Poštnina plačana v gotovini. iZfldfa VSak teden. Posamezna uevtma s*ams v mm St 35._V Ljubljani, dne 27. avgusta 1924._Leto «; R.&DIU&LSKI GL A SNIK OQC,AN NARODNE QA D USA L NE JTRANEE. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. l/l. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. Velika zborovanje Narodne radikalne stranke v Beogradu Govor predsednika Nikole P. Paška Kakor smo že poročali, je mestni odbor NRS za mesto Beograd sklical 19. t. m. veliko radikalsko zborovanje v dvoranah hotela »Pariz«, katerega se je udeležilo nad 5000 radikalov. Dasiravno je bil shod sklican še le za 10. uro dopoldne, so množice radikalov napolnile prostore že ob 9. uri. Ko je prišel ob pol 10. uri g. Pašić, so ga množice pozdravile z velikanskim navdušenjem. Otvoritev shoda. Shod je otvoril beograjski župan in predsednik mestnega odbora NRS gosp. Mihajlo Marjanovič s sledečimi besedami: Predno preidemo na dnevni red današnjega zborovanja, vas prosim, da ob tej priliki izvršimo še eno svojo najsvetejšo dolžnost. Prišli smo na to zborovanje v tako velikem številu zato, da sklepamo o najodloč-nejši obrambi narodnih pridobitev, ki so jih ustvarili s svojo krvjo in s svojimi kostmi milijoni naših najboljših vnukov, sinov, očetov in dedov. Spomnimo se tudi ob tej priliki teh naših velikanov, ostanimo in poklonimo se njihovim sencam, ki nevidne čuvajo nad nami in nadzorujejo naše delo. (Tisočeri vzkliki: Slava jim!) Toda ti naši velikani so mogli svoje veliko delo dovršiti samo pod modrim vodstvom svojega vrhovnega poveljnika Nj. Vel. našega viteškega kralja. Zato mislim, da govorim v imenu vseli vas, ako rečem, da je Narodna radikalna stranka tudi ob tej priliki v službi kralja in domovine. Nato je bila enoglasno sprejeta pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, katerega so zborovalci pozdravljali i navdušenimi klici. Govor g. Pašiča. Med pozdravnimi vzkliki iz tisočerih grl Je pričel govoriti g. Nikola P a š i ć, ki je izvajal: Kot poslanec za Beograd smatram za svojo dolžnost, da vam razjasnim težko in kalno politično situacijo naše domovine, ki je nastala s tem, da je Demokratska stranka pod vodstvom g. Ljube Davidovića pogazila J v oje obljube, ki jih je dala ljudstvu pri volitvah, t. j. da bo varovala narodno in državno edinztvo ir vidovdansko ustavo Državno vprašanje. Mi smo državno vprašanje dolgo reševali in definitivno rešili. Ko je Avstrija napadla Srbijo, smo čutili, da obstoja velika nevarnost za našo državo. Tedaj smo svečano proglasili v skupščini, da se borimo za svoj obstoj in za osvobojeuje in ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovenski odbor. Pozneje, ko se je moglo soditi, da bomo zmagali in ko se je videlo, da bodo Avstrija, Turčija, Bolgarska in Nemčija poražene, so se pojavili naši bratje iz Avstro-Ogrske, ki so bili izven svoje države zbrani v Jugosloven-skem odboru ter so prosili za sestanek z našo vlado na Krfu, da razpravljajo o vprašanju notranje ureditve naše skupne države. Tako smo se na Krfu več tednov razgovarjali z glavnimi zastopniki Jugoslovenskega odbora kot s predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev iz avstro-ogrske monarhije. Bilo je treba rešiti vprašanje, kako naj sc uredi naša skupna država. Govorilo se je o tem ali naj se ustvari kot federativna plemenska država ali kot enotna država. Peter, Marko, Janez. Tedaj smo se vprašali, ali je mogoče ustvariti troje držav, in smo dolgo proučavali to vprašanje z etnografsko karto v roki, s statistiko in zgodovino ter smo prišli do prepričanja, da ni nikakor mogoče potegniti meje med srbskim in hrvatskim plemenom. Bilo je torej nemogoče ustvariti posebno srbsko in hrvatsko državo. Tu smo se delili po imenu in veri, toda med Hrvati in Slovenci je bila ista vera. Slovenci in Hrvati so popolnoma pomešani. Slovenci živijo celo pred vratini Zagreba. Tedaj smo sklenili, da ustvarimo ustavno državo, v kateri bodo imeli vsi državljani iste pravice, kakor n. pr. v hiši, kjer je več sinov in se prvi imenuje Peter, drugi Marko in tretji Janez. Ker govorimo en jezik, smo se dogovorili, da napravimo tako državo, kjer bodo Srbi, Hrvati in Slovenci eno. kjer bo Srb doma ▼ Zagrebu in Hrvatje v Kragujevcu. Posledice avstrijske politike. Ker se nismo mogli razdeliti, smo ustva-«tli t<> državo. Avstrijska aolitika ie obstotola v načelu: razdeli in vladaj! Tako je bilo t Avstriji vedno. Narodi so se med seboj vedno prepirali, toda vedno so se skupno žrtvovali za Avstrijo, ki je vodila to politiko vse do svetovne vojne. Tudi za časa avstrijskih vojn s Turčijo je ljudstvo bežalo pred prodira-njem turške vojske ter se začasno naseljevalo zdaj tu zdaj tam. Avstrija je tudi v tem časti zvito preprečevala grupiranje našega naroda in tako razjedinila plemena. Sankcionirana rešitev. Po končani svetovni vojni se je na Hr* vatskem ustanovilo Narodno veće, sestav« Ijeno od Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so sklenili, da se združijo s Srbijo. Poslali so deputacijo k prestolonasledniku Aleksandru in so izjavili, da se želijo tudi oni združiti s Srbijo, kar je prestolonaslednik sprejel Poleg tega pa je bil na mednarodni konferenci v Saint Gemiainu sprejet sklep, da se Srb!,. Hrvati in Slovenci, ki so živeli v Avstriji, združijo s Srbijo v enotno državo. To Jo sankcionirali mednarodni sklep, ki ga nihče ne more pokvariti. Pionirji avstrijske politike. Ko se je sestala ustvotvorna skupščina^ v kateri so bili predstavniki iz vseh krajev naše države, smo sprejeli sedanjo ustavo H veliko večino, toda tedaj ni bilo radičevcev v ustavotvorni skupščini. Oni so stali na sta* lišču, da mora biti Hrvatska posebna država. Bili so pionirji avstrijske politike na Bafkarar in se niso mogli uživeti v zgodovinske dogodke, ki so uničili avstro-ogrsko cesarstva Ko je Avstrija propadla, je pričel Radič pisati spomenice zaveznikom ter jih je prosil, naj p-ustiio Hrvatsko zase, toda naši zavezniki ga niso poslušali, ker so ga poznali kot prfe Staša in eksponenta avstrijske politike Vsi smo bratje! Državno vprašanje smo rešili s svojat slogo in z mednarodno pogodbo. Dokler ve« čina naroda ustavnim potom ne sklene drugače, se ne more ničesar spremeniti. Noben* stranka ne sme rušiti države. Sedaj se vsall narod trudi, da živi skupno, nerazdeljen in neoslabljen. Ustvarili smo moderno državo^ v kateri imajo vsi enake pravice in enake svoboščine. Vsi »me bratit ena drattn* to en* C' 'WSe in ni treba, da se delimo. Ustvarili smo državo, kjer smo vsi enaki. Sovražni sosedi. Mi smo to ustvarili, toda poleg onih, ki ■ćelijo napredek in red v naši novi veliki kraljevini Imamo tudi sosede, ki »as zavidajo in k| želijo, da se to naše cdinstvo omaja. Pri tem so videli, da je v naši kraljevini stranka, ki hoče ustvariti posebno državo in so ji prijeli pomagati. Tako hočejo iz popolnoma notranjega vprašanja, ki se tiče samo naše dr-(žave, napraviti večje vprašanje, ker se boje našega napredka in naše moči. Notranji sovražniki. Mi smo to ustvarili Z* velikimi žrtvami in ;s krvjo, toda ostala je Še neka mala stranka, (ki je bila za časa Avstrije avantgarda habsburške osvojevalne politike, ki je prepevala pesmi in se veselila, ko je Avstro-Ogrska nepravično anektirala Bosno in Hercegovino. To stranko je ustvarila in vzdrževala kamarila avstrijskega dvora. Ko je Avstrija propadla, so oni videli, da je propadla tudi nji-nova politika In so čakali, da vidijo, kaj sc (bo ž njimi zgodilo. Manjšine. V začetku so se bali, da bodo poklicani na odgovornost, ker so se borili proti osvo-! bojenju našega naroda. Toda mi smo bili velikodušni in smo smatrali vse kot brate in smo jim odpustili. Oni so bili zadovoljni. In ko smo jim dali iste pravice in iste svoboščine, da morejo z nami delati tudi politično, so bili popolnoma »adovoljnl. Pozneje pa so i postali vedno bolj brezobzirni in nam se je zdelo, da smo se prevarili, ker smo mislili, Ja so se skesali. Ker so v naši državi razne manjšine kakor Romuni, Madžari, Nemci, Arnavti in zelo malo število lurkov, so oni rekli: Zberimo te manjšine in jih ,bomo izkoristili, kakor bomo mogli 1 Povojno ozračje. Vprašanje naše kraljevine smo rešili ustavnim potom in sicer z večino, ki prekaša absolutno večino. Toda ostal: mali j ostanki, kt so služili našemu prejšnjemu sovražniku, so po sprejetju ustave pričeli delovati proti ustavi Pri njihovem delu jim je mnogo pomagalo povojno ozračje napolnjeno ;s komunističnimi, republikanskimi in federalističnimi idejami. Pozabili so, da je bila krvava vojna za osvobojenje zasužnjenih narodov. Uloga inteligence. Naša inteligenca jc zahtevala, naj bomo (Vsem bratje in naj damo vsem enake pravice, toda pozabila je, da je treba preskrbeti sredstva in načine, da se prisilijo oni, ki nočejo spoštovati danih pravic m svoboščin ampak ih zlorabljajo. Kaj se je zgodilo? Takoj potem ko smo Ustvarili vidovdansko