ostanki teles. Niti misliti ni, da bi mogel vse to kdo odstraniti. V strelnem jarku je pol jarka vode in krvi s trupli pomešane ... Grozen smrad povsod, kamor stopiš ...
Jaz sem prideljen oddelku, ki ima skrbeti za menažo za naš oddelek. Vsak večer in celo noč smo s kuhinjo v strašnem ognju na odprtem prostoru sredi sovražnih granat. Enkrat je ena treščila komaj 15 do 20 korakov od mene. Ne vozniku z dvema konjema, ne meni se še dosedaj niti las ni skrivil, za kar hvala Mariji! Lahi ne morejo priti niti za ped naprej, kar jim gotovo kvari že itak razdražene živce. Vsi smo enega mnenja in prepričanja: Zmaga mora biti na naši strani, čeravno pademo vsi! Naši potomci bodo o nas govorili še čez stoletja: Bil je rod, kateri nam je ohranil zemljo, in sicer zemljo slovensko, milo našo domovino! Torej, dragi rojaki, kateri še mogoče pridete za nami: Pogum! Voskujmo se do zadnjega moža! Pokažimo, da smo vredni sinovi naših slovenskih pradedov.
Narednik Franc Polič od Sv. Urbana pri Ptuju je poslal sledeče izredno zanimivo pismo, v katerem v krepkih besedah opisuje boje na italijanskem bojišču: Dnevi so dolgi, leto pa je vendar kratko. Ni-kdo pa ne vpraša po koncu, pač pa, kedaj se bo zadnji Lah na glavo postavil. Čim hujša je bitka, tem večjo imamo korajžo. Bilo je nekega dne meseca julija. Naš bataljon dobi povelje: »Na pomoč na desno krilo!« Kri nam je zavrela in v par trenutkih smo bili pri naših trpečih bratih, ki so z nadčloveško silo branili naše strelne jarke. Pogled na naše ranjence nas je razjaril in bili smo kakor levi. V toči granat in šrapnelov lazimo po trebuhu in v molitvi »Marija, pomagaj!« Komaj čakamo povelja, da prodiramo naprej. Kmalu nato zadoni povelje »Naprej!« Jurišali smo! Z vriskom »hura« smo blii kakor blisk z več.kot tisoč zamazanimi Lahi skupaj. To vam je bil krik in zvijanje in tuljenje ter klanje. Od strani so jih naše strojne puške čisto zmešale in kakor je njih navada, so tudi tukaj z zajčjimi koraki odmarširali; seveda jih je veliko tam za vedno oddahnilo, ker so dobili zobati našega fižola. To je bilo veselje, kakršnega na nobeni gostiji ne morem doživeti! Takšno veselje in navdušenost je vladala radi te naše zmage med našimi starimi fanti, da si niti misliti ne morete. Neki težko ranjeni mi je rekel: »Dobro smo jim dali po grbi.« In žarele so mu oči veselja in zadovoljnosti. Za povrnitev smo dobili drugi dan polente kar z lonci vred, da smo lahko kar pobirali črepinje po tleh. In to gre vsak dan naprej. Nam jc to navadna reč in niti spati, nc morem, ako boj preneha. Fantje in možje slovenski. Žalosten vojak je kakor gnilo jabolko med zdravimi. Kdo ne gre z veseljem nad Laha?! Pokažite tudi Italijanom, kaj smo Slovenci in ko pride vrsta na vas, idite z veselim srcem v boj za našo domovino in milo Avstrijo. Tukaj ni nobenega strahu! Kdor zaupa v Boga, tisti ne poz"- L jaznil
Topničar Vatroslav Franjkovič, doma iz Domove pri Ptuju, piše z italijanskega bojišča: Ponosem sem in si štejem v čast, da se moram proti lahonskim figamožem bojevati. Živimo čisto odtrgani od sveta, v prav visokih hribih, ali kljub temu smo zmiraj dobre volje. Imamo tudi harmoniko, katera je pri nas zelo čislana. Mnogokrat se štajerski in kranjski Janezi podamo v naša zavetišča in ob spremljevanju harmonike damo kako narodno pesem in srd nad Italijani je še tokrat veliko večji. V hribih, kjer se nahajamo, menda nikdar ni zadoncla »Lepa naša domovina«, ali sedaj se sliši pogosto. Mi smo sklenili, da se prej ne vrnemo, dokler ne stremo Lahu njegove ohole in puhle glave. Vse za vero, jaij. domovino in cesarja! To je naše geslo.
Z južnega bojišča smo prejeli naslednje vojnopoštne dopise:
Iz skalnatih kritij pošiljamo cenjenim bralcem in bralkam »Slovenca« prisrčne pozdrave! Počutimo se prav dobro in občudujemo tek deroče Soče, po kateri plavajo trupla Italijanov kakor plavi. Žc v zgodnjem jutranjem hladu priveje duh polente in se razprši čez Janeze. A Janez, vajen močnega pritiska, stoji ravnodušno za skalo in se ne meni za sikanje v zraku; on samo čaka trenotka, da si zopet ohladi svojo jezo nad italijansko spako. Prigodilo sc je te dni, da je hotel Italijan vpasti v naša kritja'. Toda Janezova muha je vsakega preje prevrnila, predno je mogel po-tipati ostrino bodeče žice. Tako sc Italijanom godi na celi bojni črti. Živio Avstrija! — Skoporc, Hren, Novak.
Kmalu bo minulo leto dni, odkar smo se poslovili od ljubega domu in šli v boj za našo avstrijsko domovino. Kakor smo Ruse nakresali, tako bomo sedaj tudi izdajalske Italijane, da bodo pomnili, kdaj so iztegnili roke po slovenski zemlji. Tu na koroško-italijanski meji sc bije večinoma lc artiljerijški boj. Italijan razmetava municijo, a brez vsake škocle za nas. Zdravo! vsem čitateljem »Slovenca« kličemo slovenski topničarji: Franc Vide, Anton Gr-gič, Valentin Omovšek, Franc Poclbevšek, Franc Rožnik, Matija Brulc, desetnik. Slovenski topničarji
pošiljamo z južnega bojišča vsem rojakom najlepše pozdrave! Alojzij Fabjan, Andrej Svetličič, Jožef Močnik, Jožef Turk, Anton Masten, Avgust Kante, Štefan Urdih, Ivan Žagar, Mihael Kramar, Štefan Štrukelj, Martin Kunst, Jože Žgank, Vincenc Žnider, Ignac Levšek, Albin Ju-van, Franc Petrič, Franc Turšič, Jožef 1 evstek, Ciril Jelene, Franc Slavec.
Pišem Vam iz hribov, na katerih je še sneg. Ob strojni puški čakamo na Laha in zelo nam je dolgčas, kajti že dva meseca čakamo, a Laha noče biti. Naj pridejo kadarkoli, toliko jih ne bo, da ne bi jih mi sDroti pokosili. Tu se vrše doslej samo artiljerijški boji; en sam naš top je uničil osem italijanskih topov. Seveda je ta top 30.5 cm možnar; kadar ta ustreli, se strese cel hrib. Laha bomo štrli kakor črva! Prisrčen pozdrav pošilja domovini, stari-šem, znancem in prijateljem Jožef Pelicon.
Pozdravljeni v rodnem kraju! Bodite mirni, tu stojimo kakor skala in se ne ganemo, četudi še tako divja sovražna vihra. Naša zemlja je bila in bo avstrijska, Ura! — Peter Strel, c. kr. voj. profos.
Ob cesti je zablestela v mesečini vas. Nizke hiše so se stisnile okoli cerkve, kakor iz bojazni pred sovražnikom. Raz oken so bili rdeči nageljni, se je vil rožmarin, Pes je zalajal na nekem dvorišču.
V gozdiču ob desni so vstali temni obrisi črnih pošasti. Topovi so bili. Jeklena žrela so počivala, morda za hip. Za ovinkom sc je premikala počasi dolga, črna kača trenskih voz, dobro maskiranih z zelenjem. Le počasi smo se pomikali naprej. Med prvimi vozovi nekje jc zapel visok, melodijozen glas:
»Odkud ideš, Anice, Anice . . .?« In mehki, otožni glasovi so odgovar« »Odkud ideš, Nikola, Nikola . . .?«
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Ob Soči, 4. avgusta.
Nemirno sta že hrzala dva krasna vranca in bila s kopiti ob trdo cesto, da se je zaiskrilo, ko sem stopil na voz. Moj sluga — nadporočnik mi ga je za to noč posodil — se mi je smehljal z zalitim obrazom, iz katerega je sijala zadovoljnost in brezskrbnost.
Topot konjskih kopit je zadonel v temno noč, da je votlo odmevalo od hiš po prazni, mrtvi cesti, Hladno je zavelo od gora. Iz divje zaraščenih vrtov, sredi katerih so kakor začarane sanjale vile v naročju črnih senc, je opojno zaduhtel jasmin. V divjih trtah, ki so valovile preko visokih zidov, je zašepetalo tiho in skrivnostno. Tam daleč v ozadju se je jasno odražal strmi rob Trnovskega gozda od mehkega temnoplavega neba. V Gorici je ležal medel odsev pouličnih svetilk nad strehami, iz njih so se dvigali ostro začrtani zvoniki cerkva.
Cesta se je razcepila. Zavili smo v temen drevored. Pod črnini baldahinom divjih kostanjev so bili razpeti šotori, iz katerih so medlele luči. Videl sem le sence, ki so se premikale po neprcmočljivem platnu. Pred nami so zaškripali težko obloženi municijski vozovi, ob katerih je stopala straža z nasajenim bajonetom.
Voz je veselo drdral naprej. Temno-zelene arkade so nas izpustile iz tesnega nočnega objema črnih dreves in nova pokrajina sc je razgrnila pred nami. Klasje e dremalo po njivah, postlanih med griči jb potoku se je srebrila visoka stena vitjih topolov. Nad Krasom sc je izvila iz mrzlih skalnatih kotlin ogromna krvava da z motnim sijem pu-
In mi smo se vili med to maso vozov, poltiho pojočih vojakov-Bošnjakov, v meglah cestnega prahu naprej, naprej. Ko-nečno smo prehiteli tren. Še mimo dolge kolone, ki je spremljala našo težko havbico in že smo bili na prostem. Za nami prah in škripanje koles, naša vranca sta pa zopet hitela mimo močvirnatih travnikov, mimo samotnih hiš in črnih, skoro nevidnih šotorov, kjer so počivale izmučene čete. Ob cesti pred nami jc zableščala luč. Iz teme je vstala visoka terasa, na njej miza, obložena z zemljevidi, sredi njih petrolejka, ki jc sijala na stroge, resne obraze častnikov. Štab. Po izhojeni stezi jc trdo stopala straža.
»Stoj! Kdo jc?«
Geslo.
»Naprej!«
Voznik, Mažar, jc pognal. Sluga,_ ki je že kimal, si je pomencal zaspane oči in povpraševal, kje da smo. Povedal sem mu. Hvalil je naše kraje, a z zvitim smehljajem dodal, da bi mu momentano bolj ugajala cigareta, če bi jo imel. Dam mu jo. Oživel je in začel v dunajskem narečju, praviti historije. Mažar pa je kramljal s ionjiči in sanjal o pusti.
Hipoma se je vspela v noč tam daleč zelenkasta raketa in počasi tonila za griče. In za njo druga, tretja. Topovi so za-grmeli zamolklo. Po kraškem robu se je plazil širok trak žarometa, lizal skalnato pobočje in njegov sij je ležal na njem kot trda pest.
Vranca sta hitela po nalahno vspenja-joči se cesti in veselo rezgetala. Zopet smo zaslišali peket konj in premikanje voz. Kmalu smo jih srečali. Na senu so ležali ranjeni junaki s Krasa. Oči so jim gorele v mrzličnem ognju, vzdih sc jim je izvil tupatam iz prs. Hlastno sjo segli po cigaretah, ki sem jih ponudil. Še par besed tem mučenikom in šli smo naprej.
Belkasta svetloba, ki je drgetala nad Gorico, sc nam je bližala. Sluga, ki mi je medtem pripovedoval o velikem Dunaju in Donavi, si je zastavil čako na glavo, zapel plašč in se mogočno razmahnil na sedežu. Straža za stražo so se vrstile, patrulja za patruljo in mu — salutirala! Šar-že v temi ni bilo spoznati in mislili so, da je častnik. Rejeni obraz pa se mu jc sladko smehljal, ko je milostno kimal z glavo na desno in levo.
Na Corsu smo. Bele vile so se skrivale v črnih parkih. Kakor votla očesa so zrla zaprta okna, kajti vse življenje za temi zidovi je izumrlo, grobna tišina je ležala vsepovsod, le v mestnem parku jc še šumela fontana in ogromni cvetovi magnolije so zasijali iz teme.
Zopet nas je objel teman predor divjih kostanjev v ulici proti soškemu mostu. Na desni čudovito lepi park grofa Coroninija, na levi nekdanja palača For-mentinijev, vse mrtvo, kakor da bi spa-valo stoletni sen. Pri soškem mostu nas je sprejela skupina razrušenih hiš in pod nami se je zalesketal srebrni pas Soče, čez katerega je švignil zdajpazdaj pritajen trak svetlobe.
