Ovčja vas in njena slovenska govorica Valbruna e la sua parlata slovena \ VALBRUNA E LA SUA PARLATA SLOVKNA OVČJA VAS ]N NiKNA SLOVENSKA GOVORICA VALBRUNA E 1.A SUA PARLAT govorica Valbruna e la sua parlata slovbna Ovčja vas in njena slovenska govorica Valbruna e la su venska govorica Valbruna e la sua parlata snoven a O vi) a vas in ni ena slovenska govorica Valbruna njena slovenska govorica Valbruna e la sua parlata slovena Ovčja vas in njena slovenska govoric PIANIKR cm iufe»f** slm« suau mfmivi # zalo!bi Z 0 £ Monografiji na rob Ko se povežeta otroška in znanstvena radovednost s požrtvovalnim sodelovanjem krajanov v okrilju skrbnega organizatorja, mora nastati nekaj dobrega. Enotedensko druženje na raziskovalnem taboru v Kanalski dolini v zgodnjem poletju leta 2003 je bilo tako nabito s pozitivno energijo in dobro voljo, da je v nas pustilo globoke sledi. Pa ne samo to. Zbrali in deloma uredili smo toliko jezikovnega, slikovnega in filmskega gradiva, daje nekatere udeležence zaposlovalo še dolgo potem, Da pa nabiranje gradiva ne bi ostalo samo sebi namen, ga v tej monografiji predstavljamo obdelanega po naših najboljših močeh in zmožnostih. Dajemo ga v presojo domačinom, strokovnjakom in vsem, ki jih zanima jezikovna pisanost Kanalske doline, znotraj nje pa narečna različica slovenskega jezika, kakršnega govorijo v tej vasi žal le Se redki posamezniki. Zgodovinske okoliščine so bile za slovenske prebivalce prav v tej vasi še posebej usodne. Na začetku monografije imata besedo domačina; naš požrtvovalni gostitelj in predsednik SKS Planika Rudi Banaloth in profesor goriške univerze Igor Jelen. Številnim raziskavam te doline tokrat dodajamo po eno soeio-Imgvi stično, onomastično, fonetično in dialektološko. Vse štiri pa uvajajo besede glavne organizatorke in vodje tabora Nataše Komac, s katerimi predstavi delo našega tabora in ga poveže z dosedanjimi. Ko! neutrudna raziskovalka jezikovnih razmer in učiteljica slovenščine v Kanalski dolini je tudi avtorica prvega prispevka; v njem je ob strnjeni sintezi dosedanjih sociolingvističnih raziskav Ovčja vas predstavljena v času in prostoru. Sledi prispevek Mateja Šeklija. ki podaja nabor, pomen, tvorjenost in prevladujoče oblike vseh izpričanih slovenskih hišmb imen ter imen za gospodarja in gospodinjo v Ovčji vasi. Zaradi preglednosti jih razvršča po zaporedju hišnih številk in abecedno. DialektoloSko gradivo je uporabljeno v fonetičnem opisu najzanimivejših glasov in tonskih potekov naglasov učanskega govora, delu Petra Jurgca, Analiza z računalniškimi orodji posega na področje sodobne eksperimentalne fonetike. Prispevek dialekto logi nje Karmen Ken-da-.lež prinaša opis glasoslovja in opozorila na posebnosti z drugih jezikovnih ravnin slovenskega govora prebivalcev Ovčje vasi. Nastal je na podlagi fonetičnega prepisa na terenu posnetih besedil. Zanimivejši odlomki - smiselno razčlenjeni in razvrščeni - dopolnjujejo opis in ponazarjajo rabo v njem predstavljenih jezikovnih prvin, zaradi razumljivosti širšemu krogu bralcev so prevedeni tudi v slovenski knjižni jezik. Monografija se pomenljivo kotičuje s poročilom etnologa Roberta Dapita o zbranem ustnem izročilu Ovčje vasi v Reziji, kamor je življenje zaneslo eno od domačink; to izročilo je ponazorjeno s hudomušno zgodbico. Monografijo prijazno prepletajo fotografije, ki sta jih posnela Jure Jež in Matevž Smole. So le skromen izbor iz vsega fotografskega in filmskega gradiva, posnetega na taboru in morda kdaj tudi vrednega obelodanjenja. Pridana je Se zloženka, ki je nastala na sametn taboru predstavlja naSe deto in je bila hkrati vabilo - kot seje kasneje izkazalo - na zelo odmevno razstavo. Za konec ni odveč poudariti, da so avtorske prispevke v monografiji raziskovalci le nadgradili; v celoti pa je to skupinsko delo, nastalo z združitvijo moči vseh udeležencev tabora, vključno z otroki, informatoiji in organizatorjem SKS Planika. Vera Smoie Ovčja vas in njena slovenska govorica Valbruna e la sua parlata slovena ZALOŽBA Z R C Ovčja vas in njena slovenska govorica Valbruna e la sua parlata slovena Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003 Stage di ricerca Val Canale 2003 © 2005, SKS Planika Kanalska dolina, Ukve - Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana Arlorji Autori Roberto Dapit, Peter Jurgec, Karmen Kenda-Jež, Nataša Kornac, Vera Smole, Matej Šekli Uredili A cura di Nataša Kornac, Vera Smole Koordinacija Coordinamento Rudi Bartaloth Recenzija Recensione Metka Furlan, Albina Necak Lük, Vera Smole, Melita Zernljak Jontes Jezikovni pregled slovenskih besedil Revisione linguistics dei testi sloveni Karmen Kenda-Jež Jezikovni pregled italijanskih besedil Revisione linguistics dei testi italiani Robert Grošelj, Matej Šekli Prevodi v italijanščino Traduzioni in italiano Robert Grošelj, Aldo Rupel, Matej Šekli, Mariano VonČina, Marina Ussai Postavitev v Wordu Impostazione in Word Marta Prirnozig Oblikovanje in prelom Impaginazione Gaya Cerkno Tisk Stamps Tis^^a Ljubljana d.d. Naklada Tiratura 500izvodov 500 copie Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnirn Per la stesura del testo e statoutili^to il sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-s^.si), sistema dei caratteri ZRCola, elaborato dal ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru Peter Weiss al Centro di ricerca scientifica SAZU v Ljubljani (http://^^.zrc-s^.si) dell'Accadernia slovena delle scienze e r^il Peter Weiss. delle arti di Lubiana (http://^^w.zrc-s^^.si). Izdala in založila Edito e pubblicato da Slovensko kulturno središče Planika Centro culturale sloveno Stella alpina Kanalska dolina Val Canale lnštitut za slovenski jezik Frana ^^ovša Istituto per la lingua slovena "Fran Rarnovš'' ZRC SAZU in Založba ZRC CRS ASSA, Casa Editrice CRS Izid knjige so omogočili ReaJizzato con il contributo ñnanziarío Dežela Furlanija - Julijska krajina in Regione autonorna Friuli Venezia-Giulia Gorska skupnost za Gurninsko, Železno e della Comunitá montana del Gernonese, in Kanalsko dolino Canal del Ferro e Val Canale Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610503088. CIP - Katalohi zapis o publikaciji Narodna in študijska knjižnica, Trst Biblioteca nazionale slovena e degli studi, Trieste 908(450.365 Ovčja vas=163.6) RAZISKOVALNI tabor (2003 ; Kanalska dolina) Ovčja vas in njena slovenska govorica = Valb^a e la sua parlata slovena / Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003 = Stage di ricerca Val Canale 2003 ; [avtorji, autori Ro^rto Dapit ... [et. al.]; uredili, a cura di Komac, Vera Smole; prevodi v italijanščino, traduzioni in italiano Robert Grošelj ... et. al.]. - Ukve : Slovensko kultno središče Planika, Kanalska dolina = Centro culturale sloveno Stella alpina, Val Canale ; Ljubljana : Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša = Istituto per la lingua slovena "Fran Ramovš" : Založba ZRC, ZRC SAZU = Casa editrice CRS, CRS ASSA, 2005 Besedilo v slov. in it. I. GI. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Dapit, Roberto [avtor] 4. Komac, Nataša [urednik] [avtor] 5. Smole, Vera [urednik][avtor] 2340588 Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003 Stage di ricerca Val Canale 2003 Ovčja vas in njena slovenska govorica Valbruna e la sua parlata slovena Ukve - Ljubljana 2005 Kazalo / Indice Rudi Bartaloth Predgovor / Premessa............................................................... 6 Igor Jelen Raziskovanje kot igra / La ricerca come gioco.................... 7 Nataša Komac Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003............................ 9 Lo Stage Val Canale 2003........................................................12 Nataša Komac Ovčja vas skozi čas...................................................................15 Valbruna nel tempo ................................................................. 18 Matej Šekli Hišna imena v Ovčji vasi..........................................................23 Nomi in vulgo delle čase a Valbruna....................................40 Peter Jurgec Fonetični opis govora Ovčje vasi..........................................60 Descrizione fonetica della parlata di Valbruna................71 Karmen Kenda-Jež Fonološki opis govora Ovčje vasi..........................................85 Descrizione fonologica della parlata di Valbruna...........105 Karmen Kenda-Jež Narečna besedila iz Ovčje vasi.............................................129 Testi dialettali di Valbruna.................................................131 Ijlco: ma:ja M'se ip pa ni:maja 'nač.....................................................133 Danes imajo vse, pa nimajo nič...........................................................167 Oggi hanno tutto, pero non hanno niente.............................................191 Roberto Dapit Ustno izročilo Ovčje vasi, zbrano v Reziji........................221 Tradizione orale di Valbruna - Testi raccolti a Resia.....225 Priloga / Allegato Zloženka Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003 Pieghevole Stage di ricerca Val Canale 2003 Ovčja vas in njena slovenska govorica 12 Valbruna e la sua parlata slovena Predgovor Premessa Rudi Bartaloth Spoštovane bralke in bralci! Pred vami je knjiga, sad nekajletnega raziskovanja Ovčje vasi, ki gaje opravilo Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini. Pri raziskavi so skupaj z raziskovalci in usposobljenimi strokovnjaki sodelovali otroci, ki obiskujejo dejavnosti središča. Kot vedno nas je vodilo prizadevanje, da bi razprli vrata poznavanja kulture in stvarnosti vasi sredi Kanalske doline, ne nazadnje tudi vsakodnevne izvirne slovenske govorice. Knjiga bo pomagala preprostemu bralcu, poznavalcu razmer in znanstveniku pri poglobitvi znanja in vedenja o slovenski govorici Ovčje vasi. Zahvala gre vsem mentorjem in strokovnjakom, ki so nam stali ob strani, in prebivalcem vasi, ki so nam pomagali pri delu. Knjiga je izšla s finančno pomočjo Avtonomne dežele Furlanije - Julijske Krajine in Gorske skupnosti za Gu-minsko, Železno in Kanalsko dolino. Gentili lettrici e lettori! Di fronte a Voi il libro frutto del lavoro di alcuni anni di ricerca a Val-bruna svolto dal Centro culturale slo-veno Stella alpina - Planika nella Val Canale. Alia ricerca hanno partecipato oltre che ricercatori e specialisti anche i ragazzi che frequentano le attività del centro culturale. Come sempre ci ha guidato la volontà di aprire la porta della cono-scenza alia cultura ed alla realtà di un paese al centro della Val Canale e - non per ultima - alla sua parlata autóctona slovena. II libro sarà di aiuto al semplice lettore, conoscitore della situazione ed al ricercatore nell' approfondimento della ricerca sul dialetto sloveno di Valbruna. Un ringraziamento vada a tutti i collaboratori e ricercatori che ci sono stati vicini ed agli abitanti del paese che ci hanno aiutato nel lavoro. II libro è stato pubblicato con l'aiuto finanziario della Regione autónoma Friuli-Venezia Giulia e della Co-munità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale. Ovčja vas in njena slovenska govorica 12 Valbruna e la sua parlata slovena Raziskovanje kot igra La ricerca come gioco Igor Jelen Za znanstveno raziskovanje je včasih treba zelo malo. Dovolj je organizirati poletni tabor, na katerem lahko otroci, odrasli in raziskovalci sestavljajo mozaik znanja. In prav to smo poskušali. V resnici je tabor postal priložnost za spoznavanje, vživetje v stvarnost, znano iz izročila. V nekem smislu smo ponovno izkusili, kako lahko vsako raziskovalno delo privede do preprostega zbiranja podatkov v pogovoru z informatorji na vaških ulicah, pri opazovanju pokrajine in različnih vidikov življenja na vasi. Gre za drobne stvari, za vpogled v stvarno življenje, ki ga starejši z veseljem opisujejo, otroci pa poslušajo, kot da bi jim pripovedovali pravljico. Gre za pripovedi, ki se v prvem trenutku zdijo kot drobci iz življenja, pozneje - ko jih uzremo z vidika nekega načina življenja - pa se izkažejo za dragocena sporočila. Pokazale se bodo kot zakladnica izkušenj in znanja, način življenja, ki je moral biti težaven, na trenutke neznosen, a tudi radosten in vesel. Raziskovanje postane orodje in dragocen vir: za otroke intervjuji postanejo pripovedi starih staršev, zbiranje gradiva »na terenu« pa zabaven ogled kmetije ali hrupen sprehod po vasi. Tu- La ricerca scientifica: a volte è sufïïciente organizzare un campo estivo con il quale bambini, adulti e ricer-catori possono ricomporre il mosaico délia conoscenza. Ed è proprio quello che abbiamo cercato di fare in questa occasione. Si tratta in realtà di un' oc-casione di conoscenza, di recupero, di ricostruzione délia realtà tradizionale. In un certo senso abbiamo potuto verificare come qualsiasi lavoro parta da un semplice lavoro di raccolta, per le vie del paese, con l'interrogazione di testimoni, con la semplice osservazio-ne del paesaggio e dei vari aspetti délia vita locale. Si tratta di piccole cose, di aspetti di una vita vissuta e che gli an-ziani hanno piacere di descrivere e i bambini di ascoltare, quasi fossero délié favole. Si tratta di racconti che in un primo momento appaiono come sem-plici frammenti di vita e che pero, dopo che - in un momento successivo - sia-no stati interpretati e ricondotti ad un genere di vita, si riveleranno essere pregiate informazioni. Riveleranno cioè un tesoro di esperienze e di cono-scenze, un modo di vivere che doveva essere faticoso, a tratti insopportabile, ma anche sereno e allegro. Di fatto, in Ovčja vas in njena slovenska govorica 12 Valbruna e la sua parlata slovena Igor Jelen: Raziskovanje kot igra / La ricerca come gioco di zbiranje ledinskih imen, narečnih izrazov ali hišnih imen, ki so gradivo za sestavljanje izštevank, pesmi, pesmic ... Podobno pregovori, besede, rečenice in druge oblike krajevnega izražanja postanejo igre besed, pesmi, šale v »vasi ovc« (Ovčja vas ali Ovčja ves). Na tako preprost način, z igro, se nam je tudi tokrat posrečilo ponovno sestaviti nekaj koščkov mozaika preteklosti, kulturne dediščine, ki nam je bila izročena in za katero ne bi radi, da bi se izgubila (kar bi pomenilo izgubiti del nas samih!). Na površje nam je uspelo potegniti načine žitja in bitja, ki so del izročila, mogoče sploh ne boljši ali slabši od sedanje stvarnosti, ki jih je v vsakem primeru vredno preučevati. questo modo, la ricerca diventa uno strumento e una fonte preziosa: per i bambini le interviste diventano sempli-cemente i racconti dei nonni, i rileva-menti "sul terreno" una semplice e di-vertente visita alia fattoria, o anche una chiassosa passeggiata nel borgo. Cosi la stessa raccolta di nomi locali, di forme gergali o di nomi "vulgo" che diventano materiale per comporre fila-strocche, canzoni, poesie... Cosi anche proverbi, parole, modi di diré e altre forme di espressione lócale che diventano gioco di parole, canzoni, allegre prese in giro nel "paese delle pecore" (Oveja vas o Oveja ves). Anche questa volta siamo riusciti a ricomporre alcuni tasselli del mosaico della vita passata, dell'ereditá culturale che ci é stata tra-smessa e che non vorremmo andasse persa (sarebbe come smarrire una parte di noi stessi!). Anche in questo caso siamo riusciti a portare in superficie modi di vivere e di essere che apparte-nevano alia tradizione, forse né miglio-ri né peggiori della realtá attuale, certa-mente da interpretare. Ovčja vas in njena slovenska govorica 8 Valbhuna e la sua parlata slovena Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003 Nataša Komac Pred nami je še ena knjiga, nastala kot rezultat raziskovalnih taborov, kijih od leta 1998 prireja Slovensko kulturno središče Planika (SKS Planika).1 Podobno kot v letih 1998 (Žabnice), 1999 (Ukve) in 2000 (Ovčja vas, Li-palja vas in Bela Peč), ko so otroci, ki so med šolskim letom obiskovali izbirne tečaje slovenskega jezika pri SKS Planika, pod vodstvom ustrezno usposobljenih mentorjev odkrivali slovensko besedo, zbirali življenjske zgodbe in izkušnje lokalnega prebivalstva ter hišna imena po nekoč s slovensko govorečim prebivalstvom naseljenih vaseh Kanalske doline, smo tokrat združili moči sodelavci in raziskovalci ljubljanske Filozofske fakultete z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje (mag. Nataša Komac), Oddelkov za slovenistiko (izr. prof. dr. Vera Smole) in slavistiko (Matej Šekli), Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU (dr. Karmen Kenda-Jež, izr. prof. dr. Vera Smole), ZRS Koper (Karin Marc Bratina), podiplomska študentka dialektologije in lektorica za slovenski jezik v Bratislavi Saša Poklač, absolventa slovenistike Peter Jurgec in Andrejka Žejn ter študentka razrednega pouka Tanja Šturm. Učenca 7. in 8. razreda Matevž Smole in Jure Jež sta poskrbela, da je bilo naše delo dokumentirano s fotografskimi in video posnetki, po Kanalski dolini pa so nas vodila domača dekleta Giulia Lister, Elisa Kandutsch, Theresia Oman, Fabiana Miggitsch in Beatrix Jannach, ki med letom spremljajo dejavnosti SKS Planika in se na izbirnih tečajih učijo slovenskega jezika. Zastavili smo si zahteven program: preveriti na prejšnjih dveh taborih zbrano gradivo o hišnih imenih v Ovčji in Lipalji vasi, izdelati fonološki opis govora Ovčje vasi, pregledati in urediti razpoložljivo gradivo ter postaviti razstavo o oblačilih »dedkov in babic« Kanalske doline s štirijezičnimi napisi (slovensko knjižno in »po domače«, italijansko, nemško in furlansko). 