ustavo in jo pričeli izvajati, se je pojavila naša inteligenca, ki se je navduševala za povojne ideje, ta je sklicala konferenco v Sarajevski Hidžl. Tam je bilo malo onih, ki jili poznam, pač pa so bili ljudje, ki so me ovirali za čase vojne. Toda Imeli so pravico, da se sestanek* in so skle-mili, da jc treba spremeniti ustavo in da je Veba zato delati skupno s Hrvati in onimi, |ci hočejo spremeniti ustavo. Zagrebški kongres. — Volitve. Po letu dni se je vršil v Zagrebu kon-jferes intelektualcev in nezadovoljnih Hrvatov, jkjer se je sklenilo, da je treba počasi delati V smislu revizije vidovdanske ustave. Na tem kongresu je bil iz ljubosumnosti in morda iz *azk>«Ywr ki so nam neznaol tudi g. Ljuba Davidovič. Poslušal je, kaj so tam govorBl proti centralni vladi in proti ustavi, pri kateri je g. Davidovič sodeloval. Mi smo bili ž njimi v koaliciji ter smo jih zato vprašali, kako morejo sodelovati na kongresu, ki ni zadovoljen s tem, kar delata koalicijska vlada in skupščina. Tedaj je g. Davidovič rekel, da jo šel tja radi informacije, da vidi, kaj drugi delajo. Pozneje, ko ga je obsodila njegova lastna stranka, jc bil prisiljen izjaviti, da jc za vidovdansko ustavo, za enotno državo in da ie proti onim, ki so za revizijo vidovdanske ustave. Ker smo bili skupaj v vladi, smo se uzadovoljili s to izjavo, toda pozneje je imel zopet zveze z onimi Hrvati, ki so bili nezadovoljni z delom koalicijske vlade. Mi smo vsled tega napravili vprašanje, ker smo hoteli vedeti, ali so oni za ustavo ali so za revizijo. Ko smo se ločili, smo dobili od kralja volilni mandat ter smo po kratkem času šli na volitve z vprašanjem: ali odobrava narod politiko radikalne stranke, ki je za ustavo in enotno državo, ali ne? In zopet so se vsi demokrati zedinili in so glasovali za ustavo in za enotno državo. Muslimanska fides... Po novih volitvah so prišle zopet te stranke v skupščino. Prišla je Demokratska stranka in se je sporazumela s Hrvati, s Korošcem in s Spahom. Spalio je glasoval za ustavo, prisegel nanjo, ko pa so prišle druge razmere, se je izneveril! Protidržavna stranka. V skupščini je prišlo do sledečih pojavov: v opoziciji so bili demokrati, muslimani iz Bosne in Hercegovine in Slovenci. Ustanovili so blok, ki je naskrivaj deloval za revizijo ustave. V začetku ni bilo nevarnosti, ker smo bili mi v večini kljub njihovemu bloku. Da bi mogli dobiti večino, so pozvali v skupščino radičevce, in sicer ne kot prave poslance, ki priznavajo ustavo in državno edinstvo, temveč samo za to, da glasujejo. Tako jc prišla v skupščino stranka, ki nima istih pravic in dolžnosti kakor ostale stranke, temveč samo dolžnost glasovanja proti vladi. To je nenormalni pojav. V nobenem parlamentu na svetu se še ni zgodilo, da pride vanj stranka, ki ne priznava države! To je nenaraven pojav, ki more zrušiti ves parlament, ker je nemogoče, da bi obstojala stranka, ki ni odgovorna za svoje glasovanje, ki glasuje tako, kakor ji ukaže njen vodja, znani nasprotnik naše države. Ta stranka ni hotela niti izjaviti, da je Južna Srbija naša, temveč je molčala in zapustila skupščino! S tem nenaravnim pojavom se je skupščina sama obsodila na smrt in na razpust, ker ne more delati s stranko, ki ne priznava države. Ljudstvo aaj govori! Zato je treba vprašat? narod, da se izjavi, ako odobrava posamezne stranke, ki so pri volitvah obljubile, da bodo čuvale edinstveno narodno državo, po volitvah pa vodijo drugo politiko. O tem mora odločiti narod. Drugače ne more biti, ker se sicer ruši parlamentarizem. izdajstvo nad narodom. Kaj je parlamentarizem, kaj je narodna skupščina? To je zastopstvo naroda in narod je mogoče zastopati samo tedaj, ako se dobi njegovo zaupanje. Posamezne stranke so rekle ljudstvu, da bodo čuvale ustavo, potem pa so pričele delati proti ust#vl To je izdajstvo nad narodom. Mi rane takoj zahtevali, da se to ugotovi in da se vpraša narod, ako odobrava spremembo programa. Na Angleškem in v drugih državah se ne more zgoditi da bi bil kdo izvoljen na srotovem pro- grama, potem pa bi vodil drugačno politiko. Na Angleškem je to še vse drugače. Ako je poslanec imenovan ministrom, ie dolžan podati ostavko, da vidi, ako ga bo ljudstvo ponovno izvolilo ali ne. Pri nas pa se pustijo cele stranke voliti na programu za čuvanje ustave, potem pa se družijo s strankami, ki so proti ustavi in ki ne priznavajo državel To jc proti parlamentarizmu in proti suverenosti naroda. Nezakoniti poslanci. Ti ljudje so šli še dalje! Prišlo je do verifikacije mandatov Radičevih poslancev, To je bilo delo verifikacijskega odbora — in glejte, kako so bili verificirani mandati onih, ki niso imeli te pravice! Radičeva stranka je med Hrvati javno agitirala, da njeni poslanci ne bodo dopustili, da služi ljudstvo vojaško službo! Taki poslanci so bili pripuščeni v skupščino kot narodni predstavniki in čuvarji države! (O. Pašič je navedel par slučajev.) Ti ljudje, ki so bili nezakonito izvolit ni, so bili s podporo samovoljnega nastopa enega člana verifikacijskega odbora nezakonito pripuščeni v skupščino, da sklepajo o tem, kakšna nai bo naša država! In ne samo to. Radič je za časa svojega bivanja na Angleškem javno govoril, da je sam prigovarjal vojakom, naj ne služijo v vojski in naj pripravijo upor! Radičevo veleizdajstvo. Po ugotovitvi vsega tega se ti ljudje ne morejo smatrati kot pravi predstavniki ljudstva. Zato smo ponovno zahtevali razpust narodne skupščine. Toda druge stranke so obljubile, da bodo zapustile Radiča, da bodo priznale državo in njeno ureditev. To se ni zgodilo. Nimam časa, da bi vam povedal, kaj je Radič delal, ko k pobegnil iz naše države s tujim potnim listom, ki mu ga je dala Romunija in katerega je dobil na podlagi ponarejene listine, češ da je rojen v Dobrudži in da se imenuje Fleissig! Na Angleškem je govoril, da sc v naši novi kraljevini ne more živeti, da se tu neprestano ubija in da smo najslabša države na svetu. In Angleži so mu rekli: Kaj delate? Sami klevetate svojo državo, zakaj ne greste tja in delate? Svetovali so mu, naj zapusti Angleško, ker sramoti svojo državo. Na Dunaju je delal isto. Znane so vam njegove izjave. Na Dunaju je hotel sklicati kongres vseh naših manjšin — Romunov, Madžarov, Nemcev, Arnavtov, Turkov in neke naše brate iz Crnegore in Stare Srbije — da bi protestirale, češ da nimajo pri nas nobenih pravic! V resnici pa imajo pri nas toliko pravic, da se čudijo celo Turki, kako morejo pri nas biti ministri celo muslimani Avstrija je sama uvidela Radičevo rovarenje in ga izgnala. Odšel je v Moskvo in tam je vstopil v komunistično internacijonalo! S tem se je zopet pregrešil zoper zakon in varnost naše države. Radičevo delo spada pod zakon o zaščiti države. Radikalska dolžnost. Naše parlamentarno in ustavno stanje je zelo oškodovano m da se vse to popravi, je potrebno apelirati na narod. Ljudstvo mera iti ua volišče. Vsak od nas mora vršiti svojo sveto dolžnost. Kakor vojak, ki brani svoio napadeno domovino, tako mora vsak državljan glasovati za ohranitev naše države. Ako izvršimo tako svojo dolžnost z glasovanjem — in vsak csora glasovati — potem je gotovo, da i&omo izšli iz te težke situacije. Prosim vas v imenu prelite krvi, v Imenu vseh žrtev našega naroda pri vstvarltvi te naše države, da ml vsi, ki smo ostali živi, glasujemo za ohranitev ustave in edinstvene drž»v'* Ako izpolnimo to svojo dolžnost, potem re-Simo našo veliko državo. Pašlćev govor so zborovalci spremljali z viharnim odobravanjem. Ko je g. Pašić končal svoj govor, so se čuli tisočeri navdušeni vzkliki: Živel naš Pašić, živel čiča, živel Baja! Govor poslanca Maksimoviča. Burno pozdravljen je govoril nato narodni poslanec za mesto Beograd g. B. Ma-ksimovič, ki je izvajal med drugim: Pravijo: potreben je sporazum, potrebna je sloga. Tudi mi pravimo to. Toda ali je to sporazum in sloga, ako se od sovražnika sprejme pomoč proti lastni državi, ako se preti z revolucijo, z Moskvo, 3 prekneljami itd,? / Govori se o enakopravnosti: Mar ni enakopravnost že v tem, da zastopajo vlado ©d osvobojenja do danes predstavniki vseh ver in plemen v naši državi? In ravno sedaj, ko je prišla po njihovem umevanju ta enakopravnost do polne veljave, prihajajo Iz Zagreba klici: Doli 3 srbskim kraljem! Prihajajo Radičeve izjave, v katerih pravi, da nc mara kralja, ker je republikanec! Tako govori vodja največ je vladne stranke! Pravijo, da je treba z ljubeznijo izravnati vse ono, kar nas je delilo skozi stoletja. Toda ari ni dovolj ljubezni, ako odpuščamo onim, ki so s puškami streljali naše ljudi, ki so na najstrašnejši način pred desetimi leti uničevali naše hiše, naše življenje, naše imetje in našo državo, ker jih je usoda postavila v tako strašen položaj, da so bili napadalci? Ali ni to dokaz največje ljubezni in požrtvovalnosti za državo, ko se je prešlo preko vsega tega? Govornik je v svojih nadaljnjih izvajanjih navedel par