Krenili smo na levo na desnem bregu Soče. Nad nami se je vspenjala Kalva-gora smrti, in luči so nam mežikale iz strelnih jarkov. Ob vznožju je spala zlek-njena porušena vas Podgora. Nagnjeni zidovi so vpili v noč iznad grobelj, ki ležijo po cesti in ob bregu. Dolgo, temno poslopje nam je režalo naproti, z majhnimi, prepreženimi okni. Skozi črno zi-dovje je sevalo polnočno nebo na pogorela skladišča. Vse porušeno, vse uničeno ...
Nad nami, kakih 100 metrov višje, že strelni jarki in v njih naši junaški Dalma-tinci, ki čujejo, čujejo.
Trak jutranje zore je že blestel naa gorami, ko sem se vrnil mimo Grojne domov.
e ztinjlli Dojiti m Goriškem.
Vojni poročevalec »N. F. P.*, piše dne 5. avgusta:
Generalštabni častnik je podal naslednji opis zadnjih bojev na Goriškem:
Petkrat so doslej Italijani zaman poizkušali, da bi se polastili goriških postojank. Dva italijanska zbora in razen tega čete mobilne milice, vse skupaj mnogo-kratna premoč, so s silo, ki je, kar se tiče trdovratnosti, daleč presegala vse prejšnje poizkuse, izvršile ponovne sunke na
celi fronti, posebno pa proti višinam pri Podgori, neposredno zapadno od Gorice, katerih bramba je bila izročena dalmatinskim domobrancem, ki so z žilavo vstraj-nostjo in junaško hrabrostjo odbili vsak sovražni napad.
Dne 17. julija, v prvih jutranjih urah, je poizkušal vodljiv italijanski balon bombardirati goriški železniški most, ki ga je sovražna artiljerija že velikokrat zaman izbrala za svoj cilj; vsi poizkusi zrakoplova so se izjalovili. Dopoldne se je začel italijanski artiljerijski ogenj iz vseh topov, ki je tudi naslednjega dne, 18. julija, od prvega jutranjega svita neprestano obsipal s težkim in srednjim kalibrom celo brambno fronto, posebno močno pa podgorsko višino ob desnem bregu Soče. Z neutrudno ljutostjo so grmeli italijanski topovi dan in noč brez prestanka do 22. julija; še le potem je jel ogenj počasi pojemati, ne da bi bil do danes popolnoma prenehal.
Vsak dan padajo granate in zažigalne bombe na naše postojanke, na mesto Gorico, ne da bi bil učinek v kakem razmerju s porabo municije ali s sovraštvom radi obstreljevanja kakega odprtega italijanskega mesta.
18. julija so pehotne posadke na Sa-botinu in posadke na višinah pri Oslavju severozapadno od Gorice in pri Podgori odbile vsaka po en majhen italijanski pehotni napad. Prihodnje dopoldne so bili odbiti sovražni napadi na višine pri Pevmi in Oslavini, popoldne pa še štirje nadaljnji napadi, o čemer je glavno mnoštvo napadalca naskakovalo podgorsko višino in posebno levo krilo te postojanke. Po izdatni pripravi z artiljerijskim mnoštvenim ognjem, s številnimi metalci min in strojnimi puškami se je italijanska pehota po trideseturnem naskakovanju v več medsebojnih črtah z izredno energijo domogla do ovir pred našimi postojankami, nakar je naša pehota s poražujočim ognjem iz bližine napadalce uničila.
Dočim je 20. julija pevmska višina neprestano obstreljevana s pehotnim ognjem, o čemer se je ponoči naprej prodr-lim italijanskim patrolam posrečilo, na enem mestu razstreliti žično oviro, katero škodo so branilci takoj zopet popravili, se je na Sabotinu že na vse zgodaj zjutraj zrušil energičen napad dveh do treh italijanskih bataljonov, ravno tako napad z ročnimi granatami pri Oslavini. Ob 9. uri dopoldne je sovražnik z močno pehoto ponovil napad na podgorsko višino, ki se je poldrugo uro kasneje izjalovil ob ovirah, nakar se je na višine zopet naperil učinkovit mnoštveni ogenj italijanske artiljerije, kateremu je popoldne sledil nov ljut italijanski pehotni napad z ločniškega severnega roba in iz zapadne smeri.
Topovi, mine in ogenj stro;nih pušk so prisilili decimirano posadko majhnega, naprej pomaknjenega kosa jarka, da ga je zapustila. Za njim je hitro pritisnil sovražnik in se zavaroval v naši postojanki s seboj prinešenimi vrečami peska. Nadaljnji napad skozi vrzeli razstreljenih ovir proti višini Podgora je potisnil hrabre branilce v drugo, zadaj ležečo črto jarkov; od tod so branilci izvedli protinapad in vrgli napadalca s krvavimi žrtvami iz komaj zasedenih delov jarka.
Udeležene so bile tri brigade nekega italijanskega zbora, ki so napadle na komaj dvanajststo korakov dolgi fronti, Ope-tovano je prišlo do boja s puškinimi kopiti in kamenjem. Borilo se je s pestmi in zobmi in strašne so bile izgube končno umak-nivšega se sovražnika.
Naslednje dopoldne je bil vrženi sovražnik v tem odseku miren, toda na Sabotinu sta bila do opoldne odbita dva sovražna pehotna napada. Že popoldne je sovražnik ponovil poizkus, da se polasti podgorske višine ter je trikrat napadel. Dveurni infanterijski napad se je končal s popolnim neuspehom, kajti Italijani so mogli dospeti le do žičnih ovir. Sedaj je sledil mogočen artiljerijski napad z naše strani, katerega so naši metalci min dobro podpirali; naša infanterija je prešla k protinapadu, pred katerim se je sovražnik umaknil, tako da je le najmanjši del glob-je ležečega odseka podgorske postojanke v njegovih rokah.
Med tem sta bila odbita dva nova na-
?>ada na višino pri Pevmi, v katerih so se talijani posluževali plinskih bomb,
22,	julija je bilo na tej progi fronte opaziti popuščanje artiljerije, samo proti Sabotinu se je izvršil slabotnejši napad, ki se je mogel z lahkoto odbiti. Zato je pa začel sovražnik posamezne mestne dele Gorice obmetavati z zažigalnimi bombami,
23,	julija je bil italijanski infanterijski napad na Podgoro že s samim našim artiljerijskim ognjem v kali zadušen in v naslednji noči so napravile naše vrle čete sijajno voden protinapad.
Sovražnik je bežal z velikimi izgubami; ujet je bil en častnik in sto mož in uplenjenih mnogo pušk, patron in drugega materiala.
Italijanske izgube ob tem infar.terij-skem napadu na naše postojanke na desnem bregu Soče se morajo ceniti na tri -
tisoč mrtvih, med njimi mnogo častnikov. Večkratno število ranjenih kot žrtev teh napadov, in učinka naše artiljerije je naravno, o čemer niso vštete italijanske izgube, ki so jih imele vsled našega artilerijskega ognja glasom ujetniških' izpovedb dalje zadaj ležeče čete.
25. julija so napravili bersaglieri zadnji poizkus, da bi se približali našim postojankam, a so jih naši podgorski branilci brez težave odbiti, in to kljub temu, da so Italijani dne 24. julija na dan obletnice Radeckega zmage pri Custozzi in 28. julija, na kraljev rojstni dan, gotovo posebno hrepeneli po kakem uspehu.
Vojaki on Bfljesirii pozdravljalo Brale ob Ml
Prejeli smo to-le vojnopoštno dopisnico:
28. julija 1915. Od tihega Dnjestra pošiljamo srčne pozdrave bratom ob Soči! Trdo držite, hrabri junaki, Lahona na uzdi in mu jih mažite po izdajalski butici, dokler ne pridemo k Vam tudi mi. Naš obračun z Mo-skalom se namreč bliža svojemu koncu. Z veseljem in navdušenjem beremo o Vaših junaštvih, kako varno nam čuvate dom ob južnih vratih; komaj čakamo, da se Vam pridružimo in pokažemo Italijanom, da Slovenci nikdar nočemo biti pod fra-mosonsko italijansko vlado, marveč da je naš dom edino le v veliki, mogočni Avstriji! Samo čez naša mrtva trupla pelje pot v našo domovino. Naprej, bratje! Vse za vero, dom cesarja, zmaga ali smrt! Bog z nami! — V imenu Slovencev pri 6. ška-dronu 5. dragonskega polka: Tomo Malle.
Primorski tepci oo Spodolem flvslrij-
Sollenau, 3. avgusta 1915, Namenil sem se poslati večji dopis izmed beguncev v St. Leonhardu, toda ravno ko je bil dokončan se je stvar precej izpre-menila in sem ga opustil,
V St, Leonhardu na Nižjem Avstrijskem se nahajajo namreč po večini le oni begunci, kateri so za delo nezmožni, to je prestari, otroci ali pa družine, katerih očetje se nahajajo pri vojakih, drugi pa smo se porazdelili po tovarnah, največ po predilnicah na Nižje Avstrijskem. Do sedaj vem za te-le kraje: Potenstein, Gunsels-dorf, Neunkirchen, Nadelburg in Sollenau. Oni begunci, ki so ostali v St. Leonhardu, pogrešajo namreč enega, ki bi jih vodil. Najboljši za to bi bil kak duhoven, ker je tudi »Slovenec« pisal, da je prideljen vsakemu vlaku.
Tam je mnogo otrok, ki nimajo drugega dela, kakor da se klatijo cele dneve okrog, ker tam ni ne šole, ne veronauka. Ker so po večini Podgorci, bi bil p ^ t primeren č. g. C. M. Vuga, ako ni kam drugam navezan, ter mu pošiljamo tem potom naš pozdrav.
X
X X
Podgorski begunci na Nižje Avstrijskem pozdravljamo našega g. župana A. Klančiča in celo družino, ter družino g. nadučitelja vodje Jos. Budal, dalje vse one Podgorce, za katere ne vemo, ter želimo, da se kmalu zopet zdravi snidemo v čeravno razrušeni, toda — avstrijski _
slovenski Podgori.
V imenu vseh J. Jerančič.
GaDrleia Oaiezia terana pol življenja.
Težko se človek loti umazanega opravila. Tako približno je tudi človeku, ki se loteva opisavati življenje moža, kakor je Gabriel d'Annunzio. Če to storimo, storimo zato, da svet vidi v polni luči modernega proroka onega naroda, ki je pred sodbo zgodovine storil nezaslišan čin izdajstva nad lastnim zaveznikom,
D'Annunzio se je rodil 1, 1864,, in sicer 12. marca. Poleg drugih nemoških lastnosti ima d'Annunzio tudi to, da v jesenskih dneh svojega življenja prikriva pravo leto svojega rojstva in trdi, da je 5 let mlajši. Sam o sebi namreč pravi, da je rojen leta 1869. Rojstni kraj mu je bii Pescara v Abruzzih. Njegov oče, mal posestnik, ki se je pisal Rapagnetta, je sina imenoval Gaetano. Mladi Kajetan Rapagnetta pa ni čislal očetovega imena. Rapagnetta se namreč po slovensko pravi Repica,
Po materi, ki ji je bilo ime Annunzia, si je pozneje prevzel ime Gabriele d'An-nunzio — Gabriel Oznanjenja, ki je sedaj tudi njegovo meščansko ime. Malokdaj je tako lepo ime nosil nevrednejši človek.
L. 1897. je d'Annunzio v rimskem parlamentu zastopal kraj Ortona. Imel je tedaj dolg, a silno konfuzen irredentistiški govor. Poslanci so se mu posmihali, in na koncu mu neki socialist zakliče: -Bravo Rapagnetta!« In ta vzklik je zagrenil d'An-nunziu poslansko karijero. Zapustil je zbornico in ni ga bilo več nazaj. Radi njegove brezmejne domišljavosti so mu dali številni nasprotniki in kritiki polno zbadljivih priimkov. »Gabrimede« (naduti nepridiprav),
»Gabriele Chiodo« (umazan dolg), »Imma-ginifico« (domišljavo veličastje), »Super-uomo« (nadčlovek) to so nekatere bodeče cvetke, ki jih je d'Annunzio moral nositi. Sam sebe pa je z vso resnobo in prav po vzoru svojega compatriota Nerona posebno rad nazivljal »Divo« (božanski), ker je mnenja, da je za Dantejem največji'pesnik. Sploh ima z Neronom velike podobnosti v značaju.
Kakor pa je nadut, tako je tudi neizrečeno strahopeten. Po njegovem slavnostnem govoru v Quarti so mu pacifisti (prijatelji miru) očitali, da hujsko na vojsko druge, sam pa je naslad željni panciafichi-sta (strahopetnež). Mož ni bi! za trenutek v zadregi. Ponudi se armadi za prostovoljca, se da imenovati za nadporočnika v vojnem tiskovnem stanu ter si nato takoj iz-posljuje tri mesece dopusta.
