' 29, štev._V Kranju, dno 22. julija 1905._VI. leto.
GORENJEC
= Političen in gospodarski list =========
Izhaja vsako soboto zve<>r. — Stane za celo leto 4 L, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravn išlvo se nahaja v hiši št. 10fi nasproti zupni
leta 1 K. Za druge države stane K 5(J().  Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve.  —  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
liaročbe brez istodobne vposiljatve naiočnine se nc ozira.      Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice.   - Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Kokopisi se ne vračajo.
Kaj je greh? ^
V dokaz, kako veliki brezverci in brez-božneži se naši klerikalci, oglejmo si še nekatera njihova dejanja!
Ako bi kak navaden človek z orožjem v roki ali pa na kak sleparski način izsilil in pridobil od koga svoto denarja, bi bil to rop, bi bila to sleparija in zraven tega bi bilo to dejanje tudi velik greh, ki je kaznjiv po božjih in človeških postavah.
Ako pa kak .božji' namestnik na Slovenskem straši in plaši na smrtni postelji z izmišljenimi rečmi trpeče bolnike ter z raznimi sleparijami in zvijačami izsiljuje iz njih večtisočne svole tate in z i umazane strankarske klerikalne namene ter tako pripravi potrebne in opravičene dediče ob njih dedščino; to dejanje pa seveda zopet ni nikako hudodelstvo in nikak greh, temveč je Še veliko krščansko dobro delo ter pridobi pri »pre vzvišenem* škofu — veliko milost, dopadajenje in mastno faro! j
Ako nadalje kak navaden človek po krivem priča zoper svojega bližnjega ali celo priseže po krivem, je to tudi velik in težak smrtni greh, ki se že na tem svetu lahko zasluži zapora po šest ali pa še več mesecev!
Ali vse drugače je, kadar je treba pred sodiščem lagati in prisegali po krivem v korist podivjanim političnim farjem, kakor se je to '/godilo na Gočali in še marsikje drugje! Kadar je treba braniti farško kožo in razne klerikalne koristi, takrat brez greha lahko in
PODLISTEK.
lzprehodl po Italiji.
Odlomki  iz popotnega dnevnika. Piše Fran Rt -vee. II.
Spomini na Napolj. Konec.
I No daleč od nabrežja se raztezajo napo-litanski perivoji — pravo mesto za napolitanske sanjariji*, IJiijna vegetacija, kakršne se ni videlo naše severno oko, balzamičen miriš, ki nam blaži občutke vonja, vmes lični lihi paviljoni, klopice, voilopadi, zlate ribice, vse v tako nenavadni južni bujnosli in svožosti, poleg tega čarokrusen razgled na vekovečne neizmerne morske planjave — eden najkrasnejših količkov svetal Visok zid ločite prijetne prostore od prostega morja. Tu sloni poetični in sanjavi del občinstva prisluškujoč brezkončnemu va-lovenju solnatiga vodovja! Isto vekovečno va-
celo še mora vsak pravi kristjan tajili in pačiti resnico, lagati in po krivem prisegati, pa četuM neumni kmet gre zaradi lega v luknjo! Da le far ali pa kak drugi klerikalni veljak odnese zdravo kožo in polno mošnjo, pa je vse dobro in v redu.
Taka vera je res praktična in koristna, če pa je pri tem tudi brezvestna, brezbožna in lopovska, kaj to briga naše klerikalce!
In večkrat je tudi zelo greh, ako se kak zaljubljen, še ne paten'iran par tako daleč izpozabi, da da. duška svoji nepremagljivi naiavni ljubezni in se to dejanje pokaže svetu kot nekako vidno znamenje. Oh, koliko jih moia včasih preslišali, koliko surovosti in nepi ijelnosti prestati vsled farške ne-voščljivo3ti in lercijalske nestrpnosti ter hi-navščine, uboga nezakonska mati!
Toda vse najrazličnejše svinjarije po fa-rovžih, po konzumnih društvih in raznih katoliških beznicah, potem zapeljevanja in skrumbe raznih nedolžnih deklet in dečkov ter zakonskih žen, ta dejanja pa seveda niso taka, da bi se zdela greh klerikalnim hinavcem!
Zato tudi naš pobožni »Slovenec* tako modro molči, kadar vtaknejo kakega njihovega somišljenika zaradi lakih prepovedanih mesnih jedi v luknjo!
Zelo velik grdi in celo božji rop je tudi to, ako gre kak navaden človek k sv. obhajilu s smrtnim grehom v svojem srcu.
Dalje prih.
lovonje je, ki je nekoč uspavalo potrpežljivega Odiseja. Tam na obronkih Sorrenta, pred malo vaško cerkvico se še danes pokazujejo dve gičaste, tisočletne oljke, pod kojih streho je p'emeniti Odisej po svoji rešitvi prebil noč. S kakšnimi občutki blaženstva nam plavajo pogledi po oni morski gladini, kojo so muze odele v tako krasan brezkončen čar! Pri zvoku Homerovih verzov občutili smo kakor lahnjo slutnjo o krasoti tegi dražestnega ažurnega zaliva; Odiseja, visoka pesem domotožja, pa nam je vzbudila hrepenenje po tujini. S sladkim trepetom smo sledili znajdljivcmu junaku v pravljične pokrajine oddaljenih morja in skoro smo mu zavidali njegovo usodo. In zdaj vdihavamo isti blažilni zrak, koji je napenjal njegova jadra . . . Človeško oko se ne utrudi ob pogledu na modro valovje in rtasti otok Gapri, knjega loči prav ozka vodna cesta od celine. Kakor kakšen fanastičen oblak se razgrinja otok pred nami. Obmejuje morje ali
Skrbimo za povzdigo tujskega prometa!
vi.
Ustanovila M je konečno toli potrebna ♦Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem*. Doslej smo imeli v deželi nekatera društva, ki so med drugim tudi imela namen delovati za povzdigo tujskega prometa. V prvi vrsti je bilo tako društvo na Bledu, dalje zdraviška komisija istotam. V nekaterih krajih imamo tudi olepševalna društva, ki so za svoje kraje dokaj storila, a se niso mogla razvijati, ker se občinstvo ni kaj dosti zanimalo zanje, d asi so ta društva neposredno delovala na to, da bi naši trgi in mesta dobila lično lice ter tako privabila tujce v deželo.