slučajev nezakonitega postopanja sedanje vlade in pozval zborovalce, naj ostanejo zvesti svojim radikalskim načelom. Nato je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija; Veliki radikalni zbor v Beogradu jemlje na znanje govor strankinega načelnika g. Nikole PaŠiča o sedanji politični situaciji in 0 zadržanju stranke v tein položaju, kakor tudi govor župana beograjske mestne občine g. Mihajla Marjanoviča in govor narodnega poslanca za mesto Beograd g. Božidarja Maksimoviča ter odobrava enoglasno sedanje politiko strankinega vodstva z željo, da se ta politika nadaljuje ,ter s popolnim zaupanjem pozdravlja strankino vodstvo. Predsednik zborovanja g. M. Marjanovič je zaključil veliki shod z željo, naj bi bilo to veličastno zborovanje resen vzgled vsem našim bratom v vsej kraljevini te, pozvat navzoče, naj sc mirno razidejo. Toda nihče se ni premaknil z mesta. Culi so se klici: Da ga vidimo! Živel Čiča! Gori Pašić! itd. In ko je g. Pašič odhajal skozi navdušene množice radikalov, pripravljene na vsako žrtev, so mu mnogi poljubovali roke. Množica ga je spremila med petjem patrljo-tičnih pesmi do doma. Terazijc so odmevale od vzklikov in petja navdušenih beograjskih radikalov. Pred »Moskvo« je govoril stari tribun Aleksa Žujovič, zmaj od Kosmaja... Na veličastnem shodu je bil zastopan tudi Nastas Petrovič — potom policije! Bilo mu Je neprijetno pri srcu, zato le poslal policijo, da prepreči narodno navdušenje. Toda zmotil se je, kakor so se zmotili še vedno vsi nasprotniki narodnih radikalov. Živel Pašič! Živeli beograjski radikal!! Žalne svečanosti v Surdulid Važen kraljev govor. Vsakemu patriotu je znano, da so Bolgari izvedli krvav pokolj srbskega naroda v Surdulici, ko so 1. 1915 zasedli del Srbije. Pobili so nešteto nedolžnih žrtev, ki ostanejo za vedno zapisane s krvavimi črkami v zgodovini bojev za naše narodno osvobojenje in ujedinjenje. Da počasti spomin teh narodnih mučenikov in da se prenesejo njihove kosti v skupno grobnico, je priredil srbski narod velike žalne svečanosti, ki so se vršile 24. t. m. Slikovito obmejno mestece Surdulica se je odelo praznično in na glavnem trgu je bil postavljen slavolok z napisom: »Dobrodošel nam mili kralj, osvetitelj naših žrtev!« Patriarh Dimitrije je v spremstvu mnogoštevilnega svečeništva opravil rano v jutro cerkvene ceremonije na čast narodnim žrtvam. Malo pred 10. uro so naznanjali topovski streli prihod Nj. Vel. kralja in kraljice. Topovi so bili postavljeni na kraju, kjer so Bolgari pomorili okoli 6000 srbskih kmetov in inteligentov. Kraljevsko dvojico so množice povsod navdušeno pozdravljale. Surduliški župan je podal kralju hleba in soli, kraljici pa je izročila mala Sokolića sveže cvetje. Pri slavoloku so pozdravili kralja člani vlade: min. predsednik Ljuba Davidovič, vojni minister general Hadžič, poljedelski minister dr. Kulovec-ter razni civilni in vojaški dostojanstveniki. Nato je bila svečana žalna služba božja, ki jo je opravil patriarh Dimitrije. Po cer-kvenem opravilu so v veličastnem sprevodu nosili Sokoli deset s cvetjem okrašenih krst s kostmi mučenikov. Kosti so bile položene v gimnazijskem poslopju v skupno grobnico ob prisotnosti kralja, kraljice, članov kraljevske vlade, raznih dostojanstvenikov in ljudstva. Gimnazijo in grobnico je blagoslovil patriarh Dimitrije. Gimnazijski ravnatelj Ljubi* Aleksič je imel spominski govor. Kralj in kraljica sta položila na grobe venec z napisom: Našim mučenikom Aleksander 1. in Marija. Krasen patriotičen govor je imel tudi ravnatelj osnovne šole Ristič. ' Patriarh Dimitrije je po končanih ceremonijah govoril o bratski ljubezni med Srbi in Bolgari, ki so dober narod, katerega pa so vodili slabi ljudje. Kri mučenikov naj privede k spravi oba naroda. Po pogrebnih svečanostih je bil v gimnazijski dvorani obed, katerega so se udeležili kralj in kraljica, zastopniki vlade in drugi predstavniki. Med obedom je imel kralj govor, v katerem je izjavil sledeče: Mnogo mi je bilo na tem, da sem danes s kraljico v Surdulici, da se poklonim ostankom narodnih mučenikov. Otroci, ki se bodo učili na tej šoli, se bodo imeli česa naučiti. Ni šole širom domovine, ki .bi dajala toliko snovi za pouk o ljubezni do domovine. Zato želim, da bi to šolo, katere temelje tvorijo kosti mučenikov, obiskovali otroci iz vse države. Tudi moj sin jo bo obiskoval. Sedanji naš naraščaj, ki ve, kako krvavo :e bila priborjena svoboda, naj vse očuva, kar je priborjeno, in očuvano naj izroči naslednikom. Da ni padlo toliko stotisočev, ne bi bili danes ujedinjeni milijoni v naši kraljevini! Mar je toliko tisočev umrlo zastonj? Ali niso žrtvovali svojih življenj za realnost, ki jo imamo sedaj? Nevredni bi bili lašib mučenikov, ako bi ne bili odločni kakor oni, ako se ne postavimo na branik velikih interesov našega slovanskega juga, s katerimi se ne sme nihče igrati. Da se ljudstvo uzadovolji, mora imeti mir in red na zunaj in na znotraj, mora se spoštovati celota in zakon, ki je nad vsemi. Po doseženem ujedinjenju je razvoj naše kraljevine jasen in določen. Sila, ki je v vsakem Srbu, Hrvatu in Slovencu, in ki je pokazala, kje je vera, kje nevera, ne bo kljub neizbežnim težkočam zapustila zgodovinske poti! Po obedu sta se kralj in kraljica odpeljala v Peč, da prisostvujeta svečanostim ustoličenja patriarha Dimitrije. Svečanosti v Surdulici imajo izredno velik upliv na sedanje politično stanje. Politični krogi komentirajo kraljev govor kot važno izjavo za brezpogojno ohranitev narodnega in državnega edinstva, ki bi ga hoteli sedanji vladni oblastniki izigrati v svoje strankarsko-separatistične namene. UzrokS Pavšdovićeve opozkiie Na ženevski konferenci, kjer je g. Pašič žrtvoval osebno prepričanje interesom osvobojenja in ujedinjenja Srbov, Hrvatov In Slovencev, so bili s strani Srbije iz opozicije gg. Milorad Draškovič, Marko Trifkovič in dr. Voja Marinkovič, s strani Narodnega veča v Zagrebu dr. A. Korošec, dr. M. Cingrija in dr. G. Žerjav. Žida iz Srbije dr. Izak Alkalaj in S. Danja sta rotila dr. Korošca, naj se čimprej izvrši ujedinjenje našega naroda, pri čemur so tudi srbski Židje sodelovali ter sta povdarila, da jim leži na srcu ujedinjenje našega naroda, za katero so v vseh osvobodilnih vojnah z največjo požrtvovalnostjo skupno s svojimi brati pretrpeli vse muke in težave. O. Vladimir Matijevič, ki je uvidel napačno delo srbske opozicije proti g. Pašiču in za dr. Korošca, je v hotelu Continental opozoril dr. Vojo Marinkoviča na posledice tega dela. Dr. Voja Marinkovič ga je poslal k Mi-loradu Draškoviču, toda Draškovič je odgovoril: »Nc moremo več trpeti Pašlča; trpeli smo ga nad dvajset let, sedaj pa smo se ga naveličali.« Milorad Draškovič je bil somišljenik Ljube Davidoviča. Komur je bilo do sedaj nerazumljivo delo Davidoviča in Marinkoviča, temu je marsikaj jasno, ako ve za omenjeno opravičilo Osebno sovraštvo vodi politiko sedanje vlade. Zato ne more roditi dobrih sadov in zato jc v Interesu države, da prejme čimprej zasluženo plačilo! Socijalni vestnik s Invalidski dom v Beograda. Ministrstvo za socijalno politiko »e dovolilo večji znesek za popravo Invalidskega doma. kjer Imajo Invalidi za časa svojega bivanja v Beogradu brezplačno * prenočišče s Nočno delo v pekarnah. V Bruslju se le vršil mednarodni kongres pekarsko obrti. Obširno se le razpravljalo o vprašanju nočnega dela v pekarnah. Splošno le bil odklonjen predlog mednarodne konierence v Ženevi, ki zahteva odpravo nočnega dela v pekarnah. Za kralja in domovino! ! Nečuvena pretnja, ki jo je izustil javno W družbi svojih poslancev Stjepan Radić, pro-(ti našemu narodnemu kralju, proti Belemu Wlu, ki je razkljuval verige našega suženj-tfstva in prinesel svobodo Srbom, Hrvatom in Slovencem, bi morala vsakega patriota na-jt>olniti s skrajno ogorčenostjo in obsodbo. Menda ni nobenega nacionalno zavednega (Slovenca, ki ne bi znal ceniti zaslug in pomena naše narodne dinastije, ki je v težkih ča-vlh separatističnih stremljenj, edina vez med |Vseml državljani. In vendar si je dovolil največji habsburški petoliznik izreči grožnjo našemu kralju hrez strahu in v prepričanju, da se mu ne more nič slabega zgoditi pod vlado, ki je od-|visna od števila njegovih poslancev! To si je dovolil človek, ki bi sc pred šestimi leti ne )Upal tako spozabiti niti pred zadnjim avstrijskim žandar jem! Zakaj sme storiti to Isodaj? Na to vprašanje iščejo odgovora vsi pomični in lojalni državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. , Res, da Radić ni prvič zagrozil kralju in ^kraljevskemu domu, toda tako daleč si ven-/dar še ni upal! Ko je pred letom dni težko ^razžalil našo kraljico, se je zavedal, kaj ga čaka pod patriotično vlado g. Pašića ter je lonoči izginil čez mejo. Nato je celo leto prosi! sovražnike naše države za pomoč in ko si jo je vsaj deloma zasigural, se je vrnil nekaznovan v Zagreb, ker je njegovo »hrvatsko