Pred leti je začel ljubavno razmerje z neko florentinsko damo. Njen mož ga je za to tako neusmiljeno nabil, da je božanski Gabriele več dni zdravil svoje grešne kosti doma v postelji. Njegovi prijatelji so mu svetovali, naj to kruto žalitev opere v vi-težkem dvoboju. A d'Annunzio jim odvrne, da »svojega dragocenega življenja« ne sme izpostavljati taki nevarnosti.
Nadutost, nestalnost d'Annunzijevega značaja se kaže tudi v političnem nasto panju njegovem. Menda ni stranke v Italiji, ki bi ji d'Annunzio že ne bil pripadal. D'Annunzio zna mojstrsko obračati plašč po vetru. Iz radikalnega republikanca je postal pohleven monarhist; iz divjegr. anarhista se je naredil krotak demokrat ter bo, če bodo vremena tako kazala, še navdušen konservativec. Pri menjanju političnih barv ga je vodil le en princip modrosti: postati popularen ter na ljudski priljubljenosti udobno uživati naslade življenja. Zato pa je dosledno ostal neugnan irredentar; kajti ta ideja je v Italiji vedno vlekla in od nje se t® d'Annunzio redil, kakor je od nje v Italiji živelo in živi toliko drugih zakotnih eksistenc. Tej ideji je torej ostal zvest radi samega sebe.
Verskega prepričanja d'Annunzio nima nobenega. Medtem ko v delu »Laudi« sramoti Krista kot »lesenega malika«, pa leta 1912. slavi »Jezuščka«. D'Annunzio ni žid; tudi framason ni. To pa zaradi tega ne, ker bi kot »nezaupljiv čvekač« to zvezo lahko kompromitiral. V mladih letih je iskal zvez z laškimi ložami, da bi potom njih prišel do večje veljave, A lože so se ga kmalu otresle. Letos pa so zopet stopile z njim v zvezo. Pri tem je d'Annunzio zaslužil 200.000 lir, in sicer za svoj govor, ki ga je govoril v Quarti. Pariška loža mu je denar poslala potom »Corriera della Sera«.
Literatura nobenega kulturnega naroda nima moralično bolj propalega pesnika, kot je d'Annunzio. Življenje in dela-polno najbolj rafinirane čutnosti.
Že v zgodnji mladosti je d' Annunzio zašel na ta pota. V pesmih in prozi slavi tako življenje. Poročil se je s plemenito Rimljanko, ki pa se je ravno radi njegove nemoralnosti ločila od njega. Celo v mi-s tiskih in elegičnih delih ti zeva nasproti spolna propalost; spolna čistost mu je neumnost, v oltarje pa dviga satirstvo, zako-nolomstvo itd. Nima čuta do ženske časti! Nesramen ie dovolj, da prevarano žensko in njene slabosti v spisih opisuje, in sicer na tak način, da lahko vsakdo s prstom
kaže za njo. Išče si le bogatih žrtev, da jih tudi denarno lahko izkorišča. Prav nič mu ni živeti od ženske, ki je neumna do-volj, da se mu zaupa. — V romanu •. Fur,-co« (Ogenj) je zmote take ženske tako očitno opisal, da je vsakdo vedel, da je to slavna igralka Eleonora Duše. Pri tem pa je imel še nesramne predrznosti dovolj, da ji je to deio posvetil z napisom: Ad Eleonore dalla bianca mano — Eleonori belih rok. Ta podlost je razjarila celo njegove prijatelje, ki s0 vedeli, koliko je Du-se zanj žrtvovala in da je edino ona s svojo umetniško interpretacijo d' Annunciju in njegovim delom pripomogla do slave.
Sarah Bernhard je ogorčena zavrnila nje, poslani eksemplar dela, »Figaro« imenuje d' Annunzijev čin nesramnost, »Li-bet te« pa blaznost. — Še grše je d' Annunzio napravil z rusko igralko Ido Rubin-stein v Parizu. Morali bi pisati pornogra-»)o, če bi hoteli označiti še to njegovo podlost.
Zunanjost, obleka in navade njegove popolnoma odgovarjajo nizki nravni stop-nji d' Annunzijeve duše. Obleko nosi nenavadno elegantno — z najfinejšimi čip-kami okrašeno žensko perilo. Ko so mu pred tremi leti upniki prodali vilo »La Cappoucina«, s0 našli v njej velik ženski budoir z najbolj rafiniranim komfortom. lu se je pogosto zabaval napravljen kot ženska, domišljujoč si, da je drugega spola. (Perverznost prve vrste!)
Kakor pripovedujejo ujeti laški ofi-cirji, se je d' Annunzio na Francoskem proti denarnemu plačilu večkrat homose-xua!no pregrešil.
S svojim razkošjem in razbrzdanostjo ]e napravil 3 milijone dolga. Radi dolgov je bežal iz Italije na Francosko. Nikdar mtt ni prišlo na misel, plačati svoje dolgove. On se drži mnenja, da ni njegova dolžnost plačevati dolgove. To naj store pač njegovi častilci!
Značaj d' Annunzijev, nesramnost in izkoriščanje drugih, ki je njegov moralni in politični princip, ta značaj sili na dan tudi v literarnem udejstvovanju. D' Annun^ zio popolnoma mirnodušno in brez vsakega sramu plagira Dostojevskega, Tolstoja, Tommasea, Maupassanta, Verlaina in druge, posebno francoske pisatelje. Opravičeno vzklika kritik Lucini: »Gotovo morajo francoski prijatelji biti ogorčeni nad italijanskimi prijatelji, ki si s tako niirnodušnostjo prilaščajo njihovo lastnino.« — Najbolj je kopiral d" Annunzio Ni-etzscheja ter ž njim mašil praznoto svojih misli. Čeravno ga ni niti popolnoma razumel, je hotel njegove teorije v Italiji popularizirati. V svoji »Galleria« ga opeva s patosom megalomanista: »Questi e mio pari — Nietzsche mi je enakovreden.« Najbolj nesramno plagiatstvo je d' Annunzio zagrešil z delom »La filia di Jorio — Jo-riova hči«. Neglede na to, da je celo dejanje silno podobno Bataillovi »Leprensi«, so nekatera mesta celo popolnoma proste prestavljena iz nje.
Ta označba podlega značaja, a obenem velikega protiavstrijskega hujskača kaže, koliko je vreden poljub, ki mu ga je dal kralj Viktor Emanuel, imenujoč d' Annuncija »Unico« (Edini) o priliki podelitve A n n uii z i a t i n e g a reda na kvi-rinalu. — D' Annunzio ter njegov kralj —■ to je na svetu res — Unicum!
S! B _ a>$&
i Jesi
Vsi italijanski napadi felpfe ogromnim
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. avgusta. Uradno se razglaša:
Vsak dan ponavljajoči se napadalni poizkusi in osamljeni sunki Italijanov se končajo vedno s popolnim neuspehom. Kjer uvede italijanska pehota napad, jo ali odpodi že ogenj naših tooo v ali pa je, če ga vzdrži, po naši hrabri pehoti vržena z velikimi izgubami. Tudi po sovražniku izvedena temeljita in najmočnejša priprava po artiljeriji ne more na takem izidu dogodkov ničesar izpremeniti.
Izjalovilo se je tako ponoči na 5, avgust in včeraj več napadov, eden, ki je bii izveden iz Zagraja, eden proti vrhu pri Podgori, kjer je pokrito napadalno polje z mrliči.
Ravno tako brezuspešni so bili sovražni sunki v odseku pri Plaveh in v ozemlju pri Krnu.
Pri. Tržiču je bil sestreljen privezani italijanski zrakoplov, iz katerega so opazovali streljanje artiljerije.
V Karnijskih planinah so naše čete v okolici pri Monte Paralba zasedle nekaj ugodnih postojank na vrhovih v italijanskem ozemlju.
Na tirolski bojni črti je bil odbit napad sovražnega bataljona na Col di Lana (Biickenstein). Neka naša patrulja je presenetljivo napadla v neki postranski itali-
janski dolini Orilerjevega ozemlja neko polstotnijo sovražnika in ji je zadala iz-datne izgube.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunai, 6. avgusta. Uradno se razglaša:
Nek naš podmorski čeln jc včeraj zjutraj torpediral in potopil italijanski podmorski čoln vrs»e »Nautilus« pri Pelagru-žu. Italijanski zrakoplov »Citta di Jesi« je bil opolnoči od 5. na 6, avgust pri poizkusu, da poleti čez pristanišče Puli, s šrapneli sestrejlen, preden je mogel kaj škode povzročiti. Skupno moštvo: trije pomorski častniki, en strofnik in dva moža, je ujeto. Zrekoplov so prepeljali v Pulj.
Poveljstvo mornarice.
X
w
X
Oba podmorska čolna tipa »Nautilus« — imenujeta se »Nautilus« in .>Nereida — sta bila spuščena v morje leta 1913, dolga sta po 40 m, široka 4.3 m. Čolna imata po dve cevi za spuščanje torpedov in 16 vo-slov hitrosti nad ter 9 pod vodo. Posadka šteje po 17 mož.
Zrakoplov »Citta di Jesi« ima ime po mestu Jesi, zahodno od Ancone. Naveden ni v nobenem izkazu, zato je bil gotovo iz-
delan še le v novejšem času in je brez-dvomno eden najboljših zrakoplovov laške vojne mornarice.
Poročilo laškega generalnega štaba.
Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega Stana poročajo: Laški generalni štab poroča z dne 3. avgusta: V dolinah Cadore je nadaljevala naša artiljerija svoje uspešno razdiralno delo sovražnih zatvcrilnih utrdb. V Karuzi je poizkušal sovražnik 1. t. m. protinapad proti Cima di Medelta, ki smo jo zavzeli 30. julija; odbit je bil z velikimi izgubami. Dne 2. avgusta je bil v varstvu megle podvzet presenetljiv napad na naše postojanke pri Skrnicu in na Monte Culstalta tudi odbit. Poroča se o novih podrobnostih naših uspehov 30, julija pri Forcella Cianalet, Sovražnik je pustil 100 mrličev na bojišču. Zaplenjenih jc bilo 200 pušk in veliko streliva in zopet ujetih 20 sovražnikov. V bodočih dveh dneh je nastopila sovražna artiljerija pri Nabor-jetu ob Forčeli in je uporabljala tudi krogle z dušljivim plinom. Naša artiljerija je pa prisilila sovražno, da je morala utihniti. Na! Kraški planoti je obnovil sovražnik ponoči 2. avgusta svoje ljute napade na naše desno 'krilo v odseku Griže — Brdo po prejšnjih akcijah proti levemu krilu. Vsi njegovi napori so se pa zlomili ob vztrajnem odporu naših čet. Včeraj je do-vedlo naše prodiranje proti središču bojne črte do znatnih uspehov. Na desnem krilu se je bil trd in ljut boj za razširjenje odseka na Grižnem Brdu, Včeraj smo ujeli 345 mož, med njimi 3 častnike,
Dunaj, 6. avgusta, (Kor, ur,) Iz vojnega poročevalskega stana: Italijanski generalni štab poroča dne 5. t. m.: Naše težke baterije so z zelo dobrim učinkom obstreljevale železniški kolodvor Borgo-Valsu-gana, kjer so se opazila živahna premikanja čet in trena. Dognano je, da je imel sovražnik pri svojem trdovratnem napadu na Monte Medotto v Karniji zelo težke izgube, Na kraški planoti je noč mirno potekla. Zjutraj je naša artiljerija z dobro merjenim ognjem obstreljevala pehotne množice pri Marcottinu in na cesti Rupa— Doberdob. Naše čete so zopet pričele prodirati. Levo krilo in središče je imelo male uspehe. Na levem krilu smo se pa omejili na to, da držimo prej zasedene postojanke, Sovražnik je brez uspeha poskušal, da bi na Griže-brdu pridobil na ozemlju in je bil z velikimi izgubami vržen nazaj.
Cadornove pravljice.