Našo mnenje je: olepševalna društva naj bi se postavila na stališče, da postanejo prav--zaprav podružnice »Deželne zveze*, ki bi' imela v njih jako krepko oporo, nasprotno pa bi imela ta društva v »Zvezi* vrlo zaščit-nico in pospeševateljico društvenih namer. Na ta način bi že imeli precejšnje število podružnic »Zveze«, ki takoj prično z intenzivnim delovanjem. V takih krajih bi po našem no bilo umestno snovati novih društev, ker bi so cepilo delavne moči, katerih itak primanjkuje v manjših krajih; istotnko bi bilo poslovanje bolj enostavno, če prevzamejo olepševalna društva nalogo delovati v smislu »Zveze*. Dalj«' so važen činitelj »Slov. planin*
uti«a o brezkončnosti teh širnih ne more oslabiti v nas. — —
V sredi nabrežnih gajev se vzdiguje paviljon za godbenike. Tu svira vojaška godba pozimi in poleti svoje živahne južne poskočnico in veličastvenc himne. Naokolo in naokolo valove množice naroda najnujnejše raznoličnosti. Poleg vzravnanoga patricija v glacč orokovi-čenega krevsa ribič iz Sante Lucije, v rdeči čepici, modri jopici robusten in zagorel sin narave. Povsod neizogibni sin Albionov v društvu goskovrntih Ingličank in golonogih otrok seveda ne sme manjkati v tem vrvenju. Prešipnjeni častniki, šetalci, vpijoči otroci, resni družinski očetje, pritajeni »lnzzaroni*, predsta-vitolji najnižje družabne vrste v Napolju, bosonoge branjevke in lično obučene vzgojiteljice — vse to se pestro meša drugo z drugim ; pije. se črna kava, srka led in limonada in vso se vežba v llegmatični brezdelnosti prav kakor za časa Horacija Flacca. Flegmaličen in apatičen
društvo« in njegovo podružnice. Predsednik slovenskega planinskega drušlva dr. Tominšek je obljubil, da bode društvo vneto podpiralo «Zvezo*. Planinsko društvo in njega podružnice naj bi se najožje zvezalo z «Zvezo» ne le kot člani, ampak tudi kot propagatorji «Zvezinih» idej. Slovensko planinsko društvo bode potem tem bolj uspešno gojilo planinstvo, ker se bode v i Zvezi* ojačilo in bode lahko dobivalo od nje materijelne in moralne podpore.
V Švici so taka društva tako lesno združena, kakor bi bile vse jedno drušlvo. Zato pa je danes Švica vzor glede tujskega prometa. Lansko leto je napravila i Kmetijska družba za Kranjsko* poučno potovanje v Švico; zakaj bi se tako potovanje ne pri-ledilo za hotelirje in gostilničarje, da bi na lastne oči videli, kako se ima postopati napram tujcem. Gostilničarji naj bi svoje sinove pošiljali za nekaj časa v Švico, da bi se tam do dobra izvežbali v svoji stroki. Denar, ki bi se za take stvari potrošil, bi se visoko obrestoval, kar razvidimo iz sledečega.
Švica ima dandanes v tujskem prometu 120 milijonov kron obrata, l/.dalki znašajo 70'/» milijona, torej je prebitka 48'/i nviljona. Ker je Švica približno šestkrat večja nego Kranjsko, bi prišlo na našo deželo primeroma 20 milijonov prometa. Izdatki bi znašali malo več kakor 12'/, milijona in čistega dobička nekoliko manj nego 71/, milijona kron. Lepi denarei so to in ne trla bi našo deželo revščina, kakor sedaj, ko imamo velike zaklade v naravi, a jih ne znamo dvignili. Hes je, da ima Švica poldrugi tisoč izbornih hotelov in gostilen s 100.000 posteljami in izda na leto 1 celi milijon kron za reklamo.
Ako bi pii nas kdo rekel, naj izda Kranjska 170.000 za reklamo, bi se prijelo za glavo in mislilo, da ni pri zdravi pameti. Ce pa pomislimo, da Švici listi milijon do-naša novih milijonov, bi sami silili na to, da 16 tudi pri nas kaj zgodi v tem oziru, ker imamo šptcijalilete, katerim na celem svetu ne najdemo para. Švica ima lepe pokrajine, med njimi je najbolje čislana dolina Eugadin, za katero pa naša Gorenjska prav nič ne zaostaja. Ali pri nas imamo pa tudi Poslojinsko jamo, kaki sne nima Švica, sploh
nobena dežela na svetu. Slovenci imamo Divaško jamo, Škocijansko jamo, ki ga nimajo para na svetu, katerih krasota ima tako privlačno silo, kakor nobeno drugo naravno čudo. Zali, da se ta čudesa ne izkoristijo tako. kakor bi se lahko. Naravnost čudno je, da ne vozijo v Postojino posebni vlaki vsaj vsaki teden (recimo v nedeljo). Vsak tak vlak bi lahko pripeljal do 5000 ljudij in tako bi število obiskovalcev naraslo v letu na 200.000. Od teh bi recimo povprečno vsaki pustil na Kranjskem vsaj 20 kron, kar bi znašalo 4 milijone kronic. Zdelo se bodo marsikomu to le fantazija, a lahko bi bilo resnično, če bi se zveze tudi drugih dežel zavzele za stvar, ker bi tudi njim to donašalo obilo koristi ker je Postojinska jama dostopna po zimi in pok ti, česar o Švici ne moremo trditi. Ljubljana, katero si mislimo kot središče, bi morala biti z vsem tako preskrbljena, da bi razvajeni tujec dobil vsega, česar želi; imeti bi morala dobre kopeli, o kakršnih je pisal »Slov. Narod* pred nedavnim časom, na Gradu udoben hotel z vzpenjačo i. t. d. i. t. d. Nedavno lega je bil v Ljubljani Anglež, ki se je pripeljal z električno železnico na »Mestni trg*. Prvo, kar je vprašal, je bilo: Ali pelje ta železnica na «Grad»?
Konec prih.
Dopisi.
S Sore, 20. julija. Prihodnjo nedeljo, t. j. 23. t. m. popoldne ob 8 uri bo občni zbor novoustanovljene kmetijske podružnice. Volilo se bo načelnika in odbornike in ker je podružnica namenjena tudi za sorsko okolico, volilo bi se odbornike tudi za zastopnike članov iz drugih župnij, oziroma občin. Priporočamo možem, da volijo v odbor delavne in požrtvovalne može. Ob isti priliki bode predaval g. okrožni zdravnik dr. La-pajne in znani strokovnjak v čebelarstvu g. nadučitelj Rojina iz Šmartna. Zato pa se vabijo k tem predavanjem sploh vsi možje in žene, fantje ter dekleta, čeprav niso člani podružnice.
Iz Tržiča, 16. jul. Okrajna učiteljska konferenca za kranjski šolski okraj se je vršila dne 0. t. m. v poslopju tukajšnje deške šole, ali kakor se čila zunaj nad glavnimi vrati:
je la narod v nekaterih stvareh vzlic vsej svoji južni vročekrvnosti. Naj teko na daljnem Vztoku celi potoki krvi, naj se danes vstavijo vse železnice po Italiji, naj bi se zrušil Rim, Napolilanca zaradi tega ne bo nikdar glava bolela. On bere brzojavno vesli svojih lokalnih listov z istim občutkom, kakor mi na primer «Ježa ali »Škrata*, edino le za zabavo. V notranjščino ga ne gant noben še tako važen zgodovinski preobrat, začrtan morda s krvjo in smrtjo, njemu je najbanalnejša anekdota mnogo inleresanlnejša. . .
*   * «
Večer se zgrinja na zemljo. Tisočletja jo obsvetljuje dan in otemnuje noč, vedno ponavljajoč se čudo narave. Pinije, platane in akacije mečejo giganličue sence, v njih se vije peščena pot. Pripodijo se jezdeci. Kakor plamen švigajo iskri konji, na njih vitke, cvetoče južne hčerke v kodrih karminaste tulipane, ob njih petorica od ljubezni bolnih vitezov, zasledujočih vsako kretnjo svojih varovank, — potem, ne ali bdiš ali snivaš, po glavi se ti podó donkisotski viteški romani...