narodno zastopstvo« obljubilo začasno parlamentarno večino vladi, ki Je popolnoma odvisna od njega — veleizdajalca svoje države! Pod to vlado hoče Radič nadaljevati svojo akcijo, ki stremi za zrušitvijo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naš kralj je iz skrajnega spoštovanja do parlamentarnih in ustavnih tradicij, ki jih je prejel od svojega očeta Petra Osvoboditelja, poveril upravo države »parlamentarni večini«, ki jo tvorijo po večini elementi, nasprotni in sovražni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je čista resnica, katero pozna zlasti srbski narod, izvzemši one peščice Srbov, ki gredo za Da-vidovičem in salonskimi zemljoradniki. Poznajo pa to tudi zavedni patriotični Slovenci, ki nočejo imeti nič skupnega z žalostnimi ostanki avstrijske politike. Tudi med Hrvati je precejšnje število patriotov, ki se zavedajo svojega svobodnega življenja v veliki jugo-slovenski državi. Zato naj ne pozabijo oni, ki so danes na vladi, da ogromna večina Srbov, Hrvatov in Slovencev ne bo nikdar dopustila rušenja države, ustvarjene z največjimi žrtvami najboljših sinov naše skupne domovine. Ta ogromna večina bo znala braniti tudi svojega kralja in kraljevski dom! In med branitelji j Slovenci ne bodo zadnji! iz notranje politike : Nevzdržna situacija. Iz Beograda nam poročajo, da je nerazpoloženje v Davidovičevem 'klubu vedno večje, zlasti odkar se pozitivno ve, da je bila ona ugledna demokratska osebnost, katere razgovor je priobčil zagrebški »Obzort, zunanji minister dr. Voja Marinkovič, kt se absolutno ne strinja s politiko vlade. Demokratski poslanci govorijo očitno, da je delovanje vlade ne-'inoralno. O. Davidovič je v težkem položaju, iz katerega se je hotel rešiti s tem, da bi pričel razgovore z g. Ljubo Jovanovičem, ki pa noče ničesar slišati o tem, dokler se situacija popolnoma ne razčisti. Med radikali vlada splošno prepričanje, da morajo oni, ki so povzročili sedanje motno sta-mje, nositi vso odgovornost in da radikalna stranica nikakor ne more zmanjšati bremena, ki so si Iga sami tako lahkomiselno naprtili. — Nadalje 'jnam poročajo, da je tudi dr- Korošec uvidel ne-^zdržnost situacije in da je zato pričet sondirati (teren pri radikalih, ki pa zaenkrat niso voljni poslušati njegovih lamentacij in ponovnega zatrje-/vanja o lojalnosti. — Po svečanostih v Surdulici in tv Peči bo vlada najbrže primorana sklicati na-fodno skupščino na podlagi svojega zatrdila, da lioče in more delati. Poleg tega pa se bliža rok, jkaterega je dala krona vladi, da razčisti svoje pdnošaje z Radičem. Razvoj dogodkov dokazuje, /žla je sedanja vlada brez potrebne politične moči (tu zato bjez avtoritete. Ključ k rešitvi težke situacije je edinole v rokah velike vsedržavne ra-fkllkaJne stranke. : Nov protiustaven akt Davldovlčeve vlade. /V kakšni meri je odvisna Davidovičeva vlada od {Radičeve milosti, Je razvidno iz sklepa vlade, da '«e delno suspendira ustava na Hrvatskem. Ta {sklep Je storila vlada že 23. t. m., pa se ga ni tipala obelodaniti. Ker pa je Radič vedno bolj pritiskal, se je moralo zgoditi tudi to. S tem sklepom te odrejeno, da vodijo oddelki zagrebške pokra-liiiske. uprave za prosveto in vere, za poljedelstvo In socialno politiko še nadalje posle svoje prvotne /kompetence. Vsi dosedanji sklepi o likvidaciji po-'jsiov pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo, v kolikor ne nasprotujejo temu odloku, se (razveljavljajo, dokler se končno ne reši vprašanje /O nadaljni izvedbi likvidacije. Za začasnega zastopnika pokrajinskega namestnika je določen dosedanji likvidator pokrajinske uprave dr. Gojko-fvič. — Ta sklep pomeni dalekosežen političen (flJct, ki ne bo ostal brez posledic, dasitavno skuša ^rlada dokazati, da ni kršila vidovdanske ustave. {Vsekakor se nahaja naš notranjepolitični položaj S>red odločilnim! dogodki. : Potovanje Ljube Jovanoviča. V beograjskih jpolitičnih krogih komentirajo potovanje g. Ljube 4ov»nr>wiAa v Hrvatsko Prim od e kot politično na- memben akt. Okolnost, da g. Jovanovič kot skupščinski predsednik ni šel z vlado na svečanosti v Surdulico In Peč se smatra ket posledica Jovanovičevega stališča ds st na more Identificirati s sedanjo vlado in da sedanja situacija ni stabilna in da zato noče vezati svojega imena z vlado. G. Jovanovič se je popolnoma približal stališču g. Pašiča. : Vladni »uspehi«. Vlada je zahtevala od dr. Mačka, naj pripravi Radiča do tega, da ne bo dovolil prisotnosti poročevalcev na svojih sestankih in zborovanjih. Radič sme govoriti, kar hoče. samo pisati se ne sme o njegovih »govorim . Dr. Maček je pristal na to zahtevo in obljubil ministrom, da bo v tem smislu interveniral pri Radiču. Izjavil je, da bodo gospod predsednik najbrže pristali na to zahtevo vlade, ki je že do skrajnosti kompromitirana vsled Radičevega gostobesedičenja! : Radičeve bedastoće. Radičevo »predavanje« o govoru g. Pašiča priča, da je sedanja Davidovičeva vlada odvisna od političnega bedaka, ki igra na Hratskem ulogo voditelja, ki pa v Srbiji ne bi mogel opravljati niti pastirske službe. Noben resen človek se ne more baviti s človekom, kJ trdi, da je v Kragujevcu kaznilnica in da je g. Pašič židovskega pokoljenja. Vsemu svetu je znano, da se pretaka v Pašičevih žilah čista slovanska kri, dočim je bil še Radičev stari oče navaden cigan — čergaš! : Vladni defetizem. Ironija usode je hotela, da ima Davidovičeva vlada svojega največjega nasprotnika ravno v svojem glavnem zaščitniku. Vsaka Radičeva izjava je nova senzacija za javnost in nov udarec državi. Potem ko je Radič proglasil Srbijo za cincarsko kolonijo in Makedonijo za bolgarsko provinco, je sedaj proglasil Vojvodino za — južno Madžarsko! Se par Radičevih izjav in od cele kraljevine SHS bodo ostali samo še Prpičevi vinogradi kot edina čisto »jugoslo-venska« zemlja!! ■ Komunisti dvigaja glave. V Beograda sta pričela izhajati dva komunistična lista »Okovani Radnik« in »Mlada Garda«, ki pišeta popolnoma v Radičevem duhu. Napadata »srbski imperializem«, zahtevata samoodločbo za »podjarmljene narode« itd. V političnih krogih trdijo, da so komunisti v najožii zvezi z Radičem, ki jih tudi zalaga z denarjem. Vsak član Narodne radikalne stranke čita in naroči „Radikalski Glasnik!4. Poslanica vsem bratom m sestram Drugi jugoslovcnskl sabor, k! smo ga bili sklicali v Zagreb v dneh 12. do 18. avgusta t L je zaključil svoje veliko delo. Ves ogromni materijal. ki smo ga bili pripravili za odseke in plenum sabora, so bratje dclcgatje in sestre delegatinie predelali s polnim razumevanjem stvari same, z odlično resnostjo in s pravo sokolsko stvarnostjo. Vsem bratom in sestram, ki so kakorkoli sodelovali na saboru In na pokrajinskem zletu, združenim s saborom, izrekamo za sotrudništvo In za obilne materijalne žrtve in fizične ter duševne napore svoje priznanje in bratsko zahvalo. Vseh doseženih uspehov se moramo toliko boli veseliti, ker smo prepričani, da se začenja sedal po saboru in zletu nova doba še vztrajnejšega, zato napornejšega in smotrenejšega deta za pro-speh in napredek sokolske ideje v naši državi. Vsak, kdor se je ndeležil velikih zagrebških sokolskih prireditev, se je vrnli na svoj dom okrepljen, utrjen In dvignjen v sokolski zavesti in pre-šinjen z neomajno voljo, da hoče še bolj kakor doslej posvetiti vse svoje moralne in fizične moči zmagovitemu in vseosvajajočemu sokolskemu pokretu. Pošteni in iskreni Zagreb nam je nudil vse. da smo mogli svoje sokolske dolžnosti izpolniti v polni meri in da smo se mogli radovati in navdušiti ob f^ogočnih izrazih bratske ljubavi, ko-stoljuhnosti iu sokolske dostojnosti. Hvala In priznanje Zagrebu. Kar pa so ustuduega. negostoljubnega in nekulturnega pripravljali in nameravali odgovorni in neodgovorni elementi, da onemogočijo, preprečijo In otežijo naše in naših slovanskih bratov in sester delo in bivanje v Zagrebu — vse to se io zrušilo v zalogo njihove sramote, ki ni na lepoto In vzvišenosti našega Zagreba vrgla nobenega madeža. Samo hladnokrvnosti, disciplini in preudarnosti naših bratov in sester se moramo zahvaliti, da ni težka in neustrašena sokolska pest dala dejanskega zadoščenja žaljen! časti, ampak da smo šil preko vseh inzultov hi surovosti z veličastnim preziranjem na dnevni red. Hvala bratom Cehoslovakom, Poljakom io Rusom, ki so nas obiskal) in dvignili naše prlre-riuve v sijaii sokolskega bratstva ta slovanske vza-lemnostL Videti tn spoznali so vse v luči resnice, svojo objektivno sodbo so ponesli s seboj, a čuti so tudi naše zagotovilo In mu dali popolno priznanje, da hočemo in moramo samo s svojim ponosnim, samozavestnim, poštenim in čistim sokolskim življenjem premagati vse zapreke, dokler v naši svobodni domovini ne postane meso in kri naše geslo: »Kdor Jugoslaven — ta Sokol!