Ugledni vojni poročevalec stockholm-i&kega »Aftenblada«, Nils Lago Lennquist, se je potrudil, da je prerešetal nekaj mest v Cadornovih poročilih, ki so se mu zdela najbolj sumljiva, O uspehih svoje preiskave pravi: »Po listih je splošno krožila vest, da je laški artiljerijski ogenj popolnoma razdrl grad Devin, V družbi nekega avstrijskega generala, čegar gost sem bil, sem si dne 21. junija ogledal »porušeni« grad kneza Thurn-Taxisa. Poznala se je samo na obkraju ob strehi majhna sled gramate, ki jo jes bila iz zaliva pri Sesljanu sprožila neka laška torpedovka, »Matinu« so poročali, da so Avstrijci v Tržiču (Monfalcone) izpremenili stare plinarne za izdelovanje izstrelkov z zaduš-Ijivimi plini. Smem pa zagotoviti, da Avstrijci bomb, napolnjenih s plinom in smrdljivih granat, nikdar ne vporabljajo. Še bolj bajeslovno je Cadornovo poročilo o uspešnem obstreljevanju Divače, najvažnejšega železniškega križišča med Ljubljano in Trstom. Že glasom prvega uradnega obvestila se je Divači slaba godila: vso so bili baje obstreljevali in hudo raz-mrcvarili. Ogledal sem si malo po tem Divačo, pa nisem mogel opaziti sledov ponesrečenega obstreljevanja. Kmalu nato smo brali v drugem komunikeju, »da je ta strateški tako važna točka docela razrušena«. To da se je zgodilo ob drugem bombardiranju z zraka. Pod častno besedo pa lahko zagotovim, da ob novem obisku nisem videl v Divači nobene poškodbe, ki bi jo naj bilo obstreljevanje z zraka povzročilo. Podobno je glede laškega lažnjivega poročila o zavzetju »nepremagljive« gorske trdnjave Corade, ki so jo baje Italijani s hrabrostjo, ki ji ni primere, z naskokom vzeli in zasedli. Kakor piše »Matin«, je zavzetje Corade najsijajnejši čin dosedanje svetovne vojske. Nasproti temu pa zagotavljam, da je bila višina Corada ob pri-četku vojske gola, kakor je še danes, in da je ni branil nikdar niti en avstrijski vojak.«
Naše izborne postojanke. — Laški ujetniki na ljubljanskem Gradu.
Roda Roda piše v »N, F, Presse«:
Naše postojanke na doberdobski planoti se nahajajo ob gornjem robu, dočim imajo Italijani zasedeno vznožje pobočja. Tu se ponavljajo vedno iste slike, Italijani naskakujejo vsak dan strmino, a so vedno odbiti s strahovitimi izgubami. Mi bi zamogli te izredno močne postojanke morda zgraditi še močnejše, ako nas zavezniško razmerje z Italijo ravno v kritičnih pomladanskih dneh nc bi prisililo, da upoštevamo občutljivost nezvestega soset'	krat z očividnimi vojaški-
mi napravami v neposredni bližini meje nismo hoteli dražiti.
Tem, na podlagi naših vojnih izkušen) trasiranim linijam in vojni izkušenosti naših čet se je zahvaliti, da so naše izgube v očigled ogromni premoči italijanske artiljerije razmeroma vedno še majhne. Le tako zanesljive in hladnokrvne ljudi, kakor so ravno naši, je mogoče tekom sovražnega artiljerijskega obstreljevanja zadržati v kritjih in jih spustiti na Lahe šele takrat, ko prično z naskoki.
Naše odporne linije so mojstrsko delo moderne vojne tehnike in mi jih branimo še vedno uspešno proti veliki številni premoči, Cestno omrežje za fronto je postalo gosteje in je v zelo dobrem stanju. Že na strelni meji italijanskih topov delajo črno-vojniške formacije in pihajo parni valjarji, Tren napravlja izvrsten vtis; živina je dobro hranjena in živahna. Vsak, tudi najmanjši voz je na maršu maskiran kakor v taborišču z dračjem.
Na ljubljanskem gradu se nahaja začasno par sto italijanskih ujetnikov, da se jih odpošlje odtam 'kasneje v notranjost monarhije. Major pl. Kern je napravil iz grada v največji naglici bolnišnico za številne ranjence in bolnike med Italijani, Strežniki, so italijanski sanitetni vojaki, ki so v miru večji del duhovniki ali menihi. Moj prijatelj je našel enega domini-kanca in dva frančiškana med sanitetnimi vojaki. Ujetniki so precej pridni in ubogljivi; sedaj pripravljajo ravno 60,000 roč-nikov za lopate, ki smo jih uplenili Rusom v Novem Radomsku. Nasprotno pa so manj prijetni gosti oficirji; oni nikdar ne pogledajo našim oficirjem v oči in sploh ne marajo ničesar slišati o trozvezi ali držanju besede.
Strašna vročina ob soški fronti.
Budimpešta, 7. avgusta. »Az Est« poroča iz vojnega stana: Za časa prve in druge goi^ške bitke se ni Cadorna brez vzroka prdoževal na slabo vreme. V ne-vzdržljivi vročini se boj nadaljuje. Najbolj vroče je bilo od 27. maja do 2, junija, kajti takrat je kazal toplomer 44 stopinj vročine. Koncem julija 35 stopinj. Med krvavo in najtežjo bitko pri Podgori, 27. julija, je kazal toplomer 38 stopinj vročine. Žgoče solnce je strašno delovalo na mrliče, ki so ležali pred našimi ovirami. Cela okolica je še sedaj okužena vsled tega nevzdržnega smradu.
Laško topništvo in pehota.
Budimpešta, 7. avgust. Dopisnik »Az Esta« poroča iz vojnega stana: Na soški fronti sem vprašal naše častnike, naj mi povedo o vrednosti laške artiljerije. Rekli so: Laško topništvo je z ozirom na število v večini, vendar nam ne more ničesar, ker smo mi izurjeni v 11 mesečni vojni. Že po svojem prvem naskoku so imeli strašne izgube, dokler se niso prepričali, da vojna ni noben manever. Laško topništvo je zelo nevaren sovražnik. Strelja sicer dobro, njena opazovalna straža se ne premakne, dokler je ne preženemo. Laška poizvedovalna letalna služba je — zdi se — najboljša. Rezultat dvomesečnega boja ob Soči in izguba municije se mora pripisati samo našim hrabrim četam, ki so v dežju krogel vzdržale v svojih strelskih jarkih. Laški častniki so dobri vojaki, vendar preveč podvrženi lažnjivim romantičnim pripovedkam. Z golo sabljo drve naprej in deklamirajo med potjo cele govore, navdušujejo nazaj se umikajoč in sicer tako glasno, da slišimo celo mi njihove fraze in to pojasnjuje izredno velike izgube na častnikih. Velik del leži še danes pred našimi postojankami pokopan.
Laško vodstvo je različne vrste, vsi so pa fanatizirani. Nekatere njihove brigade so podvzele boj z našimi junaškimi četami. Vsa njihova prednost leži v številni premoči. Čete se dnevno menjajo. Tiste čete, ki so se udeležile napada, ne pridejo dolgo časa na vrsto. Ranjenci tožijo, molijo, kolnejo in ne morejo prenašati ran. Laške ženijske čete so dobre, in njihovi opravi se je obrnila velika pozornost. Kakor Rusi, tako so tudi Lahi dobri strelci v naprej potisnjenih postojankah.
Francozi o italijanski vojski.
Geni. Podpolkovnik Rousset razpravlja v listu »Petit Parisien« o Cadornovih operacijah. Beležiti se mora sicer trajno napredovanje, ki je vsled skrajno težavnega bojnega ozemlja zelo težavno. Kar sc mora še izvesti, je velikansko delo, da še več; izvesti se mora v primeroma kratkem času, ker v gorati pokrajini, kjer se bijejo zdaj še uvodni boji, zima zelo otežuje operacije, če jih sploh ne prekine in zato narekava Italijanom njih korist, da pridejo še predno napoči slabi letni čas, v ravnino (?). Iz teh razlogov bi se morali zavezniki vprašati, če ne kaže, da se več kakor samo platonično opogumljanje Italijani.
Avstrijski ujetniki v Siciliji.
Chiasso, 4. avgusta. Zadnje čase spravljajo avstrijske vojne ujetnike tudi v Sicilijo. 3000 so jih že pripeljali v Catanijo, Monreale in Milazzo. Palermski župan je nabil oklic na ljudstvo, naj dobro ravna z
ujetniki, da bodo mogli ob svoji vrnitvi reči, da so bili pri viteškem narodu.
Drobne vesti iz Italije.
Na fronti ob Soči je princ Louis Bona-parte. — Minister Barzilai potuje v Verono, da poskrbi za iredentiste, ki so v velikem številu tja pribežali in ki veljajo mo-ralično za zelo nemiren element.
Veleizdajništvo, skrito pod poštnimi znamkami.
Tirolec italijanske narodnosti Scverin Zanella, doma iz Cusiana na južnem Tirolskem, je bil te dni obsojen od vojaškega sodišča v Lincu zaradi veleizdajstva na 10 let težke ječe. Zanella je izročil na nekem poštnem uradu dopisnico, naslovljeno svojemu prijatelju, ki je avstrijski dezerter v Italiji. Na dopisnico je prilepil dve poštni znamki po pet vinarjev, a pod obe znamki je opisal v kratkih besedah gibanje avstrijskih čet na Tirolskem. Dopisnica je prišla slučajno v roke avstrijske vojaške oblasti in Zanella je prejel zasluženo kazen.
Kako je v Italiji?
Curih, Iz Florence je došel neki ameriški veletržec, ki je pripovedoval, da so V Italiji splošno jako pobiti, V Florenci je
že 6000 ranjencev. Sploh je povsod strašno veliko ranjencev.
Nova nota Italije Turčiji. Berlin. »B. Z. a. M,« poroča iz Lugana: » Stampa« poroča iz Rima: Italijanski poslanik v Carigradu je izročil novo noto svoje vlade Turčiji, ki se pritožuje, ker Turčija ne dovoljuje, da bi smeli italijanski podaniki potovati iz Turčije in o občevanju z veleposlanikom in s konzuli. »Gaz. del Popolo« izjavlja, da, če turška vlada zadovoljivo ne odgovori, zapusti veleposlanik Carigrad,
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Stockholma: Tu se trdi, da je izročila italijanska vlada turški novo noto, ki zelo ostro očita Turčiji, da se ne le ne drži v Lausanne sklenjene pogodbe, marveč da liujska domače rodove v Tripolisu prot' Italiji,	j
Italijanske skrbi radi Albanije, Chiasso, 4. avgusta. »Corriere della Sera« je zelo vznemirjena, ker hoče baje Avstrija podpirali Srbijo in Grško, da se razširita v Albaniji, Prav smešno jc kako list vkljub zesedenju Valone zanika italijansko grajalno poželjenje in svari Bal-kance pred avstrijskim apetitom. Pravi, da je postopanje Avstrije nesramno.
Ker so se zadnji čas širile vesti, da narodno romanje k Mariji Pomagaj na Brezje dne 16. in 17. avgusta ne bo dovoljeno, javljamo danes veselo vest, da je romanje dovoljeno in se bo vršilo po že navedenem vsporedu. Katoliški Slovenci bomo na ta način najlepše proslavili rojstni dan cesarjev ter združili molitev za vse, kar nam je milo in drago. Slovenci in Slovenke — četudi ni ugodnih prometnih zvez, vzdignimo se na to narodno romanje! Kako so naši predniki hodili v Kelinorajn in mi bi ne mogli dobiti potov na Brezje? Kjerkoli morete, dobite vozove, da se ž njimi pripeljete na Brezje, okrasite vozove s cesarskimi in deželnimi zastavami, iz bližnjih krajev pridite peš. Iz Ljubljane vozi gorenjski vlak ob 6. uri zjutraj in ob pol 7. uri zvečer. Posebnih vlakov ni mogoče dobiti. Vse one, ki bi želeli pridružiti se v Ljubljani gorenjskemu vlaku 16. t. m. ob pol 7. uri zvečer (Dolenjci bodo morali z južnega kolodvora iti hitro peš na državni kolodvor v Spodnjo Šiško), naj po svojih župnili uradnih zadnji čas do torka javijo število oseb iz dotične župnije na uredništvo »Slovenca". V Ljubljani naj se udeležniki prihodnji ponedeljek in torek dopoldne oglase v pisarni S. K. S. Z. v »Ljudskem Domu". Dne 16. t. m. naj bo na Brezjah res tabor katoliških Slovencev in Slovenk, združenih v molitvi za Avstrijo in slovensko domovino !
Vspored narodnega romanja dne 16. in 17.^svgusfa t.1.
Pobožnosti se otvorijo dne 16. avgusta zvečer okoli 9. ure s procesijo ob prepevanju gorečih prošnja do nebeške Kraljice.
Potem celo noč molitev pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom.
Ob polnoči slovesna služba božja.
Pričenši na vse zgodaj, 17. avgusta, sv. maše pri vseh oltarjih svetišča in splošno prejemanje svetega obhajila, ki se daruje v namene narodnega romanja.
Dopoldne ob 10. uri, 17. avgusta, pontifikalna sveta maša, ki jo daruje pre-vzvišeni gosp. vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič. Pred sveto mašo propoved. Govori kanonik msgr. dr. Evgen Lampe.
Takoj po končani sveti maši slovesna molitev celokupnega zbranega naroda do najsvetejšega Srca Jezusovega in preblažene Device Marije.
Konec: Cesarska pesem.
Pred ob-
oe in luangoroda. - Rosi obsireliu-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6, avgusta. Uradno se poroča:
Severozahodno od Ivangoroda so napredovali naši zavezniki.
Med Vislo in Bugom trajajo zasledovalni boji dalje,
V vzhodni Galiciji je položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. avgusta. Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Na Kurskem so se vršili v okolici pri Popelu (60 kilometrov severovzhodno od Ponevvieža) in pri Kuvvarsku in Kurklu, severovzhodno od Wilkonierca za nas uspešni boji jezdecev.