1 Raziskovalni tabori, kijih v zadnjem sedemletju v Kanalski dolini organizira SKS Planika (prvi tabor je bil organiziran s pomočjo gibanja Znanost mladini pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije), so svojevrstno nadaljevanje mladinskih raziskovalnih taborov med Slovenci v Italiji, ki so se v organizaciji Slorija, Odseka za zgodovino pri narodni in študijski knjižnici in Društva slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko začeli leta 1981 v Barkovljah in so dvakrat (leta 1986 in leta 1997) potekali tudi v Kanalski dolini (gl. Tabor »Kanalska dolina '86«, Trst: SLORI - NŠK, 1987). Ovčja vas in njena slovenska govorica 12 Valbruna e la sua parlata slovena Nataša Komac: Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003 Na pobudo gospe Marie Moschitz, ki nam je začasno prijazno odstopila oblačila in predmete iz materine m taščine skrinje ter nam ves teden pomagala z izčrpnimi informacijami o poimenovanjih oblačil in posameznih delov oblačil, njihovi rabi in namenu, smo s pomočjo otrok, prijaznih informatork (Eiisabette Sima iz Žabnic, Lucie Mischkot iz Ukev, Giuseppine Prcscheren iz Naborjeta in Nataline Degli Uomini iz Ovčje vasi) ter z marljivim delom raziskovalcev zadnji Udeleženci Raziskovalnega tabora Kanalska dolina 2003 I partecipanti alio Stagc di ricerca Val Canale 2003 dan raziskovalnega tabora, v soboto, 5. julija 2003, v prostorih Beneške palače v Naborjetu slovesno odprli razstavo Oblačila naših dedkov in babic, ki smo jo jeseni predstavili v Špetru, marca 2004 pa je bila del obsežnejše razstave Čarobna nit, ki stajo gostila trbiška občina in SKS Planika. Vseskozi smo bili razdeljeni na več skupin in delo je potekalo vzporedno. V prostorih, ki si jih v Ukvah delita Slori in SK.S Planika, smo se pogovaijali z informatorji, pregledovali in urejali oblačila in predmete, zapisovali, urejali in analizirali zbrano zvočno gradivo ter pripravljali izbor oblačil z večjezičnimi po- OvČJA vas in nfena slovenska govorica 10 valrhuna e la sua par l, ata slovena Nataša Komac: Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003 imenovanji. Sočasno smo na terenu z informatorji dopolnjevali in preverjali obstoječe sezname hišnih imen - za Ovčjo vas gre zahvala gospe Stefanii Wedam, za Lipaljo vas pa gospodu Poldiju Willenpartu -, risali zemljevide in v pogovorih z gospo Teclo Wedam zbirali gradivo za narečjeslovno obdelavo. Z otroki smo se sprehodili po vaseh, se prepričali, ali domačije še obstajajo, in preverili, ali današnji stanovalci še poznajo hišna imena. Tako sta nastala tudi zemljevida z lokalnimi slovenskimi hišnimi imeni. V tej publikaciji so zbrani prispevki in dognanja o Ovčji vasi, gradivo o Lipalji vasi pa se zaenkrat še medi in čaka na objavo. Oceno prepuščamo vaši presoji. V želji, da bi delo, ki je nastalo s sodelovanjem različnih strokovnjakov, otrok in domačinov, pripomoglo k uzaveščanju prisotnosti slovenskega jezika v mali vasici sredi Kanalske doline. Iskrena zahvala SKS Planika in Deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki sta omogočila organizacijo raziskovalnega tabora Kanalska dolina 2003, vsem informatorjem, ki so nam prijazno posredovali svoje znanje in vedenje, otrokom, ki so z nami sodelovali na naših raziskovalnih poteh, ter predsedniku SKS Planika, gospodu Rudiju Bartalothu, kije ves čas skrbel za nas in nam pomagal vzpostavljati stike. Ovčja vas in njena slovenska govorica II Valbruna e la sua parlata slovena Lo Stage Val Canale 2003 Nataša Komac: Davanti a noi abbiamo un altro libro, nato come risultato degli stage orga-nizzati a partiré dal 1998 dal Centro culturale slo veno Stella Alpina Val Canale (SKS Planika).1 Come negli anni 1998 (Camporosso), 1999 (Ugovizza) e 2000 (Valbruna, San Leopoldo e Fusine in Valromana), quando i bambini, che durante l'anno sco-lastico avevano frequentato i corsi facoltativi di sloveno presso l'SKS Planika, con insegnanti adeguatamente preparati hanno scoperto la parola slovena, hanno rac-colto storie di vita ed esperienze della popolazione lócale, nonché i nomi in vulgo delle case nei paesi della Val Canale che un tempo erano abitati da popolazione di lingua slovena, anche in questa occasione abbiamo unito le forze con i ricercatori della Facoltá di filosofía presso l'Universitá di Lubiana, Dipartimento per la lingüistica comparata e generale (mag. Nataša Komac), i Dipartimenti per la slove-nistica (prof. associato dr. Vera Smole) e la slavistica (Matej Šekli), l'Istituto per la lingua slovena Fran Ramovš presso il Centro di richerche scientifíche dell'Academia slovena della scienza e dell'arte (ZRC SAZU) (dr. Karmen Kenda-Jež, prof. associato dr. Vera Smole), il Centro di richerche scientifíche di Capodi-stria (ZRS) (Karin Marc Bratina), la studentessa post-laurea in dialettologia e lettrice della lingua slovena a Bratislava Saša Poklač, gli laureandi in slovenistica Peter Jurgec e Andrejka Žejn, e l'insegnante Tanja Šturm. Gli študenti della VII. e VIII. classe della scuola primaria slovena Matevž Smole e Jure Jež hanno ga-rantito che il nostro lavoro fosse documéntate con immagini fotografíche e ripre-se video. In Val Canale invece siamo stati guidati dalle ragazze del luogo Giulia Lister, Elisa Kandutsch, Theresia Oman, Fabiana Miggitsch e Beatrix Jannach, che durante l'anno frequentano le attivitá dell'SKS Planika e studiano la lingua slovena nei corsi facoltativi. 1 Gli stage, organizzati in Val Canale negli ultimi sette anni dal SKS Planika (il primo stage é stato or-ganizzato con l'aiuto del movimento La scienza ai giovani - Znanost mladini - presso la Unione delle organizzazioni per la cultura técnica - Zveza organizacij za tehnično kulturo), sono un proseguimento particolare degli stage di ricerca giovanili tra gli sloveni in Italia. Questi presero l'awio (le istituzioni che collaroborarono nell'organizzazione fiirono Biblioteca Nazionale slovena e degli Studi di Trieste e il Circolo dei naturalisti e tecnici sloveni Tone Penko) nei 1981 a Barcola e per due volte (nei 1986 e nei 1997) si svolsero anche in Val Canale (vedi Tabor "Kanalska dolina '86", Trieste, SLORI - NŠK, 1987). Ovčja vas in njena slovenska govorica 12 Valbruna e la sua parlata slovena Ci siamo imposti un programma impegnativo: verificare la validità del materiale raccolto durante i due stage precedenti sui nomi in vulgo delle case a Valbruna e San Leopoldo, compilare la descrizione fonológica délia parlata di Valbruna, controllare ed ordinare il materiale a disposizione, nonché allestire una mostra sull'abbigliamento "dei nonni e delle nonne" délia Val Canale con le de-nominazioni in quattro lingue (sloveno letterario con la parlata locale, italiano, tedesco e friulano). Su proposta délia signora Maria Moschitz, che ci ha gentilmente ceduto temporáneamente capi d'abbigliamento ed oggetti provenienti dalla cassapanca délia mamma e délia suocera e che ci ha aiutato per una settimana, fornendoci precise informazioni sui nomi degli abiti e dei singoli capi, sul modo e sulle occa-sioni del loro utilizzo, nonché con l'aiuto dei bambini e di alcune gentili infor-manti (Elisabetta Sima di Camporosso, Lucia Mischkot di Ugovizza, Giuseppina Prescheren di Malborghetto e Natalina Degli Uomini di Camporosso) e grazie allo strenuo lavoro dei ricercatori, l'ultimo giorno dello stage di ricerca, sabato 5 giugno 2003, abbiamo solennemente inaugurato la mostra Gli abiti dei nostri nonni e delle nostre nonne nelle sale del Palazzo veneziano di Malborghetto. La mostra è stata presentata in autunno a San Pietro al Natisone, nel marzo del 2004 ha invece fatto parte délia mostra molto più ampia II filo mágico, che è stata ospi-tata dal Comune di Tarvisio e dall'SKS Planika. Durante il lavoro siamo stati divisi in più gruppi, che hanno svolto le loro attività parallelamente. Nello stabile di Ugovizza, dove hanno la sede lo Slori e l'SKS Planika, abbiamo parlato con gli informanti, abbiamo controllato e sistémate gli abiti e gli oggetti, abbiamo annotato, sistémate e analizzato il materiale regístrate, abbiamo accompagnato gli abiti con i loro nomi nelle lingue délia Val Canale. Nello stesso tempo, assieme agli informanti, abbiamo complétate e verifícate gli elenchi esistenti dei nomi in vulgo delle case - per quanto riguarda Valbruna dobbiamo tutta la nostra gratitudine alla signora Stefania Wedam, per San Leopoldo invece al signor Poldi Willenpart -, abbiamo disegnato carte geo-grafiche e, parlando con la signora Tecla Wedam, raccolto il materiale per l'ana-lisi dialettale. Con i bambini invece abbiamo passeggiato per i paesi, contrallando se alcune case esistessero ancora e verificando se gli abitanti attuali fossero ancora a conoscenza del nome in vulgo delle case. In questo modo sono nate anche le due cartine con i nomi delle case nella parlata slovena locale. In questa pubblicazione sono raccolti i contributi e i risultati su Valbruna, mentre il materiale relativo a San Leopoldo è attualmente ancora in attesa di ela-borazione e pubblicazione. Rimettiamo la valutazione del lavoro svolto al vostro giudizio. Con il desiderio che il lavoro, nato dalla collaborazione di diversi esperti, bambini e abitanti Ovčja vas in njena slovenska govorica 12 Valbruna e la sua parlata slovena NataSa Komac: Lo Stage Val Canale 2003 del luogo, possa contribuiré a creare una coscienza sulla prcscnza della lingua slovcna in una piccola località nel cuore della Val Canale. Un sincero ringraziamento all'SKS Planika e alia Regione Friuli-Venezia Giulia, che hanno consentito l'organizzazionc dcilo stage di ricerca Va! Canale 2003, a tutti gli informanti, che ci hanno cortesemente trasmesso te loro eonoscen-ze e il loro sapere, ai bambini, che hanno percorso assieme a noi le vie della ricerca, e al presidente detl'SKS Planika, il signor Rudi Bartaloth, che si è preso continuamente cura di noi e ci ha aiutato a prendere i necessari contatti. Elisa, Fabiana, Beatrix in Giulia, ki se med Šolskim letom pridno učijo slovenščino na izbirnih tečajih slovenskega jezika pri SKS Planika, so sodelovale na raziskovalnem taboru in skupaj z raziskovalci odkrivale slovensko besedo v Ovčji vasi Elisa, Fabiana, Beatrix c Giulia, chc durante I'anno accadcmico studiano lo sloveno nei corsi facoltativi di lingua slovena presso 1'SKS Planika, hanno partecipato alio stage di ricerca e hanno riseoperto, assieme ai ricercatori, ta lingua slovena in Valbruna OvftA vas IN nfëna slovenska tiOVOHICA 14 ValbHUNA e la sua parlata slovena Ovčja vas skozi čas Nataša Komac Izvleček: Prispevek prinaša oris gospodarskih, demografskih, formalnopravnih, kulturnih in političnih dejavnikov, ki so odigrali ključno vlogo pri oblikovanju današnje podobe, rabe in položaja slovenske govorice v Ovčji vasi. Ključne besede: Kanalska dolina, Ovčja vas, sociolingvistika, jeziki v stiku, jezikovni status, poučevanje slovenskega jezika. Slovensko Ovčja vas ali Ovčja ves, italijansko Valbruna, nemško Wolfsbach in furlansko Valbrune ali Cjalavai so imena vasice v osrčju Kanalske doline (it. Val Canale/Val Canale, nem. Kanaltal, furl. Valcjanal), ki upravno sodi v okvir občine Naboijet - Ovčja vas (it. Malborghetto-Valbruna). Raznolika poimenovanja pričajo o prisotnosti več jezikov, ki živijo na tem območju že desetletja. Politični in demografski pretresi, ki so skozi čas vedno znova zastavljali občutljiva vprašanja, vezana na materni jezik in jezikovne prakse, so oblikovali danes kompleksno podobo dolinskega prebivalstva sploh, zaznamovali pa tudi vsakdanje življenje v vasi pod vrhovi Špic, Kamnitega lovca, Viša (nem. Wischberg, furl. Jof Fuart, 2666 m) in Montaža (it. Montasio, nem. Montasch, furl. Jof di Montasio, 2753 m). Neokrnjena narava, izhodišče za gorske podvige ter bogastvo rastlinskega in živalskega sveta v vasico privabljajo turiste in gornike; o Ovčji vasi je pisal svetovno uveljavljeni botanik Julius Kugy - med domačini, ki so ga vodili po gorskih vršacih, je bil tudi Anton Oitzinger. Višarsko svetišče s freskami Toneta Kralja, v katerem nad Ovčjo vasjo bedi višarska Mati Božja, kamor se že stoletja zatekajo romaiji iz Slovenije, Italije in Avstrije ter molijo vsak v svojem jeziku, je znano daleč naokoli. O Višaijah (1789 m) so slovenski mohoijani brali že v povesti Višarska polena Narteta Velikonje, vsaj z mislijo pa so se jih v svojih delih dotaknila imena slovenskega literarnega kanona, kot so France Prešeren, Ivan Cankar, Prežihov Voranc, Ivan Pregelj, Boris Pahor, Saša Vuga idr. Kmečko prebivalstvo Ovčje vasi, ki seje ukvarjalo s kmetijstvom, oglar-stvom in pastirstvom, je desetletja pred drugo svetovno vojno govorilo, pelo in Ovčja vas in njena slovenska govorica 12 Valbruna e la sua parlata slovena Nataša Komac: Ovčja vas skozi čas molilo1 slovensko. Pouku v slovenščini v Kanalski dolini lahko sledimo že od prve polovice 19. stoletja, ko so v t. i. konkordatnih šolah poučevali v ljudstvu razumljivem jeziku.2 Z utrditvijo avstro-ogrske oblasti se je v drugi polovici 19. stoletja začela močna germanizacija.3 Jezik elit, ki seje uporabljal v formalnih govornih položajih in katerega standardna različica se je gojila v šolskih klopeh, je postala nemščina. Slovenščina se je v enorazredni utrakvistični šoli4 v Ovčji vasi poučevala le kot jezik prehoda na nemščino.5 Z Gentilejevo šolsko reformo in prihodom generala Mistruzzija, kije leta 1921 uvedel obvezno šolstvo v italijanskem jeziku, sta bili nemščina in slovenščina pregnani iz šole. Odtlej je vse do leta 19766 - ko je na pobudo ukovškega župnika Mana Gariupa ter raziskovalca in profesorja Salvatoreja Venosija z občasnimi prekinitvami znova stekel izbirni pouk slovenskega jezika in oživela vrsta dejavnosti ustanov slovenske jezikovne skupnosti v Kanalski dolini - slovenski jezik za dolga desetletja izginil iz šolskih, pozneje pa tudi cerkvenih klopi ter onemel za domačimi ognjišči. Lokalno prebivalstvo je z močno voljo in vztrajnostjo po svojih močeh gojilo in razvijalo jezikovna znanja in spretnosti, ki so jim bila položena v zibelko. Življenje na 807 metrih nad morjem zaradi skromne zemlje, ki je rodila le krompir, fižol in nekaj sadnih dreves, in težkih vremenskih razmer (veliko dežja v poletnih mesecih, nizke temperature v zimskem času), nikoli ni bilo lahko. Skoraj ni bilo družine, iz katere ne bi posameznik zaradi boja za vsakdanji kruh začasno odšel iskat delo po svetu, ven iz Kanalske doline. S prihodom Nemcev v Kanalsko dolino so se začela oblikovati mestna jedra in trgi (Trbiž, Nabor-jet), Furlani so v naselja prinesli trgovino, po prihodu Italijanov so se odpirala delovna mesta, npr. na železnici. Po vojnih vihrah, ki so življenje v vasi hudo spremenile, v prvi svetovni vojni je bila vas požgana, v drugi pa seje zaradi opcij 1 Slovenska beseda je v učanski cerkvi živela do leta 1952. V vasi je župnikovala vrsta slovenskih duhovnikov, med njimi na začetku 19. stoletja (1805-1868) brat največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, Jurij Prešeren, ki je v Ovčji vasi tudi pokopan. Na zidu cerkve sv. Trojice tik ob vhodnih vratih še danes piše: »Tukej počivajo častitljivi Gospod fajmošter Jurij Prešeren [...]. Blagor jim, kteri v Gospodu zaspe, v slavi nebeški se tam prebude.« 1 V času konkordatnih šol je bilo poučevanje v izključni pristojnosti cerkve in šolski pouk so takrat vodili krajevni župniki, organisti in cerkovniki. M. Gariup (1988: 37) navaja, daje okoli leta 1853 v Ovčji vasi »[k]urat Meicher [...] v šoli poučeval v slovenščini ter otroke učil peti slovenske cerkvene pesmi«. 3 Dotlej so bili Nemci in nemška naselja v Kanalski dolini le jezikovni otoki. Ljudsko štetje leta 1880 je tako npr. pokazalo, da živi v vasi 240 Slovencev in en Nemec« (Gariup 1988: 44). 4 S šolskim odlokom o utrakvističnem šolstvu, kije bil sprejet 14. maja 1872, je deželni svet za Koroško šole po slovenskem Koroškem razdelil na: šole s slovenskim učnim jezikom in nemščino kot predmetom; šole, kjer se v prvih mesecih še uči slovensko, potem pa nemško; in šole z nemškim učnim jezikom, kjer se s stopnjo šolanja počasi prehaja na nemški učni jezik (Šumi - Venosi 1995: 53; Komac 2002: 35). 5 Prva tri leta je pouk potekal v slovenščini, v višjih razredih pa je bil učni jezik nemščina. 6 Leta 1976 so šolo v Ovčji vasi zaradi posledic potresa podrli. Ovčja vas in njena slovenska govorica l6 Valbruna e la sua parlata slovena Nataša Komac: Ovčja vas skozi čas število lokalnega prebivalstva močno zmanjšalo, jo je leta 1976 prizadel še potres. Vasica se je spremenila v naselje, kamor v poletnih mesecih in v času zimske sezone prihajajo turisti in danes domačinom prinašajo denar z najemanjem sob, v preteklosti pa seje dalo zaslužiti z gorskim vodništvom in prevažanjem turistov. Danes je v vasi okoli 80 domov s približno 150 prebivalci, v poletnih mesecih, zlasti avgusta, pa tu biva do 2550 ljudi. Vas upravno sodi v občino Nabor-jet - Ovčja vas, cerkveno pa v ukovško župnijo; cerkev sv. Trojice upravlja župnik iz Ukev. V vasi je kar nekaj gostišč in restavracij (gostišča Jof di Montasio, Jof Fuart, Prati Oitzinger, Valbruna Inn, hotela Picchio Nero in Saisera, restavracija Da Renzo, Pizzeria Lussari ob vznožju nekdanje višarske žičnice), dve trgovini (Alimentari Fiorini in športna trgovina Festa) in vrsta ponudnikov prenočišč. Trinajst otrok hodi v šolo v Ukve (pet razredov nižje srednje šole), potem pa se odločajo med Trbižem in Tabljo (trije razredi višje srednje šole). Večina otrok konča poklicne in tehniške srednje šole (večinoma italijanske v Videmski pokrajini, posamezniki pa so se v zadnjih letih odločili tudi za šolanje na avstrijskem Koroškem), le redki pa nadaljujejo študij na univerzi. V dolinskih šolah se že v vrtcu začnejo učiti nemško in slovensko, ena ura slovenščine tedensko pa ostaja le v prvih petih razredih osnovne šole. Slovenski jezik je danes, kolikor sploh še je, materinščina prebivalstva, ki izhaja iz staroselskih družin. Prebivalstvo je v glavnem vsaj dvo- ali večjezično. Znanje lokalnega slovenskega koda in slovenskega standarda je zelo različno. Odkar je z zakonom 482 o zaščiti jezikovnih manjšin (1999) in z globalno zaščito Slovencev v Italiji z zakonom 38 (2001) formalno priznana zgodovinska prisotnost slovenske jezikovne skupnosti na tem območju, se polagoma odpirajo možnosti za učenje in javno rabo slovenskega jezika, kar se odraža v javnih govornih položajih. Zrelost formalnopravnega položaja, počasi se prebujajoča jezikovna samozavest, zavedanje bogastva znanja več jezikov in posredno iskanje zapostavljenih identitet z odpiranjem evropskih meja ter želja po učenju slovenskega jezika vplivajo tudi na povečano zanimanje za pouk slovenskega jezika pri SKS Planika. Ovčja vas in njena slovenska govorica l6 Valbruna e la sua parlata slovena Valbruna nel tempo Nataša Komac Sintesi: II contributo presenta la descrizione dei fattori economici, demo-grafici, legali, culturali e politici che hanno svolto un ruolo fondamentale nella creazione dell'immagine, dell'uso e della situazione attuale della parlata slovena di Valbruna. Parole chiave: Val Canale, Valbruna, sociolinguistica, lingue a contatto, status lingüístico, insegnamento della lingua slovena. In sloveno Ovčja vas o Ovčja ves, in italiano Valbruna, in tedesco Wolfsbach, in friulano Valbrune o Cjalavai, sono i nomi di un paesino nel cuore della Valcanale/Val Canale (sloveno Kanalska dolina, tedesco Kanaltal, friulano Val-cjanâl), che fa parte del Comune Malborghetto-Valbruna (sloveno Naboijet - Ovčja vas). La diversità dei nomi è un indicatore della presenza di diverse lingue presentí su questo territorio da decenni. Gli sconvolgimenti politici e demografici, che nel tempo hanno ripetutamente aperto questioni delicate legate alla lingua madre e alla pratica lingüistica, hanno formato oggi un'immagine complessa degli abi-tanti della valle in generale, segnando anche la vita quotidiana del paese sotto i monti Špik, Kamniti Lovec, Vis (tedesco Wischberg, friulano Jôf Fuart, 2266 m), e il Montasio (sloveno Montaž, tedesco Montasch, friulano Jôf di Montasio, 2753 m). La natura incontaminata, il punto di partenza per escursioni in montagna e la ricchezza del mondo vegetale e animale invitano i turisti e gli appassionati della montagna; di Valbruna ha scritto il botánico di fama mondiale Julius Kugy - tra gli abitanti del paese che lo accompagnarono per le cime soprastanti c'era anche Anton Oitzinger. II santuario sul Monte Lussari, con gli affreschi di Tone Kralj, da dove la Madonna del Lussari veglia su Valbruna e dove da secoli si recano i pellegrini provenienti dalla Slovenia, Italia e Austria, pregando ognuno nella propria lingua, è conosciuto anche in localité molto lontane. Del Lussari (1789 m) hanno potuto leggere gli abbonati agli alamancchi della casa editrice Mohorjeva družba già nel racconto Višarska polena di Narte Velikonja, mentre è stato tocca-to almeno con il pensiero da nomi illustri della letteratura slovena come France Prešeren, Ivan Cankar, Prežihov Voranc, Ivan Pregelj, Boris Pahor, Saša Vuga ecc. Ovčja vas in njena slovenska govorica 12 Valbruna e la sua parlata slovena La popolazione rurale di Valbruna, principalmente agricoltori, carbonai e pastori, da decenni prima della seconda guerra mondiale ha parlato, cantato e pregato1 in sloveno. Le lezioni in sloveno in Val Canale risalgono alla prima metà del XIX. secolo, quando nelle cosiddette scuole concordatarie le lezioni si teneva-no in una lingua comprensibile alla popolazione.2 Con il rafforzamento dell'autorità austro-ungarica, nella seconda metà del XIX secolo è iniziato un forte processo di germanizzazione.3 La lingua delle élites, utilizzata in situazioni di colloqui formali e la varietà standard della quale veniva studiata sui banchi di scuola, divenne il tedesco. Lo sloveno era insegnato nella scuola monoclasse utraquista4 di Valbruna únicamente come lingua di passaggio verso i tedesco.5 Con la riforma scolastica del ministro Gentile e con l'arrivo del generale Mistruzzi, che nel 1921 introdusse l'obbligo scolastico in lingua italiana, il tedesco e lo sloveno furono eliminati dalla scuola. Da allora e fino al 1976,6 quando su iniziativa del párroco Mario Gariup e del ricercatore e professore Salvatore Venosi sono nuovamente iniziate, con interruzioni temporanee, le lezioni facoltative di lingua slovena ed ha preso piede una serie di attività da parte delle associazioni della comunità lingüistica slovena in Val Canale, la lingua slovena è scomparsa dai banchi di scuola e suc-cessivamente anche da quelli della chiesa per molti decenni, rimanendo relegata ai focolari domestici. La popolazione locale ha mantenuto e sviluppato con decisa volontà e perseveranza, adeguata alie proprie forze, le conoscenze e le abilità linguistiche che aveva ricevuto quando stava ancora nella culla. 