« Naivečle važnosti za Sokolstvo in Slovanstvo so naša zagrebška posvetovanja o osnovanju Slovanske sokolske zveze, ki ]o uresniči bližnja bo-dočnost. V tej gledamo novo velesilo, ki 11 bo vihral ua čelu sokolski prapor, a pod njim bo zbran ves slovanski sokolski svet. Junaško in bojevito vzravnan in pripravljen na pohod v čast, slavo, veličino In zmago vsega Slovanstva in vse ogromne slovanske zemlje. Sovražnikov so ne Itojlsno. njih števila ne glejmo I V pesti sila. v srat odločnost, v mislih domovina! Vsi v vrste Sokolstva, vsi na sokolsko delo! Zdravol Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Čudni junaki. Beograjska »Politika« poroča: Oni, ki so povzročili v Zagrebu kri, niso ravno posebni junaki... Svetozar Rajčevlč, vseučiliščnik. doma n Črnegore, se je udeležil sokolskega zleta. Naenkrat ga je napadlo šest zagrebških junakov. — Doli znak! Junaki so zahtevali, da mora skriti jugosfo-vensko sokolsko trobojnico. — Ako neradi sami spravite znak, je reicd eden od napadalcev, bomo storili to mi. Črnogorec je posegel v žep, dasiravno ni imel pri sebi revolverja. V žepu je imel samo zvite časopise. Toda komaj je posegel v žep, so napar dalei izginiti, kakor da bi Jih požrla zemlja! Kai se govori? V neki družbi so se razgovarjaJI ® zadnjih' adičevih izjavah, kjer primerja Radić hrvatske prašanje z irskim. — Pa to ni istol — pravi nekdo. Korški žu-m Je v boju za irsko republiko stradal osemde-:t dni In Je umrl lakote. Ako bi Radič za osem-eset dni prenehal piti In govoriti, bi se navse* rdnje celo rešilo hrvatsko vprašanjel Pokret Narodne radikalne stranke Predsednikom radikalnih krajevnih organizacij ljubljanskega vol. okrožja Gotovo je vse iznenadit nepričakovani preokret v državni skupščini, ko so dobile vodstvo države v roke nam nasprotne politične stranke. Toda kakor je Narodna radikalna stranka ponosno dvigala svoj prapor državnega in narodnega edinstva, ter socijalne harmonije v času, ko je imela vladno moč, tako bo tudi danes, ko je v opoziciji, znala krepko držati svoj program. Kdor se je oklenil narodnega radikalizma iz svojega globokega prepričanja, ta bo ostal še naprej radikal, slabotnejši pa bodo odpadli, kar ne smatramo za oslabljenje. Kako neodkritosrčni so bili voditelji SLS, je dokaz to, da so doma zlivali po svojem časopisju venomer sovraštvo proti pristašem radikalne stranke, češ, da prodajajo Slovence Srbom, na drugi strani pa so se danes sami zvezali z Davidovičevimi demokrati, ki so isto tako Srbi kakor Pašičevi radikali. Kar pa je še hujše: Koroščeva stranka se je zvezala celo z muslimani, radičevci in drugimi nezanesljivimi elementi, ki ne kažejo ljubezni do skupne domovine. Težko bo delo sedanje vlade, ker dobro zna, da jo bo budno nadzorovala največja državna stranka. Narodna radikalna stranka, na kateri sloni še danes varnost naše države. Narodna radikalna stranka ima pri nas izmed naprednih strank edina bodočnost, ker se te že pretapljajo vanjo, dobro vedoč, da leži spas naše države edinole v Narodni radikalni stranki. Vsak lahko postane nje član, kdot goji skrb in ljubezen za našo domovino in komur je pri srcu blagor ljudstva. Program Narodne radikalne stranke je neminljiva ideja, ki bo in ki mora prej ko slej 'zmagati in dati našemu troimenemu narodu to, kar že leta in leta krvavo potrebuje, to je: politično poštenost, iskrenost, bratski sporazum in red v domači hiši. Naj prevlada ljubezen in sloga med plemeni naše domovine! Na tej osnovi bo porasel ugled naše države na zunaj, dvignil se to naš dinar in država se bo gospodarsko prenovila. Zato se bori Narodna radikalna stranka, zato ste se je tudi Vi oklenili in zato ji boste ostali mož beseda. Strpite, ker ni daleč čas, ko bo zopet Narodna radikalna stranka odločevala usodo na-Še domovine. Z narodnim radikalnim pozdravom za Okrožni Radikalni Odbor dr. Niko Zupanič, predsednik. Tajništvo Okrožnega radikalnega odbora v Ljubljani prosi vse okrajne tajnike, da za-doste tozadevni okrožnici in mu zbrano statistiko organiziranega članstva svojih krajevnih-organizacij nemudoma dostavijo. Radikalom na Jesenicah Na JESENICAH se vrše dne 31. avgusta občinske volitve. V ta namen je sklican v petek 29 t. m. ob 8. uri zvečer pri g. Tancarju na Jesenicah sestanek vseh pristašev NRS krai org. Jesenice, katerega se udeležite v polnem številu. V nedeljo vsi na volišče! Naša skrinjica Je ZADNJA, t l. SESTA. Kr. org. Jesenke. Mestni odbor v Ljubljani Mestni pododbor v Šiški. Po poročilu je pododbor na svoji seji dne 22. t. m. temeljito razpravljal perečo zadevo stanovalcev »vagonarjcv« na ljubljanskem polju, ki s strahom pričakujejo letos že šesto zimo v svojih nečloveških stanovanjih. Merodajni faktorji se ne zmenijo niti najmanj za te nesrečnike ter jih z mirnim srcem prepuščajo gotovi propasti. Pododbor bo zastavil vse svoje sile, da pomore polom svojih strankinih funkcijonar-jev in strankinega časopisja tem nesrečnikom. Tudi zadeva nove redukcije na železnici, ki jo oznanjujejo nekateri žel. funkcijonarji je bila predmet večera. O zadevi se informira mestni radikalni odbor v Ljubljani in glavni radikalni odbor v Beogradu. Po sprejetju nekaterih novih Članov je bila seja zaključena. Tajnik. Mestni pododbor Krakovo-Trnovo, Mestni pododbor je na svoji seji dne 14. t. m. pri Mraku razpravljal o organizatori-čnem delu Kraj. organizacije. Konstatiral se je že dosedaj lep napredek, a še vedno se priglašajo novi člani iz vseh stanov, videvši, j da le NRS išče socijalnoga sporazuma med vsemi stanovi. Med drugimi se je tudi sklenilo, da se vrše redne pododborove seje vsak prvi in tretji petek v mesecu. Tajnik. — Redna seja mestnega odbora NRS v Ljubljani je v torek 2. septembra v strankini pisarni, Wolfova ulica 1-1. Tajništvo mestnega radikalnega odbora v Ljubljani poživlja tajnike Poljanske, Št. Jakobske, Krakovo-Trnovske in Kolodvorske krajevne organizacije, da nemudoma odpošljejo že ponovno zahtevano mesečno poročilo za julij. Organizacija NRS v Ljubljani. Poljanski okraj: Redne pododborove seje se vršijo vsak drugi petek v pisarni Mestnega odbora ob 20. uri. Št. Jakobski okraj: Redne pododborove seje se vršijo vsak petek ob 20. url pri »Lozarju«. Krakovsko-trnovski okraj: Redne pododbo- rove seje se vršijo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 20. uri. Spodnja Šiška: Redne pododborove seje se vršijo vsak drugi petek ob 20. uri pri »Valjavcu«. — Tajništvo NRS v Trbovljah posluje vsako soboto od 18. do 20. ure v društveni sobi gostilne Volkar na Vodah. — Kdor ima kako željo, prošnjo ali pritožbo, naj se oglasi v tajništvu. Tukaj se lahko vplača članarina in naročnina na radikalske liste in se sprejemajo priglasi nanovo vstopivših. — Opozarjamo vse člane, da točno vplačujejo naročnino za »Radikalski Glasnik«. Kdor nima položnice, jo dobi v tajništvu, a le v zgoraj navedenem času. Vsem krajevnim organizacijami Prosimo vse krajevne organizacije, naj blagovolijo skrbeti za redna poročila in stalno dopisovanje v »Radikalski Glasnik«. Vsi dopisi, namenjeni za tekočo številko, morajo biti najkasneje vsak torek y uredništvu. Nefecfni načrti V zadnjem času nam po ovinkih priha. jajo različne želje od strani, ki jo dobro po-, znamo. 1 Dobro verno, kje se rode te pobožne želje in zato kar nakratko rečemo: Gospodje demokrati naj si to namero kar iz glave izbijejo, kajti iz te moke ne bo kruha. NRS si bo sama gospodarila in ne potrebuje nobenih nasvetov od ljudi, ki neprestano rovarijo 1« ščuvajo noč in dan. Mi gremo po svoji začrtani poti mirno in dostojno naprej in se prav nič ne oziramo na želje gospodov, ki v svoji zavisti kujejo take naklepe. Gospodje so do sedaj nakovali že nebroj nečednih načrtov vsled katerih se je napredna misel v Sloveniji razcepljala. Zapišejo naj si ti gospodje za svoja ušesa, da se jim kaj takega ne bo posrečilo v vodstvu Narodno radikalne stranke. Naši somišljeniki pa naj spoznajo sami, kam v tem slučaju pes svojo taco moli. Odgovori uredništva. Trbovlje: Naš list stoji na stališču, da morajo biti naši člani točno in pravilno informirani o po-1'tiki Narodne radikalne stranke in o razvoju političnih dogodkov s stališča radikalnega progra-ma, načel in tradicij. Zato priobčujemo redno vso. izjave naših voditeljev in prvakov. Kakor smo žoj ponovno omenili, se radikalna stranka, žal, ne more zdaj baviti z reševanjem aktualnih sociat-j nih in gospodarskih vprašanj, ki tvorijo blstvOg njenega programa, ker tega ne dopušča politična situacija, ki je po krivdi naših nasprotnikov še nerazčiščena, dasiravno živimo že skoraj šest let v svobodni nacionalni državi, katero nam je jwl-borila poleg zmagoslavnega orožja srbske in z*, vezniške vojske v prvi vrsti Narodna radikalna stranka pod vodstvom g. Pašiča. Bodite prepričanj da bo NRS izvedla svoj socialni program, kakor hitro bodo končiioveljavno zasigurane njene nacionalne in politične pridobitve. Kar je storila NRS v bivši kraljevini Srbiji v manjši meri, to boi storila v naši novi ujedinjeni kraljevini v polnem' obsegu. Res