Južno od Lomže na bojni črti ob Na-revu so nemške armade kljub trdovratnemu odporu Rusov napredovale dalje.
Med izlivom Buga in Nasielska so predrle oblegovalne čete Nowo Georgi-evvska sovražno postojanko pri Blendsto-wu in udrle proti spodnjemu Narevu naprej.
Naše zračno brodovje je metalo bombe na kolodvor pri Bialistoku.
Kakor je bilo omenjeno v včerajšnjem dnevnem poročaj, so Rusi, ko so bili vrženi iz zunanje in iz notranje črte, ne da bi bilo mesto količkaj trpelo, Varšavo izpraznili in so se umaknili v Prago na desni breg Visle. Od tam obstreljujejo od včeraj
zjutra' J-,!---'ranji del mesta Varšave
močn	iim in z ognjem pehote.
Rusi, kot se zdi, bi osobito radi porušift stari grad poljskih kraljev. Našim četam se seveda v mestu take velikosti kakor je Varšava s takim razstresenim ognjem ne škoduje. Nc more se tako dobro verovati ruskemu zatrdilu, da se je mesto izpraz nilo, ker so mu hoteli prizanašati.
Južnovzhodno bojišče.
Naše čete, ki so prodrle čez VislOj so vzele nekaj sovražnih postojank. Armade generalfeldmaršala pl. Mackensena nadaljujejo zasledovalne boje. Severovzhodno od Novvo-AIeksandrije je bil vržen sovražnik iz svojih postojank po avstrijskih, pri Savinu (severno od Cholma) pa po nemških četah.
Najvišje vojno vcdslvo.
XXX
Avstrijske čete so zasedle Ivangorod, nemške pa vkorakale v Varšavo, glavno mesto Ruske Poljske; ta sta bili za nas veseli novici, kateri sta se v četrtek bliskoma razširili po vsem svetu. Po trimesečnem zmagovitem prodiranju so zavezniške čete venčale svoje sijajne uspehe s tem, da so vzele dve najvažnejši jugoza-hodnoruski trdnjavi. Sedaj se vrši boj za pridobitev vzhodnega brega tako pri Varšavi, kakor pri Ivangorodu. Nemško zasledovanje pri Novogeorgievsku bo kmalu zapečatilo tudi usodo te trdnjave. Armada generala Woyrscha se bojuje z močnimi ruskimi zadnjimi četami ob železnici, ki vozi iz Ivangoroda v Varšavo.
Za naslednji razvoj položaja bodo velike važnosti uspehi, za katere sc vrše boji
na krilih postojanke ob Visli (Varšava— Ivangorod).
Na severnem krilu Nemci počasi napredujejo, vendar se vrše boji še vedno zahodno od ceste, ki vodi od Lomže čez Ostrov in Wyszok do Seroka. Rusi so tu močno ojačili svojo defenzivno fronto.
Na vzhodnem krilu, to je na prostoru med Ivangorodom in Bugom se Rusi korak za korakom umikajo; naše čete jih zasledujejo. Na desnem krilu 11. armade (Mackensen) zelo uspešno deluje združena avstrijsko-nemška konjenica.
Na Kurskem stoje Nemci pred vrati Rige in krožijo okoli Kovna.
POROČILO RUSKEGA VELIKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Dunaj, 6. avgusta. (Kor. ur.) Izvojnega časnikarskega stana se poroča:
4. avgusta 1915.
V smeri proti Rigi so se naše čete timaknile onstran reke Ekaustio, vzhodno od Poniewicza, nazaj. Dne 1. in 2. avgusta so se bili boji. Zahodno od Kovna spopadi pogosteje. Ob Narevi ie napadal sovražnik pri izlivu reke Skve, kjer prehajajo strelski jarki iz ene roke v drugo. Na levem bregu Nareva je došlo večkrat do bojev z bajoneti. Na levem bregu Nareva, severovzhodno od Rožana, v odseku Dzebemi-ne—Bezezno, traja ljut boj dalje; sovražnik plača tu vsak korak, ki ga stori naprej, s strašnimi izgubami in z napori. Ob spodnjem Narevu in na levem bregu Visle je bil 2. avgusta ogenj iz pušk. Nemške čete, ki so po izredno ljutih bojih zvečer 1. avgusta prekoračile Vislo, so se polastile velikega gozda severno od Macievica in prodirajo na obsežen način med Vislo in Bugom naprej. Sovražnik je napadel pri trgu Kurov in severno od Ljublina, a je bil z velikimi izgubami vržen nazaj. Tudi na obeh straneh ceste Travniki—Vlodava, ob spodnjem teku reke Strinka, se je posrečilo sovražniku, da je nekoliko prodiral. Ob Bugu, Zlati Lipi in ob Dnjestru nobene izpremembe. Med Dnjestrom in Bugom smo odbili nek sovražni napad.
ZAKAJ JE PADLO MESTO VARŠAVA.
Berlin, 6. avgusta. Listi opozarjajo na Važnost padca mesta Varšave osobito kot središče trgovine, obrti in industrije, kot najvažnejše križališče zahodnoruskih železnic in kot prehod čez široko reko Vislo. Major Morath izvaja v »Berliner Tage-blaltu«: Kaj je prisililo Rusijo, da je zapustila svojo trdnjavo ob Visli? Ne pomanjkanje streliva, ne pomanjkanje vojakov, marveč razbita strategija velikega kneza in drugih vojskovodij in vsled mnogih porazov razdrapana pokorščina ruske armade, vsled katere se tudi razlagajo dosedanje izgube strašnega bojnega materiala.
POLJAKI O OSVOJITVI VARŠAVE.
Predsednik vrhovnega poljskega narodnega odbora, W. L, Javvorski je izjavil: Poljakom je danes posijala zarja v njih temno usodo. Prav nič ne dvomimo, da bo sedaj objavljen manifest poljskemu narodu. Naj bi vsi razumeli, kako velike politične posledice ima lahko ta manifest. Želeli bi, da v tem manifestu ne bi bilo diplomaitične boječnosti in hladnega; di-plomatičnega sloga, ampak, da bi se manifest prilagodil zanosnemu čuvstvovanju poljske duše ob rešitvi izpod ruskega jarma. Politiki naj se zavedajo, da je od tega manifesta odvisen odgovor 20-milijonskega naroda, odgovor ne v besedah, ampak v dejanjih. >W. Kuryer Polski« piše: Varšava, ti srce Poljske! Odprli so se grobovi v temnih trdnjavskih rovih in iz njih so vstale sence poljskih junakov, rešene verig svojega sovražnika. Izvršilo se je prvo dejanje: Izgnani so roparji, napuh je kaznovan. Začenja sc drugo dejanje: Vrnitev po-teptanih pravic. Varšava, zopet se obnavlja tvoja vera v vstajenje nekdanje pravične moči, nekdanje slave in svobode poljskega naroda. Z mučeniško krvjo oblita Varšava, z zvezdo svobode na ponosnem čpIu, kliče: Tako mine vsaka na 'krivično-sti osnovana sila, tako ginejo tlačitelji Poljske,
Poljska je že zedinjena pod žezlom centralnih velesil. V nju rokah je usoda
Poljske. Od obeh centralnih velesil pričakujemo odrešilne besede.
OSVOJITELJ VARŠAVE ODLIKOVAN.
Monakovo, 6. avgusta. Ko je 1. 1794. osvojil Suvarov Varšavo, je hitro odposlal carici Katarini sela s sledečim kratkim poročilom: »Hura! Varšava! Suvarov«, na 'kar je carica ravno tako kratko odgovorila: »Bravo- Vojni maršal! Katarina.« Svojemu bratu kralju je podobno brzojavil princ Leopold Bavarski, poveljnik bavarskih čet, ki so vkorakale prve v Varšavo: »Hura! Varšava! Leopold.« Bavarski kralj je odgovoril: P»remagovalcu Varšave veliki križ Maks Jožefovega reda, Ljudevit.«
Monakovo. Cesar Viljem je podelil premagalcu Varšave princu Leopoldu Bavarskemu red Pour le merite.
RUSI ZAPUSTILI V IVANGORODU VELIKE MNOŽINE MOKE.
Kolin, 6. avgusta. »Koln, Ztg.« poroča iz vojnega časnikarskega stana: V Ivango-rodu so zapustili Rusi velike množine moke. Radom je popolnoma nepoškodovan. Tvornice so pričele takoj po odhodu zaveznikov zopet delati. Po požarih ja pa jako trpela Novo Aleksandrija,
RUSI NAMERAVAJO TUDI NOVO-GE-ORGIEVSK PREPUSTITI.
Stockhlom, 6. avgusta. »Rječ« poroča: Ukazalo se je, naj se izprazni trdnjava Novo-Georgievsk, Prebivalstvo naj ne pričakuje za Novo Georgievsk novih bojev, ker so iz trdnjave že odpeljali težke topove,
10 NEMŠKIH DIVIZIJ OB NAREVU.
London, 4. avgusta. Vojaški sotrud-nik lista »Times« poroča, da se bori južno od Nareva 10 nemških divizij.
KOVNO PRED OBKOLITVIJO.
Berlin, 6, avgusta. »Nationalztg.« poroča z ruske meje: Nemci so se približali utrdbam Kovna. V Kovnu vsako uro pričakujejo težkih topov. Računati je treba s popolno obkolitvijo njemenske trdnjave, 'ker ne prodirajo samo od jugozahoda znatne nemške sile, ampak tudi od severozahoda in severovzhoda. Prebivalstvo je Kovno po večini že zapustilo.
NEMCI 20 KILOMETROV PRED RIGO.
Hamburg. »Fremdenblatt« poroča 6. t. m.: Nemci stoje le še 20 km pred Rigo. Nemška armada prodira na celi črti proti Rigi-Dvinsku—Vilni.
ODLOČILNA BITKA MED NJEMENOM IN DVINO.
Rotterdam, 6. avgusta. »Morningpost« poroča iz Petrograda, da rusko vojno vodstvo usoda ruskega središča zelo skrbi. Sklenili so, da izpremene postoianko in da zberejo južne čete na severu. Več znakov kaže, da pričakujejo Rusi odločilne bitke med Njemenom in Dvino.
POLOM RUSKE BOJNE ČRTE.
Bern, 6. avgusta. (K. u.) »Bund« izvaja glede na položaj na bojišču. Ruska bojna črta se je zlomila pod pritiskom od vseh strani. Stegemann opisuje temeljito uspešno prodiranje zveznih osrednjih držav in obupen položaj ruske armade.
FRANCOSKA BOJAZEN, DA BI BILI RUSI ODREZANI.
Rotterdam, 6. avgusta. Pariške poučene kroge zelo skrbe dogodki na Poljskem. Poročalo se je baje, da je ruska umikalna črta proti Brest—Litovsku ogrožena. Mackensen se je baje trdnjavi že bolj približal, kakor iz Varšave dohajajoče ruske čete. Boje se, da bodo ob svojem umikanju Rusi popolnoma odrezani.
FRANCOZI IN ANGLEŽI SE BOJE ZA RUSKO ARMADO.
Pariz. (Kor. urad.) Francoski vojaški kritiki razpravljajo, če se morejo Rusi umakniti brez nevarnosti. Skrbi jih usoda tistih ruskih sil, ki še stoje v prostoru pri Varšavi, dasi je prodrla črta ob Narevi in je sovražnik osvojil železniško črto Ljub-lin—Holm. Nemci so uresničili svoj načrt in groze krilu ruske armade. Ne ve se, kaj da je ukrenil veliki knez Nikolaj, da se izogne obkolilvi Ne smemo se udajali nobenim iluzijam. Pola na Poljskem niso
taka, da bi sc izvedlo tako silovito umikanje, ne da bi se armada zmedla. Le s težavo bodo mogli Rusi rešiti vprašanje, da vzdrže stik med armadami.
Stockholm, (Kor. urad.) Petrograjski dopisnik lista »Daily Mail« sodi, da je za Ruse silovite važnosti izid bitke na bojni črti ob Narevi, a še večje važnosti je izid velikega borenja za Anglijo in za Francijo. »Morningpost« izvaja: Nemci so zbrali na vzhodnem bojišču strašno veliko bojno silo in gonijo s to silovito premočjo Ruse iz postojanke v postojanko pred seboj; Rusi ne izgubljajo samo postojank, marveč se nahaja ruska armada sama v veliki nevarnosti, List opozarja na izvajanja časopisa »Globe« glede na vprašanje streliva in opozarja, da stane Anglijo surovo blago 90 do 100 funtov šterlingov, Nemce pa le 20 funtov. List sodi, da zato primanjkuje Angležem streliva in da jc zato angleška armada nedelavna,
ODKRITA TAJNOST O ŠTEVILU RUSKIH VOJAKOV.
Rotterdam. »Courant« izjavlja: Danes ni nikaka skrivnost več, da so od začetka vojske postavili Rusi 6 do 7 milijonov vojakov na bojišče. Rusija razpolaga sicer še z enakim številom vojakov, a od njih jih more vporabiti le dva milijona. Mobilizacija je bila izvedena v 16 dneh. Na dvo-tirni železniški progi Moskva—Brest—Litovsk so vozili ponoči in podnevi neprestano vlaki, in sicer na obeh tirih v isti smeri.