1 La lingua slovena é stata praticata nella chiesa di Valbruna fino al 1952. Nel paese hanno svolto le loro funzioni pastorali molti parroci sloveni, tra i quali all'inizio del XIX. secolo (1805-1868) il fratel-lo del piü grande poeta sloveno France Prešeren, Jurij Prešeren, che a Valbruna é anche sepolto. Sul muro della chiesa della SS. Trinitá, vicino alia porta d'ingresso, é visibile la scritta: "Qui riposa il vene-rabile párroco don Jurij Prešeren [...]. Beati quelli che si addormentano nel Signore, perché si risveglie-ranno nella gloria del paradiso." 2 Durante il periodo delle scuole concordatarie l'insegnamento era di competenza esclusiva della chiesa e le lezioni scolastiche erano allora tenute dai parroci, dagli organisti e dagli ecclesiastici del luogo. M. Gariup (1988: 379) riporta che attomo all'anno 1853 a Valbruna il "[c]urato Meicher [...] a scuola, in sloveno, insegnava i bambini a cantare le canzoni liturgiche Slovene". 3 Fino ad allora i tedeschi e gli insediamenti tedeschi nella Val Canale rappresentavano únicamente delle isole linguistiche. I censimento del 1880 ha ad esempio dimostrato che nel paese risiedevano 240 sloveni e un tedesco (Gariup 1988: 44). 4 Con il decreto scolastico sulla scuola utraquista, che é stato accolto il 14 maggio del 1872, il consiglio regionale della Carinzia ha suddiviso le scuole della Carinzia slovena in modo seguente: scuole con lingua d'insegnamento slovena e il tedesco come materia di studi; scuole dove lo sloveno veniva insegnato i primi mesi e in seguito il tedesco; scuole in lingua d'istruzione tedesca, dove il passaggio alia lingua d'istruzione tedesca aweniva parallelamente con l'aumento del grado scolastico (Šumi - Veno-si 1995: 53; Komac 2002: 35). 5 Nei primi tre anni le lezioni si svolgevano in sloveno, nelle classi superiori la lingua d'istruzione era invece il tedesco. 6 Nel 1976 la scuola di Valbruna é stata demolita a causa dei danni del terremoto. Ovčja vas in njena slovenska govorica 12 Valbruna e la sua parlata slovena Nataša Komac: Valbhuna nel tempo La vita a 807 metri sopra il I i vello del mare non è mai stata facile a causa della terra arida, che produce va solo patate, fagíoü e qualche albero da frutto, e a causa delle difflcili situazioni climatiche (molta pioggia durante i mesi estivi, basse temperature nel periodo inveníale). Quasi non e'era famiglia dalla quale non fosse partito, nella lotta quotidiana per il pane, almeno un membro a cercare lavo-ro in giro per il mondo, fuori dalla Val Canale. Con Parrivo dei tedeschi nella Val O prisotnosti slovenskega jezika govorijo tudi vezenine Dalia presenza della lingua slovcna parlano anehe i ricami Canale hanno iniziato a formarsi i nuclei di cittadine e borghi {Tarvisio, Malborghetto). I friuiani hanno portato nei centri abüati il commercio, dopo Parrivo degli italiani si sono aperti posti di lavoro, come ad esempio nelle ferrovie. Dopo la furia delle guerre, che hanno drásticamente mutato ¡a vita - durante la Prima Guerra Mondiale il paese è stato bruciato e durante la Seconda la popolazione locale è fortemente diminuita in seguito alie opzioni - nel 1976 il paese è stato colpito anche dal terremoto. 11 paese si è trasformato in un piecolo abitato, dove durante i mesi estivi e la stagione invernale arrivano turisti, che agli abitanti del Ov¿ja vas in n|ena klovenkka í.ovork'a 20 Vai hhl.na e t.a sua parlata slovena Nataša Komac: Valbruna nel tempo luogo portano del guadagno attraverso l'affitto delle stanze, mentre in passato era possibile guadagnare fornendo il servizio di guida alpina e di trasporto ai turisti. Attualmente il paese è composto di circa 80 case e ha una popolazione che si aggira attorno alie 150 unità, mentre nei mesi estivi, particolarmente in agosto, abitano nel paese fino a 2550 persone. II paese fa parte dell'amministrazione co-munale di Malborghetto-Valbruna e appartiene alia sede arcivescovile di Udine; la chiesa délia SS. Trinità è gestita dal párroco di Ugovizza. Nel paese si trovano diversi locali e ristoranti (locande Jôf di Montasio, Jôf Fuart, Prati Oitzinger, Val-bruna Inn, gli alberghi Picchio Ñero e Saisera, il ristorante Da Renzo, Pizzeria Lussari sulle pendici dell'ex funivia per il Monte Lussari), due negozi (Alimentan Fiorini e il negozio con articoli sportivi Festa) e una serie di affittacamere privati. Tredici bambini frequentano la scuola di Ugovizza (cinque classi nella scuola primaria), che in seguito devono decidere tra Tarvisio e Pontebba (tre classi di scuole secondarie di primo grado). La maggioranza dei ragazzi termina lo studio presso gli istituti professionali e tecnici (principalmente nella scuole italiane della Provincia di Udine, mentre recentemente alcuni hanno deciso di continuare lo studio nella Carinzia austríaca), solamente pochi continuano lo studio all'università. Nelle scuole della valle iniziano a studiare il tedesco e lo sloveno già nella scuola d'infanzia, mentre nelle prime cinque classi della scuola primaria è stata mantenuta un'ora di sloveno alia settimana. Oggi la lingua slovena, o quanto ne rimane, è la madrelingua degli abitanti che derivano dalle famiglie presentí qui originariamente. La popolazione è in gran parte bi- o multilingue. La conoscenza del códice sloveno locale e della lingua slovena standard è molto variegata. Da quando le leggi 482/1999 (sulla tutela delle minoranze linguistiche storiche) e 38/2001 (sulla tutela della minoranza lingüistica slovena della Regione Friuli-Venezia Giulia) riconoscono formalmente la presenza storica della comunità lingüistica slovena su questo territorio, si stan-no gradualmente aprendo nuove possibilité per lo studio e l'uso pubblico della lingua slovena, il che si manifesta principalmente in situazioni pubbliche. Lo svi-luppo della situazione fórmale e legale, il lento risveglio dell'autocoscienza lingüistica, la consapevolezza della ricchezza rappresentata dalla conoscenza di più lingue e la ricerca indiretta delle identità trascurate attraverso l'apertura dei con-fini europei, nonché il desiderio di studiare la lingua slovena influiscono chiara-mente anche sull'interesse per l'insegnamento della lingua sloveno presso l'SKS Planika. Ovčja vas in njena slovenska govorica 21 Valbruna e la sua parlata slovena Nataša Komac: Ovčja vas skozi čas / Valbruna nel tempo Viri in literatura / Fonti e bibliografia Raimondo Domenig - Antonio Danelutto - Paolo Molinari - Paolo Foramitti -Davide Tonazzi, 2003: Malborghetto-Valbruna: Comune in Val Canale, Udine: Edi-zioni Confine. Mario Gariup, 1988: Ovčja vas/Valbruna: o ljudeh in dogodkih alpske vasice v Kanalski dolini, Trst: Založništvo tržaškega tiska. Nataša Komac, 2002: Na meji, med jeziki in kulturami, Kanalska dolina: Slovenski raziskovalni inštitut - Slovensko kulturno središče Planika, Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Nataša Komac, 2003a: Slovenska jezikovna skupnost v Italiji, Občina Bovec in slovenski zamejci v Italiji, ur./ed. Cecilija Ostan, Bovec: Občina Bovec, 19-32. Nataša Komac, 2003b: Slovenska jezikovna skupnost v Kanalski dolini, Jezikoslovni zapiski 9/2, 129-142. Nataša Komac, 2004: Govoriti slovensko v Kanalski dolini, Aktualizacija jezikov-nozvrstne teorije na Slovenskem: Členitev jezikovne resničnosti = Obdobja 22: Metode in zvrsti, ur./ed. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 277-286. Robert G. Minnich, 1993: Socialni antropolog o Slovencih: Zbornik socialno-antropoloških besedil, Ljubljana: SLORI - Amalietti. Pavel Stranj, 1999: Slovensko prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine v družbeni in zgodovinski perspektivi, Trst: SLORI - Narodna in študijska knjižnica, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Irena Šumi - Salvatore Venosi, 1995: Govoriti slovensko v Kanalski dolini: Slovensko šolstvo od Marije Terezije do danes, Trst: Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Irena Šumi, 2000: Kultura, etničnost, mejnost: Konstrukcije različnosti v antropološki presoji, Ljubljana: Založba ZRC - ZRC SAZU. Irena Šumi - Salvatore Venosi (ur./ed.), 1996: Večjezičnost na evropskih mejah -Primer Kanalske doline: Zbornik predavanj in referatov/Multilingualism on european borders -The case of Val Canale: Anthology of lectures and papers, Kanalska dolina: SLORI. Ovčja vas in njena slovenska govorica 22 Valbruna e la sua parlata slovena Hišna imena v Ovčji vasi1 Matej Šekli Izvleček: V prispevku je podan seznam slovenskih hišnih imen ter imen gospodarja in gospodinje za hiše v Ovčji vasi ter pojasnjen način njihovega nastanka. Hišnim imenom so določeni njihov prvotni pomen tako po funkcij skoime-noslovni kot po etimološkoimenoslovni teoriji ter njihove besedotvorne in oblikotvorne značilnosti. Nadalje se ugotavlja medsebojno besedotvorno razmerje med hišnim imenom ter gospodarjevim in gospodinjinim imenom. Ključne besede: lastno ime, hišno ime, vzdevek, Kanalska dolina, funkcijsko imenoslovje, etimološko imenoslovje. o Uvod Namen pričujočega prispevka je podati seznam hišnih imen ter imen gospodarja in gospodinje za tiste hiše v Ovčji vasi, za katere so izpričana slovenska poimenovanja, ter pojasniti način njihovega nastanka, tj. določiti njihov prvotni pomen in medsebojno besedotvorno razmerje. Vir za preučevanje hišnih imen v Ovčji vasi v tej obravnavi je njihova narečna podoba, kot je bila zbrana na terenu v okviru dejavnosti Otroškega raziskovalnega tabora Kanalska dolina 2000 ter preverjena in dopolnjena na Raziskovalnem taboru Kanalska dolina 2003.2 Glav- 1 Za koristne napotke pri pisanju članka se iskreno zahvaljujem prof. dr. Metki Furlan, prof. dr. Veri Smole in prof. dr. Alenki Šivic-Dular. Za morebitne pomanjkljivosti in nedoslednosti v besedilu sem odgovoren sam. 2 Gradivo, zbrano na terenu v okviru dejavnosti Otroškega raziskovalnega tabora Kanalska dolina 2000, tj. seznam poknjiženih oblik gospodaijevega imena ter (neotonemljenih) narečnih oblik hišnega imena, imena gospodaija in gospodinje, je podala Nataša Komac (Komac 2000: 45-46). Izhodišče za delo na terenu ji je bilo gradivo, ki gaje zbral Egidij Keil in gaje objavil Mario Gariup (1988: 136, 137). Na Raziskovalnem taboru Kanalska dolina 2003 je dialektologinja prof. dr. Vera Smole opravila fonetični prepis dopolnjenega zbranega gradiva, ga otonemila in deloma poknjižila. Tako obdelano gradivo je bilo izhodišče za preučevanje imen v članku. Ovčja vas in njena slovenska govorica 59 Valbruna e la sua par lata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi na informatorka na terenu je bila Stefania Wedam iz Ovčje vasi. Morebitni zapisi hišnih in drugih imen v starejših zgodovinskih virih, ki bi morda kazali na časovno starejšo, danes v krajevnem govoru že močno preoblikovano podobo imen, mi v času preučevanja niso bili na voljo. Prav zaradi narave imenskega gradiva samega je bila nedvoumna razlaga imen močno otežena, včasih celo nemogoča. V nadaljevanju najprej podajam definicijo hišnega imena, ki ji sledi oris funkcijsko- in etimološkoimenoslovne pomenske delitve, besedotvornih in oblikotvornih značilnosti hišnih imen ter imen gospodarja in gospodinje v Ovčji vasi. V osrednjem delu prispevka sta seznam in pomenska razlaga zbranih imen, na koncu pa še abecedni seznam. i Hišna imena v okviru lastnih imen Lastno ime (nomen proprium, proprij) se od občnega imena (nomen appe-llativum, apelativ) v teoriji funkcijskega imenoslovja loči po specifičnih funkcijah, kijih opravlja znotraj jezikovnega sestava kot sredstva za jezikovno sporazumevanje v družbi. Tako občno kot lastno ime predmet svojega poimenovanja v zunajjezikovni stvarnosti, tj. predmet občnoimenskega poimenovanja (apelativni objekt) pri občnem imenu in predmet lastnoimenskega poimenovanja (onimski/ proprialni objekt) pri lastnem imenu, poimenujeta (nominacijska funkcija). V nasprotju z občnim imenom pa ima lastno ime še nekatere druge funkcije, ki jih občno ime ne pozna. Lastno ime predmet svojega poimenovanja namreč poimenuje kot neponovljivo posameznost (individualizacijska/singulativizacijska funkcija), omogoči razlikovanje le-tega v okviru predmetov iste vrste (diferenciacijska funkcija) ter ga umesti v zemljepisnoprostorske, družbenoprostorske ter gospodarsko-, kulturno- in političnoprostorske odnose in sisteme v zunajjezikovni stvarnosti (lokalizacijska funkcija). Če za občno ime velja referenčno razmerje 1 : n, kar pomeni, da se eno poimenovanje nanaša na več denotatov, je za lastno ime značilno razmerje eno poimenovanje : en denotat. Poleg referenčne funkcije, kije značilna tudi za občna imena, lastna imena torej poznajo predvsem identifikacijsko funkcijo, saj med poimenovanjem in njegovim predmetom vzpostavljajo identifikacijsko razmerje. Zaradi pravkar predstavljenih različnih funkcij sestavin jezikovnega sestava v jezikovni komunikaciji funkcijsko imenoslovje jezikovni sestav deli na občnoimenski in lastnoimenski podsestav. (Šramek 1999: 11-12.) Glede na vrsto predmeta lastnoimenskega poimenovanja v zunajjezikovni stvarnosti se lastna imena delijo na tri skupine: zemljepisna imena v širšem smislu Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi (geonime), imena bitij (bionime) in stvarna imena (hrematonime). Zemljepisna lastna imena v širšem smislu poimenujejo pojave na zemeljskem površju (toponi-mi, zemljepisna imena v ožjem smislu) in v vesolju (kozmonimi/astronimi), ki so umeščeni v zemljepisnoprostorske sisteme. Med zemljepisnimi imeni v ožjem smislu ločimo naselbinska imena (ojkonime) in nenaselbinska imena (anoj-konime). Med slednja spadajo vodna imena (hidronimi), poimenovanja za navpično členjenost zemeljskega površja (oronimi), imena obdelovalnih zemeljskih površin (agronimi), poimenovanja za komunikacijske povezave v naravi (hodoni-mi) in imena drugih naravnih in političnoupravnih enot na zemeljskem površju (horonimi). Lastna imena bitij poimenujejo živa bitja, ki so umeščena v družbe-noprostorske odnose in sisteme. Delijo se na človeška imena (antroponime), tj. na osebna, skupinska, neprava človeška imena, veroslovna (teonime), živalska (zoo-nime) in rastlinska imena (fitonime). Stvarna lastna imena poimenujejo proprial-ne objekte, ki so proizvod človeške dejavnosti, ter so umeščena v gospodarsko-, politično- in kulturnoprostorske odnose in sisteme (Šramek 1999: 163-165; SP 2001: 10-16). Po pravkar predstavljeni delitvi lastnih imen hišna imena spadajo med naselbinska zemljepisna lastna imena, ime gospodarja in ime gospodinje pa med osebna lastna imena, natančneje med vzdevke. V Ovčji vasi v Kanalski dolini je 65 hišnih številk s slovenskim poimenovanjem. Od tega prvotno hišno ime ni znano pri osmih hišah (št. 6, 14,49, 54, 61, 62, 64, 65), za štiri od teh vemo, da so v njih (bile) žaga (št. 54), šola (št. 62), sedež Gozdne straže/Guardia forestale (št. 61) in hotel (št. 65). Dve hiši imata samo hišno ime (V farovžu, Pri fužini), ime gospodaija in gospodinje iz razumljivih razlogov ne obstaja. V enem primeru je znana samo poknjižena oblika imena gospodaija (Regai). V vseh ostalih 55 primerih imamo podatke za hišno ime, ime gospodaija in ime gospodinje. 2 Pomenska delitev hišnih imen v Ovčji vasi Funkcijsko imenoslovje zemljepisna lastna imena pomensko deli glede na motiv lastnoimenskega poimenovanja. To pomeni, da imenoslovec opiše spoznavni odnos, ki gaje poimenovalec imel do predmeta poimenovanja v trenutku nastanka lastnega imena. Ta odnos se da popisati s štirimi pomenskimi kategorijami, ki odgovaijajo na naslednja vprašanja: kje? (okoliščine), kdo?/kaj? (prebivalec), kakšen? (lastnost), čigav? (svojina). Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi Etimološko imenoslovje hišna imena pomensko deli zelo podobno kot priimke. Tradicionalna je pomenska delitev priimkov v štiri skupine, in sicer na priimke, ki so nastali iz: 1. rojstnih/krstnih osebnih lastnih imen; 2. krajevnih, ledin-skih, pokrajinskih, etničnih imen; 3. občnoimenskih poimenovanj za poklice in druge dejavnosti; 4. vzdevkov (Torkar 2002: 75). Tem štirim pomenskim skupinam se pri pomenski delitvi hišnih imen navadno dodaja še pomensko skupino, nastalo iz poimenovanj za lego hiše v naselju (Bergmann 1999: 40). Pri tovrstni pomenski delitvi zelo pogosto ne gre za pomensko razlago hišnega imena, ampak za razlago imena gospodaija oz. gospodinje, iz katerega je hišno ime nastalo. Funkcijskoimenoslovna pomenska delitev hišnih imen v Ovčji vasi ni posebej problematična, saj vsa odgovaijajo na vprašanje kje?, in torej označujejo okoliščine. V nadaljevanju bom zato izhajal iz etimološkoimenoslovne pomenske tipologije hišnih imen. 2.1 Hišna imena iz osebnih lastnih imen gospodarjev in skupinskih človeških lastnih imen Dvajset hišnih imen je nastalo iz rojstnih/krstnih ali družinskih osebnih lastnih imen (nekdanjih) gospodaijev oz. gospodinj ter se od teh razlikujejo le v skladenjski zgradbi, tj. hišno ime se pojavlja kot predložna besedna zveza po vzorcu predlog pri + ime gospodarja oz. gospodinje v sklonski obliki mestnika ednine. Pri imenih gospodaijev gre večinoma za svetniška krščanska imena, ki se le redko pojavljajo v prvotni obliki (Martin) in so večinoma nastala po krnitvi in morebitni bolj ali manj prepoznavni nadaljnji izpeljavi (Anžec, Ček, Drêjc, Fîli, Frôncelj, Hânez, Jure, Luke ž, Matîc, Mihal, Pâvle, Šimelj, TInč, Tinj, Tômle, Tone), med katerimi se pojavlja tudi izpeljava s patronimičnim priponskim obrazilom -ič (Janežič, Pétrie). Predkrščansko slovensko rojstno osebno lastno ime se je morda ohranilo v hišnem imenu Mokoš. Eno ime gospodinje je veijetno nastalo iz skupinskega človeškega lastnega imena, in sicer iz imena prebivalke pokrajine (Rosica). 