je, da pogrešate v našem listu »pisanja za široke mase«, toda ste v zmoti, ako mi-slite, da se dosežejo trajni uspehi s frazami in če' so te še tako prikrojene za »vžiganje mas«. Naj list vrši vzvišeno nalogo širjenja idej narodnega.' t. j. ljudskega radikalizma in je daleč od vsake demagogije. Zasledujte marljivo naš list in propagirajte socialni radikalizem! — Sotrudnlk Ljubljana: Blagovolite pošiljati svoje prispevke na uredništvo, prostori strankine pisarne, VVblfova ulic* št. H, ker se je več stvari vsled napačne dostave izgubilo. — R. P.: Ne nasedajte intrigam onli* ki jim je napoti enotnost močne NRS! Berite naše časopisje od »Samouprave« do »Radikalskega Glasnika« ali »Narodnega Gospodarja« in prepm Lali se boste, da smo vsi eno in da ni absolutnu nobenega nasprotstva glede programa in načel! — Celje: Ker smo svoječasno priobčili Vaš članek; ki je skoraj dobesedno enak zadnjemu, kj ste nam ga poslali, žal, ne moremo ugoditi Vaši želji. Po-| šljite nam kaj drugega! — Dravograd: Spada Ti kompetenco okrožnega odbora NRS v MariborJ kamor smo poslali Vašo zadevo. čuvarji države. »Virovitičanin« (Virovitica): Brez stalnih nat čel ni mogoče vladati v ustavni demokrat, državi. Lahko se reče, kar se hoče, toda eno je resniiH no: da je vlada radikalne stranke z Nik. Pašičetn na čelu vladala v čisto demokratičnem duhu. Imei la je svoja trdna načela in nič je ni moglo odvrniti od njenih načel. V kratkem času je postavila dr-i žavne temelje na trdno podlago, uredila gospodarsko in finančno stanje, s sosednimi državami pa je vstvarila dobre odnošaje. Inozemstvo je vsestran-sko priznalo uspehe in delo te vlade. Krepka roka Nikole Pašiča ni bila po volji večini strank iz naših hrvatskih (in slovenskih, ured.) krajev, ki so bili prej navajeni na »lepše« vladavine z Dunaja i« Pešte, ter so se zedinile, da zrušijo starega, sivega narodnega borca, za katerim je stala najnmč-nejša stranka skupine — Narodna radikalna stranka. Vladar, zvest ustavi in tradicijam predvojne Srbije, se je odločil, da izroči vlado »opozicijonai-nemu bloku«. Sedanja vlada Ima proti sebi Izkušeno močno homogeno radikalno stranko s preizkušenimi voditelji v opoziciji in okoli katere se bodo zbrali vsi napredni elementi... Nikola Pašlč In njegova močna radikalna stranka bosta budn« pazila, da se ne zgodi kaj v škodo države, ki le vstvarlena z železom In s krvio njenih najboljših sinov. Zapiski Pašićev govor ie popolnoma zmeial avtonomistične »Slovenčeve« možgane, ki pešajo tem bolj, čim več pritoka dobivajo od raznih »pacifističnih velmož«, ki iščejo pri njem plačila za svojo značajnost. •. Opozarjamo naše bralce, nai pazljivo preberejo Pašićev govor, ki ga priobčujemo na dru-jem mestu, in marsikaj jim bo jasno. Zlasti bodo spoznali povod »Slovenčeve« jeze, ki je tako zelena. da je ne prikrije nobena rdečica klerikalne sramežljivosti... Lepa morala! Najbolj krščanski list, kakor se rad imenuje »Slovenec«, je največji prijatelj laži in obrekovanja. Tako je n. pr. iz Pašičevega govora priobčil par besed, ki jih je povzel iz kakšnega beograjskega revolverskcga časopisa in na podlagi teh besed je pisal, da je Pašič hujskal na poboj proti Slovencem in HrvatomI To svojo nesramno trditev, ki je v popolnem nasprotstvu s krščansko moralo o resnicoljubnosti, je podprl s sledečimi besedami: »Kajti drugače se ne morejo razumeti njegove besede, da naj vsi store vse, da sc očiva država pred rušilci države.« Ne glede na njegovo priznanje, da se istoveti i rušilci države, je treba ugotoviti, da smatra »Slovenec« poziv na patriote, naj čuvajo državo pred njenimi sovražniki, za hujskanje na poboj proti Slovencem in Hrvatom! »Slovenec« se silno moti, ako misli, da so med Slovenci in Hrvati sami rušilci države. Med enimi in drugimi je lepo število navdušenili patriotov, katerim velja Pašićev apei, naj ne pozabijo padlih junakov in prelite krvi za* našo skupno domovino. ^ Surdulica in naši klerikalci. V nedeljo je patriarh v prisotnosti kralja In kraljice blagoslovil v Surdulici kapelo, kamor so položili mučeniške kosti onih Srbov, ki so jih pomorili Holgari za časa njihove okupacije. V grobnico so položili kosti samo onih žrtev, katerih grobovi so bili znani, dočim so neznani grobovi nad 2000 žrtev bolgarske krvoločnosti. Ob tej priliki je imel kralj govor, v katerem )e naravnost pozival razne separatiste, naj se spametujejo vsaj ob spominu tisočerih in tisočerih žrtev za naše osvobojenje in ujedinjenje. »Slovenec«, ki je sedaj vladino glasilo v Sloveniji, pa je popolnoma zamolčal to žalno svečanost, katere sc je udeleži! tudi klerikalni minister! Mogoče bo skušal »Slovenec« na pritisk popraviti to svojo »pogreško«, mogoče je, da bo celo kraljev govor priobčil v avtonomističnem smislu, toda »pogreška«, ki jo je zakrivil, priča jasno, da so gospodje okoli »Slovenca« še vedno taki srbo-lobi, kakor so bili v času, ko so umirale srbske žrtve tudi za naše osvobojenje ... »Slovenec« gotovo še danes^ uživa strašne »tihe bolgarskega pesnika Kirila Kristova: »Plača neka čuje se svađe v srpski kraj, Godini tam petel da ne propeji!« »Slovenec«, ki je tulil na grobovi avstrijskih krvnikov, molči ob proslavi spomina naših mučenikov! Demokratski komunike. s skupne seje načelstev JDS za mariborsko in ljubljansko okrožje, ki se je vršila v Rogaški Slatini, — »posebej odobrava skupen nastop samostojnih demokratov z Narodno radikalno stranko v bom za očuvanje edinstvene države«. To se zelo lepo sliši s sirani naših demokratov sedal, ko niso več v vladi in ne morejo več ^zlorabljati »boja za očuvanje edinstvene države« V svoje strankarske svrhe ... ' Končno sc zna še zgoditi, da se bodo tudi naši demokrati šc spokorili, ako ne bo prepozno 'seveda! Naloga »pravih napredniakov«. Neki ljubljanski dnevnik je napisal ob priliki Izstopa dr. Kukovca iz načelstva demokratske stranke, da je danes večina naprednjakov že izven samostojne demokratske stranke in da je naloga vseh teh pravih naprednjakov, da se zopet združijo in ustvarijo novo napredno organizacijo. Ako Je bil ta nasvet napisan na dr. Kukovca jn na druge demokrate, ki se nc strinjajo z demokratskim načelom »Samo ml!«, ki pa vziic temu hočejo ostati, kar so, je to njihova stvar, kako bodo reagirali. Ako pa je ta nasvet napisan na naslov onih demokratov in zlasti članov bivše NNS, ki so sedaj kot pravi naprednjaki zavedni narodni radikali, potem pa je brezdvomno zapisan na napačni naslov, kar naj se blagovoli kratkomalo vzeti na znanje. Ii vsesa sveta Sestanek državnikov Male antante v Ljubljani. Te dni se vrši v Ljubljani sestanek med češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Bene&etn, Dr. E. Beneš našim zunanjim ministrom dr. V. Marinkovičem in romunskim zunanjim ministrom Ducom. Gre predvsem za enoten nastop držav Male antante na bodočem zasedanju Društva narodov v Ženevi. Društvo narodov. Prve dni septembra se vrši v Ženevi zasedanje Društva narodov. Na tern zasedanju se bo razpravljalo v prvi vrsti o omejitvi oboroževanja evropskih in ostalih držav. Našo delegacijo tvorijo: zim. minister dr. Marinkovič, trgovinski minister dr. Šumenkovič, univ. prof. dr. Kumanudi in strokovnjaki dr. Pitamlc iz Ljubljane, dr. Polič iz Zagreba, dr. Novakovič, general Kalafatovič, Konstantin Fotič in načelnik v zunanjem ministrstvu Rad. Šumenkovič. Naša država in omejitev oboroževanja. Sedanja Davidovičeva vlada je odgovorila Društvu narodov, da stoji glede vprašanja omeni ve oboroževanja na tem stališču: Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Je miroljubna in stremi, da se doseže sporazum na podlagi mednarodne pogodbe o vzajemni pomoči in znižanju oboroževanja. Ta pogodba mora vsebovati varnost. Razorožitve ni mogoče doseči dotlej, dokler ne bodo podane zadostne garancije za ohranitev splošnega svetovnega miru na podlagi mirovnih pogodb. Zaupnica Herriotu. Francoski parlament je razpravljal o rezultatih londonske konference In izrekel ministrskemu predsedniku Herriotu zaupnico s 336 glasovi proti 204. Tekom razprave je izjavil general Destln-gua v imenu vlade, da je maršal Foch izjavil, da zasedba Poruhrja nima nič skupnega z varnostjo Francije Vojni minister Nollet Je izjavil, da je naloga zaveznikov zrušiti nemški militarizem, pri čemur morajo pomagati nemške demokratične stranke. Nemci in londonski sklepi. V nemškem parlamentu se vršijo ljute debate o londonski konferenci. Državni kancelar dr. Mar* je izjavil, da se je v Londonu razpravljalo o nemških protlpredlogih popolnoma stvarno. Londonski sklepi pomenijo za Nemčijo sicer obremenitev, vendar so obenem začetek splošnega ozdravljenja nemških razmer. Minister dr. Luther je po-vdarjal, da mora Nemčija vsled slabega gospodarskega položaja sprejeti londonski dogovor. Zunanji minister dr. Strcscmann je rekel, da dokazuje potek londonskih posvetovanj dobro voljo Francije. Nacionalisti in komunisti