XXX
SV. OČE KATOLIČANOM V VZHODNI PRUSIJI.
Dunaj. Sv. oče je pisal katoličanom v vzhodni Prusiji prisrčno pismo in je daroval žrtvam ruskega vpada velikansko vsoto.
Dnevne novice«,
-f Skrb za invalide. Današnja >Wie-ner Zeitung« priobčujc naslednje: Kakor znano, je vlada uvedla skrbstveno akcijo za domov vrnivše se bojevnike. Posebno se gre za to, da se ustvari priložnost, da se morejo oni invalidi, ki pripadajo obrtno-pridobitnim slojem, pa so vsled ranitve postali za svoj poklic manj sposobni ali pa za enkrat popolnoma nezmožni, zopet vrnejo v svoj dosedanji sorodni poklic. To delno nalogo imajo rešiti šole za invalide. Ministrstvo za javna dela je sedaj uredbe državnega obrtnega šolstva v največjem obsegu pritegnilo v službo tej svrhi. Poleg tega so avtonomni, od države subvencionirani obrlno-pospeševalni zavodi izjavili, da bodo po svojih močeh sodelovali pri tej nalogi. Na razpolago je tedaj obsežen enotni upravni aparat z okroglo 150 zavodi, ki utegne nuditi jamstvo za uspešno izpeljavo omenjene naloge. Nalogo, ki jo imajo prevzeti državni obrtni učni zavodi in obrtno-pospeševalni zavodi, ima v glavnem dvojno svrho. Po eni strani bo šlo za to, da se vojni invalidi, ki svojega obrtnega poklica ne morejo brez vsega drugega dalje izvrševali, v tem svojem poklicu z obstoječimi ali še izpopolnjenimi pomožnimi sredstvi dotičnih zavodov iznova iz-uče, oziroma svoje obrtne sposobnosti s primerno nadaljnjo izobrazbo dvignejo. Na drugi strani bo pa v slučajih popolne nesposobnosti za izvrševanje dosedanjega poklica, o katerih je upati, da ne bodo številni, nastala potreba, oziroma želja, da se dotičnik izuči v kakem drugem peklicu, ki naj bo pa po možnosti dosedanjemu kolikor mogoče soroden, Kjer praktično delo v delavnici ali z orodjem v roki na delavskem prostoru ni več mogoče ter so dane druge potrebne sposobnosti in uidarje-nost, se more poseči po izobrazbi za pisarniško delo, risanje itd. ter v to svrho prirediti primerno organizirane tečaje. Končno so mogoči tudi slučaji, kjer se more odrediti redno absolviranje višje organiziranih oddelkov obrtnih učnih zavodov. V svrho sodelovanja pri posvetu in izbiranju onih vojnih invalidov, za katere prihaja v poštev taka obrtna nadaljevalna izobrazba, je ministrstvo za javna dela v vsaki kronovini postavilo zaupnike, ki so člani deželne skrbstvene komisije za domov se vračajoče bojevnike in ki vodijo v teh komisijah referat o invalidno-šolskih zadevah. Ti zaupniki imajo nalog, da čim prej stopijo v stik s poveljniki bolnišnic. Naloge državnih invalidnih šol nikakor ni smatrati za odredbo, ki se ima omejiti le na vojno dobo, da se invalidom čim prej pomore do pridobitnega posla in se prepreči, da bi ne bili odvisni od javne dobrodelnosti, marveč treba tu računati z daleko višjimi splošno gospodarskimi cilji in vzeti v poštev tudi one razmere, ki bi utegnile v tem oziru nastati po vojni. Ta premislek in uničenje mnogih delavnih moči po vojni nas prepriča v nujni potrebi, da se že sedaj pa tudi še dolgo po vojni skrbi za šolski pouk tudi vojnih invalidov z namenom, da se obrti in industriji ohranijo oziroma' dado polnovredni kvalificirani delavci. Ministrstvo za javna dela smatra za svojo samo posebi umljivo dolžnost, da gre vojnim invalidom, ki streme v tem ali
onem obrtnem zavodu po nadaljnji izobrazbi, kolikor najbolj mogoče na roko. Z ozirom na dosedanje izkušnje z vojnimi invalidi, ki so bili že napoteni v zavode obrtnega šolstva, je opravičena nada, da bo uspeh te akcije popoln,
+ Sejo »Poljskega kola« je povodom padca Varšave sklical načelnik vitez Bi-linski v ponedeljek dne 9, t. m. na Dunaj.
-j- Za črnovojnike. Črnovojniki, ki so dne 16. avgusta vpoklicani, se opozarjajo, da se imajo pravočasno zglasiti v vojašnici, ker jc vsakršna zamuda kazniva. Kdor zamudi več kakor osem dni, jc kriv zločina in se kaznuje z ječo od šest mesecev do dveh let. Manjše zamude pa se kaznujejo z zaporom od enega do treh mesecev. Željam, da bi se pridelil h kakemu posebnemu krdelu, je mogoče le tedaj ugoditi, če se črnovojnik ločno in pravočasno predstavi oziroma zglasi.
—	80 letnico starosti slavi te dni gospod Janez Saje, posestnik ter šolski vodja v pok. v Št. Jerneju. Rodovom lepe šent-jernejske doline je bil on vzgojitelj; ljubi ga staro in mlado. Možu visoke rasti je duh še čil ter hoja pokončna. V deželi ima lepo število prijateljev. Zaslužnemu možu z njegovo rodbino častitamo tudi mi.
—	Duhovne vaje za vlč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani se vršijo ta mesec štirikrat; začetek 9,, 16., 23. in 30, avgusta zvečer ob 6. uri. Čč. gg., kateri se jih hočejo udeležiti, prosimo, naj blagovoljno prej naznanijo svojo udeležbo.
—	Nove krone. 15. avgusta bodo začeli izdajati nove krone, in sicer bodo kovane nekoliko drugače, Na zadnji strani bodo imele letnico 1914—15, ovenčano z lavorovim vencem. Dosedanje krone se bodo vzele iz prometa, in sicer jih bo mogoče rabiti najkasneje do 15. novembra. Po tem dnevu se bo izplačala samo vrednost srebra. S to odredbo upajo privabili na dan ogromno množino kron, ki seda> počivajo v škrinjah in nogavicah.
—	Poročila o pogrešanih družinah iz Goriške priobčimo v ponedeljek.
—	C. kr, slovenska državna gimnazija v Gorici, Na tem zavodu je bilo vpisanih v preteklem šolskem letu 477 učencev (med temi 14 privatislinj in 2 priva-tisia). Med šolskim letom jih je izstopilo 42. Odlično sposobnih je bilo koncem šolskega leta 70 učencev, sposobnih 242, v obče sposobnih 61. Vsi oni učenci pa, — teli je 62 — ki so bili pri sedanji klasifikaciji spoznani za nesposobne za vstop v naslednji višji razred, so ostali za sedaj brez klasifikacije in bodo v začetku prihodnjega šolskega leta pripuščeni k po-navljalnemu izpitu iz onih predmetov, v katerih bi dobili sedaj nezadostne rede. Izpričevala se dobijo v Ljubljani, Dunajska cesta 28, Goriška zveza. — Na zavodu je v preteklem šolskem letu poučevalo 17 profesorjev in 4 stranski učitelji. Pod orožje je bilo klicanih 10 članov učiteljskega zbora, od teh so bili 3 že odlikovani.
—	Važno za begunce županstva Vol-če, sedaj v Cerknem. Vabi se Vas, na vsakdo ccni vsled nastale vojne z Italijo doma ostavljene premičnine, t. j. pohištvo (mobilje), vsakršno orodje, perilo, obleka, živila, živino, kakor ludi pridelke letošnjega leta po tisti vrednosti, kakor se iste nahajajo na zemljišču, travniku ali njivi. Zanesljivo naj vsak občinar goriimenova-nega županstva Volče, sedaj v Cerknem, gotovo do 12. t. m. v skupnem znesku sporoči takole: vso mojo škodo cenim toliko tisoč, toliko sto in toliko kron. — Žu panstvo Volče v Cerknem. F. P., župan,
—	Bivši »Štajercev« urednik — ropar. Mariborska »Straža« priobčujc: V torek, dne 3. avgusta je bivši urednik ptujskega »Štajerca«, Anton Peitler, v Kamniški grabi blizu Sv. Križa nad Mariborom roparsko napadel posestnika in gostilničarja Petra Lavko iz Št. Janža pri Slovenjgradcu. Peitler je ponovno pisal Lavku, ki se je pečal z lesolržtvoni, češ, da ve pri Sv. Križu za večjo množino lubja, lzpočetka ni Lavko hotel Peitlerju niti odgovoriti na njegove ponudbe. Nato se je Peitler peljal na Lav-kov dom, kjer je Lavku tako dolgo prigovarjal, da ga je zvabil v Maribor, kamor sta došla v noči od ponedeljka na torek. Peitler je imel načrt za napad na Lavka žc gotovo izdelan, ker ni hotel iti v isto gostilno prenočit kot Lavko. Bal se je namreč, da se ne bi pozneje lahko dokazalo, da je bil z Lavkom skupaj. Drugo jutro sta Lavko in Peitler šla po Kamniški grabi proti Sv. Križu. Nekako opoldne, ko sta sc bližala Sv. Križu, je Peitler nekoliko zaostal za Lavkom in je na nič hudega slutečega moža od zadaj oddal strel v glavo. Lavko, ki je bil močno zadet v desno stran glave, je padel na tla, Peitler je priskoči!, da bi Lavku uropal denar, ki ga je imel okoli 2400 kron. Toda Lavko je imel šc toliko moči, da se je vzdignil in v obrambo zgrabil za kamen, Tega pa se je Peitler, ki je majhne, slabotne in švedraste postave, tako ustrašil, da jo je urnih korakov odkuril, Lavko, ki mu je krogla obtičala v glavi, jc bil po napadu tako zmeden, da je prišel v Kamnico, ne da bi bil tamošnji orožniški postaji naznanil celega dogodka. Šele po 6, uri zvečer, ko jc došel v Mari-
bor, je celo reč naznanil. Lavka so prepeljali v bolnišnico, kjer je bil še vedno tako zmeden, da se ni mogel spomniti storilčevega imena. Ko je povedal, da mu je povedal, da mu je napadalec pisal v Št. Janž, se je nek orožnik peljal na Lavkov dom, kjer se je iz pisem spoznalo, da se napadalec imenuje Anton Peitler. V sredo, dne 4. avgusta so pretek"': Peitlerjevo stanova lis v Getsdorfu pri Selnici ob Dravi, a o ličku ni bilo v.<: aha ne sluha. Peitl .i ',<: go-ovo '•!»' it, ti: e ga bo izsledilo r.asU-dovab, i i- je /,. pustil v stanovanj : vč t .prtih .-.U'-.m i v: e izginil. Orož-ništ' o napadale^ sk bno zasleduje in išče. Anton Ptitkr je roje a v 5t. Lovrencu nad Ma "V,j ur,-i. Studiva' v.V.j let na gimnaziji, p*, je	obtiči ker se je zgodaj izp. idil. Zapr&vil je lonal« svojo dedščino ter s- klatil ■ . !i, živec od beračenja in pis i.rjr:iiu. PaiJer j« !>;l i3 dvakrat ured-nil j-tujjvctjii'
Nov	torp« -'ei čoln. Ameriš-
ki:	, ir. Vishingtona: Kon-
tr • Jftjjiral je dobil patent za zračni tor-p< • , k' i -. «' •/ >•. napasti ladje v wmt!.- ii- pristaniščih. Namerava na-pr -.■.<]:■ ■■. •:.-! z: j k ,piov z White-Heat tf r- •-. \,	&•■ I:, lahko izstrelilo v
(?,.,. . a -v;.:.1,
Ml
i 1
■L
N i i k o u - < d n p poročil o.
-.■i:..	Wolffov urad poro-
b?. it . i it .i	i stana:
F»oji na Lingekop!« in zahodno od tam
trajajo.
Po : « w »Mb obrambnih topov so
bila prisiljen« štiri sovražna letala, da so se morala sp iti uu -'la. Eno med njimi je bilo sestreljeno.
N« obtefi« f. .dlo neko irancosko
..-•..-vodne L»> .«-.	jo posadko v naše
roke.
IjHHMe novice.
: ? ebrao po:.-ko praznujeta jutri v ■cioljo r..-; ' " i bčespoštovana g. Ivan • • ;k, f K • c • noko in njegova soproga Ivan.:.	najiskrenejše častitke. '. -■j ohrani či'- in drave še do demantne poroke!
i j Prodap «5e«a na prosti stojnici.