2.2 Hišna imena iz zemljepisnih lastnih imen Eno hišno ime (Pri Féli) je veijetno nastalo iz rečnega zemljepisnega lastnega imena, iz katerega sta izpeljani tudi ime gospodaija (Fêlnjak) in ime gospodinje (Fêlniea). 2.3 Hišna imena iz poimenovanj za poklic oz. dejavnost gospodarja Enajst hišnih imen je nastalo iz poimenovanj za poklic oz. dejavnost gospodaija. Podobno kot hišna imena iz osebnih lastnih imen se tudi ta imena po- Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi javljajo kot predložne besedne zveze po modelu: predlog pri + ime gospodarja v sklonski obliki mestnika ednine. Poimenovanja za poklic oz. dejavnost gospodarja so izvorno slovenska, tj. tvorjena s slovenskimi besedotvornimi postopki iz podedovanega oz. prevzetega leksema v besedotvorni podstavi (Godec, Mlinar, Tobškar, Žšgar, morda Kaleč) ali v celoti prevzeta, v danem primeru iz nemščine (Bognar; Mežnar, Šostar, Šostar, Žlosar, Žnidar). 2.4 Imena iz vzdevkov gospodarja Po vzdevkih gospodaija je najverjetneje nastalo pet hišnih imen (Čoder, Čonkar, Krivec (dvakrat), veijetno Motiloveč). 2.5 Imena iz poimenovanja lege hiše v naselju Imena iz poimenovanja lege hiše v naselju so tri (Jamar.; Močilnik/ MočTlnjak, Polovec, morda tudi Kaleč in Kumaric). 2.6 Pomensko nepojasnjenih je ostalo dvanajst hišnih imen (Avec, ČSža, Fajdelj, Fatšjč, Gorč, Kajl, Kaloznjak, Regar, Rosica, Šinec, Štšnk, Ujanec). 3 Besedotvorje hišnih imen v Ovčji vasi 3.1 Tvorba hišnega imena in imena gospodarja Vsa hišna imena v Ovčji vasi se pojavljajo kot predložne besedne zveze v krajevnoprislovni vlogi. Kot oblikovno jedro nastopata predloga pri in v, slednji le v enem primeru, kot določilo pa gola samostalniška besedna zveza. Velika večina, kar dvainpetdeset hišnih imen, je nastalo iz imena gospodaija po vzorcu predlog pri + ime gospodarja v sklonski obliki mestnika ednine (PriAnžcu, PriAvcu, PriBognarju, Pri Čažu, Pri Čeku, Pri Čodrnu, Pri Čonkarju, Pri Drejcu, Pri Fajdeljnu, Pri Fatajču, Pri Filiju, Pri Fronceljnu, Pri Godcu, Pri Gorču, PriHanezu, Pri Jamarju, PriJanežiču, PriJurnu, PriKajlu, Pri Kaloznjaku, Pri Kalcu (dvakrat), Pri Krivcu, Pri Kumariču, Pri Lukežu, Pri Mokošu, Pri Martinu, Pri MatTču, Pri Motilovcu, Pri Mežnarju, Pri Mihalu, Pri Mlinarju, Pri Pavelnu, Pri Petriču, Pri Polovcu, Pri Šimeljnu, Pri Šincu, Pri Šostarju, Pri Šostarju, Pri Štanku, Pri TInču (dvakrat), Pri Tinju, Pri Tobškarju, Pri Tomelnu, Pri Tonču, Pri Ujancu, Pri ŽSgarju, Pri Žlosarju, Pri Žnidarju, Pri Žrlinju). Iz gospodaijevega imena je v teh primerih izpeljano tudi gospodinjino ime. Trideset imen gospodaijev ima vzporednice s priimki iz osrednjeslovenskega prostora. Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi Samo eno hišno ime je nastalo iz imena gospodinje po vzorcu predlog pri + ime gospodinje v sklonski obliki mestnika ednine (Pri Rosici). Iz imena gospodinje je izpeljano tudi ime gospodarja (Rosic). Pet hišnih imen ima v predložni besedni zvezi ali zemljepisno lastno ime (Pri Feli, morda Pri MočTlniku) ali občno ime (Vfirovžu, Pri fužini, Pri mlinu, morda Pri močilniku). Dve (Vfarovžu, Pri fužini) ne poznata poimenovanja za gospodarja in gospodinjo, pri ostalih treh pa sta imeni za gospodarja in gospodinjo izpeljani iz hišnega imena. 3.2 Tvorba imena gospodinje Ime gospodinje je z izjemo enega primera (Rosica) izpeljano iz imena gospodarja. Najpogostnejše priponsko obrazilo je -inja, pojavlja se sedemindvajset-krat (Avcinja, Anžcinja, Čažinja, Čekinja, Drejcinja, Fatajčinja, Godcinja, Gorčinja, Hanezinja, Janežičinja, Kajlinja, Kalcinja, Krivcinja, Krivcinja, Kumari činj a, Lukežinja, Mokošinja, Matičinja, Motilovcinja, Petričinja, Polovcinja, Šincinja, Štankinja, Tmčinja (dvakrat), Tončinja, Ujancinja). S priponskim obrazilom -/ca je ime gospodinje izpeljano trinajstkrat, in sicer iz imena gospodarja, ki vsebuje obrazilo -ar, tako podedovano (Čonkarica, Jamarica, Mlinarica (dvakrat), Tobakarica, Žagarica) kot prevzeto (Bognarica, Mežnarica, Šostarica, Šostarica, Žlosarica, Žnidarica), enkrat iz imena gospodarja na -r (Čodrica). Sestavljeno priponsko obrazilo -ov-ica/-ev-ica se pojavlja sedemkrat (Filijevica, Jur-novica, dvojnično Motilovica, Mihalovica, Pavelnovica, Tinjevica, Tomelnovica). Ime gospodarja z obrazilom -n-jak ima vzporednico v imenu gospodinje z obrazilom -n-ica, kar se pojavlja trikrat (Felnica, Kaloznica, Močllnica). Ko se osnova gospodarjevega imena končuje na soglasniški sklop z lj, je gospodinjino ime izpeljano z obrazilom -ja, in sicer trikrat (Fajdlja, Francija, Šimlja). Ko se ime gospodarja končuje na nj ali n v naglašenem zlogu dvozložnic, je ime gospodinje izpeljano z obrazilom -ka, kar se dobi dvakrat (Martinka, Žrllnjka). 4 Oblikotvorje hišnih imen v Ovčji vasi Oblikotvorje hišnih imen v Ovčji vasi je omejeno le na mestnik ednine pri poimenovanju hiše. Pri poimenovanju gospodarja in gospodinje je obravnavan samo imenovalnik ednine. V primerjavi z oblikotvornim sestavom slovenskega knjižnega jezika ne kaže večjih posebnosti. Razlike med sklonskimi končnicami v krajevnem govoru so v primeijavi s knjižnim jezikom posledica izključno glasovnih značilnosti krajevnega govora (končnici -o oz. -u za mestnik ednine samo- ovčja vas in njena slovenska govorica 28 valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi stalnikov moške o-jevske sklanjatve v krajevnem govoru ustreza v knjižnem jeziku končnica -u, krajevnogovorna končnica -e za mestnik ednine ženske a-jevske sklanjatve ima knjižni ustreznik -i). Edini zabeleženi samostalnik moške a-jevske sklanjatve ima v mestniku ednine končnico, enako končnici moške o-jevske sklanjatve v tem sklonu (Č3ža~Pri Čažu). Pri manjšem številu samostalnikov moške o-jevske sklanjatve od knjižne jezikovne norme odstopa podaljšava osnove z -n-. Ta se praviloma pojavlja pri samostalnikih, ki se v imenovalniku ednine končujejo na -e, kar je izvorno zvalniška končnica, in ki v knjižnem jeziku poznajo po-daljšavo osnove na -t- (Jure ~Pri Jurnu, Pavle ~ Pri Pavelnu, Tomle~Pri Tomelnu), ter pri samostalnikih, ki se končujejo na soglasniški sklop lj (Froncelj ~ Pri Fron-celjnu, Šimelj ~ Pri Šimeljnu, Fajdelj~ Pri Fajdeljnu). Nadalje se podaljšava pojavlja tudi pri enem imenu na -ar (Čoder ~ Pri Čodrnu). 5 Seznam hišnih imen v Ovčji vasi in njihova pomenska razlaga Seznam hišnih imen je sestavljen po vrstnem redu hišnih številk v vasi. Številki hiše sledi krepko tiskana poknjižena oblika hišnega imena, tej pa za podpičjem še krepko tiskani poknjiženi imeni gospodaija in gospodinje. V oklepajih so ista imena navedena v narečni podobi in zapisana v fonetični transkripciji. Pri poknjiže-vanju gre za sistematični prenos fonemskega sestava krajevnega govora v fonem-ski sestav knjižnega jezika, ki se opira predvsem na rekonstrukcijo imena. Kjer rekonstrukcija ni zanesljiva, je bilo ime samo preneseno v grafično podobo knjižnega jezika. Osrednji del odstavka je etimološka razlaga imena. Št. 1: Pri Krivcu; Krivec, Krivcinja (par Kri:ucu; Kri:uc, Kri:učna). Nastalo iz sin. občnoimenskega krivac, ki v krajevnem govoru označuje šepavca (prim. tudi pomen 'KrummfuB', Pleteršnik I: 469). Poimenovanje gospodarja je lahko vzdevek po njegovih telesnih lastnostih, prvotni pomen imena pa je 'kdor je (zaradi šepanja) kriv, ukrivljen'. S podobno pomensko motivacijo so nastali tudi sin. priimki Krivec, Krivic, Krive (ZSSP 1974: 305). Prim. tudi ime hiše št. 52. Št. 2: Pri Štanku; Štank, Štankinja (par Šta:qku; Šta:r)k, Štaigkna). Nejasno. Št. 3: Pri Janežiču; Janežič, Janežičinj a (par Ja:našču; Ja:našč, Ja:naščna). S patronimičnim priponskim obrazilom -ič izpeljano iz osebnega lastnega imena * Janež, podobno kot Janž starejše oblike imena Janez, prevzetega preko nem. Johannes. Iz imen * Janež in Janž so izpeljani tudi sin. priimki Janež, Janežič, Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi Janžič (Keber 1996: 118; ZSSP 1974: 226). Ime Janežič prvotno torej pomeni 'Janežev sin'. Št. 4: Pri Pávelnu; Pävle, Pávelnovica (par Páiulnu; Pá:ule, Pá: walnapca). Nastalo iz osebnega lastnega imena Pavsl, podobno kot sin. priimki Pavel, Pavi, Paul, Pavle (ZSSP 1974: 428, 426). Iz imena Paval so z različnimi priponskimi obrazili izpeljani še številni sin. priimki, med katerimi so najbolj pogostni Pavlic, Pavlin, Pavletič, Pavlovič, Pavlovčič, Pavline, Pavlovec, Pavšek, Pavšič, Pavlinič, Pavliha, Pavčič, Pavček{Keber 1996: 390-391; ZSSP 1974: 428). Št. 5: Pri Čpnkarju; Čpnkar, Čijnkarica (par Čoigk^rjo; Čo:qk§r, Čo:qk^rca). Mogoče v zvezi s sin. občnoimenskim čonkast 'grčast, grčav', čon-kavin čonkljav 'okrnjen, pokvečen, pohabljen, hrom', čonkelj in čonklja 'okrnjen ud, suha veja na drevesu', s priponskim obrazilom -ar izpeljano iz *čonk, kar je prevzeto deloma iz it. cionco 'okrnjen; mlahav, ohlapen, medel' ali iz madž. csonk 'okrnjen, okleščen' (Pleteršnik I: 108; Bezlaj I: 86). Obravnavano poimenovanje bi morda kazalo na prevzem iz nar. it. cionco 'pohabljenec, šepavec, kruljavec' (Zingarelli 1995: 374), ki ga furl. zone 'kos drevesnega debla ali velike drevesne veje' (Pirana 1996: 1317) sicer ne izkazuje. Gre torej lahko za poimenovanje po telesni lastnosti lastnika hiše, pri čemer je pomenska motivacija enaka tisti v imenu Krivec. Št. 6: Podatkov o hišnem imenu, imenu gospodaija in imenu gospodinje v gradivu v krajevnogovorni obliki ni. Znana je le poknjižena oblika imena gospodaija (Regar). Nejasno. Gariup (1988: 15) navaja, daje Regaijevo domačijo kupil Urban Frühstuck ter jo prenovil in razširil. Danes domačini to hišo poznajo kot Pri Frištiku. Št. 7: Pri Močilniku; Močilnjak, Močtlnica (par Mačhugku; Mači:unek, Mači:upca). Vsa tri poimenovanja so nastala iz sin. občnoimenskega močilo, ki lahko pomeni: 1. knjiž. 'tekočina za močenje', 2. nar. 'razmočen kraj, kjer voda izvira iz tal' (SSKJ). Poimenovanje izhaja iz drugega pomena, po značilnostih zemljišča, kjer hiša stoji. Hišno ime je izpeljano s sestavljenim priponskim obrazilom -n-ik, ime gospodaija s sestavljenim priponskim obrazilom -n-jak, ime gospodinje pa s sestavljenim priponskim obrazilom -n-ica oz. z obrazilom -ica, če izhajamo iz hišnega imena. Prvotni pomen hišnega imena Pri Močilniku, pri katerem ni jasno, ali gre za lastno ali občno ime, je torej lahko '(hiša) tam, kjer je močilo, razmočeno'. Prim. tudi sin. priimke Močilnik, Močivnik, Močevnik, Močilnikar, Močivnikar (ZSSP 1974: 385). Št. 8: Pri Pftriču; Pftrič, Pftričinja (par Pé:tarcu; Péitarc, Peitarčna). S patronimičnim priponskim obrazilom -ič izpeljano iz osebnega lastnega imena Petar, iz katerega so poleg priimka Petrič izpeljani še naslednji pogostnejši sin. priimki: Pere, Perko, Peterle, Peterlin, Petre, Petrin, Petrišič, Petrovič (ZSSP 1974: 435-436,443^45; Keber 1996: 393-395). Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi Št. 9: Pri Jurnu; Jure, Jurnovica (par Ju:rnQ; Ju:re, Juirnapca). Nastalo iz osebnega lastnega imena Jure, različice osebnega lastnega imena Jurij, iz katerega so nastali številni sin. priimki kot npr. Jurančič, Jure, Jurca, Jurčec, Jurčič, Juretič, Jurič, Jurjevčič, Jurjevič, Jurko, Jurkovič (Keber 1996: 271-273). Št. 10: Pri Kalcu; K&lec, Kalcinja (par Ka:ucu, Ka:uc, Kaiucna). Ime gospodaija ima dve možni razlagi. Prva je ta, da je ime nastalo iz narečne oblike za knj. sin. občnoimensko tkštec. V tem primeru gre za poimenovanje po poklicu gospodaija. Druga domneva pa je, daje ime s priponskim obrazilom -ac izpeljano iz sin. občnoimenskega kal kala (m) s pomenoma: 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka; razmočen, močviren kraj, 2. agr. drobni delci, ki lebdijo v tekočini; kalež (SSKJ). Pri tej možnosti, ki izhaja iz prvega pomena občnoimenskega samostalnika, gre za poimenovanje po lastnostih zemljišča, na katerem se hiša nahaja: 'hiša ob mlaki' ali 'hiša ob/na razmočenem, močvirnem kraju'. Naglasne lastnosti imena, ki v danem gradivu sicer niso vedno zanesljive (prim. npr. Ja:mar za pričakovano **Ja:mar), dajejo prednost drugi možnosti. V tem primeru je ime izpeljano po sicer redkem besedotvornem vzorcu tipa psi. *kuznb 'kovanje; kovačnica' + *-bCb —► *kuzn-bCb 'kovač' (nemanjšalna izsamostalniška izpeljanka) (Slawski 1974: 100), akutski naglas pa je razložljiv po besedotvornem naglasnem vzorcu tipa sin. rob roba + -ac —► robac robca oz. sin. zob zobš + -ac zoboc zobca (Dybo 1981: 146-148; 2000: 98-101), torej sin. kal kala + -ac-> kabc kalea. Prim. tudi sin. priimke kot Tkalec, Tkale, Tkavc, Tkauc, Kale, Kave (ZSSP 1974: 639,246, 256). Št. 11: Pri Polovcu; Polovec, P61ovcinja (par Po:1ucq; Po:1uc, Poilucna). Mogoče v zvezi s sin. občnoimenskim pola (ž) 'strm gorski pašnik' (Bezlaj III: 78), iz katerega je izpeljano z zloženim priponskim obrazilom -ov-ae. V tem primeru gre za poimenovanje po lastništvu gospodaija oz. po legi domačije. Št. 12: Pri Šgstarju; Šuštar, Šgstarica (par Šuastarju; Šuastar, Šuastarca). Nastalo iz nar. sin. občnoimenskega šoštar s pomenom 'čevljar' (Pleteršnik I: 640; SSKJ), kar je prevzeto iz srvnem. sehuoster 'čevljar', današnje nem. Schuster (Striedter-Temps 1963: 222). Poimenovanje je nastalo po poklicu gospodaija. Prim. tudi sin. priimke Šostar, Šoster, Šoštar, Šošter (ZSSP 1974: 611). Gl. tudi ime hiše št. 32. Št. 13: Pri Avcu; Avec, Avcinja (par A:ucu; A:uc, Aiucria). Nejasno. Morda v zvezi s sin. priimkom Aue (ZSSP 1974: 13). Št. 14: O prvotnem hišnem imenu ni podatka. Št. 15: Pri Lukežu; Lukež, Lukežinja (par Luikažo; Lu:k§ž, Luik^žna). Nastalo iz osebnega lastnega imena Lukež, sin. različice imena Lukas, sin. Luka, iz katerega so poleg priimka Lukež izpeljani številni sin. priimki: Lukač, Lukan, Lukas, Lukek, Lukič, Lukman, Lukovšek, Lukša, Lukšič (Keber 1996: 314—315). Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi Št. 16: Pri Tinju; Tinj, Tinjevica (par Ti:no; Ti:n, Ti:napca). Nastalo iz osebnega lastnega imena Tinj oz. Tinej, različice imena Tine, kar je skrajšana oblika iz imen Martin ali Valentin (Keber 1996: 461). Št. 17: Pri Ujancu; Ujanec, Ujancinja (par Ujaincg; Uja:nc, Ujaincna). Nejasno. Št. 18: Pri Filiju; Fili, Filijevica (par Fiilo; Fiile, Fiilijepca). Nastalo iz osebnega lastnega imena *Fili, različice osebnega lastnega imena Filip. Poleg priimka Fili so iz imena Filip nastali še naslednji pogostnejši sin. priimki: Filip, Fili-pan, Filipančič, Filipčič, Filipič, Filipec, Filipšek, Filipovič, Fila, Filej, Lipe, Li-pej, Lipše, Pipan (Keber 1996: 205-206). Št. 19: Pri Čfku; Čfk, Čfkinja (par Če:ko; Če:k, Čeikna). Nastalo iz osebnega lastnega imena Ček, nastalega iz imena Franciscus, kar je npr. dalo it. Francesco in sin. Franc oz. Frančišek. Ime Ček je nastalo preko romanskega posredovanja, prim. še rez. sin. 'Ček za Francesco in sin. priimek Ček(ZSSP 1974: 87). Št. 20: Pri Žrlinju; Žrlinj, Žrlinjka (par Žarliino; Žarliin, Žarli:qka). Nejasno. Mogoče v zvezi z nar. sin. občnoimenskim žerlin 'oprtni koš' (Pleteršnik II: 973), kar je prevzeto in prenarejeno po neki romanski predlogi, prim. it. gerla 'oprtni koš'. Razlaga je negotova tudi zaradi dejstva, da v vasi košev sploh ne poznajo. Logar (1967) npr. v zapisu vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas pri vprašanju št. 319 za koš navaja »žarlTn (jih nimajo!)«. Št. 21: Pri MokQŠu; Mokpš, MokQŠinja (par Makoišu; Mako:š, Makoišna). Mogoče gre za predkrščansko slovensko rojstno osebno lastno ime Mokoš, kar je s priponskim obrazilom -oš izpeljano iz osnove *mok-, iz katere so še sin. pridevnik mok-sr, samostalnik moč-a, glagol moč-iti ipd. Prvotni pomen izpeljanke bi bil tako * 'kdor je moker'. Lahko torej gre za staro sin. tvorbo, prim. še podobne izpridevniške občnoimenske izpeljanke v drugih slovanskih jezikih (v poslovenjeni obliki bel-oš, jun-oš, dolg-oš) (Slawski 1974: 78). Če je Mokoš res osebno lastno ime, je to prva dokumentacija tega imena na Slovenskem, ki je v slovanskem svetu izpričano tako neposredno kot posredno v zemljepisnih lastnih imenih. Sin. vodno zemljepisno lastno ime Mokoš Bezlaj namreč izvaja iz občnega imena (Bezlaj 1961:29-30). Št. 22: Pri F£li; Fflnjak, Fflnica (par Fe:l$; Fe:lnek, Feilanca). Hišno ime je najverjetneje iz predložne besedne zveze, katere dopolnilo je nemška, manj veijetno romanska oblika rečnega zemljepisnega imena Bela/Fellach/Fella. Ime gospodaija je iz rečnega imena izpeljano z zloženim priponskim obrazilom -n-jak, ime gospodinje pa z zloženim priponskim obrazilom -n-ica. Poimenovanje prvotno označuje lego domačije. Druga možnost je izhajati iz občnoimenskega fela 'mlado dekle, punčara, smrklja'. Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi Št. 23: Pri Tobakarju; Tobakar, Tobakarica (par Tabaikarju; Tabaikar, Tabaikarca). Nastalo iz sin. občnoimenskega tobSkar s pomenoma: 1. ekspr. 'kdor (rad) kadi tobak', 2. star. 'tihotapec tobaka' (SSKJ). Gre za poimenovanje po lastnostih ali dejavnosti gospodarja. Št. 24: Pri Štncu; Šinec, Šincinja (par Ši:nco; Širne, Šimcna). Nejasno. Mogoče v zvezi z nar. sin. šina 'tirnica, tračnica; kovinski trak', prevzetim iz srvnem. schine, schin, današnje nem. Schiene (Striedter-Temps 1963: 218), iz katerega je izpeljano s priponskim obrazilom -ac. Št. 25: Pri Mihalu; Mihal, Mihalovica (par Mi:xalo; Mi:xal, Mi:xalapca). Nastalo iz osebnega lastnega imena Mihal, različice imena Mihael, iz katerega so poleg Mihel izpeljani še priimki kot npr. Mihalič, Mihelač, Mihelak, Mihelčič, Mihelič, Mihelin, Mihevc, Miško (Keber 1996: 351-353). Št. 26: Pri TQmeljnu; TQmlje, Temelj novica (par Toimalnu; To:mle, To:malnapca). Nastalo iz osebnega lastnega imena Tomle, kije veijetno s prevzetim priponskim obrazilom -le izpeljano iz okrnjenega imena Tomaž. Prim. tudi sin. priimke Tomle, Tomel, Tomelj (ZSSP 1974: 642). Št. 27: Pri GQdcu; G^dec, Godcinja (par G6:dcu; G6:dsc, Goidcha). Nastalo iz sin. občnoimenskega godec 'kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju' (SSKJ). Gre najveijetneje za poimenovanje po dejavnosti gospodaija. Prim. tudi sin. priimek Godec (ZSSP 1974: 165). Št. 28: Pri Fajdeljnu; Fajdelj, Fajdlja (par Fa:jdalno; Faijdal, Fa:jdia). Nejasno. Morda v zvezi z nem. Feind 'sovražnik'. Druga možnost je zveza z nar. sin. fajgelj, kar je prevzeto iz bav. nem. Feig(e)l, nem. Veicheln 'vijolica' (Striedter-Temps 1963: 113). Št. 29: Pri Matiču; Matič, Matičinja (par Mati:čo; Mati:č, Mati:čna). Nastalo iz osebnega lastnega imena Matič, različice imena Matija, iz cesarje tudi sin. priimek Matič (ZSSP 1974: 364). Št. 30: Pri Fronceljnu; Froncelj, Fronclja (par Froincalno/par Fro:ncle; Froincal, Fro:n cia). Nastalo iz osebnega lastnega imena Francelj. Ime Francelj, iz katerega so izpeljani tudi sin. priimki Francelj, Franclj, Franci (ZSSP 1974: 144145), je različica imena Francoz. Frančišek (Keber 1996: 209-212). Št. 31: Pri mlinu; Mlinar, Mlinarica (Par mli:no; Mli:nar, Mliin^rca). Hišno ime je nastalo iz sin. občnoimenske predložne besedne zveze pri mlinu in označuje lego domačije. Imeni gospodaija in gospodinje sta nastali iz sin. občno-imenskih mlinar in mlinarica ter sta poimenovanji po poklicu. Št. 32: Pri Šuštarju; Š§star, ŠQStarica (par Šuastaijo; Šuastar, Šuastarca). Podobno kot ime hiše št. 12 nastalo iz nar. sin. občnoimenskega šoštars pomenom 'čevljar' (Pleteršnik I: 640; SSKJ), gre za poimenovanje po poklicu gospodaija. Na podlagi podatkov s terena bi se dalo sklepati, da imeni nista pravi enakozvoč-nici, saj se razlikujeta v tonemu naglašenega samoglasnika. Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi Št. 33: Pri TQncu; T911Č, Tcjnčinja (par Toinčo; To:nč, To:nčna). Nastalo iz osebnega lastnega imena Tonč, ki je različica imena Tone, skrajšane oblike imena Anton, iz katerega je izpeljan tudi sin. priimek Tonč (ZSSP 1974: 643). Št. 34: Pri Žagarju; Žagar, Žagarica (par Žaigarju; Ža:gar, Žargarca). Nastalo iz sin. občnoimenskega Žagar. Sin. Žagarje najverjetneje s priponskim obrazilom -ar izpeljano iz sin. žaga, manj verjeten je neposreden prevzem iz nem. Säger. Samostalnik žaga je prevzet iz stvnem. saga 'žaga' (Snoj 2003: 863; Striedter-Temps 1963: 248). Gre za poimenovanje po poklicu gospodarja. Prim. tudi sin. priimka Žagar, Žager(ZSSP 1974: 716). Št. 35: Pri Čpdrnu; Čpder, Čpdrica (par Č6:darno; Čo:dar, Čo:d$rca). Mogoče nastalo iz nar. sin. občnoimenskega čoder čodra (m) 'koder, resica, kosmič' (Pleteršnik I: 107), kar naj bi bilo prevzeto iz kor. nem. tschouder, tschüder 'skuštrani, košati lasje' (Striedter-Temps 1963: 108). Gre torej lahko za poimenovanje po telesnih lastnostih gospodarja. Prim. tudi sin. priimek Čoder (ZSSP 1974: 93). Št. 36: Pri Anžcu; Anžec, Anžcinja (par A:nšco; A:nšc, Ainšcna). Nastalo iz osebnega lastnega imena Anžec, s priponskim obrazilom -ac izpeljano iz osebnega lastnega imena Anže, sin. različice nem. imena Hans, nastalega po krnitvi imena Johannes. Št. 37: Pri Fatajču; Fatajč, Fatajčinja (par Fata:jčo; Fata:jč, Fata:jčna). Nejasno. Št. 38: Pri Gorču; Gorč, Gprčinja (par Go:rčo; Go:rč, Guarčna). Nejasno. Mogoče v zvezi s sin. priimkom Gorič (ZSSP 1974: 170). Št. 39: Pri Rosici; Rosic, Rosica (par Ro:sce; Ro:sc, Ro:sca). Po podatkih s terena je Ro:sca 'tista, ki je iz Roža'. Gre torej za poimenovanje po pokrajinskem izvoru gospodinje. Št. 40: Pri Čažu; Čaža, Čažinja (par Ča:žo; Ča:ža, Ča:žna). Nejasno. Morda v zvezi s sin. priimkom Čažek (ZSSP 1974: 86). Št. 41: Pri Žnidarju; Žnidar, Žntdarica (par Žniidarjo; Žniidar, Žni:darca). Nastalo iz sin. občnoimenskega žnidar nižje pog. 'krojač' (SSKJ), kar je prevzeto iz srvnem. snidcere, današnje nem. Schneider 'krojač' (Snoj 2003: 873; Striedter-Temps 1963: 254). Gre za poimenovanje po poklicu gospodama. Prim. tudi sin. priimke Žnidar, Žnider, Šnajdar, Šnajder, Šnejder, Šneider (ZSSP 1974: 720, 609). Št. 42: Pri Jamarju; Jämar, Jämarica (par Ja:marjo; Ja:mar, Jaimarca). Nastalo iz sin. občnoimenskega jämar, tudi s pomenom nav. ekspr. 'kdor živi v jami, votlini' (SSKJ), in je s priponskim obrazilom -arizpeljano iz sin .jäma. Pri hišnem imenu gre verjetno za preneseno poimenovanje po legi hiše. Prim, tudi sin. priimka Jamar, Zamer (ZSSP 1974: 224-225). Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi Št. 43: Pri Mežnarju; Mežnar, Mežnarica (par Me:žnarjo; Me:žnar, Me:žnarca). Nastalo iz sin. občnoimenskega mežnar 'cerkovnik' (SSKJ), kar je prevzeto iz srvnem. mesnoere, današnje nem. Messner 'cerkovnik', kar je izposojeno iz srlat. mansionarius 'čuvaj cerkvene stavbe' (Snoj 2003: 399; Striedter-Temps 1963: 179). Gre za poimenovanje po poklicu gospodarja, podobno kot pri sin. priimkih Mežnar, Mežner, Mesner (ZSSP 1974: 376). Št. 44: Pri Martinu; Martin, Martinka (par Martimu; Martim, Marti: g ka). Nastalo iz osebnega lastnega imena Martin (Keber 1996: 339-341) kot tudi sin. priimek Martin (ZSSP 1974: 361). Št. 45: Pri Tinču; Tinč, Tinčinja (par Tknčo; Ti:nč, Tknčna). Nastalo iz imena Tinč, različice sin. osebnega lastnega imena Tine, kar je skrajšana oblika iz imen Martin ali Valentin (Keber 1996: 461). Št. 46: Pri Motilovcu; Motflovec, Motilovcinja/Motilovica (par Mati:luco; Matkluc, Mati:lucna/Mati:lapca). Mogoče z zloženim priponskim obrazilom -ov-ac izpeljano iz sin. občnoimenskega motilj 'trava' (Pleteršnik I: 605). Poimenovanje bi lahko nastalo po lastnostih zemljišča, na katerem stoji domačija. Po drugi domnevi, izhajajoči iz razlage informatorjev, bi lahko šlo za poimenovanje po osebnostnih lastnostih gospodarja, ki spominjajo na obnašanje 'metljave' ovce, tj. ovce, ki seji vrti. Prepričljivejša se zdi druga možnost razlage. Št. 47: Pri Mlinarju; Mlinar, Mlinarica (par Mlimarjo; Mli:nar, Mlimarca). Nastalo iz sin. občnoimenskega mlinar. Hišno ime je nastalo kot poimenovanje po poklicu gospodarja. Podobno tudi pri sin. priimkih Mlinar, Mlinar, mogoče Mlinor (ZSSP 1974: 384-385). Št. 48: Pri Šimeljnu; Šimelj, Šimlja (par Škmalno; Ši:mai, Ši:mia). Verjetno nastalo iz sin. občnoimenskega šimelj šimeljna in šimlja 'konj belkaste barve', kar je prevzeto iz nem. Schimmel 'konj belkaste barve', prvotno 'konj plesni-ve barve', kar je sorodno z nem. Schimmel 'plesen' (Snoj 2003: 726; Striedter-Temps 1963: 218). Gre lahko torej za poimenovanje po telesnih lastnostih gospodarja, tj. po svetli barvi kože. Manj verjetno je izhajati iz osebnega lastnega imena * Šimelj, ki bi lahko bilo različica osebnega lastnega imena Simon. Prim. tudi sin. priimek &me7(ZSSP 1974: 600). Št. 49: O prvotnem hišnem imenu ni podatka. Št. 50: Pri Kalgznjaku; Kaloznjak, Kalgznica (par Kalo:znako; Kald:znek, Kalo:zpca). Nejasno. Št. 51: Pri Kumariču; Kumaric, Kumaričinja (par Kuimarčo; Kuim^rč, Ku:marčna). Nejasno. Mogoče s priponskim obrazilom -ič izpeljano iz sin. kumara, kar je prevzeto in prenarejeno preko srvnem. kukumer iz lat. cucumer 'kumara' (Snoj 2003: 334; Striedter-Temps 1963: 162). Mogoče s priponskim obrazilom -ič izpeljano iz sin. holmar 'kdor živi na holmu', kar bi lahko označevalo lego hiše v Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi naselju, prim. sin. priimke Humar, Humer, Kumar, Kumer (ZSSP 1974: 215, 313). Čeprav naglasne lastnosti imena dajejo prednost prvi razlagi, se zdi prepričljivejša druga. Št. 52: Pri Krivcu; Krivec, Krivcinja (par Kri:ucç>; Kri:uc, Kri:učna). Podobno kot ime hiše št. 1 nastalo iz sin. občnoimenskega krîvac in je lahko vzdevek po gospodarjevih telesnih lastnostih. Št. 53: V farovžu (u fa:ruž). Hišno ime je nastalo iz sin. občnoimenske predložne besedne zveze v farovžu in označuje funkcijo hiše. Samostalnik farovž, ki pomeni pog. 'župnišče', je prevzet iz bav. srvnem. *pfarrehiis, današnje nem. Pfarrhaus (Snoj 2003: 148; Striedter-Temps 1963: 115). Št. 54: O morebitnem prvotnem hišnem imenu ni podatka. V stavbi je (bila) žaga. Št 55: Pri Bôgnarju; Bôgnar, Bôgnarica (parBôignaijç; Bôignar, Bôignar-ca). Nastalo iz nar. sin. občnoimenskega bognar 'kolar', kar je prevzeto iz bav. srvnem. wagener 'kolar', današnje nem. Wagner (Striedter-Temps 1963: 93). Gre za poimenovanje po poklicu gospodarja. Prim. tudi sin. priimek Bognar (ZSSP 1974: 45). Št. 56: Pri Hânezu; Hânez, Hânezinja (par Xâmazo; Xârnaz, Xâ:nazna). Nastalo iz osebnega lastnega imena *Hanez, najverjetneje različice imena Johannes, iz cesarje tudi sin. Janez(Keber 1996: 254-57). Št. 57: Pri fužini (par faži:ne). Hišno ime je nastalo iz sin. občnoimenske samostalniške besedne zveze pri fužini. Sin. fužina s pomenom nekdaj 'topilnica železa, navadno s predelovalnico' (SSKJ) je prevzeto iz furl. fusine ali ben. it. fusina, knjiž. it. fucina 'topilnica, kovačnica' (Snoj 2003: 164). Imeni gospodarja in gospodinje ne obstajata. Št. 58: Pri ŽlQsarju; ŽlQsar, Žlpsarica (par Ž10:sarj; Drè:jc, Drè:jcna). Nastalo iz imena Drejc, različice osebnega lastnega imena Andrej, najverjetneje po krnitvi iz *Andrejec (Keber 1996: 111-113). Št. 61: O prvotnem hišnem imenu ni podatka. V stavbi ima sedež Gozdna straža/Guardia forestale. Št. 62: O prvotnem hišnem imenu ni podatka. V stavbi je šola. Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi Št. 63: Pri Tinču; Tinč, Tinčinja (par Ti:nČQ; Ti:nč, Ti:nčna). Nastalo iz osebnega lastnega imena Tinč, različice imena Tine, kar je skrajšana oblika iz imen Martin ali Valentin (Keber 1996: 461). Št. 64: O prvotnem hišnem imenu ni podatka. Št. 65: O prvotnem hišnem imenu ni podatka. V hiši se nahaja hotel Hotel Zajzera. Ne gre za hišno ime, temveč za stvarno lastno ime, nastalo iz zemljepisnega lastnega imena. Poimenovanja alpske doline Za:jzara/Za:jzara pa je najverjetneje nastalo iz sin. predložne imenske besedne zveze za jezera z naglasnim umikom z dolgega cirkumflektiranega zloga. Prvotno je bila dolina torej poimenovana kot 'dolina za jezerom'. 6 Abecedni seznam hišnih imen Za lažje iskanje hišnega imena ter imena gospodarja in imena gospodinje v seznamu njihovih pomenskih razlag na koncu podajam še abecedni seznam hišnih imen s hišnimi številkami. Pri Anžcu št. 36 Pri Janežiču št. 3 Pri Polovcu št. 11 Pri Avcu št. 13 Pri Jurnu št. 9 *Pri Regarju št. 6 Pri Bognaiju št. 55 Pri Kajlu št. 69 Pri Rosici št. 39 PriČažu št. 40 Pri Kaloznjaku št. 50 Pri Šimeljnu št. 48 Pri Čeku št. 19 Pri Kavču št. 10 Pri ŠTncu št. 24 Pri Čodrnu št. 35 Pri Krivcu št. 1 Pri Šostarju št. 12 Pri Čonkarju št. 5 Pri Krivcu št. 52 Pri Šostarju št. 32 Pri Drejcu št. 60 Pri Kumariču št. 51 Pri Stanku št. 2 Pri Fajdeljnu št. 28 Pri Lflkežu št. 15 Pri Tinču št. 45 V farovžu št. 53 Pri Mokošu št. 21 Pri Tinču št. 63 Pri Fatajču št. 37 Pri Martinu št. 44 Pri Tinju št. 16 Pri Feli št. 22 Pri Matiču št. 29 Pri TobSkarju št. 23 Pri FTliju št. 18 Pri Motilovcu št. 46 Pri Tomeljnu št. 26 Pri Frištiku št. 6 Pri Mežnaiju št. 43 Pri Tonču št. 33 Pri Fronceljnu št. 30 Pri Mihalu št. 25 Pri Ujancu št. 17 Pri fužini št. 57 Pri Mlinarju št. 47 Pri ŽSgarju št. 34 Pri Godcu št. 27 Pri mlinu št. 31 Pri Žlosarju št. 58 Pri Gorču št. 38 Pri Močilniku št. 7 Pri Žnidarju št. 41 Pri Hanezu št. 56 Pri Pavelnu št. 4 Pri Žrllnju št. 20 Pri Jamarju št. 42 Pri Petriču št. 8 Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi Povzetek Hišna imena spadajo med naselbinska zemljepisna lastna imena, ime gospodarja in ime gospodinje pa med osebna lastna imena, natančneje med vzdevke. V Ovčji vasi je 65 hišnih Številk s slovenskimi poimenovanji. Prvotno slovensko hišno ime je znano pri 57 hišah, ime gospodarja pri 56, ime gospodinje pa pri 55 hišah. Sezname hišnih imen smo večkrat preverili in gospa Stefania Wedam je bila s svojo pronielji-vostjo in dobrim poznavanjem domače vasi v neprecenljivo pomoč L'elenco dei sopranom i del le famiglie é stato piii volte verifícalo e la signo,rs Stefania Wedam ci ha [omito un aiuto impagabile, con la sua conoscenza profonda e vasta del paese natio Po funkcijskoimenoslovni pomenski delitvi vsa obravnavana hišna imena označujejo okoliščine in torej odgovarjajo na vprašanje kje?. Upoštevajoč etimološ-koimenostovno pomensko tipologijo je dvajset hišnih imen nastalo iz osebnih človeških lastnih imen gospodarja oz. gospodinje, po eno iz skupinskega človeškega in zemljepisnega lastnega imena, enajst iz poimenovanj za poklic oz. dejavnost gospo- OvČJA vas JN njena slovenska govorica VaLBBI: na e la sua PA blata hlovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi daija, pet iz vzdevkov gospodaija in tri iz poimenovanja lege hiše v naselju. Pomensko nepojasnjenih je ostalo dvanajst hišnih imen. Vsa hišna imena v Ovčji vasi se pojavljajo kot predložne besedne zveze v krajevnoprislovni vlogi. Velika večina, kar dvainpetdeset hišnih imen, je nastala iz imena gospodaija po vzorcu predlog pri + ime gospodarja v sklonski obliki mestnika ednine, eno iz imena gospodinje po enakem vzorcu. Ime gospodinje je z izjemo enega primera, ko je gospodaijevo ime izpeljano iz gospodinjinega, izpeljano iz imena gospodaija. Pri tem se priponsko obrazilo -inja pojavlja sedemindvajsetkrat, -/ca trinajstkrat, -ov-ica/-ev-ica sedemkrat, -n-ica in -ja po trikrat ter -ka dvakrat. Trideset imen gospodaijev ima vzporednice s priimki v osrednjeslovenskem prostoru. Oblikotvorje hišnih imen v Ovčji vasi je omejeno le na mestnik ednine pri poimenovanju hiše. Pri poimenovanju gospodarja in gospodinje je obravnavan samo imenovalnik ednine. V primerjavi z oblikotvornim sestavom slovenskega knjižnega jezika ne kaže večjih posebnosti, le pri manjšem številu samostalnikov moške o-jevske sklanjatve od knjižne jezikovne norme odstopa podaljšava osnove z -/)-. Ovčja vas in njena slovenska govorica 39 Valbruna e la sua parlata slovena I NOMI IN VULGO DELLE CASE DI VÁLBRUNA1 Matej Šekli Sintesi: Il contributo riporta l'elenco dei nomi in vulgo delle case di Valbruna con denominazione slovena, nonché dei nomi del padrone e della padrona di casa con una spiegazione ragionata sulla loro formazione. Ai nomi in vulgo delle case viene stabilito il loro significato originario, sia in base alia teoría fiin-zionale-onomastica che etimologico-onomastica, e le loro caratteristiche deriva-zionali e morfologiche. Viene inoltre analizzata la correlazione derivazionale tra il nome in vulgo della casa e il nome del padrone e della padrona di casa. Parole chiave: nome proprio, nome in vulgo della casa, appellativo, Val Canale, onomastica funzionale, onomástica etimológica. o Introduzione Con il presente contributo si intende riportare un elenco dei nomi in vulgo delle case, nonché dei nomi dei capofamiglia e delle padrone di casa per quelle case di Valbruna, per le quali esiste una denominazione slovena accertata, e commentare la modalità della loro formazione, owero stabilire il loro significato originario e la loro correlazione di formazione. La fonte per l'analisi dei nomi in vulgo delle case a Valbruna in questo studio è la loro forma dialettale, cosi come è stata raccolta sul territorio nell'ambito delle attività dello Stage di ricerca giovanile Val Canale 2000, successivamente verificata ed ampliata durante lo Stage di ricerca Val Canale 2003.2 ' Ringrazio particolarmente le prof.sse Metka Furlan, Vera Smole e Alenka Šivic-Dular per le preziose informazioni fornite durante la stesura. Per eventuali mancanze ed incongruenze nel testo sono respon-sabile personalmente. 2 II materiale raccolto sul territorio nell'ambito delle attività dello Stage di ricerca Val Canale 2000, owero l'elenco dei nomi del capofamiglia trascritti in forma standardizzata e delle varianti dialettali (senza la segnalazione dell'accento melodico) dei nomi in vulgo delle case, del padrone e della padrona di casa, è stato fornito da Nataša Komac (Komac 2000:45-46). Come punto di partenza per il lavoro sul territorio è stato scelto il materiale raccolto da Egidio Keil e pubblicato da Mario Gariup (1988: 136, Ovčja vas in njena slovenska govorica 59 Valbruna e la sua par lata slovena L'informante principale del luogo è stata Stefania Wedam di Valbruna. Le eventuali trascrizioni dei nomi in vulgo delle case e di altri nomi presentí in fonti storiche di data più vecchia, che avrebbero potuto presentare un'immagine più antica dei nomi, oggi fortemente trasformata dalla parlata locale, non erano a mia disposizione durante il periodo di studio. La stessa natura del materiale relativo ai nomi ha reso particolarmente difficile, a volte addirittura impossibile, una spiegazione univoca dei nomi. Nel testo che segue indico anzitutto la definizione del nome in vulgo délia casa, che è seguita da una classificazione semantica dal punto di vista funzio-nale-onomastico ed etimologico-onomastico, da una spiegazione delle caratteristi-che derivazionali e morfologiche dei nomi in vulgo delle case, nonché dei nomi del padrone e délia padrona di casa presentí a Valbruna. L'elenco e la spiegazione dei nomi raccolti si trovano nella parte centrale del contributo, mentre alla fine è ripor-tato l'elenco alfabético. i i nomi in vulgo delle case nell'ambito dei nomi propri Seguendo la teoría dell'onomástica funzionale, il nome proprio (nomen proprium) si distingue dal nome comune (nomen appellativum, appellativo) in base a delle funzioni specifiche che esso svolge ail'interno di un sistema lingüístico come mezzo di comunicazione lingüistica in una società. Tanto il nome comune quanto il nome proprio danno un nome (funzione denominativa) all'oggetto délia propria denominazione presente nella realtà extralinguistica, all'oggetto appellativo (og-getto della denominazione comune per il nome comune) e all'oggetto onimico/pro-prio (oggetto della denominazione propria per il nome proprio) rispettivamente. In contrasto con il nome comune invece il nome proprio possiede anche ulteriori funzioni, che sono sconosciute al nome comune. Il nome proprio infatti denomina l'oggetto della propria denominazione come un'unicità irripetibile (funzione indi-vidualizzatrice/singolarizzatrice), permette la differenziazione di quest'ultimo tra altri oggetti dello stesso tipo (íunzione differenziatrice) e lo colloca in relazioni e sistemi geografico-spaziali, socio-spaziali ed economico-, cultural- e politico-spa-ziali della realtà extralinguistica (funzione localizzatrice). Se per il nome comune vale la relazione referenziale 1 : n, owero dove una denominazione si riferisce a più 137). Durante lo stage Val Canale 2003 la dialettologa prof.ssa Vera Smole ha curato la trascrizione fonética del materiale raccolto ed ampliato, ha segnalato l'accento melodico ed ha parzialmente reso materiale in forma standardizzata. II materiale cosi elaborata ha rappresentato la base per il mió studio sui nomi, riportato in questo articolo. Ovčja vas in njena slovenska govorica 59 Valbruna e la sua par lata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna denotati, caratteristica del nome proprio è la relazione una denominazione : un denótate. Oltre alla funzione referenziale, che appartiene anche ai nomi comuni, i nomi propri sono caratterizzati soprattutto dalla funzione identificatrice, poiché sta-biliscono una relazione di identificazione tra la denominazione e il loro oggetto. In base aile differenti funzioni degli elementi délia formazione lingüistica nella co-municazione lingüistica appena presentate, l'onomastica funzionale divide il sistema linguistico nei due sottosistemi, quello appellativo e quello onimico/proprio ri-spettivamente (Srámek 1999: 11-12). In relazione alPoggetto délia denominazione con nome proprio nella realtà extralinguistica, i nomi propri si dividono in tre gruppi: nomi geografici in senso lato (geonimi), nomi di esseri viventi (bionimi) e nomi di cose nate come il risulta-to dell'attivita dell'uomo (rematonimi). I nomi geografici in senso lato, danno nome a fenomeni sulla superficie délia terra (toponimi, nomi geografici in senso stret-to) e nell'universo (cosmonimi/astronimi), che sono collocati nei sistemi geografi-co-spaziali. I nomi geografici in senso stretto vengono diñerenziati tra nomi di abitati (econimi) e nomi non di abitati (non econimi). Di questi ultimi fanno parte i nomi delle superfici acquatiche (idronimi), le denominazioni délia stratificazione verticale délia superficie terrestre (oronimi), i nomi delle superfici terrestri coltiva-bili (agronimi), le denominazioni per i collegamenti di comunicazione in natura (odonimi) e nomi di altre unità naturali e politico-amministrative sulla superficie terrestre (coronimi). I nomi propri degli esseri denominano gli esseri viventi, che sono inseriti nelle relazioni e nei sistemi socio-spaziali. Si suddividono in nomi umani (antroponimi), owero di persona, collettivi, pseudoantroponimi, religiosi (teonimi), animali (zoonimi) e di piante (fitonimi). I nomi propri di cose denomina-no oggetti onimici, che sono il risultato dell'attività umana e che fanno parte delle relazioni e dei sistemi economico-, politico- e cultural-spaziali (Srámek 1999: 163165; SP 2001: 10-16). In base alia classificazione sopra esposta dei nomi propri, i nomi in vulgo delle case fanno parte dei nomi geografici di abitati, mentre il nome del padrone e della padrona di casa appartengono ai nomi di persona, più precisamente ai sopra-nomi. A Valbruna in Val Canale ci sono 65 numeri civici con denominazione slo-vena. Tra questi, di otto case non si conosce il nome in vulgo della casa originario (nr. 6,14,49, 54,61, 62,64,65), di quattro sappiamo che in essere sono (erano) una sega (nr. 54), una scuola (nr. 62), la sede della Guardia forestale/Gozdna straža (nr. 61) e un albergo (nr 65). Due case posseggono únicamente un nome in vulgo della casa ( V fárovÉu, Pri fužini), e i nomi del padrone e della padrona di casa non esi-stono per owi motivi. In un caso è noto solamente il nome standardizzato del padrone di casa (Regar). In tutti gli altri 55 casi possediamo i dati del nome in yulgo della casa, del nome del padrone e della padrona di casa. Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna 2 classificazione semantica dei nomi in vulgo delle case a Valbruna L'onomastica ftinzionale opera la classificazione semantica dei nomi pro-pri geografici in base al motivo della denominazione onimica. Questo significa che il lingüista descrive il rapporta cognitivo con l'oggetto della denominazione al momento della nascita del nome proprio. È possibile descrivere il suddetto rapporto con quattro catégorie semantiche, che rispondono alie seguenti doman-de: dove? (luogo), chi?/cosa? (abitante), quale? (caratteristica), di chi? (proprie-tà). L'onomastica etimológica classifica, in chiave semantica, i nomi in vulgo delle case símilmente ai cognomi. È tradizionale la classificazione semantica dei cognomi in quattro gruppi, ovvero in cognomi che hanno avuto origine da: 1. nomi (propri di persona) di nascita/battesimo; 2. nomi di luogo, microtoponimi, nomi di province e nomi etnici; 3. denominazioni comuni di mestieri ed altre atti-vità; 4. sopranomi (Torkar 2002: 75). Nella classificazione semantica dei nomi in vulgo delle case, a questi quattro gruppi semantici viene sólitamente aggiunto un ulteriore gruppo semántico, che origina dalla denominazione della posizione della casa nell'abitato (Bergmann 1999: 40). In tale classificazione semantica spesso non si tratta di una spiegazione semantica del nome in vulgo della casa, bensi di una spiegazione del nome del padrone ovvero della padrona di casa, dal quale ha avuto origine il nome in vulgo della casa. La classificazione semantica funzionale-onomastica dei nomi in vulgo delle case a Valbruna non è particolarmente problemática, in quanto tutti rispondono alia domanda dove? e descrivono quindi il luogo. Nella trattazione che segue prendero quindi come fondamento la tipología semantica etimologico-onomastica dei nomi in vulgo di case. 2.1 Nomi in vulgo della casa che derivano da nomi dei padroni e da nomi collettivi Venti nomi in vulgo delle case hanno preso origine dai nomi di nascita/battesimo o dai nomi di famiglia dei (precedenti) padroni owero padrone di casa e si distinguono da questi ultimi únicamente nella struttura sintattica, owero il nome in vulgo della casa appare come un sintagma preposizionale secondo il modello pre-posizione pri + nome del padrone o della padrona di casa al locativo singolare. I nomi dei padroni di casa sono principalmente nomi di santi cristiani, che solo raramente appaiono nella loro forma originale (Martín) e che nella maggior parte dei casi derivano dal troncamento e da un'eventuale, più o meno riconoscibile, derivazione successiva (Anžec, Cêk, Drêjc, Fîli, Fróncelj, Hánez, Júre, Lûkez, Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna Mat tč, Mihal, Pâvle, Šimelj, Tînc, Tinj, Tçmle, Tônc). Tra di essi appaiono anche sufFissati con il sufFisso patronimico -ič (Mnežič, Pétrie). Un nome di persona slo-veno precristiano si è forse conservato nel nome délia casa Mokoš. Un nome di padrona di casa deriva probabilmente da un nome collettivo, owero dal nome di un'abitante di una regione (Rósica). 2.2 Nomi in vulgo délia casa che derivano da nomi geografici Un nome in vulgo délia casa (Pri Félî) deriva probabilmente da un nome geográfico di fiume, dal quale derivano anche il nome del padrone (Fêlnjak) e délia padrona (Fêlnica) di casa. 2.3 Nomi in vulgo che derivano da denominazioni délia professione o dell'attività del padrone Undici nomi in vulgo delle case derivano dalle denominazioni délia professione o dell'attività svolta dal padrone di casa. Símilmente ai nomi in vulgo delle case che derivano da nomi propri di persona, anche questi nomi in vulgo appaiono come sintagmi preposizionali secondo il modello preposizione pri + nome del padrone o délia padrona di casa al locativo singolare. Le denominazioni délia professione owero dell'attività del padrone sono di origine slovena, owero formate, per mezzo di modelli derivazionali délia lingua slovena, da etimi autoctoni o presiti (Gódec, Mlînar, Tobâkar, Žagar, forse Kálec) oppure tratte da lingue di contatto, in questi esempi dal tedesco (Bógnar, Mežnar, Šostar, Šostar, Žlosar, Žnidar). 2.4 Nomi in vulgo che derivano dal sopranome del padrone di casa Dal sopranome del padrone di casa derivano presumibilmente cinque nomi in vulgo délia casa (Čoder, Čonkar, Krivec (due volte), probabilmente anche Motilovec). 2.5 Nomi in vulgo che derivano dalla denominazione della posizione délia casa nell'abitato I nomi in vulgo che derivano dalla denominazione della posizione della casa nell'abitato sono tre (Jamar, Močllnik/Močllnjak, Pólovec, probabilmente anche Kálec e Kúmarió). 2.6 Dodici nomi in vulgo delle case sono rimasti senza spiegazione semántica (Ávec, Čaža, Fájdelj, Fatšjč, Gorč, Kájl, Kalôznjak, Regar, Rósica, Šmec, Štink, Ujánec). Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna 3 Formazione dei nomi in vulgo delle case a Valbruna 3.1 La formazione del nome in vulgo di casa e del nome del padrone di casa Tutti i nomi in vulgo delle case a Valbruna appaiono come sintagmi preposi-zionali in funzione di complemento di luogo. Come nucleo formale appaiono le pre-posizioni pri e v, quest'ultima solo in un caso, come determinante invece un sintagma nominale semplice. La stragrande maggioranza, ben cinquantadue nomi in vulgo délia casa, dériva dal nome del padrone di casa secondo lo schéma preposizione pri + nome del padrone di casa al locativo singolare (Pri Anžcu, Pri Âvcu, Pri Bôgnarju, Pri Čažu, Pri Čeku, Pri Čodrnu, Pri Čonkarju, Pri Drêjcu, Pri Fâjdeljnu, Pri Fatšjču, Pri Fîliju, Pri Frônceljnu, Pri Godcu, Pri Gorču, PriHânezu, Pri Jamarju, PriJanežiču, Pri Jûrnu, Pri Kâjlu, Pri Kalôznjaku, Pri Kâlcu (due volte), Pri Krivcu, Pri Kûmaricu, Pri Lukežu, Pri Mokošu, Pri Martinu, Pri Matiču, Pri Motilovcu, Pri Mežnarju, Pri Mihalu, Pri Mlinarju, Pri Pâvelnu, Pri Petriču, Pri Pôlovcu, Pri Šimeljnu, Pri Šincu, Pri Šostarju, Pri Šostarju, Pri Štanku, Pri Tîncu (due volte), Pri Tinju, Pri Tobâkarju, Pri Tômelnu, Pri Tonču, Pri Ujâncu, Pri Žagarju, Pri Žlosarju, Pri Ènîdarju, Pri Žrlmju). Dal nome del padrone di casa dériva in questi casi anche il nome délia padrona di casa. Trenta nomi dei padroni di casa hanno un parallelo con i cognomi dell'area slovena centrale. Solo un nome in vulgo délia casa dériva dal nome délia padrona di casa secondo lo schéma preposizione pri + nome délia padrona di casa al locativo singolare (Pri Rosici). Dal nome délia padrona di casa dériva anche il nome del padrone di casa (Rôsic). Cinque nomi in vulgo délia casa hanno nel sintagma preposizionale o un nome geografico (Pri Féli, presumibilmente Pri Mocîlniku) o un nome comune ( V farovžu, Pri fužini, Pri mlînu, presumibilmente Pri mocîlniku). Due (V farovžu, Pri fužini) non hanno la corrispettiva denominazione per il padrone e per la padrona di casa, mentre i rimanenti tre nomi del padrone e della padrona di casa derivano di-rettamente dal nome in vulgo della casa. 3.2 Formazione del nome della padrona di casa Con l'eccezione di un solo caso (Rosica), il nome della padrona di casa dériva direttamente dal nome del padrone di casa. Il suffisso più comune è -inja, che appare ventisette volte (Âvcinja, Ânzcinja, Čažinja, Čekinja, Drêjcinja, Fatâjcinja, Godcinja, Gôrcinja, Hânezinja, Janežičinja, Kâjlinja, Kâlcinja, Krîvcinja, Krivcinja, Kûmaricinja, LOkežinja, Mokošinja, Matîcinja, Motilovcinja, Petričinja, Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna Pólovcinja, Šincinja, Stánkinja, Tinčinja (due volte), Tdnčinja, Ujáncinja). Con il sufFisso -ica il nome della padrona di casa é creato tredici volte, owero dal nome del padrone di casa che contiene il suffisso -ar, cosi da un nome autoctono (Čonkarica, Jamarica, Mlinarica (due volte), Tobakarica, ŽSgarica) come da un prestito (Bógnarica, Mežnarica, Šostarica, Šostarica, Žldsarica, Žnidarica), una volta dal nome del padrone di casa in -r (Čodrica). II suffisso complesso -ov-ica/ -ev-ica appare sette volte (Filijevica, Júrnovica, Motilovica solo come variante, Mihalovica, Pávelnovica, Tinjevica, Tómelnovicá). II nome del padrone di casa con il suffisso -n-jak ha il proprio parallelo nel nome della padrona di casa con il suffisso -n-ica, che si presenta tre volte (Felnica, Kaldznica, Močilnica). Quando la base del nome del padrone di casa termina con il nesso consonantico lj, il nome della padrona di casa che ne deriva termina con il suffisso -ja, in totale tre volte (Fájdlja, Fránclja, Šimlja). Quando il nome del padrone di casa termina per -nj o -n presente in sillaba accentata di parole disillabe, il nome della padrona di casa che ne deriva contiene il suffisso -ka, che appare due volte (Martmka, Žrlinjka). 4 Morfología dei nomi in vulgo delle case a Valbruna La morfología dei nomi in vulgo delle case a Valbruna si limita al locativo singolare nella denominazione della casa. Nella denominazione del padrone e della padrona è analizzato solo il nominativo singolare. In confronto con il sistema morfologico della lingua slovena standard non vi sono particolari divergenze. Le difîerenze tra le desinenze nominali nella parlata locale in confronto con quelle della lingua standard sono únicamente l'effetto delle particolarità della parlata locale sul piano fonologico (aile desinenze -o owero -u del locativo singolare dei sostantivi maschili terminanti in consonante nella parlata locale corrisponde nella lingua standard la desinenza -u, mentre la desinenza -e del locativo singolare dei sostantivi femminili in -a della parlata locale ha il proprio corrispettivo letterario nella desinenza -i). L'unico sostantivo censito appartenente ai sostantivi maschili in -a ha la desinenza del locativo singolare uguale alla desinenza per il medesimo caso dei sostantivi maschili in consonante (Câza ~Pri Câzii). Un numero esiguo di sostantivi maschili in consonante si discosta dalla norma standard slovena per l'allungamento del tema in -n-. Questo aspetto di norma si presenta nei sostantivi che al nominativo singolare terminano in -e, che è in origine la desinenza del vocativo, e che nella lingua standard ottengono l'allungamento del tema in-t- (Júre Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna ~ Pri Júrnu, Pávle ~ Pri Pávelnu, Tómle ~ Pri Tómelnu), e nei sostantivi terminan-ti in nesso consonantico lj (Fróncelj ~ Pri Frónceljnu, Símelj ~ Pri Símeljnu, Fájdelj ~ Pri Fájdeljnu). II suddetto allungamento é presente anche in un nome che termina per -ar (Códer ~ Pri Óódrnu). 5 Elenco dei nomi in vulgo delle case a Valbruna e la loro spiegazione semantica L'elenco dei nomi in vulgo delle case è stilato seguendo l'ordine dei numeri civici nel paese. II numero civico è seguito dalla versione standardizzata del nome delle case in grassetto; ad essa segue dopo il punto e virgola anche il nome del padrone e della padrona di casa in forma standardizzata in grassetto. Tra pa-rentesi gli stessi nomi sono riportati nella loro forma dialettale e scritti con la trascrizione fonética. La forma standardizzata è stata ottenuta riportando sistematicamente il sistema fonologico della parlata locale nel sistema fonologico della lingua standard, che ha come base principalmente la ricostruzione del nome. Nel caso la ricostruzione non fosse attendibile, il nome è stato semplicemente traspo-sto nella rappresentazione grafica della lingua standard. La parte centrale del paragrafe è occupata dalla spiegazione etimológica del nome. Nr. 1: Pri Krivcu; Krivec, Krîvcinja (par Krí:ucu; Krí:uc, Krnucña). Deriva dal nome comune sin. krívac, che nella parlata locale indica uno zoppo (cfr. anche il significato 'KrummfuB', Pleteršnik I: 469). La denominazione del padrone di casa puô essere un sopranome derivante dalle sue caratteristiche fisiche, mentre il significato originario del nome è 'colui che è storto/piegato (poiché zoppo)'. Con simile motivazione di significato sono nati anche i cognomi sin. Krivec, Krivic, Krive (ZSSP 1974: 305). Cfr. anche il nome della casa al nr. 52. Nr. 2: Pri Stánku; Štank, Stánkinja (par Stá:qku; Stà:qk, Stáiqkria). Non chiaro. Nr. 3: Pri Jdnežiču; Jáneíic, Jdnežičinja (par Já:nascu; Jámase, Já:nascña). Con il suffisso patronimico -ič, derivato dal nome proprio di persona * Janež, simile a Janž, versione antica del nome Janez, ripreso dal ted. Johannes. Dai nomi * Janež e Janž derivano anche i cognomi sin. Janež, Janežič, Janžič (Keber 1996: 118; ZSSP 1974: 226). Il nome Janežič ha quindi come significato originario 'fi-glio di Janež'. Nr. 4: Pri Pávelnu; Pávle, Pávelnovica (par Pá:ulnu; Pà:ule, Pá:walnapca). Deriva dal nome di persona Paval, similmente ai cognomi sin. Pavel, Pavi, Paul, Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna Pavle (ZSSP 1974: 428, 426). Dal nome Paval derivano, con diversi suffissi, anche numerosi cognomi sin., tra i quali i più frequenti sono Pavlic, Pavlin, Pavletič, Pavlovič, Pavlovčič, Pavline, Pavlovec, Pavšek, Pavšič, Pavlinič, Pavliha, Pavčič, Pavček (Keber 1996: 390-391; ZSSP 1974: 428). Nr. 5: Pri ČQnkarju; Č$nkar, Čgnkarica (par Č0:qk^rjo; Čo:qk§r, Čo:qk^rca). Probabilmente in relazione con il nome comune sin. čonkast 'nodoso, nocchioso', čonkav e čonkljav 'mozzato, storpio, mutilato, paralitico', čonkelj e čonklja 'arto storpio, ramo secco sull'albero', con il suffisso -arderiva da *čonk, che riprende parzialmente l'ital. cionco 'mozzato; fiacco, floscio, lánguido' o 1'ung. csonk 'mozzato' (Pleteršnik I: 108; Bezlaj I: 86). La denominazione analiz-zata potrebbe derivare dall'ital. dial, cionco 'mutilato, zoppo' (Zingarelli 1995: 374), che il friul. zone 'pezzo di tronco o di grosso ramo d'albero' (Pirona 1996: 1317) non rappresenta. Puô quindi trattarsi di una denominazione derivante da una caratteristica física del padrone di casa, nel qual caso la motivazione del si-gnificato è uguale a quella del nome Krivec. Nr. 6: Nel materiale raccolto non ci sono dati sul nome délia casa, sul nome del padrone e délia padrona di casa nella forma délia parlata locale. È nota solo la forma standardizzata del nome del padrone di casa (Regar). Non chiaro. Ga-riup riporta che la casa di Regar è stata acquistata da Urban Frühstuck, che l'ha rimodernata e ampliata. Oggi gli abitanti conoscono la casa con il nome Pri Frištiku (1988: 15). Nr. 7: Pri Močflniku; Močflnjak, Močflnica (par Mačiiugku; Mačiiunek, Mačkupca). Tutte e tre le denominazioni hanno preso origine dal nome comune sin. močilo, che puô significare: 1. lett. 'liquido per bagnare', 2. dial, 'luogo ba-gnato, dove l'acqua sorge dal suolo' (SSKJ). La denominazione deriva dal secon-do significato, cioè dalle caratteristiche del suolo sul quale è posta la casa. II nome in vulgo délia casa ne trae origine con il suffisso complesso -n-ik, il nome del padrone di casa con il suffisso complesso -n-jak, il nome della padrona di casa con il suffisso complesso -n-ica owero con il suffisso -ica, se la derivazione origina dal nome della casa. II significato originale del nome della casa Pri Močilniku, per il quale non è chiaro se si tratti di nome comune o di nome proprio, puô quindi essere '(la casa) dove si è bagnato, allagato'. Cfr. anche i cognomi sin. Močilnik, Močivnik, Močevnik, Močilnikar, Močivnikar (ZSSP 1974: 385). Nr. 8: Pri P^triču; Pçtrii, Pçtriiinja (par Péitarcu; Pé:tarc, Pèitarcna). Con il suffisso patronimico -ič, derivato dal nome proprio di persona Petar, dal quale oltre al cognome Petrič derivano anche i seguenti cognomi sin. di uso comune: Pere, Perko, Peterle, Peterlin, Petre, Petrin, Petrišič, Petrovič (ZSSP 1974: 435-436, 443-445; Keber 1996: 393-395). Nr. 9: Pri Júrnu; Jure, Jurnovica (par Jù:rnç; Jú:re, Juirnapca). Deriva dal nome di persona Jure, variante di Jurij, dal quale traggono origine anche nu- Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna merosi cognomi sin. quali ad es. Jurančič, Jure, Jurca, Jurčec, Jurčič, Juretič, Jurič, Jurjevčič, Jurjevič, Jurko, Jurkovič (Keber 1996: 271-273). Nr. 10: Pri Kâlcu; Kâlec, Kâlcinja (par Kâ:ucu, Ka:uc, Kamena). II nome del padrone di casa ha due spiegazioni possibili. La prima è che dériva dalla forma dialettale per il nome comune sln. lett. tkâbc 'tessitore'. In questo caso si traita di una denominazione originata dalla professione del padrone di casa. La seconda possibilité è che, con la desinenza -ac, dériva dal nome comune sln. kâl kâla (m) con i seguenti significati: 1. 'bacino non profondo con acqua stagnante; pozzan-ghera; allagato, luogo paludoso', 2. agr. 