se borijo proti sklepom londonske konference, vendar Je upanje, da bo zmagata razsodnost trezniti nemških strank. Tedenske vesti — Nesposobnost finančnega ministra. Obiju* tra, ki jo je dal finančni minister, da se bodo ta mesec izplačale razlike na stare plače uradništvu, jc ostala seveda samo obljuba. Vsi referenti so IzjaviH, da so dohodki v času sedanje vlade tako padH, da je absolutno nemogoče izpolniti ministrovo obiiubo. Poleg tega obtožujejo radikali finan* čnega ministra, da je s svojim nepravilnim delom povzročil draginjo življenskih potrebščin. Izdal ie naredbo, da se ne smejo izplačati vojnim dobaviteljem dolgovi in ti so se združili In sklenili, da ne dajo vladi ničesar več na »kredo«. Lepi časti — Ustoličenje patrijarha v Peči K ustoličenju je po ministru ver povabljena tudi mestna občina ljubljanska. Na vabilo je vladni komisar dr. Perič odgovoril z naslednjo brzojavko: »Zahvaljujoč se za čast povabila sporočam v imenu mestne občine Ljubljane najlskrenejše častilke vsemu pravoslavnemu svetu naše države k zgodovinskemu dejstvu ustoličenja srbskega pravoslavnega patrijarha po prekinjenju več nego 150 let. Ker ml radi uradnih poslov ni mogoče osebno prisostvovati velikemu In ponosnemu momentu ustoličenja Njegove Svetosti patrijarha Dimitrije v Peči, Vas, gospod minister, prosim biti moj posrednik in sporočite Njegovi Svetosti g. patrijarhu, da se njegovi častitljivi osebi klanja slovensko glavno mesto Ljubljana, radujoč se, da so naši pravoslavni bratje in sestre doživeli dan zopetnega ustoličenja lastnega vrhovnega poglavarja svoje cerkve in da je ta njih najvišji cerkveni knez sin lastnega naroda.« — Nova velika župana. Našo zadnjo tozadevno vest popravljamo toliko, da Je bil imenovan za velikega župana mariborske oblasti dr. Vodopivec in ne dr. Ptoj. Oba nova velika župana dr. Sporn za Ljubljano Ih dr. Vodopivec za Maribor sta že nastopila svoje mesto. — Iz slovenskega političnega življenja. Dr. Vekoslav Kukovec je na skupni seji načelstva demokratske stranke za ljubljansko in mariborsko okrožje, ki se je vršila v Rogaški Slatini, podal izjavo, da izstopa iz načelstva demokratske stranke. — Premestitev g. Polkovnika Daskalovlča. Dne 25. t. m. je odpotoval na svoje novo mesto v Novi Sad g. polkovnik Aleksander Đaskalavlć, kjer prevzame komAido 7. pešpolka. V Ljubljani je bival dve leti kot predsednik vojaške razmejitvene komiije na Kranjsko-itaijanski meji in v tem svojstvu si je mnogo prizadeva), da se naši državi ohranijo ekonomsko ali iz stališča narodnega Čustva važna mesta in točke. Težak je bil spor zaradi Triglavskega vrha In Sedmerih Triglavskih jezer. Nazadnje so se Lahi vznevoljili nad protiitalijanskim in pravičnim polkovnikom in zahtevali izmeno v paritetni komisiji. Gospodu polkovniku želimo srečno pot in prijetno bivanje v ponosnem Novem Sadn. — Zveza slovanskih gasilcev. Na kongresu poljskih gasilcev v Varšavi je bila ustanovljena Zveza slovanskih gasilcev. Našo državo zastopa v zvezi ravnatelj Barle. — Zopet smrtna nesreča na Triglavu. Na severni triglavski steni se ie smrtno ponesrečil jurist Vladimir Topolovec, sin višjega železniškega revidenta v Ljubliani. To je že četrta letošnja ncsicča na Triglavu. — Odprava praznišMh taks za teleiono. Ker sc nlkdo ni hotel ob nedeljah In praznikih posluževati telefona radi trikratnega poviška pristojbine, so odpravljene prazniške takse za telefon in brzojav. — Telefonski promet Je otvorjen med avstrijsko centralo v Radgoni in našimi centralami Maribor, Pragersko, Slovenska Bistrica, Gornja Radgona, Slatina-Radencl, Križevci, Ljutomer in Murska Soboto. — Slovenski ujetniki v Rusiji se še vedno oglašajo. Te dni Jc pisal po desetil letih iz Rusije losio Harej z Goriškega, ki Je leta 1914 odšel v Galicijo. Pisal jc svojcem za denar, da se more vrniti v domovino. — Prvi ranjenec v svetovni vojni je umrl te dni v vasi Badovinci ob Drini. Bil je kmet Kosta Vračarič, katerega so obstrelili prvi dan po napovedi vojne avstrijski financarji, ko je hotel preko Drine na svoje zemljišče. Umrl je na posledicah rane, radi katere Je bolehal celih deset let. — Obsojeni vohunk Sodišče v Novem Sadu je obsodilo tri vohune v korist Madžarski na občutljive kazni Vohuni so ukradli važne vojaške dokumente v Osjeku, med drugimi tudi o opremi ptujskega mostnega bataljona. Obtoženci so krivdo priznali. Krančič Je bil obsojen na 3 leta 4 mesece, Prodarič na 2 leti in Just na 2 leti 4 mesece Ječe. — Na smrt obsojen vojak. Savsko divizijsko • sodišče je obsodilo na smrt redova Edvarda Sla* dovića Iz Bojačine pri Varaždinu. Obsojenec je (a--ni pobegnil od vojakov ter umoril kmeta Arnota, potem pa je njegovo ženo s sekiro v roki prisilil, da mu je izročila 4000 dinarjev. ^ — Narednik Rumpel obsojen na smrt- Našim bralcem ]e še v spominu roparski umor, ki ga je Izvršit 25. marca narednik Avgust Rumpel. roj. I. 1887 v Ljubljani, na trgovcu Kelkoviču iz Zagreba. V pondeljek se je vršila pred zagrebškim vojaškim sodiščem razprava proti morilcu, ki je bi’, radi premišljenega roparskega umora obsojen na smrt. / ___ Cenejšo cigarete? Koncem tega meseca sc vrši v Beogradu sestanek ravnateljev tobačnili tovarn. Na sestanku sc bo sklepalo tudi o znižanju cen tobačnih izdelkov, zlasti cigaret — Znižanje cen cigaretam. Uprava državnih monopolov je znižala prodajno ceno sledečim cigaretam: Bregalnica od 500 na 400. Krka od 325 na 300 In Drava od 175 na 150 Din od 500 komadov. — Vojaška godba na Sušaku potrebuje nujno 24 godbenikov za različne instrumente. Prošnje je vlagati do 1. septembra na komando mesta na Sušaku. Itopisi d Kočevska Reka. Tu jc umrl znani posestnik Anton Ozvald, rodom iz Babncga polja. Pred | kakimi 15 leti sc je s svojo družino preselil sem ter je svojo družino kljub raznim neprilikam vzgojil v narodnem duhu. d Vinica. Naš lepi kraj je doletela zopet izredna sreča. Te dni sta bila namreč pri nas dva klerikalna gospoda, od katerih je eden menda celo narodni poslanec, ako smemo to sklepati po njegovem imenu, kajti razven njegovega imena ne poznamo v Beli krajini nobenega delovanja kakega poslanca, ki bi storil kaj dobrega za naše ljudstvo. Gospoda iz klerikalnega tabora sta porabila zadnjo točo in sta obljubovala oškodovancem povrnitev vse škode, ako bodo ostali zvesti njihovim praznim besedam, Ker je bila seveda nedelja, sta imela pač poslušalce, toda ljudstvo se je kmalu naveličalo »veličastnega zborovanja«. Najbolj se zabavalo med prerekanjem klerikalnega govornika in radičevskega agitatorja, ki pa je imel ravno lake uspehe kakor njegova dva konkurenta. d Slap v Malem Prcdosliu Kamniške Bistrice je bil sedaj skoro nepristopen. Iz prirodnoga mostu nad Velikim Predosljem vidi sc pač, da na koncu jezerca pod Velikim Predosljem nekam pada, vendar je bilo dosedaj zelo težko priti ob jezercu do. tega padca ter se je le malokdo potrudil, da se splazi do /tja in pogleda na slap in JVUU Predoselj. Zato sta bila oba skoraj nepoznana ter je le malokateri obiskovalec Kamniške Bistrice ivedel da se nahala v Bistrici tudi znameniti slap In da je pod zarezo Velikega Predoslja še druga slična zareza, ki se imenuje Malt Predoselj. Sedaj je kamniška podružnica SPD z dovoljenjem in s pomočjo kamniške meščanske korporacije odprla tudi Mali Predoselj. Napravila je stezo, katera sc od turistovske poti cepi kakili sto korakov pred stezo na prirodni most ter pelje navzdol do Bistrice Tam je napravljena brv na desni breg. Iz brvi je od spodaj navzgor krasen pogled na ccll slap in zarezo. Onostran brvi se steza po desnem bregu nadaljuje, pride zopet do slapa, potem pa ob jezercu na prirodni most Velikega Predoslja, kjer se združi s staro stezo. Meščanska korporacija dala je podružnici brezplačno tudi ves za brv potrebni les ter ji gre za to zahvala vseh obiskovalcev Kamniške Bistrice. Pristaši in somišljeniki, zahtevajte v vseh javnih lokalih radikal-sko časopisje! Zahtevajte v vseh kavarnah in gostilnah »RADIKALSKI GLASNIK« OB OB O.B L E K E NA ROKE MESTNI TRG S V ERNATOVIC Move kulise S. E. Burroughs: Tarzan, sin opice, roman, poslovenili —z—. Splošna knjižnica št. 29, v Ljubljani 1924. Izdala in natisnila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 302. Cena broš. Din 30.—, vez. Din 36.