V palmovih gajih sniva mladeniški svet o prvi ljubavi. Povsod ljubezen sirom zemlje, koder sije sobice! Šumenje valovja, vzbujajoči se spomini, svežost južnega azona, neprestano eričkanje vseh mogočih glasov, vse to se preliva v grandijozen kaos in s čudno močjo mi vdarja na živce. Z neodoljivo silo me zavleče na senčno klopico, glavo naslonim ob vejo mogočnega drevesa, in pred sabo gledam vrslo kratkih dni zavžitih pod ažurnim svodom na-politanskim : podnebje premilo, loke prebujne, šepetanje valovja, preuspavajoče, da bi mogel tu uspevati zarod delaven, krepak in čil. Vai smo umrjoči in treba nam borbe, da ostanemo jaki. Ker ozračje tako mehko in balzamično boža naše čelo, tam nam izsrka mozeg iz okostja. Tu ob nabrežju Partenopinem napeti bi moral človek gigantične moči in sile, da bi se upiral izerpajočim uplivom preljubke matere narave. Nobenemu izmed narodov, ki so bili dalje v posesti teh elizijskih poljan, se ni posrečilo; Grki, Rimljani, Normanci vsi so podlegli enaki usodi! V Napolju se ne da snovati in stvarjati nego samo snivatiin uživati!
»Knabenschule*. Udeležilo se je je domalega vse učiteljstvo okraja. C. kr. okr. š. nadzornik Kalinger je otvoril zborovanje ob 10. uri z običajnim pozdravom zborovalcev. Pozdravil je tudi kot gosta došlega župnika tržiškega, nakar se mu takoj predstavljenec zahvali za pozdrav ter potem tudi od svoje strani pozdravi zbrano učiteljstvo imenujoč je »sol zemlje*. V oceno njegovega govora to-le: Ako bi tržiški župnik in kranjska duhovščina sploh vedno tako govorila pa tudi tako mislila in v tem smislu postopala, bi ne bilo nikakega spora med našo duhovščino in nami. Zal, da lepe besede niso vselej pristni izraz mišljenja in da se ne ujemajo vselej z dejanji.
G. nadzornik imenuje potem svojim namestnikom kranjskega nadučitelja g. J. Pezdiča, zapisnikarjema pa izvoli konferencija gg. Fr. Petriča in Fl. Devovo. Iz zborovalne sobe smo se podali potem v prvo nadstropje, kjer nas je že pričakovalo nekaj učencev III. razreda. S temi je potem obravnaval g. učitelj Fr. Borštnik prirodopisnipredmet »Kuhinjska sol*, (ne istoimeni berilni sestavek, kakor je bilo napovedano v sporedu). Pazno smo sledil; postopanju g. Borštnika in se iz istega marsičesa naučili. Potem je, zopet v zborovalnej sobi, g. nadzornik otvoril debato o nastopu z neko prenagljeno opazko o nekaj isto tako prenagljenej opazki g. B. Nekateri se je bil pripravil na debato, a vsem je liki ex machina zaprl usta — čujte, kdo — g. špiritual škofjeloškega samostana. Za nadzornikom se je. prvi, oglasil k besedi — in najbrže ne vedjwff«JBr mu nikakor ne pristoja krilikovati didaktiškega postopanja, razvil jako obsežno, a slabo utemeljeno kritiko. Nadalje je bil prečitan zaznamek učil za ljudske šole. Konferencija naj*"' bi bila istega razširila ali skrčila z namenom, da se predloži deželnej učit. konferenci, ki bo imela sklepati o tem, katera učila da mora imeti vsaka ljudska šola. Škoda, da je naš de' želni, ozir. okrajni šolski svet tako reven,, da ne more razdeliti lacih spisov tiskanih ali litografiranih prej med posamezne učitelje ali. šole. Kar tako v naglici se prečita tak spis v konferenciji — potem naj se pa sklepa o njem. Za tem je sledila razprava g. šmartinskega nadučitelja Fr. Rojine o čebelarstvu. Izborna in z obilim dovtipom pa tudi resnimi migljaji naš: m šolskim oblastvom pretkana razprava je dokaj oživila že precej utrujene zborovalce. Na koncu je žel poročevalec zasluženo obilo pohvalo. A nismo še bili gotovi. Prečitali so se podrobni učni načrti za ponavljavno šolo posameznih kategorij ljudskih šol, katere so bili sestavili razni odseki, ozir. njih poročevalci. Vsi so bili odobreni brez debate. Iznenadilo pa nas je, ko je kot zadnjemu zopet podelil g. nadzornik besedo že omenjenemu g. špi-ritualu loškega samostana, da prečita tudi zadevni načrt, ki so ga bile sestavile za svojo šolo, tamošnje gg. nune. Zakaj pa nas to briga? Je-li res bilo umestno mučiti učiteljstvo po nepotrebnem, ko je že trajala konferencija čez četrto uro?
Sledilo je še poročilo knjižničnega odbora ter volitev istega. Vzklikom se izvoli stari odbor (Pezdič, Ivane, Luznar, Miklavčič, Rooss). Prav tako je bil vzklikom zopet izvoljen tudi stalni odbor (Kmet, Kragl, Luznar, Miklavčič, Rus). Po listkih je bil konečno izvoljen delegatom za deželno konferencijo kranjski učitelj g. Fr, Ivane.
1. priloga „Gorenjcu" št. 29 iz 1.1905.
Poziv vsem slovenskim društvom!
Družba sv. Cirila in Metoda si je stavila pri ustanovitvi za eno svojih prvih nalog, hraniti potoni prave narodne izobrazbe slovensko posest pred tujim navalom, čegar namen je, šiloma vzeti slovenskemu narodu kos za kosom rodne z- mlje v lastno zakup, kjer naj bode edini pravni lastnik rob privandranega tujca. Znano je, da naši narodni nasprotniki ne štedijo niti z denarjem niti z diugimi sredstvi, da dosežejo svoj namen in dovrše nad slovenskim narodom svoje rabeljsko delo. Ustanovili so si nebroj družb, katerih namen je pridobivati vedno novih virov, da pridejo čim prej do svojega smotru. Če se ozremo le nekoliko let nazaj, vidimo takoj, kako dobro se jim je posrečila nakana, da ogoljufajo slovenski narod in ga pripravijo še ob to, kar mora biti in kar je vsakemu narodu najdražje, da ga pripravijo ob njegovo rodno zemljo, kjer mu je tekla zibelka, kjer je slišal prvič krasni materini jezik in kjer se je priučil ljubiti z vso dušo svojo domovino.
Vsakemu zavednemu Slovencu mora pokali srce, ko vidi, kako se je krčila slovenska posest in se še krči. Nepopisna bol in srd se mora polastiti vsakega, ko vidi, kako se oholi tujec šopiri na slovenskih tleh, ne za-dovoljivši se s tem, da je oropal Slovenca za njegovo rodno zemljo, ampak ga uporablja potem še celo kot orožje v pogubo lastnih krvnih bratov. Dolžnost vsakega posameznika je, da priskoči zatiranim bratom mučenikom na pomoč in stori vse, da jih reši popolnega pogina, obenem pa zastavi jez tujemu navalu. To hvalevredno, a obenem težavno nalogo je prevzela, kakor že omenjeno, «Družba sv. Cirila iz Metoda*. Dosegla je že jako lepe uspehe. Dosegla bi pa veliko več, ko bi ji bilo na razpolago potrebnih sredstev.
Razni pozivi »Družbe sv. Cirila in Metoda* kažejo, da ji ni pri najboljši volji mogoče ugoditi vsem zahtevam, ki se stavijo nanjo, ravno vsled pomanjkanja potrebnih pripomočkov.