'piccole particelle in sospensione in un liquido; pozzanghera, pantano' (SSKJ). Questa seconda possibilité, che dériva dal primo significato del sostantivo comune, è infatti una denominazione originata dalle caratteristiche del suolo, sul quale si trova la casa: 'casa presso la pozzanghera' oppure 'casa presso/su un luogo allagato/paludoso'. Le caratteristiche to-nemiche del nome, pur non essendo sempre afïidabili nel materiale raccolto (cfr. ad es. Jâ:mar per l'atteso **Jà:mar), danno la precedenza alla seconda possibilità. In questo caso il nome deriverebbe da una formazione delle parole molto rara del tipo protoslavo *kuznb 'il battere il ferro; fucina, bottega del fabbro' + *-lcl —> *kuzn-bcb 'fabbro' (suifissato denominale di tipo non dimunutivo - Slawski 1974: 100), l'accento acuto è spiegabile con il paradigma accentuale derivaziona-le del tipo sln. rôb rôba + -se —> rôboc rôbca owero sln. zôb zobâ + -ac —> zôboc zôbca (Dybo 1981: 146-148; 2000: 98-101), quindi sln. kâl kâla + -se -+ kâhc kâlea. Cfr. anche i cognomi sln. quali Tkalec, Tkale, Tkavc, Tkauc, Kale, Kave (ZSSP 1974: 639, 246, 256). Nr. 11: Pri Pôlovcu; Polovec, Pôlovcinja (par Pô:1ucq; Poilue, Pôilucna). Probabilmente in relazione con il nome comune sln. pôla (ž) 'ripido pascolo di montagna' (Bezlaj III: 78), dal quale è tratto con il sufFisso complesso -ov-oc. In questo caso si tratta di denominazione che dériva dai possedimenti del padrone di casa owero in base alla posizione del casolare. Nr. 12: Pri Šuštarju; Šuštar, §çstarica (par Sûastaiju; Sûastar, Sùastarca). Dériva dal nome comune sln. dial, šoštar che significa 'calzolaio' (Pleteršnik I: 640; SSKJ), ripreso dal med. a. ted. schuoster 'calzolaio', ted. mod. Schuster (Striedter-Temps 1963: 222). La denominazione dériva dalla professione del padrone di casa. Cfr. anche i cognomi sln. Šostar, Šoster, Šoštar, Šošter (ZSSP 1974: 611). Cfr. anche il nome della casa al nr. 32. Nr. 13: Pri Aveu; Avec, Âveinja (par Â:ucu; Â:uc, Â:ucna). Non chiaro. Probabilmente in relazione con il cognome sln. Auc (ZSSP 1974: 13). Nr. 14: Non ci sono dati sul nome originario della casa. Nr. 15: Pri Lfikežu; Lukež, Lukežinja (par Linkažo; Lii:k|ž, Lù:k§zna). Dériva dal nome di persona Lukež, versione sln. del nome Lukas, sln. Luka, dal Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna quale oltre al cognome Lukež derivano anche numerosi altri cognomi sin.: Lukač, Lukan, Lukas, Lukek, Lukič, Lukman, Lukovšek, Lukša, Lukšič (Keber 1996: 314-315). Nr. 16: Pri Tínju; Tínj, Tínjevica (par Timo; Tím, Tímapca). Deriva dal nome di persona Tinj owero Tinej, variante di Tine, che è la forma abbreviata dei nomi Martin o Valentín (Keber 1996: 461). Nr. 17: Pri Ujáncu; Ujánec, Ujáncinja (par Ujá:nco; Ujá:nc, Ujáincña). Non chiaro. Nr. 18: Pri Fíliju; FOi, Fflijevica (par Fi:ío; Fi:lç, Fíilijepca). Deriva dal nome di persona *Fili, variante del nome proprio di persona Filip. Oltre al cognome Fili, derivano dal nome Filip anche i seguenti cognomi sin. di uso comune: Filip, Filipan, Filipančič, Filipčič, Filipič, Filipec, Filipšek, Filipovič, Fila, Filej, Lipe, Lipej, Lipše, Pipan (Keber 1996: 205-206). Nr. 19: Pri Čfku; Čfk, Čfkinja (par Če:ko; Če:k, Če:kna). Deriva dal nome di persona Ček, ripreso dal nome Franciscus, che ha dato ad es. Pital. Francesco e lo sin. Franc owero Frančišek II nome Ček ha preso origine attraverso la mediazione romanza, cfr. anche sin. resiano Ček per Francesco e il cognome sin. Ček(ZSSP 1974: 87). Nr. 20: Pri Žrfinju; Žrlinj, Žrfinjka (par Žarlimo; Žarliin, Žarliigka). Non chiaro. Probabilmente in relazione con il nome comune sin. dial, žerlin 'gerla' (Pleteršnik II: 973), che è tratto da una fonte romanza e successivamente integrato, cfr. ital. gerla. La spiegazione è poco chiara anche in considerazione del fatto che nel paese le gerle sono del tutto sconosciute. Ad es. Logar nel questionario per l'Atlante lingüístico sloveno alia domanda nr. 319 per koš 'gerla' indica »žarita (non ne hanno!)« (Logar 1967). Nr. 21: Pri Mokošu; Mok^š, MokçSinja (par Makó:su; Makó:s, Makó:sña). Probabilmente si tratta del nome di persona sloveno di origine precristiana Mokoš, che con il suffisso -oš deriva dall'etimo *mok-, dal quale sono tratti anche l'aggettivo sin. mok-ar 'bagnato', il sostantivo moč-a 'umidita', il verbo moč-iti 'bagnare' ecc. II significato originale del derivato sarebbe quindi *'chi è bagnato'. Puô quindi trat-tarsi di una vecchia formazione sin., cfr. anche simili nomi comuni derivati da agget-tivi in altre lingue slave (in forma slovenizzata bel-oš 'chi è bianco', jun-oš 'chi è giovane', dolg-oš 'chi è lungo, alto' - Slawski 1974: 78). Se Mokoš è veramente un nome di persona, questa è la prima documentazione di questo nome in area sloveno-fona, che nel mondo slavo ha testimonianze tanto dirette quanto indirette in nomi geografici. Bezlaj fa infatti derivare l'idronimo sin. Mokoš da un nome comune (Bezlaj 1961: 29-30). Nr. 22: Pri F£li; Fçlnjak, Fçlnica (par Fé:le; Feilñek, Fè; lenca). Il nome délia casa è il sintagma preposizionale, il cui determinante è la forma tedesca, meno Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna verosimilmente quella romanza, del nome di fiume Bela/Fellach/Fella. Il nome del padrone di casa dériva dal nome di fiume con il sufFisso complesso -n-jak, il nome della padrona di casa con il suffisso complesso -n-ica. La denominazione originale indica la posizione della casa. La seconda possibilité prevede la derivazione dal nome comune fêla 'ragazza giovane, ragazzaccia, mocciosa'. Nr. 23: Pri Tobâkarju; Tobâkar, Tobâkarica (par Tabà:karju; Tabà:kar, Tabàikarca). Dériva dal nome comune sln. tobâkar con i seguenti significati: 1. espr. 'colui che fuma (volentieri) tabacco', 2. arc. 'contrabbandiere di tabacco' (SSKJ). Si tratta di denominazione che dériva dalle caratteristiche o dalla profes-sione del padrone di casa. Nr. 24: Pri Šmcu; Šinec, Šmcinja (par Ši:nco; Ši:nc, Šiincna). Non chia-ro. Probabilmente in relazione con lo sin. dial sina 'binario, rotaia; nastro di métallo', tratto dal med. a. ted. schine, schin, ted. mod. Schiene (Striedter-Temps 1963: 218), dal quale dériva con il suffisso -qc. Nr. 25: Pri Mihalu; Mihal, Mihalovica (par Mi:xalo; Mi:xal, Miixalapca). Dériva dal nome di persona Mihal, variante di Mihael, dal quale oltre a Mihel deri-vano anche i cognomi quali ad es. Mihalič, Mihelač, Mihelak, Mihelčič, Mihelič, Mihelin, Mihevc, Miško (Keber 1996: 351-353). Nr. 26: Pri Tçmeljnu; Tçmlje, Tçmeljnovica (par Tôimalnù; Tô:mle, Tôimalnapca). Dériva dal nome proprio di persona Tomle, che probabilmente con il suffisso acquisito -le è tratto dalla forma contratta del nome Tomaž. Cfr. anche i cognomi sln. Tomle, Tomel, Tomelj (ZSSP 1974: 642). Nr. 27: Pri Godcu; Gçdec, Gçdcinja (par Gô:dcù; Gôiéac, Gôidcna). Dériva dal nome comune sln. gçdec 'colui che suona uno strumento semplice, soprattutto in paese' (SSKJ). Si tratta verosimilmente di denominazione che dériva dall'attività del padrone di casa. Cfr. anche il cognome sln. Godec (ZSSP 1974: 165). Nr. 28: Pri Fâjdeljnu; Fâjdelj, Fâjdlja (par Fâ:jdalno; Fâijdal, FàijdÎa). Non chiaro. Probabilmente in relazione con il ted. Feind 'nemico'. La seconda possibilité è in collegamento con lo sln. dial. fajgelj, che dériva dal ted. bav. Feig(e)l, ted. mod. Veicheln 'violetta' (Striedter-Temps 1963: 113). Nr. 29: Pri Matiču; Matič, Matičinja (par Mati:cç>; Matiič, Mati:čna). Dériva dal nome di persona Matič, variante di Matija, dal quale dériva anche il cognome sln. Matič (ZSSP 1974: 364). Nr. 30: Pri Frônceljnu; Frôncelj, Frénclja (par FrômcaÎnç/par Frôinclç; Frô:ncaÎ, FrôincÎa). Dériva dal nome proprio di persona Francelj. Il nome Francelj, dal quale derivano anche i cognomi sln. Francelj, Franclj, Franci (ZSSP 1974: 144145), è una variante del nome Franc owero Frančišek (Keber 1996: 209-212). Nr. 31: Pri mlinu; Mlinar, Mlinarica (Par mlirno; Mli:nar, Mli:n§rca). II nome della casa dériva dal sintagma preposizionale con in nucleo un nome comune Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna sin. pri mlinu ed indica la posizione della propriété. I nomi del padrone e della padro-na di casa derivano dai nome comuni sin. mlinar e mlinarica, che sono denomina-zioni derivate dalla professione. Nr. 32: Pri Šuštarju; Š$star, Špstarica (par Sùastaijç; Sùastar, Sùastarca). Similmente al nome della casa al nr. 12, deriva dallo sin. dial, del nome comune šoštar che significa 'calzolaio' (Pleteršnik I: 640, SSKJ), si tratta di una denomina-zione che deriva dalla professione del padrone di casa. In base ai dati raccolti sul territorio si potrebbe presumere, che i nomi non sono veri omofoni, poiché si diffe-renziano nel tonema della vocale accentata. Nr. 33: Pri Tqiiču; Tçnè, Tçnfinja (par Tô:ncç; To:nč, Tô:ncna). Deriva dal nome di persona Tonč, variante del nome Tone, diminutivo di Anton, dal quale deriva anche il cognome sin. Tonč (ZSSP 1974: 643). Nr. 34: Pri Žagarju; Žagar, Žigarica (par Zà:gaq'u; ïàigar, Éà:garca). Deriva dal nome comune sin. žšgar. Lo sin. Žagar con il suffisso -ar deriva molto verosímilmente dallo sin. žaga, meno verosimile è invece il prestito diretto dal ted. Säger. Il sostantivo žšga deriva dal a. a. ted. saga 'sega' (Snoj 2003: 863; Striedter-Temps 1963: 248). Si tratta di denominazione che deriva dall'attività del padrone di casa. Cfr. anche i cognomi sin. Žagar, Žager (ZSSP 1974: 716). Nr. 35: Pri Č$d rnu; Č$der, Čpdrica (par Čoidarno; Čo:dar, Čo:d§rca). Pro-babilmente deriva dallo sin. dial, del nome comune čoder čodra (m) 'ricciolo di cappelli, frangia, fiocco' (Pleteršnik I: 107), che deriverebbe dal ted. carinziano tschouder, tschüder 'cappelli arruffati, folti' (Striedter-Temps 1963: 108). Si potrebbe trattare di denominazione che deriva dalle caratteristiche fisiche del padrone di casa. Cfr. anche il cognome sin. Čoder (ZSSP 1974: 93). Nr. 36: Pri Anžcu; Anžec, Anžcinja (par Á:nSc; Fatàijc, Fatàijcna). Non chiaro. Nr. 38: Pri Gorču; Górí, Gçrfinja (par Gô:réç; Go:rč, Gùarcna). Non chiaro. Presumibilmente in relazione con il cognome sin. Gorič (ZSSP 1974: 170). Nr. 39: Pri Rósici; Rósic, Rósica (par Ró:sce; Ró:sc, Róisca). Dai dati raccolti sul territorio, Ró:sca è 'colei che viene da Rosenthal'. Si tratta quindi di denominazione che deriva dal luogo d'origine della padrona di casa. Nr. 40: Pri Čažu; Čaža, Čažinja (par Càizç; Čaiža, Ča:žna). Non chiaro. Forse in relazione con il cognome sin. Čažek (ZSSP 1974: 86). Nr. 41: Pri Žnidarju; Žnidar, Žnidarica (par Žniidaijo; Žniidar, Žni:darca). Deriva dal nome comune sin. žnidar coll. 'sarto' (SSKJ), che deriva a sua volta dal med. a. ted. snîdœre, ted. mod. Schneider 'sarto' (Snoj 2003: 873; Striedter-Temps Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbhuna 1963: 254). Si tratta di denominazione che deriva dalla professione del padrone di casa. Cfr. anche i cognomi sin. Žnidar, Žnider; Šnajdar, Šnajder; Šnejder, Šneider (ZSSP 1974: 720, 609). Nr. 42: Pri Jámarju; Jámar, Jámarica (par Já:maijQ; Já:mar, Já:marca). Deriva dal nome comune sin. jamar, anche nel significato sólitamente espressivo 'chi vive in una grotta, cavitá' (SSKJ), e con il suffisso -ar deriva dallo sin. jáma. Nel nome della casa si tratta probabilmente di una denominazione metafórica se-condo la posizione della casa nel abitato. Cfr. anche i cognomi sin. Jamar, Jamer (ZSSP 1974: 224-225). Nr. 43: Pri M^žnarju; M^žnar, Mfžnarica (par Meižnaijo; Meižnar, Me:žnarca). Deriva dal nome comune sin. mčžnar 'sagrestano' (SSKJ), che a sua volta deriva dal m. a. ted. mesncere, ted. mod. Messner 'sagrestano', mutuato dal lat. mediev. mansionarius 'custode dell'edifico della chiesa' (Snoj 2003: 399; Striedter-Temps 1963: 179). Si tratta di denominazione che deriva dalla professione del padrone di casa, símilmente come per i cognomi sin. Mežnar, Mežner, Mesner (ZSSP 1974: 376). Nr. 44: Pri Martinu; Martín, Martínka (par Martúnu; Martím, Marthqka). Deriva dal nome di persona Martin (Keber 1996: 339-341), come pure il cogno-me sin. Martin (ZSSP 1974: 361). Nr. 45: Pri Tinču; Tinč, Tinčinja (par Ti:nč; Kalôiznek, Kalôizçca). Non chiaro. Nr. 51: Pri Kumariču; Kumaric, Kumaričinja (par Kuimarcç; Kû:m§rc, Kûimarcna). Non chiaro. Probabilmente con il suffisso -ič dériva dallo sin. kumara, tratto per mediazione del m. a. ted. kukumer dal lat. cucumer 'cetriolo' (Snoj 2003: 334; Striedter-Temps 1963: 162). Probabilmente con il suffisso -ič dériva dallo sin. hôlmar 'chi vive sul colle', che quindi indicherebbe la posizione della casa nell'abi-tato, cfr. i cognomi sin. Humar, Humer, Kumar, Kumer (ZSSP 1974: 215, 313). Sebbene le caratteristiche accentuali del nome diano la precedenza alla prima ipotesi, la seconda appare più convincente. Nr. 52: Pri Krivcu; Krivec, Krivcinja (par Kri:uco; Kri:uc, Kri:ucna). Similmente alla casa al nr. 1, dériva dal nome comune sln. krîvac e puô essere il sopra-nome che dériva dalle caratteristiche fisiche del padrone di casa. Nr. 53: V farovžu (u fa:ruž). Il nome della casa dériva dal sintagma preposi-zionale con in nucleo un nome comune sin. v farovžu e definisce la funzione della casa. Il sostantivo farovž, che significa coll. 'parrocchia', dériva dal m. a. ted. bav. *pfarrehus, ted. mod. Pfarrhaus (Snoj 2003: 148; Striedter-Temps 1963: 115). Nr. 54: Non ci sono dati sull'eventuale nome originario della casa. Nell'edifi-cio si trova(va) la sega. Nr. 55: Pri Bôgnarju; Bôgnar, Bôgnarica (par Bôignarjç; Bô:gnar, Bôignarca). Dériva dal nome comune sln. dial. bognar 'carradore, carraio', che a sua volta dériva dal m. a. ted. bav. wagener'carradore, carraio', ted. mod. Wagner (Striedter-Temps 1963: 93). Si tratta di denominazione che origina dalla profes-sione del padrone di casa. Cfr. anche il cognome sln. Bognar (ZSSP 1974: 45). Nr. 56: Pri Hânezu; Hânez, Hânezinja (par Xâ:nazo; Xâmaz, Xâmazna). Dériva dal nome proprio di persona *Hanez, verosimilmente variante del nome Johannes, dal quale anche lo sln. Janez (Keber 1996: 254-257). Nr. 57: Pri fužini (par fažime). Il nome della casa dériva dal sintagma preposizionale con in nucleo un nome comune sln. pri fužini. Sln. fužina con il significato arc. 'fucina, normalmente con annesso laboratorio' (SSKJ), dériva dal friul. fusine o dall'ital. veneto fusina, ital. stand, fucina 'fucina, bottega del fab-bro' (Snoj 2003: 164). Non esistono i nomi per il padrone e per la padrona di casa. Nr. 58: Pri ŽlQsarju; ŽlQsar, ŽlQsarica (par Žlo:sarjQ; Žlo:sar, Žloisarca). Dériva dal nome comune sln. dial. šlosar 'magnano', che a sua volta dériva dal Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna m. a. ted. s7ojjer, ted. mod. Schlosser 'magnano' (Striedter-Temps 1963: 220). Si tratta di denominazione originata dalla professione del padrone di casa. Cfr. anche il cognome sin. Šlosar (ZSSP 1974: 608). Nr. 59: Pri Kájlu; Kájl, Kájlinja (par Ká:jlo; Ká:jl, Káijlña). Non chiaro. Probabilmente in relazione con il ted. Keil 'cuneo, zeppa, bietta, cavo', che indiche-rebbe la conformazione del suolo, sul quale si trova la casa. Nr. 60: Pri Drêjcu; Drêjc, Drêjcinja (par Drèijco; Drè:jc, Drè:jcna). Deriva dal nome di persona Drejc, variante del nome Andrej, verosímilmente come contra-zione di *Andrejec (Keber 1996: 111-113). Nr. 61: Non ci sono dati sul nome originario délia casa. Nell'edificio si trova la sede délia Guardia forestale/Gozdna straža. Nr. 62: Non ci sono dati sul nome originario délia casa. Nell'edifico si trova attualmente la scuola. Nr. 63: Pri Tîncu; Tînc, Tîncinja (par Tknčo; Ti:nč, Tknčna). Deriva dal nome di persona Tinč, variante del nome Tine, che è la contrazione dei nomi Martin o Valentin (Keber 1996: 461). Nr. 64: Non ci sono dati sul nome originario délia casa. Nr. 65: Non ci sono dati sul nome originario délia casa. Nella casa ha sede 1'albergo Hotel Zajzera. Non si tratta di nome délia casa, bensi di rematonimo, che deriva da un nome geográfico. La denominazione délia vallata alpina Záijzara/ Zá:jzara deriva verosimilmente dal sintagma preposizionale sin. za jezera con la retrazione dell'accento dalla sillaba circonflessa lunga. Originariamente quindi la vallata era chiamata 'valle dietro il lago'. 6 Elenco alfabético dei nomi in vulgo delle case Per facilitare la ricerca del nome in vulgo delle case e i nomi del padrone e della padrona di casa nell'elenco nel cui viene fornita la loro spiegazione semántica, accludo in conclusione anche l'elenco alfabético dei nomi in vulgo delle case con il rispettivo numero civico. Pri Anžcu nr. 36 Pri Jdnežiču nr. 3 Pri Pólovcu nr. 11 Pri Aveu nr. 13 Pri Júrnu nr. 9 *Pri Regarju nr. 6 Pri Bógnaiju nr. 55 Pri Kájlu nr. 69 Pri Rosici nr. 39 Pri Čažu nr. 40 Pri Kalôznjaku nr. 50 Pri Šimeljnu nr. 48 Pri Čeku nr. 19 PriKávcu nr. 10 Pri Šincu nr. 24 Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna Pri Códrnu nr. 35 Pri Krivcu nr. 1 Pri Šostaiju nr. 12 Pri Čonkaiju nr. 5 Pri Krivcu nr. 52 Pri Šostaiju nr. 32 Pri Drêjcu nr. 60 Pri Kumariču nr. 51 Pri Stánku nr. 2 Pri Fájdeljnu nr. 28 Pri Lukežu nr. 15 Pri Trnču nr. 45 V fárovzu nr. 53 Pri Mokošu nr. 21 Pri Tinču nr. 63 Pri Fatâjcu nr. 37 Pri Martinu nr. 44 Pri Tinju nr. 16 Pri Féli nr. 22 Pri MatTču nr. 29 Pri Tobâkaiju nr. 23 Pri Fîliju nr. 18 Pri Motilovcu nr. 46 Pri Tómeljnu nr. 26 Pri Frištiku nr. 6 Pri Mežnarju nr. 43 Pri Tonču nr. 33 Pri Frónceljnu nr. 30 Pri Mihalu nr. 25 Pri Ujáncu nr. 17 Pri fužini nr. 57 Pri Mlinarju nr. 47 Pri Žagarju nr. 34 Pri Godcu nr. 27 Pri mlinu nr. 31 Pri Žlosaiju nr. 58 Pri Gorču nr. 38 Pri Močilniku nr. 7 Pri Žmdaiju nr. 41 Pri Hánezu nr. 56 Pri Pavelnu nr. 4 Pri Žrlinju nr. 20 Pri Jámaiju nr. 42 Pri Petriču nr. 8 Riassunto I nomi in vulgo delle case appartengono ai nomi propri geografici di abita-ti, i nomi del padrone e délia padrona di casa ai nomi propri di persona, più speci-ficamente ai sopranomi. A Valbruna ci sono 65 numeri civici con denominazione slovena. Il nome originario sloveno è noto per 57 case, il nome del padrone di casa per 56, mentre il nome délia padrona di casa per 55 case. In base alla classificazione semantica funzionale-onomastica, tutti i nomi in vulgo délia casa analizzati indicano il luogo e quindi rispondono alla domanda dove?. Tenendo in considerazione la tipologia semantica etimologico-onomasti-ca, venti nomi in vulgo delle case che derivano da nomi propri del padrone owe-ro délia padrona di casa, uno da un nome proprio collettivo e uno da un nome proprio geográfico, undici dalle denominazioni per la professione o l'attività del padrone di casa, cinque dal sopranome del padrone di casa e tre dalla denominazione délia posizione délia casa nell'abitato. Undici nomi in vulgo delle case sono rimasti senza spiegazione semantica. Tutti i nomi in vulgo delle case a Valbruna appaiono in forma di sintagmi preposizionali in funzione di complemento di luogo. La maggior parte, ben cin-quantadue nomi in vulgo delle case, è originata dal nome del padrone di casa se-condo lo schéma preposizione pri + nome del padrone di casa al locativo singola- Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matej Šekli: I nomi in vulgo delle case di Valbruna re, uno dal nome della padrona di casa seguendo il medesimo schema. Con 1'ec-cezione di un singolo caso, per il quale il nome del padrone deriva da quello della padrona di casa, è il nome della padrona a trarre origine direttamente da quello del padrone di casa. Nel nome della padrona di casa il suffisso -inja si ripete ventiset-te volte, -ica tredici volte, -ov-ica/-ev-ica sette volte, -n-ica e -ja tre, mentre -ka due volte. Trenta nomi del padrone di casa hanno un parallelo diretto con i cogno-mi dell'area slovena centrale. La morfologia dei nomi in vulgo delle case a Valbruna è limitata, per la denominazione della casa, únicamente al locativo singolare. Nella denominazione del padrone e della padrona di casa è analizzato solamente il nominativo singolare. In confronto con il sistema morfologico della lingua slovena standard non vi sono particolari divergenze, eccezione fatta per un numero esiguo di sostantivi maschili in consonante che si discostano dalla norma standard slovena per l'allun-gamento del tema in -11-. Ovčja vas in njena slovenska govorica 4-3 Valbhuna e la sua parlata slovena Matei Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi / I nomi in vulgo delle case di Valbruna 1--' ......"