'.t; !n.. ; .ovw ci;,. je pričela danes na Vodni« -\ -- ii tigu - i prosti stojnici prodaji mes<	. ' e, ki se je ponesrečila • jc -.sivid • morala zaklati. Meso, iti je 7.6' ■.vnišl;-- ogledano, je sicer po imenu r.uibejše 1 -kovosti, toda povsem '.-.ilno in ..eno -nes je bilo meso take v s i 1 i zaklane krftve v najkrajšem času raz-0 cnano. Kiiog'-.im je veljal 1 krono 60 vinarjp-.-. Nj in način je omogočeno tudi revnejšim slojem. kupiti si košček mesa.
lj Limone so tu! V mestnih vojnih prodajalnah sc od danes dalje prodajajo tudi limone. Komad velja 24 vinarjev. Kasneje pride na vrsto mnogo lepše in tudi nekoliko dražje blago.
lj Krojaško delo za vojake, ki so ga izvršili krojači in šivilje iz Ljubljane in okolice (samo bluze in hlače) in ga oddaii pred 25. majem t. 1. zavodu za pospeševanje obrti, izplačuje sedaj zavod vsaki pon-dcljek od 4. do 5. ure popoldne.
lj Dva seržanta sanitetnega kordona, ganljiva, ljudska drama v 5. dejanjih se predstavlja danes v soboto, jutri v nedeljo in ponedeljek v »Kino Central« v deželnem gledališču. Ta drama, ki je kakor Schillerjeva pesnitev: »Poroštvo« navduševala cele rodove in ohranila še danes oo preteku enega stoletja, odkar je pesnitev nastala, vso svojo silno moč, je bila lprizorjena z najmodernejšimi sredstvi ki-lematografične umetnosti. Dramo so igrali lajboljši igralci-umetniki in njeni uprizori je služila vsa spretnost današnje film-kc umetnosti. — Avstrijsko tedensko ojno poročilo vsebuje velezanimivc slike z nekega ujetniškega taborišča v Avstriji. Ie samo ti dve točki bodeta obiskovalce Kina Central« popolnoma zadovoljili in lobro zabavali. — Začetek predstav in 'stopnma ostaneta neizpremenjena.
li IV. c. kr. razredna loterija. Ž r e -) a n j c 3. razreda s c vrši že 10. n 12. avgust t. 1. Srečke za ta azredsona prodaj pri Ljub-janski Kreditni banki, v Ljub-jani, kot poslovnici c. kr. avstr. razredne oterije in njenih podružnicah v - e 1 j u , Celovcu in Splitu. P. T. eflektanlc opozarjamo na tozadevni da-lašnji inserat.
Z JUDO.
BELGRAJSKI KOLODVOR ZGOREL.
Budimpešta, 6. avgusta. »Az Est« po-oča: Dne 23. julija so naši letalci napadli 3e!grad. Vržene bombe so zažgale bel-{rajski kolodvor, ki je popolnoma zgorel, »rbski topovi so streljali na naše letalcc. -alibog sla bila dva naša letalca nadpo-očnika Losonczy in Tarabochia, pri zračim boju ranjena, vendar sta se mogla P.ustiti na ogrskem ozemlju.
SRBI PRITISKAJO.
Ženeva, 5. avgusta. Pariški »Eclair« poroča iz Rima, da je srbska vlada mnenja, da je v tem trenutku njena intervencija največjega pomena in zato hoče sedaj doseči pri zaveznikih stroge garancijc za bodočnost.
POLOŽAJ NAŠIH VOJNIH UJETNIKOV NA SRBSKEM — PO POROČILU SRBSKE VLADE.
Srbski tiskovni urad v Nišu razglaša 4. avgusta z ozirom na tendenčne vesti tu jih listov o usodi avstrijskih vojnih ujetni kov, da noče govoriti o napačnih obdol-žitvah, toda vsi zastopniki zunanjih držav in listov se lahko prepričajo, da stanujejo vsi ujeti v bližini mesta v vojašnici, katera je bila nalašč v ta namen zgrajena za 200.000 frankov. Po trije častniki imajo enega sluga in posebno nemško, češko in hrvatsko kuhinjo, katero sami vodijo. V skupinah po 100 delajo celodnevne izlete, Na razpolago imajo atelje lepih umetnosti, igrišča, klube, orkestre, pevska društva in celo cenzuro pisem opravljajo Avstrijci sami.
DROBNE VESTI IZ SRBIJE.
»Zeit« poroča iz Niša: Knez Trubec koj se je vrnil v Niš, kjer ostane kot poslanik. Isa Boljetinac je prisegel Srbom »več no zvestobo« in je šel upravljat svoje po sestvo na Kosovem polju. Srbija je na več krajih zgradila barake za morebitne slu čaje kolere. Prišla je nova angleška zdravstvena komisija. Letina kaže prav dobro. Tu in tam škodi žetvi strašna vročina. V Nišu stane kg belega kruha 65 centimov, črnega pa 55 centimov.
GRŠKA POMOČ SRBIJI.
»Tagliche Rundschau« poroča iz Ko-danja 6. avgusta: Po londonskih vesteh zahteva grško časopisje soglasno, da naj Grška v slučaju bolgarskega napada na Srbijo, dokaže, da srbsko-grška pogodba ni cunjast papir. Grška smatra za svojo častno zadevo, da pride Srbiji na pomoč.
Mm poročila.
NAJNOVEJŠE IZ ITALIJE.
Chiasso, 6. avgusta. (Kor. ur.) V ponedeljek se snidejo v Rimu župani 18 velikih mest, da se posvetujejo, kako odpo-moči rastoči draginji. Najvažnejša živila: kruh, meso, sladkor itd. so se podražila že doslej za 50%. Razen tega se radi trtne uši obeta zelo slaba vinska letina.
Chiasso, 6. avgusta. (Kor. ur.) Kljub vsemu pisanju listov je padec Ivangoroda in Varšave napravil v Italiji najgloblji vtis. »Corriere della Sera« se trudi dokazati, da osrednji državi s tem nista ničesar pridobili, marveč da ju bo v ruski notranjosti ruska vojska uničila. Vendar pa list opominja četverosporazum in zlasti Anglijo, naj z vsemi silami skušajo delovati proti popolnemu ruskemu propadu.'
NEMŠKI POLICIJSKI PREDSEDNIK V VARŠAVI.
Kolin, 6. avgusta. (Kor. ur.) »Kolnische Volkszeitung« poroča: Tukajšnji policijski predsednik pl. Glasepap je prideljen v istem činu nemški upravi v Varšavi.
ANGLEŠKA SODBA O USPEHIH V PRVEM LETU VOJSKE.
London, 5. avgusta. (K. u.) Spencer Wilkenson izvaja v »Westminster Gaze-tte«: Prvo vojskino leto se je končalo z dobičkom Nemčije in Avstrije, dobiček katerega popolna važnost se še ne more popolnoma preceniti. Neposrednje vprašanje je, če se morejo Rusi s svojo celo armado umakniti v dobrem redil nazaj. Ne more se dvomiti, da je položaj kritičen in zahteva najskrajnejši odpor. Pisatelj se čudi, ker ni angleška vlada poleg Kitche-nerja še nobene vojaške osebnosti pri-tegnila k važnim posvetom in odločitvam.
lj V vojaško službovanje vpoklicana družabnika tvrdke I. C i u h a, »Pod tran-čo«, vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
V sredini mesta se proda pod zelo ugodnimi pogoji	i539
enonadstropna hiša
Naslov pove uprava lista pori št. 1539.
potrebujemo večjo množino
Prva Šišenska mlekarna
Kolodvorska ulica 159.
1536
Kupim v vsaki množini mikano in nomikano 9	K S
po najviSji ceni. — Ponudile na: Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Pet	31, 1453
i sfelslentea za l terana, cdgo-aarfa vsebini desetih Sten.
zračen ražBoža w ijnfalijanž.
Sprejmeta se takoj
izurjeni
manufakturno stroko, žmožni popolnoma slovenskega in nemškega .jezika pri Avgustu Lakitsch, Celje. 1537
obstoječe iz 4 sob, kopalnice, poselsko sobe in z vsemi pritiklinami, z električno razsvetljavo, na soinčni legi so da takoj ali za pozneje v najem. Naslov pove upravništvo tega lista pod £t. 1476.
mtizHATo mosmo fteferaga PICCCLl-j
vljubljanl SVrepta ma\oVme,i\tr\!m\e ta osWo8\s os&VSB
Vabujt navajena mnoiino iilcze.
kurje prt »ličnih vinih /na h kdaj
mr i Sfgfekfišca 2 ferani.
Ceniki zastonj in franko.
v
L
X
m
NskSS



i sah\t6rkjm"-e'mona/j
POZOR!
POZOR!
Kedor hoče varčevati, naj se obrno na inojo tvrdko, v kateri imam še vse blago po star: ceni ter veliko
katero nudim slavnemu občinstvu radi pouiankjanjs prostora po nakupni ceni. So priporočam najvlind neje K. WIDMAY11R, pri Solncn, za »voiioa
M I
153<
m..
belo, rdeče in črno, lastnega pridelka,
Proda se
1500 hekto najizbornejšega ogrskega vina, lastnega pridelka, od pol vagona naprej po čudovito nizkih conah. Vzorce in ponudbe ilaje naš zastopnik gpspod A. švara v Ljubljani, in sicer 6. in 7. avgusta (petek in sobota) v hotelu pri ,,Slonu", soba št. 24 in sicer v času od 8. do pol 10. zjutraj in od 11. dopoldne do pol 1. pop., dalje od pol 2. do pol 4. ter od 5. do pol 7. popoldne.
se sprejme takoj za tapetniško obrt. I. Cerne, Ljubljana, Dunajska cesta 18.
15330
Za župnišče v Istri se išče poštena, pobožna, pridna in varčna
ilužkin[
vajena vsem strokam gospodinjstva, zmožna slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 1560.
—amstJ:
Potrli globok o žalosti naznanjamo vsein sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nas iskrenoliuhljeni dobri soprog oče, stari oče, in stric, gospod
ŠEGJ-A.
jermenar
danes dne 7. t. m. ob 3. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 8. t. m. ob 1 uri popoldne iz Inse žalosti Poljanska cesta št. 49. na pokopališče k Sv. Križu
Sv. maša zadušnica so bodo brala v ponedeljek dne ti. t. m ob polu 8 v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Priporočamo ga v blag spomin! v Ljubljani, 7. avgusta 1915.
Marija šega, soproga.	Alojzija Šega, Ivana Neumann,
Leopold Čeca, siu.	roj. Se<Jai hčeri.
Vsi vnuki in vnukinje.
Mestni pogrebni zavod
—gNv
Potrti žalosti naznanjamo, da je naša zvesta solrudriica. uradnica gospodična
danes ob 9. uri dopoldne mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši jutri t. j. 8. t, m. ob 5. uri popold. iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 17. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. avgusta 1915.
Kavčialežlsiive ..^ajenine zavarovalnice"
v Ljubljani.
Tužnirn srcem naznanjamo, da se jc naša iskreno ljubljena tovarišica-koleginja, gospodična

danes ob 0. uri dopoldne preselila k svojemu Gospodu
Pogreb nepozabne se vrši jutri v nedeljo 8. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 17 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUm.J \NA. 'luc 7. nvgusta 1915.
Uradništvo »Vzajemne zavarovalnice" v Ljubljani.
Vf>ithI** •■- .lNk^fVr i i
Jpekarija1
se odda na Dunajski cesti št. 7.
Sprejmem v službo spretne
liliji, HM
entualno tudi ženske moči, nadalje
stenografinjo.
Ponudbe so vposlati na naslov: Peter Majdič, Celje. 1520
Proda se dobro ohranjen dekoracijski za K 40'—, in lepa	1528
stenska ura
za K 20 — v Hilšerjevi ulici štev. 5./L
vsake kakovosti
se kupijo po najvišjih cenah.
Ponudbe do 10. avgusta pod »Les 1535«
na upravo »Slovenca". 1535
»Društvo inženjerjev v Ljubljani« naznanja, da je njegov član gospod
ing. YACLAY HELLER
deželni stavbni praktikant in c. in kr. kadet
dne 1. julija 1.1. padel junaške smrti na severnem bojnem polju.
Blag mu spomini V Ljubljani, v avgustu 1915. 1546	Društveni odbor.
Mf
m
1558

Zahvala.
sa
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam rlošli povodom smrti našega iskrenoljubljenega nenadomestnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta, svaka in strica, gospoda
vasi a Nlilller-ja
trgovca, posestnika, častnega občana itd.
izrekamo tem potom vsem svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa bodi prečastiti duhovščini v Zagorju, slavnemu prostovoljnemu gasilnemu društvu v Zagorju, gg. občinskim odbornikom, vsera darovateljem prekrasnih vencev in šopkov ter sploh vsem, ki so spremili nepozabnega nam pokojnika na njega zadnji poti.
V Zagorju, dne 7. avgasta 1915.
Globoko žalujoča rodbina MiiIIer*jeva.
Imii
mmm
•m?
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, hčerka in sestra, gospa
3erica PrusniH roi Oelenec
po dolgi in mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti, v 39. letu starosti, včeraj mirno v Gospodu zaspala.
TURJAK, 31. julija 1915.