Akademično društvo «Sava» na Dunaju je založilo v prid »Družbi sv. Cirila in Metoda* vseslovenski legilimacijski list, ker je mnenja, da bi bil to trajen in dober vir, ako bi se vpeljal v vseh slovenskih društvih. Jamstvo, da se to podjetje ne more ponesrečili, ako je le nekoliko dobre volje, so nam Cehi, pri katerih so v rabi legiiimacijski listi in sicer ne brez vspeha.
Obračamo se tu do slovenske javnosti, do vseh slovenskih narodnih organizacij, s prošnjo, da bi nas podpirale pri tem in po svojih močeh pripomogle, da se vseslovenski legilimacijski list kar najhit eje vpelje in udomači.
Legilimacijski list naj bo znak ali potrdilo, da je njegov lastnik res član društva, označenega na legitimacijskem listu.
Želeti bi bilo, da bi se ti legitimacijski listi rabili pri raznih narodnih pripravah kol vstopnice, veljavne samo za dotično prireditev.
V akademičnem društvu »Sava* na Dunaju obstoja odsek, kateremu se je izročila uprava vseslovenskega legi ti mafijskega lista. • . Z ozimni na namen legitimacijskega lLta upamo, da bo ✓sak zaveden «Slovenec» z ve-
seljem pozdravil to idejo ter da bodo narodna društva pridno segala po njem.
Za odsek: kand. phil. Gvidon Sajovic, načelnik; phil. Mirko Kmet, tajnik.
NB. Odsek posluje pod naslovom »Odsek za vseslovenski legitimacijski list* do 1. oktobra v Cerkljah na Gorenjskem. — (lena komadu je 20 vin. — Manj kot 50 komadov se ne razpošilja. Imun društev, ki bodo naročila legitimacijski list, se bodo objavila po vseh slovenskih dnevnikih. Legitimacijski list, ki ga je izvršil član umetniškega društva «Vesna*, g. H. Smiekar, je na ugled v uredništvih vseh slovenskih časopisov in v izložbah gg. trgovcev: Schvventner, Bonač, Hribar v Ljubljani.
Tedenski politični pregled.
Stalni Obrtni Odsek je razpravljal te dni o točki »izkušnje za obrtne pomočnike*. Sklenilo se je, da se vajenci koncem svoje učne dobe podvržejo izkušnji, ki jih usposobi za pomočnike. Pri tej izkušnji morajo dokazati, da so si pridobili ono znanje in one sposobnosti, ki so potrebne, da lahko izvršujejo dotično obrt kot pomočniki. Izkušnjo morajo napraviti pred komisijo, ki jo sestavi dotična obrtna zadruga. Za izkušnjo bo treba plačati posebno takso, ki pripade obrtni zadrugi.
Tirolski namestnik baron Schwarzenau se hoče na jesen umakniti iz političnega življenja in stopiti v pokoj. Za to mesto se imenuje več kandidatov, med njimi tudi kranjski deželni predsednik, baron Hein, ki ima baje največ upanja, da postane tirolski namestnik.
Pri volitvah v bavarski deželni zbor so bili voljeni: 102 člana centra, 12 socijalnih demokratov, 2 demokrata in 43 državnih liberalcev, konservativcev in agrarcev.
Toliki sultan Abdul Hamid nevarno boleha in ga je že opetovano popadla omotica. Ta vest se z vso gotovostjo vzdržuje. Nasprotno pa so poročila o bolezni prestolonaslednika popolnoma neutemeljena.
Rusko. Varšavski poveljnik je menda dal ustreliti 47 častnikov, ki jih je vojno sodišče obsodilo na smrt, ker so se branili oditi na bojišče. Pehotna stotnija, ki bi imela izvršiti eksekucijo, ni hotela streljati na oficirje in je odložila orožje. Nato so eksekucijo izvršili kozaki. Na povratku z morišča je množica streljala nanje in jih mnogo ranila in ubila. O dogodkih se čuva najstrožja tajnost. — Kongresa zemstev se udeležuje 200 oseb. Kongres se je izrekel proti načrtu ministra Bulygina za narodno zastopstvo.
Rusko - japonska vojna.
Japonci imajo sedaj na Sahalinu 14.000 mož. — Na Ruskem je bilo v tem letii poklicanih pod orožje 475.246 mož. — Linevič še vedno upa na zmago v bližnji bitki. Zato prihajajo iv Mandžurije prošnje, naj se ne sklepa miru pred novo bitko.'
Iz Londona poročajo: Japonci so Zadovoljni z imenovanjem \Vitteja. Doslej ni Japonska dosti pričakovala od mirovne akcije, ker ruska vlada ni bila na jasnem, kaj naj počne. Sedaj pa se je položaj izboljšal, dasi tudi imenovanje Wittejevo ne znači skorajšnjega sklepa miru.
Po londonskem poročilu »Novega Vremena* se položaj za mir slabša. Pred cušim-sko zmago bi se bili Japonci zadovoljili brez vojne odškodnine, sedaj pa, posebno še po črnomorski vstaji, so se njih zahteve zvišale. Japonska hoče pridobiti kolikor mogoče velik kos ruskega ozemlja, da bi pozneje lahko posegla po čilem ruskem obrežju ob Tihem morju. Angleški politiki so vznemirjeni vsled visokih japonskih zahtev. Sedaj Že Angleži in vsi drugi narodi priznavajo, kako neizogibno je potrebna velesila Rusija za evropsko ravnotežje. Sedaj že angleški rusofobi žele Rusiji častnega miru.
Neki visoki ruski dostojanstvenik se je izrazil, da Rusija Port Arturja Japonski nikdar ne prizna, ampak da hoče predlagati, naj ga izroče Kitajski. Če bi Angleži ugovarjali, Rusija odgovori v Himalaji in v Perzijskem zalivu! Na vsak način Rusija ne sklene miru, ki bi Port Artur izročil Japoncem.
Šolska izvestja.
Letno poročilo štirirazndne deške ljudske in obrtno-nadaljevalnešole v Kranju. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega leta 1904/1905. Založil krajni šolski svet. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. Polog nad-učitrlja-voditelja g. Ivana Pezdiča, je poučevalo na tem zavodu še troje gg. učiteljev in dva kateheta. Koncem šolskega leta je obiskovalo šolo 174 učencev. Po narodnosti je bilo 166 Slovencev, 7 Nemcev in 1 Čeh. Za višji razred je sposobnih 115 uč.ncev, nesposobnih ali za izpust 59 učencev. — Obrtno-nadalje-valno šolo je pohajalo 105 učencev.
Letno poročilo petrazredhe dekliške šole v Kranju. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega leta 1904/1905 Založil krajni šolski svet. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. Poleg nadučiltljicc - voditeljice gdč. Franje Jugovid, je poučevalo na tem zavodu še pet učiteljic (1 je na dopustu) in dva katehela. Koncem šolskega leta je obiskovalo {to šolo 177 učenk, po narodnosti vse Slovenke. Za višji razred je sposobnih 143 nčerik, 30 je nesposobnih, 4 pa so bile neuvrščene. S prihodnjim šolskim letom se na tej šoli otvori najbrže šesti razred.
Jfovičar.
Osebna Yest. Gospod Ivan Novak, sodni kancelist v Trebnjem, je na lastno prošnjo prestavljen k sodišču v Kranj.