—. Kakor najbolj zanimiva in napeta povest bo roman o Tarzanu, ki je vseskoz originalen — osvojil staro in mlado. Tarzanove knjige, ki so izšle v angleškem izvirniku, kakor tudi v drugojezičnih prevodih, so se razširile v velikanskih izdajah. Teh Tarzanovih povesti je več. Vsaka knjiga je zase zaključena in posebna enota, tako, da se lahko bere vsako posebej brez zveze z drugimi. Prva taka knjiga je izšla sedaj tudi v slovenskem prevodu, v okvirju »Splošne knjižnice«, kot 29. zvezek. Dejanje je vseskozi novo in napeto in se razvija v okvirju pretresljivih pragozdnih prizorov, kakor jih je komaj opisal kak pisatelj te vrste. — Tarzan je sin angleškega lorda, ki je bil s svojo mlado ženo o priliki uradne misijjc izpostavljen od uporne ladjine posadke na afrikansko pragozdno obal, kamor ni še prestopila človeška noga. Pod največjimi nevarnostmi se mladi par vzdržuje nekaj časa v boju s prebivalci divjega pragozda. Mali deček — kasneje Tarzan — sc porodi med grozovitostmi džungle. Komaj eno leto star, izgubi mater vsled bolezni in očeta vsled nenadnega napada orjaške človeške opice. Dete odnese velika opica - samica, Id ji je P° naključju poginil njen mladič in ga neguje, redi in vzgoji po svoje. Radi tega: 1 arzan, sin opice. Sam skoro opica, doživi Tarzan v svojem divjem okrožju nebroj pustolovščin. Ničesar mu ni znano o človeku, a njegov človeški razum raste in ga dviga nad njegovimi tovariši-opicami. Pripravi si primitivno orožje, s katerim prevladuje vsled svoje orjaške moči vse zverine džungle, in slednjič predere do prvih ljudi, do ubeglih kanibalov — ljudožreev. Iz njih naselbine pridobiva neopažen po zvijači nadaljnja pomožna sredstva. Medtem se mu posreči pod nepopisnimi težavami naučiti se brati in pisati, ker ie našel v koči ob obali knjige pokojnega očeta. A divji pragozd ga vedno in vedno zvabi v svoje naročje. Zla usoda vrže na divjo obal be-lokožce. On jih instinktivno rešuje iz največjih nevarnosti in Vedno jim izginja izpred oči kot gozdni bog, ker ne razume kulture človeka z njegovimi krutostmi in ker se čuti napram njemu nesvobodnega. Njemu manjka kulture, njemu manjka daru govora. A tudi tega si po mnogih. trudili in mukah pridobi. Tarzan gre z enim rešenih belokožcev v kulturni svet svojih staršev. Zapusti pragozd, ker hoče poiskati mlado, lepo Američanko, ki jo je svojčas med izstavljenimi belokožci rešil iz groznega zobovja orjaške opice in katere sliko si je vtisnil neizbrisno v srce. Tudi med kulturnim svetom doživi Tarzan marsikaj nepričakovanega in nezapopadnega. — Skratka, knjiga je od začetka do konca napeto in prijetno-zabavno čtivo, ki se ga težko odloži iz rok. Obširna povest 302 strani se dobi v vseh knjigarnah in pri založnici Zvezni knjigarni za izredno nizko ceno, broš. Din 30.— in vez. Din 36.—. Res izredno nizka cena, če pomislimo, da stane nemški prevod vsaj Din. 100.— Gospodarstvo g Ljubljanska borza za blago 1« vrednost posluje dnevno od 12. do 13, izvzetnši sobote, ned e lje in praznike, la sicer ie določeno poslovanje za blagovni oddelek od 12. do 12.25 in za efektni od- . delek od 12.25 do 13. Uradne ure borznega ta} nlštva so od 9. do 14. in od 16. do 18, na katero naj sc izvolijo interesenti obračati za vse informacije. g Srednja strokovna šola za drvarsko industrijo v Drvaru (Bosna) se otvori v začetku šolskega leta. V šolo sc sprejemajo dijaki z dovršeno 4 razredno gimnazijo ali trgovsko šolo in s položenim nižjim tečajnim izpitom. Začasno bodo do bivali dijaki hrano v uradniški menzi proti plačilni 450 Din mesečno. Stanovanje brezplačno v šolskem poslopju. Posteljnino iu dva para perila mo ra prinesti vsak s seboj. Prošnje za sprejem je treba predložiti najkasneje do 6. septembra t l ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelku zj Bosno in Hercegovino v likvidaciji v Sarajevu. Reden pouk sc prične 22. septembra, šola traja štiri leta. Namen šole je, da vzgoji tchnleno-gozd-no-manipulativno in komercijalno izvežban naraščaj za uprave lesnih podjetij. g Zapirnnjc In odpiranje trgovin. Trgovski gremij za politični okraj Ljubljana okolica objavlja, da je sklenil za kraje Selo, Moste, Udmat in Zelena jama z ozirom na številne pritožbe neenotnega zapiranja in odpiranja trgovin sledeče: Vsi trgovci brez izjeme imajo v okolišu Selo, Moste; Udmat in Zelena jama imeti trgovine ob delavnikih od pol 8. dopoldne do pol 1. in od 2. do 7. popoldne odprte in ob nedeljah (izjema državne praznike 28. jun, 1. dcc. In 17. dec.) od 8. do 11. predpoldne odprte. Istotako ostanejo trgovine cel dan zaprte ua Vellkonoč, Božič, Bi uk. nedeljo in Sv. R. Telo. g Velika poljedelska razstava v Skoplju se bt vršila od 27. do 30. septembra t. 1. pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra. g Živinski sejem v Sarajevu. Sarajevska mestna občina priredi s sodelovanjem vseh gospo-darsko-trgovskth ustanov veliki sejem za živino in živalske proizvode. Sejom se vrši 21, 22. In 21 septembra t. 1. Kolkovauje železniških reklamacijskih vlog, Zakon in pravilnik o taksah nikjer izrecno ne omenjata, katere vloge na železniška oblastva s« proste kolkovlne, ampak le izrecno povdarjata, d» so gotove vloge kolkovine proste samo, ako jlk vlagajo osebe iz Inozemstva. Iz tega se je v praksi sklepalo, da so vse vloge tuzemcev na železniška oblastva brezpogojno zavezane kolkovini. Na inicijativo Trgovske iu ortniške zbornice v Ljubljani je sedaj generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 19. julija 1924, št. 763 _ izdala tolmačenje, da niso zavezane taksi po tar. postavki 1. tudi vloge, katere se pošiljajo iz tuzemstva direkcijam državnih železnic, ako se v njih prosi za pojasnilo o pogojih in višini tarifnih postavk za razne pošiljke. Istotako niso zavezam omenjeni taksi vloge, katere vsebujejo reklamacije za poškodovano ali izgubljeno blago, reklamacije zaradi prekoračenja prodajnega roka Ii> povračilo za preveč ali pomotoma pobrano vozarino. • REHlNIiTON NAŠIM NAROČNIKOM. N Vljudno opozarjamo vse one naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to store čim prej, ako hočejo prejemati list v redu. Vsak radikal mora biti naročen na svoje glasila Uprava »Radikalskega Glasnika«. 12. Mihi amerl-taiski pisalni stroj. PMliP nnu PISALNI STROJI tmm oHn, pubu Ana CANKARJEVO NABREŽJE 5. TEL. 407 Bogata zaloga vseh v to stroko spadajočih potrebščin. 1 i Drobtine Kotiko ljudi živi p« mestih bi koliko po deželi. j Na svetu je danes 409 mest z več kakor 100 tisoč prebivalci, in v teh mestih stanuje po najnovejši statistiki 13 odst vseh ljudi v velemestih. Sicer ne vemo natančno, koliko ljudi je na svetu i — vi. 1920 jih je bilo baje 1819 milijonov, toda \ omenjenih 13 odstotkov bo približno odgovarjalo resnici. Ti odstotki pa niso v vseh delih sveta . sorazmerno enako veliki. Od 132 milijonov Afri-kancev živijo v mestih z nad 100.000 prebivalci komaj 3 milijoni, torej ena štiridesetinka; od 211 milijonov Amerikancev pa 37 milijonov. Največ velemest Pa ima Evropa in sicer 202 s skupnim i prebivalstvom 05 mili,ionov od 451 milijonov vsega prebivalstva. Najbolj so se razvila mesra v drugi polovici prejšnjega stoletja. Razvoj bi gotovo še bolj napredoval, da ni prišla svetovna vojna. Prebivalstvo Prage je naraslo od 225.000 leta 1910 na 076 tisoč leta 1920.. Aten od 167.000 na 293.000. Sicer t>a je razvoj večine drugih evropskih mest tekom svetovne vojne zaostal. Pri 12 velemestih Nemčije lahko opazimo celo nazadovanje. Berlin in Dunaj, ki sta pred desetletjem štela še preko 2 milijona ljudi, sta padla na 1,903.000 in 1,841.000. Skoraj neverjetno pa je nazadovanje prebivalstva na Ruskem. L. 1914 je štela Rusija 72 milijonov ljudi, po ljudskem štetju 1920 pa komaj 65 milijonov. Razmeroma najbolj so nazadovala 'tiska velika mesta Tako je padlo število prebivalcev Moskve od 1,481 000 leta 1910 na 1,208.000 leta 1920. Prebivalstvo Petrograda pa od 1,907.000 leta 1910 celo na 706.000 leta 1920. V celoti prebiva v vseli 14 ruskih velikih mestih za milijon ljudi manj, kakor pred enim desetletjem. Po statističnih podatkih, ki jih ie napravila sovjetska vlada za bruseljski kongres leta 1923, ni pripisovati tega nazadovanja samo izseljevanju, marveč udi veliki umrljivosti Leta 1920 je odpadlo na 10.000 prebivalcev Petrograda 406 rojstev in 545 smrtnih slučajev, v Moskvi pa je bilo 343 porodov in 409 smrtnih slučajev. Število smrtnih slučajev torej presega število rojstev, kar je za mesta, ki pogrešajo dotok z dežele, usodepolno. Poravnajte naročnino. Na sejmu. sKdo M sl mislil kaj takega!« se Je začudil na zadnjem sejmu kmet Iz klerikalne občine. »Kaj pa se je zgodilo?« je vprašal napol gluhi mešetar. »Vlada je avtomonljo požrla!« »A ti jo hočeš prodati?« »Saj ni moja! Sicer pa je že davno prodana 1« »Torej si tat in goljuf!« je zavpil mešetar. »Ne jaz, ampak Korošec!« »Kaj?« se je čudil mešetar. »Koroščevo kravo...« »Če ima kravo, ne vem. avtomonljo je pa le prodal!« Medtem je prišel kupec. Mešetar, ki Je sumil. da je kmet prodajal tujo kravo, se ni nič kaj zavzemal za dobro kupčijo. Ko je kmet prodal kravo, se je pritožil nad slabo kupčijo, mešetar pa ga je tolažil: »Veš kaj, prijatelj, saj tako ni bila bogve kaj vredna, če je kaj takega požrla!« Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«. Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna«. Kar me veš, vprašaj Univerzalni informativni Biro „ARGUS“ Knez Mlhailova ulica 35. — Tel. 6.-25. BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka). Originalne (prave) potrebščine