Ivan Prusaik, soprog. Jerica Jele-nec, mati. Ivan, župnik Valentin, orožn. postajev. v p., Anton, trgovec, bratje. Marija, učiteljica, sestra.
Za vse blage dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob bridki izgubi naše ljubljene soproge, hčerke in sestre, gospe
kakor tudi za častno spremstvo na zadnji poti, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo.
TURJAK, 6. avgusta 1915.
1540
TILNA
se prevzame v najem
s
z novembrom tega leta na deželi, najraje pa kje v Ljubljanski okolici, ali v Ljubljani. Ponudbe na upravuištvo „Slovenca' pod »gostilna 100«.
Tkalke
za tkalnico platna, tudi sukalke dobe trajno in dobro plačano delo v tovarni
Thondorf, p. Liebenau pri Gradcu
Sprejme se	155°
kolarski pomočnik
pri Josip Kordeš-u, kolarju in kovaču na Sušaku, Luizinska c. 20, pri Reki.
Važno za
1548
Vila na Bledu se da po ceni v najem. Leži pri jezeru, lastna jezerska kopel, 2 čolna, vodovod, dobre peči, pripravna tudi za prebivanje po zimi. Naslov v upravništvu.
Prijazno solnčno
1554
se odda s 1. novembrom v Zetinovich-evi hiši na Kongresnem trgu št. 3 v 3. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin. Več se izve pri hišniku istotam.
Sprejme se v trgovino mešane stroke
*/ ..... .
poštenih starš nad 14 let stara, ki je dobro izurjena v računstvu in pisavi ter ima veselje do trgovine. — Istotako se sprejme tudi
pod enakimi pogoji. Friderik Skušek, trgovcc, Metlika.	1555 3
Izgubila se je na potu iz Volčjega potoka čez Radomlje—Jarše, Groblje—Trzin v Ljubljano
z denarnico, nekaj denarjem in različnimi drugimi stvarmi.
Prosi se, da se to odda v trgovini Feliks Urbane v Ljubljani ali na gradu v Volčjem potoku proti odškodnini.	1556 2
i**
približno 25 kil proda se le skupaj 4 K. — Več v upravništvu pod št. 1553.
Išče se za takoj lepo meblovana
MATfflONIS
JEDfNSTVEN
u svoJoJ ANALfTICNoJ KAKVOČi
naJbolJe
ODAVNA NSjsiGURt j^iONiiE POROOlČNO 1
rffi&teKS pjČS
Zaloge v Ljubljani: A. Šapabon in Mihael Kastnep.

mmm.................
Vam plačani, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom odai s korenino, brez bolečin no odpravi (Jena lončku z jamstvenim pismom K 1-—, 3 lončki K 2-50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogr.
Lepo meblovana
s posebnim vhodom se takoj odda. Tabor št. 6 v novi hiši I. nadstropje desno.
Sprejme se takoj
V e*
mmm
1559
na Resljevi cesti štev. 13./II. levo.
ki ima veselje rio manufakturne široke, s primerno izobrazbo, stara 14—15 let, se sprejme pri
J. FAJDIGU, VIPAVA.	«43
visoko pritličje, obstoječe iz 2 so!>, 2 kabinetov, kuhinje, predsobo in r. vsemi ostalimi pritiklin&ml se odda s 1. novembrom mirni stranki. — Naslov pove uprava lista pod št. 1538,
ki bi vzel vrt v najem, išče graščinsko oskrb. nlštvo v Radovljici. Doličnik naj se po možnosti zglasi osebno, ali pa naj pošlje svoja izpričevala s primernimi pojasnili. Rok zg-lasitve do konca avgusta t. 1.	1532
s posebnim vhodom in če le možno z vporabo kopalnice. — Ponudbe na Rud. BodenmttUer, poslovodja tvrdke Back & Fehl, Ljubljana, Stari trg 8.	1552 5
5e
stane dopisnica, potom katere izvolite : zahtevati moj glavni cenik s 4000 sli- = kami, obsegajoč bogato izbero priprav- j nih predmetov za vsakdanjo rabo in : darila; cenik se pošlje vsakomu zastonj | in poštnine prosto.
j Prva tovarna ur JAN. KONRAD j
i c, in kr, dvorni založnik, J3riix št. 1223 (Češko) i
: Pristne nikeln. žepne ure po 4 20 K, 5-— K. = : V srebru 8*40 K, 9-50 K. Nikeln Imclika 2-90E, f : ure s kukavico 7 85 K, ure z niiialom 9'— K. j ; Pošilja se po povzetju. — Neugajajoče se za- j [ 1278	menja ali denar nazai.
sprejme v pone-deljek dne 9. avgusta 1915 1544
ivan Ogrin, Laverco pri Ljubljani.
Originalne Mayfarth
postavno varovane
HERKULES"
ve
1391
991
Cenik St. 620 zastonj. Zastopniki se sprejmejo.
vinske in sadne stiskalnice prvovrstni izdelek. Hydraul. vinske in sadne stiskalnice nedosegljive! Mlini za grozdje in sadje,
Naprave za pridelovanje mošta
P H. MAYFARTH & Co.
Tovarna poljedelskih strojev.
DUNAJ, II, TABORSTRASSE Nr. 71.
Specijalno izdelovanje stiskalnic in aparatov za pridelovanje vina.
zL
Dunajska cesta Si. 38 v Zadružne Zveze
Nasproti ..Bavarskemu dvoru" v bližini milnice
— Ustanovljena leta 1911. —

m
m
m m
m m
Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek pla- jr® , i ^ vodov sprejema čuje ,z svojega - ^ 2 © I kot gotov denar
VrZ-uA knJ,ŽiCe —	' 1 1 ter ^ obrestova-
drugih denarn. za-	nje ne prekine.-
Hraniln. kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega na agajo c. kr. sodisca denar mladoletnih. Njeno poslovanje e pod nad
pZSX,TTTbneSa k^ Sarja kot »»topnlka c.kr.dež. vlade v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacllam na amortizacijo.
[A/nto/N BOC 1
barvarija in kemična pralnica Ljubljana, Šelenburgova ul. 6
tlela se Izvršujejo tudi na Glincah št. 46. Nizke cene I Točna in solidna postrežba '
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
Odlikovan na razstavi t Hadollid leta 1904 s diplomo ln svetinjo L vrste.
BRINJEV
najlinejSa vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, sc dobi pri Gabrijelu Eržen, Za-puže poŠta Begunje pri Lescah , Kranjsko.
Za pristnost s* jamd. Cene itnernc
5167
Baloga pohištva in tapetniškega blaga.
M,i$arstvo.
AWVWAW W\AA,\AAX\AA.
/WWWV\WV VAAAAAAAAW
Popolna spalna oprava ja 2 osebi ugotovljena iy tu-ah inozemskega oreha ali hrasta 3 marmorjem m ogledalom
350h
Zaloga otroških
vozičkov.
Cene konkurenčne.
rflago solidno.
Pozor!	Pozor!
Nova trgovina
koles in motorjev
Šelenburgova ulica 26
Zaloga svetovno znanih „Humber"-koles, Puch-motorjevnovega sistema in posameznih delov po najnižjih cenah. Priporočam se za cenjena naročila
z odličnim spoštovanjem
1497	Fran F/orjančič
AW/WAW VMAAAAAAAAA.
wmwv\v\A
A\,\AAAAAAAA/
- J.. Pogačnik
Ljubljana, JV[arije Jeremije cesta 13-18.
IV. c. kr. avstr. razredna loterijo
M
m
1 S m
Ustanovljeno i. 1893.
Ustanovljeno 1.1893.
tiporno društvo
v Hijnbljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz	~
svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
[Jj ljanje denarja na razpo-Jfl lago brezplačno polož-niče poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 15 ali 22»/2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom.' Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 s 17.406 deleži ki repre-zeniujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 kron!
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Ivan Snsnlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
v Vt.fkH Fla? Borš'n'k» c- kr profesor v pokoju v Ljubljani; Ignacij Zaplotnlk katehet v Ljubljani , Ivan Dolenc, o. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden Ttol n ^nn
Anton SuSnlk V w P j .od,vetn,k, v Ljubljani; B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani-Sloni ftuešuSf' profesor v Ljubljani; dr. Viljem SchwfltZer, ofiff j aiiani, ar. Alos, Usemčnik, proiesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic c kr ,rim-
nazijski profesor v Ljubljani.
Nadzorstvo:
10. in IZ. aufiusta t. L

1/1
K 120-— ~
K 60-—
1/4 K 30* ~
Dobitki
>o
za
ca
a.
(C
tn
3 po 10000 =
i* >o
Kron
80.000 40.000 30.000
30000 30000 20000 30000 33000 21200 160 = 414400
2750 dobitkov K 728600

3.
»

m
SrečRg za tu mmi priporoča
posIopnlcD c. Rr. m\i\m razredne loterije
u Ljubljani
in njene podružnica v Celju, Ceioscu in Splitu.
| Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in dr^T
1, Miklošičeva cesto
Nasproti hotela Union
Telefon 154. Telefon 154.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
-- Predmete in potrebščine
za žgalno in briljantno ~ '	™	slikanje.
-J
Delavnica za črkoslikarska, * likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
ceciljansko izučen, oženjen, vojaščine prost, z jako lopi mi izpričevali, želi službo premeniti. Gre tudi izven Kranjske. Naslov pove uprava pod št. 1489.
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar -jeve vrečice
katero imajo 10 prednosti:
1 Niso nosilcu škodljive. 6. So na leta trpežne.
2.	Učinkujejo zanesljivo. 7.	Ne sk vari jih mokrota.
3.	So brez duha.	8.	So poceni.
4.	So smižne.	9.	Zahranijonovenalezbe
5.	So priročne.	10.	Pošiljajo se v pismih.
Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legarja. Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja: Ovančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschier („Pri orlu"), Kamnik.
1 litrov zdrave domači; pijače,
osvežujoče, dobro in žejo gaseče si labko vsak sam priredi z malimi 6troški. V zalogi so snovi za ananas, Jabolonlk, gre-nadine, mallnovec, poprova meta, mu-škateleo, pomerančnik, dišeča perla, vianjevec. Ta pijača so lahko poleti za-vživa hia:lna, pozimi pa vroča mesto ruma in žganja. Skaziti se ne more. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 4*50 tranko po povzetju. Na 5 takih porcij dodam eno povrhu. Za gospodarstva, tovarne, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavce ta pijača osveži in ne upijani, vsled česar ne zgube nič na svoji delazmožnosti.
Jan firolicli, drogerija ,Pri angelu', Brno 643, Morava.
1351
5000 hektolitrom
belega in rdečega
■burvatsk®®®
za trpež službo šport
zabavo nedoielna
Hajvečla zaloga pnevmatike
s polnim Jamstvom
Mat ije Terezije cesta 14,
'J Novi svet nasproti kolizeja.



■>yx>

najlFoIšia in najsignrnejša prilika za štedenje!
od letnikov 1912, 1913 in 1914 ponuja po dnevnih cenah veletrgovina z vinoin
Alex Breyer i sinovi
Križevci na Hrvatskem. 1418
r-ztccrrm.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Unien" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
m
43 0
4 o brez
kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto.
Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za
nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
HII
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklo
Ausustn Ainoli
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 13 pri ..Flgovcu"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v figuralni in navadni ornamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
iz najboljših rastlin pripravljen čaj, ki ga z uspehom uporabljajo
kot domače sredstvo zoper živčne bolezni
Ta čaj pomiri živce, lajša bolečine, od-stranja krče, tvori kri, podeljuje sladko spanje, pospešuje telesno moč in prebavo. Ganglional-čaj ne vsebuje nikakih omam-ljivih snovi.
Edino pristen se dobi pri c. kr. dvor. in nadvojvod, komornem založniku
JUfcli BITTHER i
lekarnar, 646 REICHENAU.-N. A
Cena škatljici z vpor. navodilom K 3-—' Kjer ga ne dobite v lekarni, naročite ga proti vposlatvi K 3 — franko po pošti, po povzetju 35 vin. več!
V
• •
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Cerne
Ceniki 'rauko.
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
, Selenburuova ul. št. l.
553 Ceniki iranko.
msetReaBBBmes
in dobro plačam več stare, še dobro ohranjene	1527 4
moške o 6 le Me
kakor tudi i«r stare čevSje. 1B®
Vid BrafOVŽ, Lšubliana,
Sv. Jakoba nabrežje št. 19.
zdrav in krepak, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, se sprejme v trgovini Martin Plut v Črnomlju. Že nekoliko vajen trgov, ima prednost. 1417
r
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
■ {•^r^^tumesma.vmt^rrj^T.i^js,- >vr, laMSOTHM
priv.
Telefon št. 41.
Sološna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1864. -30 podružnic, tfogal marljln trg
Preskrbovanje vseh bankovnib transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — IJenai se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Su. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promcse za vsa žrebanja
Uslmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stan|c denarnih vlog na hranilne knjižico dne 31, julija 1915 K 85,944.552 —,
31. decembra 1912 na knjižice in tekači račan K 236,633-922 —
izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
OdKOVorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.