Seja-kranjskega občinskega odbora od
21. t. m. Zupan poroča, da se je s posebno izjavo pridružil sklepu krajnega šolskega sveta, ki je na poziv deželnega šolskega sveta sklenil, da se vzdržuje prošnja za šest-razredno dekliško šolo v popolnem obsegu, da se pa za slučaj neugodne rešitve obdrži v prihodnjem šolskem letu zopet provizorni V. razred. — Odbor imenuje občinskega slugo J. Šmajda občinskim redarjem in mu izviša mesečno plačo od 50 na 60 kron. — Odbor ne ugodi prošnji trgovca z živino M. Čemela za brezplačno prepustitev paše na občinskem pašniku na UaSteju. — Izviša se za letos podpora »Meščanski godbi* od 200 na 300 K. — Ugodi se prošnji upravnega odbora mestne hranilnice, da se v nekem slučaju dovoli večje posojilo proti 4 V, % obrestovanju. —
V upravni odbor mestne branilniee se izvolijo vzklikom za dobo treh let vsi dosedanji odborniki, izvzemši enega odslopivšega, na Čegar mesto se odbere odv« tnik dr. J. Kušar. — Občinski odbor sprejme nujni predlog, da se nalašč v to izvoljen odbor bavi z vprašanjem, kako bi se iz javnih in varstvenih razlogov občinska pokopališka cesta zaprla voznemu prometu. Nato župan zaključi sejo.
Odkritje Žumrovega nagrobnega spomenika se je vršilo danes (eden ob najlepšem vremenu točno ob polšestih popoldne slavnostnim načinom na tukajšnjem pokopališču. Nagrobni spomenik, ki je približno tri metre visok, ima obliko piramide. Izvršil ga je iz koroškega marmora nad vse lično tukajšnji kamnosek gospod Rudolf Jeglič. Za spomenik so prispevali njegovi sorodniki, učiteljstvo iz Ljubljane ter iz radovljiškega in kranjskega okraja in nekateri njegovi osebni prijatelji iz Kranja. Imena teh darovalcev objavimo v eni prihodnjih številk tega lista. Na vrhnem nastavku piramide sloji zapisano:
Andrej Zumer, c. kr. okrajni šol. nadzornik, ravnatelj itd., *22. novembra I. 1847., t 28. februarja I. 15*03. Na širšem šlirioglatem podstavku pa: Umrl si - in živiš! Mnogobrojna udeležba je bila očit dokaz, kako priljubljen in spoštovan je bil ranjki. Med udeležniki smo zapazili v obilem Številu zastopano učiteljstvo iz Ljubljane, iz radovljiškega in kranjskega okraja, nadalje njegove sorodnike in rojake iz Goril, mnogo profesorjev, uradnikov, posebno uradnikov tukajšnjega c.kr. okrajnega glavarstva, odbornike mestnega zastopa, obilo odličnih meščanov mesta Kranja in lepo število kranjskih dam. Naše oko pa ni zazrlo nobenega zastopnika C kr. deželnega šolskega sveta, še bolj presenečeni pa smo bili, ker ni razun gospoda F. Kalingerja počastil s svojo navzočnostjo ranjkega svojega kolego nihče izmed c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov. Pred piramido je govoril slavnostni govor, katerega je prinesel dobesedno že zadnji »Gorenjec*, urednik »Učiteljskega Tovariša«, učitelj gospod E, Gangl, poetiški in vzneseno. Dva-najslorica učiteljev kranjskega okraja je pričela to kratko pa pomembno slavje s čuta-polno in v srce segajočo D. Jenkovo »Molitev*, z milo a mestoma pietresujočo I. Zajčevo »Nad grobom* pa se je poslovilo učiteljstvo od svojega vzornega nadzornika, od svojega ljubljenega prijatelja Andreja. Bodi mu med nami še dolgo, dolgo blag in trajen spomin!
Matura na kranjski gimnaziji se je začela 17. t. m. in se končala dne 19. t. m. • Maturo je delalo 19 rednih dijakov in 2 eksternisla. Zrelostno spričevalo so dobili: Josip Cop iz Most, Alojzij Dcbeljak z Visokega, Jernej Krman iz Kamne gorico, Rudolj Fister iz Ovšiš pri Podnarlu, Ivan Grašič iz Kranja, Leopold Ješe iz Naklega, Josip J ure a iz Koprive na Primorskem (z odliko), Franc Košmelj iz Železnikov, Miroslav Matjašič iz Kranjske gore, Josip Oblak iz Bukovega na Primorskem (z odliko), Ignacij Pehani h Topuskega na Hrvaškem, Ivan Razboini z Ljubnega na Štajerskem, Josip Sajovic z Velesovega, Franc Šenk z Jezerskega na Koroškem, Ivan Vidic z Ljubnega (z odliko), Franc Virant iz Kranja, Karel Warto iz Idrije. Trije kandidati, med temi dva eksternista, so bili reprobirani za celo leto, eden za dva meseca (padel je v slovenščini !!).
Škofovi zavodi. Slovenski Narod - piše: Duhovniki so razvili velikansko agitacijo, da naftno kar mogoče mnogo dijakov v škofove zavode. Napeli so vse strune. Zlasti so delovali na ta način, da so staršem obetali, da bo fant brezplačno sprejet — če bo le mogoče. Na ta način so dosegli, da se je oglasilo precej fantov in izmed teh so jih izbrali 68, menda same take, katerih starši so kolikor toliko pelični. Med temi 50 fanti jih je največ z Gorenjskega — oškodovana je torej kranjska gimnazija. Ravnatelj škofovih zavodov bo zaradi svoje neodkritosrčnosti in poluhnjenosli znani profesor Gnidovec iz Kranja. Škof je v svojem li3lu in v »Slovencu* pisal: »Že dani sem mislil začeti s štirimi razredi, toda,želja, da bi dijaki dobili vso vzgojo v zavodih, kakor je v zmislu določil tridentinskega koncila, me je nagnila, da to misel opustim in .začnem le s poukom za prvi gimnazijski razred.« Škof se je — recimo — malo nerodrro izrazil. Ne »želja, da bi dijaki dobili vso vzgojo v zavodih*, ga je pripravila do tega, da se hoče letos ravnati po doložilih tridentinskega koncila, katerih lani menda še n[ poznal, nego kruta sila ga je pripravila do. tega. Določila tridentinskega koncila so le Ugovor; pravi vzrok pa je, da sta dva bodoča profesorja škofovih zavodov pri skušnji grdo pogorela in da brez izprašanih profesorjev ni mogoče otvoriti štirih razredov. Bodoči profesor Jarc je padel iz botanike, bodoči profesor Arh pa iz grščine.   Altroche tridentinski koncil.
Meščanska godba v Kranju sodeluje, kakor nam poroča odbor, pri sledečih slav-noslih: Jutri 23. t. m. pri dvajsetletnici bralnega društva v Železnikih; 80. t. m. pri otvoritveni slavnosli pivovarne gospoda Šmida v Školji Loki; G. avgusta pri sokolski slavnosti na Jesenicah; 13. avgusta pri veselici izobraževalnega društva v Kranju; 16, avgusta pri izletu »Gorenjskega Sokola» v Škofjo Loko in priredi dne 20. avgusta skupno z bralnim društvom v Kranju gozdno veselico v «Stra-heči dolini*. — Promenad ni koncerti: vsako 1. in 3. v tekočem mesecu, tudi 5. soboto v mesecu — mirozovi pa morajo tekoče leto iz linancijelnih ozirov izostati, ker moro odbor iz rednih dohodkov prirediti le dva brezplačna nastopa.
Kranjska planinska podružnica. Odbor iste si je ogledal dne 2. t. m. skupno z gg. zastopniki osrednjega odbora (dr. Foerster, inžener Foerster in prof. Macher) za nameravano stavbo koče na Stolu projektovana dva prostora, to je onega, kateri leži ob zvezi nove poti raz Golico na Stol in druzega na vrhu, oziroma pod vrhom malega Stola. Odločilo se je, da se stavba, ako le mogoče, napravi na zadnje-imenovanem prostoru pod vrhom malega Stola. Koča bi stala tu v višavi nad 2000 m in je posebno krasna lega tega prostora, ki je dobro zavarovan. Odtod je prekrasen razgled po vsej Gorenjski, proti zahodu gledaš mogočno triglavsko gorovje, tik pod tabo leži naš biser blejsko jezero, dalje proti jugu ravan proti Kranju in Ljubljani, ob vzhodu Kočna, Grin-tavec, vrhovi savinjskih planin, na severu Storžič, razni koroški vršaci. (Obir in dr.). Da bode tu koča stavljena, smelo trdimo, da se bode glede lepote lege in divnega razgleda lahko kosala s katerokoli naših planinskih koč. Posebno naglašati pa hočemo še pot, katera vodi na mali Stol. Ista je občinska, posredovanjem podružnice pa planinskemu društvu
Iv vporabo dovoljena in bode tekom prihodnjega easa markirana. Pot vodi od Most nekoliko časa po travniku proti sturi poti na Valvazorjevo kočo, pri potoku zavije pa na desno in pelje od tod prav polagoma mej zelenjem proti brezniški pastirski koči (krog 1 uro), od tod zopet po lepem gozdovju še kako uro in potem po dobro speljani stezi po veČini po travi in prsti na vrh malega Stola (skupno kake 3 ure). Odtod do vrha je potem le še kakih 20 minul!! Toplo priporočamo že danes vsem izletnikom to pot. Kdor morda namerava prenočiti v Valvazorjevi koči, naj zjutraj neštedi mali ovinek mimo žirovniške pastirske koče na brezniško, da pride na to pot Stara pot med obema Stoloma je prav neokretna in mnogo pripomore, da je sicer ta ena uajlepših naših gori glede obiska precej zanemarjena. Stavba koče je gotova stvar, izvzeto, da fina-ciranje ne bode delalo preveč težkoč. Serija oficijelnih izletov je s tem do jeseni najbrže zaključena.
Razstava vajenskih del za radovljiški politični okraj pod pokroviteljstvom g. Antona pl. Detela se otvori v nedeljo dne 30. julija t. I. dopoldne ob 9. uri v poslopju nove šole v Radovljici. Obenem z razstavo izdelkov obrtnih nadaljevalnih šol v Radovljici in na Bledu. K otvoritvi se vabijo v prvi vrsti mojstri in njih vajenci, kateri bodo razstavili svoja dela, nadalje vsi oni, ki se zanimajo za obrtniški napredek. Otvorjena bo ista vsaki dan od 9. do 12. ure in od 2. do 6. ure popoldne. Vstop je brezplačen. Zaključi se razstava dne 6. avgusta popoldne. Dosedaj se je oglasilo za to razstavo, ki dokazuje, da se gorenjski obrtniki zavedajo za napredek obrta, kacih 30 razstavljavcev. Prav želeti bi bilo, da se še drugi oglasijo, da bi razstava tem uspešneje izpadla. Vendar lahko čestitamo obrtnima zadrugama v Radovljici in na Bledu za njih prvem javnem nastopu, kateri bo gotovo pomnožil zanimanje za obrtno napredovanje. To podjetje je drugo svoje vrste na Kranjskem.
Čitalnica v Cerkljah priredi v nedeljo, 30. t. m. veliko vri no veselico, pri kateri bode sodelovalo več pevskih društev in godba. Čisti dobiček je namenjen kranjski dijaški kuhinji in društveni knjižnici. Natančneji spored priobčimo prihodnjič.
Škandalozno I Na Bledu se je za novo-sezidano cerkev rabil nov veliki altar. Blejski župnik Oblak pa ga ni dal delati kakemu slovenskemu kamnoseku, ampak v Lipnico med Gradcem in Mariborom j nekemu nemškemu kamnoseku. To je naravnost škandal! Slovenskih kamnosekov imamo dovolj in dobre, ki za primerno ceno izvrše svoje delo, a na Bledu mora veliki altar narediti nemški kamnosek! Sicer se pa župniku Oblaku ni prav nič čuditi, saj so vsi klerikalci enaki. Vpijejo sicer »Svoji k svojim!*, a svoja dela dajo izvrševat celo protestantskim pruskim firmami
Iz Krope se nam poroča, da je ondi porodila trgovčeva gospa Trobova zdrava dvoj-čeka. To omenjamo vsled tega, ker že dolgo let v Kropi ni bilo takega slučaja.
Vrtno veselico napravi jutri v nedeljo pevsko društvo «Lira» v Kamniku na vrtu gostilne «pri Rodetu* na Šutn1.
Prememba posesti. Grad Golnik pri Tržiču, lastnina gospe AneKump, rojene Souvan, je kupil gosp. Jos. Turk, obč. svetnik in posestnik v Ljubljani.
Gorsko topničarstvo na Gorenjskem.
Gorski topničirji so dne 19. t. m. zapustili Tržič, kjer so se mudili 8 dni. Imeli so vaje na bljižnjih prelazih. Na bistriški Planini je padla neka mula 80 metrov globoko in se je takoj ubila.
Konjerejsko premo vanje v Bohinja je zagotovljeno, ker je ministrstvo dovolilo na prošnjo konjerejskega odseka za to 200 kron, grofCeknni pa je daroval 300 kron. Premo vanje se vrši dne 1. septembra t. I.
Odbor deželne zveze za povzdJgo tujskega prometa na Kranjskem se je sestavil iz gg.: Predsednik : U b a 1 d p 1. Trnkoczv, lekarnar in občinski svetnik v Ljubljani; podpredsednik: dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani; blagajnik: dr. .'os. Tominšek, gimnazij-ki profesor v Ljubljani. Deželni odbor zastopa deželni odbornik g. Peter Gi a-seli, ljubljansko občino pa občinski gvelnik g. Josip Prosenc. Tajništvo se je poverilo kontrolorju deželnega odbora, g. Hinku Lindtnerju.
Nastop meščanske godbe pri Prešernovi slavnosli v Ljubljani se je, kakor se nam od raznih stiani poroča, izborno obnesel. Godba, katero je že na kolodvoru pričakovala velika množica in jo spremila do «Zvezde», je v rts-niči izvrstno igrala. Tudi uniforme, katere so dokaj ličnejše kakor one od ljubljanske društvene godbe, so naredile vsakomur dober utis. Še pozno v noč je obdajalo navzoče občinstvo godbo in to po vsakem komadu navdušeno odobravalo. Pogosto so se culi klici: «Zivela, godba iz Kranja!* Odbor za Prešernovo slavnost je bil z godbo zelo zadovoljen in se je proti društvenemu tajniku gospodu R. Pibroutzu o godbi kaj laskavo izrazil. Meščanska godba je s tem nastopom pokazala, da je kos svoji nalogi in da lahko konkurira z vsemi civilnimi godbami na Kranjskem. Odbor kakor tudi kapelnik in izvršujoči člani zaslužijo popolno priznanje — naloga someščanov, posebno domačinov, pa je, godbo zdatnej-e podpirati kakor dosedaj, da se ob stamk godbe konečno zagotovi in da se ta še bolje izpopolni — vsaj bode dobra godba le v čast in ponos našemu mestu.
Langobardsko grobišče t Lajhu. V grobovih preteklega tedna se je našlo lepo število izvanredno lepih srebrnih in pozlačenih zapon, posebno onih s tičjo glavo. Nekatere so bile v podobi črke S, in so imele sredino in oči vložene s kamni, ki so bili različno razvrščeni, druge zopet so bile v spodnjem koncu oglate in so imele zgoraj vpodobljeno celo ptico z velikim kljunom. 1 Perutnica in kljun sta bila vložena z rdečimi kamni, za oko je bil pa vdejan almandin. Fino in živo izdelana zapona svedoči, da so narodi dobe preseljevanja imeli zelo razvit čut za naravne oblike. Vpodobljanje je bilo zelo naturalistično, če tudi so motivi večjidel stilizirani. Fino oblikovana je bronasta zapona z belim in modrim emajlom iz groba 192, kjer ste se dobili Še dve srebrni zaponi («Greif>) in precejšnje število lepih korald. Poleg krajših in daljših železnih nožev in zapon, starega denarja, vijčkov in drugih bronastih in železnih reči, so zelo zanimive zapestnice iz brona in železa, večinoma odprte, da so se lahko raz-širjevale ali zoževale. Ležale so z roko včasih pri glavi, ki je bila v tem slučaju naslonjena na roko, kakor da bi mrtvec spal, kateri lepi običaj je bil posebno pri Rimljanih v navadi. Da so Langobardi prevzeli marsikaj rimskih in prazgodovinskih reči, dokazuje nekaj železnih
in bronastih zapon. Poleg one z ovnovo glavo je najbolj zanimiva ona z srebrnim kužkom iz groba 200, kjer je psiček tako živo upodobljen, da moramo reči, da je prazgodovinski motiv, vporabljen toliko stoletij, dosegel višek dovršenosti. Lep dolg glavnik se je našel v grobu 198, bil je lepo graviran in obit z bronastimi bucikami. Dosedaj je odkritih 202 grobov. — Ekscelenca Kdvard Gaston grof Pettenfgg, tajni svetnik, c. kr. komornik, komtur nemškega viteškega reda i. t. d. si je v četrtek 20. t. m. ogledal langobardske starine v Kranju.
*  * *
Vzorni duhovnik, (z dunajskih listov posnemamo, da je imel v Solnogradu je imel po svojem pastirskem pismu znani knez in nadškof Katschthaler prefekta, ki je pravi vzor in zrcalo katoliškega duhovnika. Ime je temu znamenitemu prefektu-duhovniku Pfi-sterer. Živel je v knezoškofijski hiši s kuharico Cilko Molleneder. Zalotili so ju večkrat ra-lični ljudje in tudi gojenci knczoškofijske pevske šole. Prefekt Pfistcrer je tudi z gojenci pevske šole postopal uprav po zverinsko. Neki deček je imel bolezen, da je močil posteljo ponoči. Prefekt ga je na različne načine kaznoval. A bolnemu dečku ni pomagalo. Zato mu je za kazen privezal okrog vratu ponoči zmočene rjuhe in tako ovit je moral iti deček v šolo. Sramotna kazen! Ko še to ni izdalo, zavezal je s špago dečka, da bi ne močil več postelje. Kake bolečine je trpel siromak-deček, si mora vsak misliti. Duhovnik in njegova kuharica pa sla se smejala svoji iznajdljivosti. Pozneje se je vse to pred sodnijo dokazalo in so bivši gojenci izpovedali vse počenjanje1 prefekta Pfisterorja. Solndgraški časopis je vse to pisal, kar smo mi napisali danes, toda nadškof Kalschthalcr ni takoj odstavil prefekta! Šele, ko je «Solno-graški list« pisal k i več, ga je odstavil. Pfi-bterer je tožil urednika «Solnograškega lista*, ki pa je vse očitano duhovniku-pre-fektu dokazal s pričami in je bil seveda urednik oproščen. To pa še ni vse. Duhovnik Pfisterer' je solnograški deželni poslanec. Njegovi vo I i lei-kme tj e so mu dali po dokazanih pregrehah — zaupnico. Zaies kmetje so povsod enaki. Pri nas dajejo brezčaslriim klerikalnim poslancem zaupnice, dtugod pa ravnotako. In zakaj lako? Ker kmetom tako ukazujejo duhovniki. Nadškof Katschthaler je izdal nedavno pastirsko pismo, v katerem primerja duhovnike z angelji, svetniki, preroki in celo Mater Božjo. V pastirskem pismu pravi, da je duhovnik več kakor angelji, preroki, svetniki in Mali Božja. V svoji hiši pa ima pr ešestni ka-duhovnika in rablja otrok. Ali je tudi prefekt Pfisterer več kakor angelji in vsi drugi nebeški'stanovalci?I Razsodni ljudje, premišljujte in povejte to re-sničnozgodbo tistim ljudem, ki ne »smejo* brati naših časopisov. Naj tudi oni zvedo, kakšni uzorni ljudje so med božjimi namestniki, ki se postavljajo nad angelje, svetnike, preroke in Mater Božjo, zraven pa žive s svojimi kuharicami in trpinčijo njim izročene šolske otroke! Kako je ta duhovnik ravnal z gojenci-dečki v nadškofovi hiši, smo povedali. Tu pa se nam pokaže vrednost škofijskih konviktov, katerih eden se vje-seni odpre v Št. Vidu pri Ljubljani. Kateri oče in mati bodeta zaupala svojega sina duhovskim prefeklom, kakorje
bil Pfisterer? Ako imajo slovenski starši kaj srca, naj j ih s vari ta si u Čaj in še več drugih (Fridolin v Gorici i. t. d.), da ne izroče svojih sinov v noben duhovski zavod in noben škofijski konvikt. Posebno priporočamo ta slučaj tam, kjer farovžki ljudje love dečke za škofove zavode v Št Vidu. Le brez skrbi povejte vse le okolnosli, ki so dokazane po pričah in se ni bati nobenih klerikalnih tožb.
Domača knjižnica.
Izšel je prvi Slovenski kažipot za kolesarje in pešce. Izdal in založil V. K. Nučič, prvo kranjsko reklamno podjetje v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. G. Cena K 2"—, po pošti proti povzetju K 2 20.
Gospodarstvo.
Tedenski sejm v Kranja dne 17. t. m.
Prignalo seje 137 glave goveje živine, 13 telet, 219 prašičev. — ovac, — koz, — buš, 50 kg pšenice K 8-50, prosa K 10-, rž K 7'50, oves K 7-50. ajda K 8'50.
Zaknpni in dobavni razglas. C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo zaradi zagotovitve sena, slame, drv in premoga, deloma tudi ovsa za čas od 1. X. 1905 do 10. IX. 1900 vršile pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških prcskrbovalnih skladišč in sicer: v Gradcu dne 29. julija 1905, v Mariboru dne 31. julija 1905, v Celju dne 5. avgusta 1905, v Ljubljani dne 2. avg. 1905, v Celovcu dne 2G. julija 1905, v Beljaku dne 25. julija 1905, v Trstu dne 24. julija 1905, v Gorici dne 3. avgusta 1905, v Pulju dne 24. julija 1905, v Brucku rb Muri dne 28. julija 190;"> in v Trbižu dne 7. avgusta 1905. Natančneji pogoji in ponudbeni obrazci so razvidijo iz obširnega razglasa, ki je pri vseh c. kr. vojaških pie.-krbovalnih magacinih do obravnavnega dne med 10. in 12. uro opoldne, kakor tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Pismeno ponudbe se morajo do 10. ure dopoldne do-tičnega obravnavnega dne poslali in sicer ponudbe za Bruck ob Muri ondolnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu; ponudbe za Trbiž ondolnemu občinskemu uradu; ponudbe za Celje ondotnemu posteljnemu skladišču; ponudbo za ostale postaje pa ondotnim vojaškim pre-skrbovalnim skladiščeni.
Loterijska srečka dne 15. julija 1.1.
Gradec:     66     44     78     70 67
Posestvo
na Klanca pri Kranju ••T se prostovoljno proda.
Zraven spada hiša z vrtom, na katerem je zasajeno sadno drevje, dalje njiva z 20 merniki posetve in travnik.
Povpraša noj se pri posestniku Jožefu Obl-diču na Klancu $1.. lo pri Kranju. 110—1
Pekarija
v mestu ali na deželi se vzame takoj v najem.
Ponudbe ae naslove:  »Pot ; restante 22>
Blcd.» 116—1
Učenca
ki ima veselje za kleparski obri, sprejme takoj Valentin Pajer, kleparski mojster, Kranj, pod mestom. llt-1
Stanovanje
z dvema sobama kuhinjo poselsko sobo sc s 15. avgnstom odda.
\et, pri lastnici I. Čolnar.
116-1
Dva učenca
vsake starosti, se vzameta prihodnje šolsko leto na Stanovanje. Zagotavlja se strogo nadzorstvo in fina vzgoja.
I. Primožič
117-1 Gorica, via ospitale št. 10.
Dobro Izvežban stavbeni
ključavničarski pomočnik
se takoj sprejme.
Dopisi z zahtevano plačo se pošljejo na 0. Bathelta v Tržiču. na-i
Dobro izurjena, solidna
piajia-rataiM
se takoj sprejme.
Kj9? pove upravniMvo »Gorenjca», 107—3
Candaver
(angleškega izdelka), še v dobrem stanju, ki je veljal K 26001—, se proda za K 1000—.
Več se izve v upravniStvu »Gorenjca»,     10'—3
od 9 kron naprej, ročnih košaric,
kovčekov in razno galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah 104-1 priporoča
Magda Rani, Pod mestom 14.
i-
Zastopnik:
FR, SEUNIti, Ljubljana, Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tndl kipe, vaze in druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 93 4
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani. -
JOS. WEHL
J. Sprcitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove ulice št.
Stavbeno - umetno Id konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 103-66 valjični zastori (Rollbalken).
TapctniH in preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-43
V najem se da ali pa tudi pod ugodnimi pogoji proda
v prijaznem kraju ob okrajni cesti ležeče in v prav dobrem stanju se nahajajoče
malo posestvo
z gostilno, lepim vrtom, kegljiščem in drugimi gospodarski poslopji, noi
ure oddaljeno od železniške postaje.
Kje V pove upmvniHvo «Gorenjca«. 101—8
94-6
Iz Ljubljane v
Novi York
s dobro prosto hrano.
Odh.ja se iz Ljubljane vsak pondérele, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jesenice št. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni, Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80—7
pri gf. dr. E. Crlobočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk! kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe fn obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poioelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse sobozdrav-niike operaoije izvršuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
72
5634
QV
Najbojje za zobe.
Dobiva se v lekarni g. K, Savnika Kranju.
G- Tonnies
104-59
tovarna za stroje, železo in kovino-livarnu v Ljubljani priporoča kot   posebnost   žage   in vse
■trojo r\ obdelovanji lesa. Francil - turbine osobito za žagi ne naprave tvegane neposredno z vratiloni. Sesa Ino-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 8 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zuloga 121- 41
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoma svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
'"eni k i se rtnpošljejo na zalile vanje zaslon j.
Jakob perissini
vinotoč v pranju
priporoča svoja izvrstna, vsakovrstna vina na drobno in na debelo, dalje špirita in vsakovrstnega žganja po primerno jako nizkih cenah, kakor tudi vinski kis (jesih) liter po 16 vin. (H kr)
En poskus zadostuje sa prepričanje.
I. SlttliF
urar v Kranju
priporoča svoje izborno zalogo ur, Zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpeinejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 875, najfinejša znamka, gld. 6 60. 114-54
He, prijatelj!    i 27-32 Kje kupuješ to barvo? Kakor razvldim, Je Jako dobra, krije ter suši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva!
Glej, glej! Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pnngratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
jo dobiš vsake vrste pravega domačega Izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti žal ne bo, akobi ti pale prav ne b'lo, saj greš ven lahko.
naprodaj
sta v Kranju na glavnem trgu
hi« it. 110 in 120
s pristavo zunaj mesta. Proda se tudi posamezno. 106—4        Več pove upravnistvo »Gorenjcu.,
posamezne .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v
LJubljani g. A. Kališ, Iratika, Jurčičev trg 8;
Škoiji Loki g. M. Zigon, trafika, glavni
trg;
Selcih nad Škofjo Loko g. Jos. Bernik,
posestnik in mizar; Radovljici g. Oton Homann, glavna
trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; HmŠiCi g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek,
trgovec;
Kamniku g. Marija A/m uii, trafika.
Najnovejše Bucherjeve
patentirane trombe za gnojnico
priporoča 98 - 5
Trgovina z mešanim blagom Peter Majdič »MERKUR" v Kranju.
********************************
Izšla je>
»Dobra ((uharica"
spisala M i n k a V asi As t S
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v LJubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Oltseza na f>7<5 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje nnjokusnejsih jedi domačo in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuhan- kih knj;gah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego zn.ine nemške kuharske knjige. 10—8»
Najboljša
Najcenejša
kolesa
m- in šivalni stroji -m
se dobe pri 66-12
EovrencuRebolju v pranju.
515
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči '
ponudijo v.siiko poljubno množino
zarezane strešne opeHe, gj£
(S tra ngf alzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. — Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentev: F. P. Vldlc & Komp. in Josip Marzola. — Najličnejše, najcenejše in najprlprostejše strešno kritje. — Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega Izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. — Takojšnja in najzanesljivejša % 8 postrežba. — Sprejmo se zastopniki.
Ijubljana (Kolizej) R. IvANG na Marij« Terezije cesti
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. Špecljallteta: Gostilniški stoli.
97-59
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Mod rod Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Špecljalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
I" S
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen'.
Ono jo zajamčeno Čisto "mm in brez >sakc škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
ime „Sohioht" in varstveno znamko „jelen".
j|_5		
		
110.66
Dobiva se povsod!
i*        JURIJ SCHICHT m
(C«W največja toVaroa sVoje Vrste na eVropjl(e» Kontinentu. tfaW
Uilaja konsorcij «Uorenjea».
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Usluina in tiuk Iv, Pr. LampreU v Kranju,