--vi \g_.......-- Zemljevid Ovčje vasi s starimi hišnimi številkami, ki imajo slovenska hišna imena La cartina di Valbruna con i vecchi numen civici con i nomi in vulgo delle case sloveni Ovčja vas in njena slovenska govorica 59 Valbruna e la sua par lata slovena Matej Šekli: Hišna imena v Ovčji vasi / I nomi in vdlgo delle case di Valbruna Literatura / Bibliografía Hubert Bergmann, 1999: Hišna imena v Žabnicah/Camporosso/Seifnitz v Kanalski dolini (Italija), v: Hišna imena v Žabnicah/Nomi in vulgo delle case di Camporosso, Trbiž/Tarvisio: Slovensko kulturno društvo Planika/Centro culturale sloveno Stella alpina, str. 36-40, 52-91. France Bezlaj, 1961: Slovenska vodna imena II, Ljubljana. —, 1976, 1982, 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika I—III, Ljubljana. V. A. Dybo, 1981: Slavjanskaja akcentologija, Moskva. —, 2000: Morfonologizovannye paradigmatičeskie akcentnye sistemy, Moskva. Mario Gariup, 1988: Ovčja vas/Valbruna: o ljudeh in dogodkih alpske vasice v Kanalski dolini. Trst: Založništvo tržaškega tiska. Nataša Komac, 2000: Lokalni govori v Kanalski dolini. Seminarska naloga na podiplomskem študiju pri predmetu Koroška in primorska narečna skupina pri red. prof. dr. Zinki Zorko. Janez Keber, 1996: Leksikon imen. Celje. Tine Logar, 1967: Dialektološko gradivo za vas Ukve (Ugovizza) v Kanalski dolini. Ukve: rokopis/manoscritto. Hrani/Conservato presso la Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Giulio Andrea Pirona idr., 21996: II nuovo Pirona: vocabolario friulano, ur./ed. Giovanni Frau, Udine. Maks Pleteršnik I, II, 1894-1895: Slovensko-nemški slovar, Ljubljana. Franciszek Slawski, 1974: Zarys slowotwörstwa praslowianskiego, v: Slownikpra- slowianski I, Wroclaw - Warszawa - Krakow - Gdansk, str. 43-141. Marko Snoj, 220 03: Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana. SSKJ 1998 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana. Hildegard Striedter-Temps, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Wiesbaden. Rudolf ŠrAmek, 1999: Uvod do obecnč onomastiky, Brno. Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana. —, 420 00: Slovenska slovnica. Maribor. Silvo Torkar, 2002: Priimki na Slovenskem, Jezikoslovni zapiski 8/2, Ljubljana, str. 71-79. Nicola Zingarelli, 121995: Vocabolario della lingua italiana, ur./ed. Miro Dogliotti - Luigi Rosiello. ZSSP, 1974: Začasni slovar slovenskih priimkov. Ljubljana. Ovčja vas in njena slovenska govorica 59 Valbruna e la sua par lata slovena Fonetični opis govora Ovčje vasi Peter Jurgec Izvleček: Članek obravnava govor Ovčje vasi s stališča eksperimentalne fonetike. Rezultati temeljijo na digitaliziranem posnetem govoru (29 minut) go-vorke iz Ovčje vasi. Fonetični opis začenja povzetek do sedaj ugotovljenega in opis samoglasniškega sistema (prikaza 1, 2), ki ima 10 fonemov (2 diftonga crescendo in 8 monoftongov). Govor pozna 25 soglasniških fonemov; zanimiv pojav je spirantizacija zvenečih zapornikov [b] —> [P], [d] —> [6], [g] —> [y] / V_V (prikazi 3, 5, 6). Vibrant je uresničen kot enkratni, tj. [r], pozicijsko pa pozna alofon [r], /1/ in nosniki so lahko zložni. - Govor ima prosto naglasno mesto, pozna kvan-titetno opozicijo (razmerje med kratkim in dolgim naglašenim /a/ je 1,38 : 1) in tonemsko opozicijo na dolgih samoglasnikih. Tonema (cirkumfleks in akut) se realizirata kot visok enakomeren konveksen oz. nizek rastoč konkaven ton na enozložnicah (prikaz 7) in kot zaporedje tonov HL in LH (H = visok ton, L = nizek ton) v baritonih oz. HHL in LLH v proparoksitonih, kjer se tonemska opozicija dokončno realizira šele na zadnjem zlogu. Stavčna intonacija vpliva na realizacijo zlasti končnih tonemov. Ključne besede: fonetika, samoglasniki, soglasniki, tonematika, osnovna frekvenca, ton, slovenščina, ziljsko narečje. o Uvod Fonetika je veda, ki se ukvarja z glasovi, njihovo tvorbo in lastnostmi. V zadnjem času so poleg fonološkega opisa glasovnega inventarja posameznega narečja oz. govora vse pogostejši tudi fonetični opisi (prim. Zemljak 2002b).' V nadaljevanju bo govor Ovčje vasi opisan s stališča fonetike, kakor se uporablja v 1 O nekaterih problemih pri uporabi narečnega gradiva za eksperimentalnofonetične namene gl. Zemljak 2002a. Ovčja vas in njena slovenska govorica 59 Valbruna e la sua par lata slovena jezikoslovju. Posamezni glasovi, njihove prozodične lastnosti (naglasno mesto, trajanje, ton) in elementi stavčne fonetike (intonacija) bodo opisani s stališča arti-kulacijske in akustične fonetike in v navezavi na fonologijo, jezikoslovno vejo, ki se ukvaija z najmanjšimi jezikovnimi enotami. Za analizo so bili uporabljeni posnetki informantke Tecle Wedam, rojene leta 1924 (v času snemanja je bila stara 79 let), kije živela pretežno v Ovčji vasi. Dialog, v katerem so sodelovale raziskovalke tabora, je bil posnet na terenu v Ovčji vasi 3. julija 2003, zato posnetki niso idealni za fonetično analizo (enoten šum nizke jakosti po vsem frekvenčnem spektru). Na avdiokasete je bilo posnetih skupno 132 minut 42 sekund dialoga v štirih delih; posnetek je bil digitaliziran prek vhoda line-in v enokanalnem načinu (mono) s frekvenco vzorčenja 11.025 Hz in 16-bitno kvantizacijo. Iz teh datotek so bili s programom Cool edit pro izločeni za fonetično analizo primerni deli govora informantke, skupno 536 izrekov v skupni dolžini 28 minut 44 sekund; to zbirko v nadaljevanju imenujem gradivo. Forman-tne poteke, jakost, osnovno frekvenco in trajanje posameznih segmentov sem izmeril s programi Cool edit pro, zlasti pa s programoma Praat in Speech filing system for Windows (SFSWin), ki sta prosto dostopna prek spleta. Za spektro-gramske prikaze v tem besedilu je uporabljen program SFSWin. Artikulacijske lastnosti glasov so bile preučene tudi z videoposnetkom. i Dosedanje obravnave ziljskega narečja, zlasti fonetične Do sedaj so bili govori ziljskega narečja obravnavani s stališča fonologije večkrat, npr. v razpravah Logarja (1967, 1968, 1981) in H. Lausegger (1989). Fonološko je govor Ukev v Kanalski dolini opisal Logar (1971). O tonematiki ziljščine (samoglasnikih, nadsegmentnih lastnostih in stavčni intonaciji v koroškem kontekstu) je pisal s stališča eksperimentalne fonetike Neweklowsky (1973: 177-223, 244—254), deloma se navezuje na ugotovitve eksperimentalne fonetike za slovenščino na splošno - o tem prim. Vodušek 1961, Toporišič 1967 in Srebot Rejec 1988; v Toporišič 1968 je dober povzetek do takrat ugotovljenega. Na prispevke posameznih avtorjev bom opozoril pri ožjih tematskih področjih, na katera se nanašajo. Njihove ugotovitve bom skušal preveriti in dopolniti, še posebej v razmerju do fonetičnih procesov v knjižni slovenščini. Ovčja vas in njena slovenska govorica 59 Valbruna e la sua par lata slovena Peter Jurgec: Fonetični opis govora Ovčje vasi 2 Samoglasniki Logar (1971) na podlagi slušnih analiz določi sistem dolgih samoglasnikov v govoru Ukev; sestavlja ga 9 dolgih samoglasnikov (2 diftonška) in obstojno zaporedje [ar].2 Tak sistem je bil ugotovljen tudi za govor Potoč (Logar 1981) in Marije na Zilji (Lausegger 1989). Govor je tonemski, razlikovanje rastočega aku-ta in padajočega cirkumfleksa pa je omejeno na dolge samoglasnike (Logar 1971: 114-115). Obsežne meritve samoglasnikov ziljskih govorov v Avstriji so v Neweklow-sky 1973: 183 in si., predvsem kar se tiče kvantitete in v zvezi s tonematiko. Dokazana je relevantnost samoglasniške kolikosti (razmeije je manjše kot pri rožan-skem in podjunskem narečju) in tonskih opozicij na dolgih in kratkih zlogih; cir-kumfleks in akut v večzložnih besedah se realizirata kot padajoči in rastoči ton (v tem zaporedju) oz. kot tako razmeije med naglašenim in ponaglasnim zlogom. Vse besede v gradivu sem razdelil na tri večje skupine glede na število zlogov: enozložne, dvozložne in trizložne. Posebej sem jih razdelil še glede na nadsegmentne lastnosti (naglasno mesto, trajanje in ton). Pri vseh takih besedah sem potem izmeril trajanje posameznih samoglasnikov, njihove prve štiri har-monske frekvence (formante Fp F2, F3, F4) in osnovni ton (F0), primeijal pa sem tudi jakost in potek F0 (ponaglasni zlogi). Ta zbirka mi je služila za podatke o in-herentnem trajanju in formantih v nadaljevanju, hkrati pa sem jo uporabil tudi pri obravnavi nadsegmentnih lastnosti. Prvi del zbirke sestavljajo naglašene enozložnice tipa (C)CVC,3 ki so mi služile za določitev akustičnih značilnosti posameznih samoglasniških fonemov. Zaradi precejšnje frekventnosti enih in sorazmerne redkosti drugih samoglasniških fonemov lahko podam zanesljive podatke le za posamezne segmente (z 10 ali več pojavitvami v gradivu). Podatke zapisujem v prikazu 1. Tudi eksperimentalno sem torej potrdil, da ima govor Ovčje vasi 10 samoglasniških fonemov (gl. prikaz 2) - podobno kot Ukve (Logar 1971: 117 in dalje). Sistem je monoftonško-difitonški. Samo dolga sta /is/ in /ua/, medtem ko je /a/ lahko le kratek, kratka [i] in [u] sta redka. Zadnji samoglasniki [u], [o], [o] in prvi del diftonga [us] se izgovaijajo zaokroženo, vsi ostali so nezaokroženi. Obstojne zveze /ar/ (< splsln. */r/) ne štejem za samostojni fonem, pač pa jo razvezujem v zaporedje /a/ + /r/. Podatkov o inherentnem trajanju posameznih fonemov iz 2 Izgovor v nadaljevanju označujem z znaki mednarodne fonetične abecede (IPA 1999), tonema označujem samo na naglašenem zlogu (akut z ostrivcem [a], cirkumfleks s krativcem [&]), nezložne dele dvoglasnikov označujem s polkrožcem; [j], [y]. Naglasno mesto je označeno v večzložnicah pred zlogom, katerega jedro je naglašeno (v prikazih pa neposredno pred naglašenim segmentom). 3 Krajšave: C - soglasnik, V - samoglasnik, H - visok ton, L - nizek ton,. (pika) - zlogovna meja. Ovčja vas in njena slovenska govorica JO Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Fonetični opis govora Ovčje vasi Neweklowsky 1973: 184 ne morem potrditi: primeri ne potrjujejo teze, daje trajanje (z izjemo inherentno kratkega faf) sorazmerno z odprtostno stopnjo (za knjižno slovenščino prim. Srebot Rejec 1988). segment št. pojavitev trajanje (ms) F, (Hz) F2 (HZ) F3 (HZ) F4 (HZ) ['i:] 11 145 389 2085 2746 3779 [Ï3] 12 204 395 2149 2744 3707 546 1906 2780 3928 ['e:] 11 153 587 2282 2850 3773 ['e:] (3) 14 171 630 2046 2706 3736 ['a:] 21 152 798 1770 2466 3617 M 13 125 745 1343 2661 3541 for] (4) 11 165 606 1245 2691 3563 rua] (5) 13 147 536 1287 2725 3664 564 1569 2666 3419 ['u:] 10 201 556 1130 2502 3553 ['a] 18 110 766 1749 2562 3597 M 20 98 555 1821 2714 3727 Prikaz 1: Povprečno trajanje in harmonske frekvence (formanti) za samoglasniške segmente v enozložnicah zbirke. Podatki v poševnem tisku so za dvozložnice tipa CV:CV, saj ni bilo dovolj (> 10) primerov enozložnic (v oklepaju pa so podatki o njihovem številu). Pri kratkih samoglasnikih je bilo dovolj primerov le za ['a] in ['a]. Vpliv tonema na dolge naglašene samoglasnike sem zanemaril (prim. še rezultate v Neweklowsky 1973).4 Prikaz 2: Samoglasniški fonemi govora Ovčje vasi (ko so dolgi in naglašeni, razen za /a/) glede na izgovorno mesto po metodologiji IPA. 4 Opombi k meritvam. Preseneča nizek F2 pri ['i:], ki pa gaje potrdilo dodatno preveijanje. Podobnost F2 pri ['a] in ['s] je povezana tudi z dejstvom, daje precej pojavitev v gradivu izgovoijenih fonološko nejasno. Prihodnje meritve bi morale upoštevati samo nedvoumne jasne primere, kar pa tu zaradi omejenega gradiva ni bilo mogoče. Ovčja vas in njena slovenska govorica JO Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Fonetični opis govora Ovčje vasi Diftonga sestavljata dve (nezložni) samoglasniški jedri in vmesni prehod; glede na odprtostno stopnjo sta padajoča, glede na trajanje pa rastoča (posebej če upoštevamo inherentno trajanje posameznega segmenta): stabilno stanje [i] traja v povprečju 76, prehod 50, stabilno stanje [a] pa 87 ms (prim. prikaz 5); vendar pa je meje težko določiti in so do neke meje arbitrarne (o problematiki takšnih zaporedij in meritev gl. Jurgec 2004: 113-121). 3 Soglasniki Vseh soglasniških (besedo rabim v tradicionalnem pomenu) fonemov v govoru Ovčje vasi je 25; tako kot knjižna slovenščina ima 6 fonemov z osnovnim zaporniškim alofonom: nezveneči /p/ in zveneči /b/ dvoustnični pripornik, nezve-neči /t/ in zveneči /d/ zobni pripornik, nezveneči /k/ in zveneči /g/ mehkonebni pripornik (prim. Logar 1981: 183). Vsi zaporniki se navadno izgovarjajo nepri-dihnjeno, nekaj paje pojavitev [kh] in [th]. V izglasju se izgovarjajo z odporo, v absolutnem izglasju pogosto sledi dodan nevtralni samoglasnik [a]: ['taiks]. Zveneči priporniki imajo v položaju med samoglasnikoma zveneče pripor-niške alofone: [p], [5] in [y], drugod pa so le proste variante. [0] se ponavadi pojavlja še v vzglasju, npr. ['plina] 'Bina', tudi kot protetični glas: [Pu"tfi:], in v kodnem položaju pred nezvočniki, [y] pa v položaju ob jezičnikih: ['músyli], [dar1'yáitfa]. Tudi zobnoustnični pripornik [v] je prosta varianta fonema /b/: [Vi:na] 'Bina' (prim, podobno Lausegger 1989: 140). Precej pogosto se pojavlja tudi (nezveneči) grlni (= glotalni) zapornik [?], in sicer bodisi kot prosta varianta /d/, kjer glotalna odpora zamenja nosno, npr. v ['pri:?na], bodisi v vzglasnem samoglas-niškem položaju po premoru - ['?á:utar] 'avto', [?aP'Jti:rex]. Zadnji pojav je bil nedavno eksperimentalno potrjen tudi za knjižno slovenščino (Jurgec 2005: 132— 135). - Pojav je deloma povezan tudi z laringalizacijo v obliki hripavega glasu (angl. creaky voice), npr. [us'émo], ki paje posebej pogosta pri akutiranih besedah v kombinaciji s končno padajočo stavčno intonacijo. Fonemov z osnovnim priporniškim alofonom je v ovčjevaškem govoru tako kot v knjižnem jeziku precej več kot zapornikov. Prvi par sta /s/ in /z/, sledita /J/ in /3/, ki se izgovarjata nekoliko bolj proti srednji ploskvi jezika kot v knjižnem jeziku. Nezveneči mehkonebni pripornik je /x/, zobnoustnični pa lil. Za /x/ nisem našel alofonskih primerov za nezveneči faringalni pripornik [h] (Logar 1981: 186) v medsamoglasniškem položaju, pač paje bil ta pripornik zveneč ['ná:Ti] (pri opisu govora Slovencev v Kanalski dolini v Logar 1971 ni ustreznih primerov). Ovčja vas in njena slovenska govorica JO Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Fonetični opis govora Ovčje vasi 100 ? 9 r 'i: p a t i p 'ó: 6 e Prikaz 3: Oscilogram, ozkofiltrski spektrogram in osnovna frekvenca (od zgoraj navzdol) za [?3'ri:pati'pó:5e] 'ribati pode' na začetku povedi. Lepo viden potek osnovne frekvence (L)HLL pri [?3.'ri:.pa.ti] in večkratna vibracija pri [r]. V govoru se pojavljajo tudi fonemi zlitniki: nezveneča /is/ in /tf/ (ta ima že za Potoče Logar 1981: 181) se pojavljata v jedrnem delu besedišča, medtem ko sem našel tudi eno pojavitev [43] v položaju pred samoglasnikom, kar torej zahteva fonemski status /čq/: [cfeiip]; fonem je omejen na prevzete besede. Podobno bi lahko trdil tudi za /dz/, saj je v italijanščini pogost in od tod prehaja tudi v knjižno slovenščino (tip intermezzo, mezzoforte); v gradivu le primer ['romdzi]. Govor Ovčje vasi pozna tri nosniške foneme: /m/, /n/ in /p/. Prvi ima osnovni dvoustnični alofon, vendar poznamo tudi zobnoustnični alofon [rq] v položaju pred /v/ in lil, npr. ['/tuirrjfe]. Dlesnični nosnik /n/ ima še mehkonebno varianto [q] v položaju pred mehkonebniki. /m/ in /n/ sta lahko zložna: [u^aibntsah], [rpk'wa:u3], ['se:dn]. Lastnost [+ nosno] pridobijo vsi samoglasniki v položaju pred istozložnim nosnikom; tako nazalizacijo poznamo tudi v knjižnem jeziku, /p/ svoj fonemski status ohranja v položaju med samoglasnikoma, ko se izgovaija ponekod tudi [nj]: ['ko:jiu]/['ko:nju], vendar samo [pa'jiu:] (za položaj za samoglasnikom in pred soglasnikom pa ni primera). V položaju za samoglasnikom in hkrati pred pavzo praviloma razpade v [in]: ['narmain]. Vibrant /r/je v govoru realiziran največkrat kot enkratni vibrant [r], ki se pojavlja skoraj vedno v medsamoglasniški poziciji, čeprav je zelo pogostna tudi Ovčja vas in njena slovenska govorica JO Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Fonetični opis govora Ovčje vasi 3 'â: k 1 m '5: tf e Prikaz 4: Oscilogram, ozkofiltrski spektrogram in osnovna frekvenca za ['3a:k]'mo:tfe] 'žakelj moke' pred polkadenco. Lepo viden zložni [}]. prosta varianta [r] z dvema vibracijama ali celo z do štirimi vibracijami. Obe varianti se pojavljata lahko znotraj iste besede, npr. [te'fo:r]. Tak večkratni vibrant [r] je veliko pogostejši od [r] v obstojni zvezi [ar] < splsln. *[r]. V vzglasju se pojavlja s predhodnim nevtralnim samoglasnikom, [a]: [?a'ri:Pati] (gl. prikaz 3). /1/je obstranski jezičnik, lahko je tudi zložen: ['Jairtlne], [^aikj] (prikaz 4). Trdonebni jezičnik IfJ se pojavlja v gradivu pred (sprednjimi) samoglasniki: [w'ita:Ai], ['?uikXe], ['tji:kXe], čeprav [na'de:ljax]. Pri drsnikih lahko govorimo o dveh fonemih. Prvi je trdonebni drsnik /j/, ki ima nastopni alofon /j/ in kodni alofon /i/, na spektrogramu pa ga od /i/ ločijo krajše trajanje in intenziteta ter nižji drugi formant (F2). V vzglasju se pojavlja kot protetični glas, npr. ['jati]. Drugi fonem, /w/, ima osnovni alofon zveneči ustnično-mehkonebni drsnik [w], ki je mogoč le v položaju neposredno pred zadnjim samoglasnikom: [fwa]. Drugod sovpade s fonemom /u/, ki ima osnovni alofon [u], zobnoustnični drsnik - na spektrogramu viden zlasti po svoji nižji intenziteti; čeprav dosedanja literatura /u/ ni priznala fonemskega statusa v zilj skem narečju (Logar 1981), je to treba zaradi primerov narediti - /u/ in /w/ sta razlikovalna v položaju pred [a] in [a]: npr. [u'mi:uat], [fuaiits], [bwa], [m'kwa;u3], ['tfwo:uak], ['uarnam], ['vva/tfi]. V vseh drugih položajih nista razlikovalna: pred sprednjimi samoglasniki se poja- Ovčja vas in njena slovenska govorica JO Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Fonetični opis govora Ovčje vasi a 6 s 'i as t s r Prikaz 5: Oscilogram, ozkofiltrski spektrogram, zven in šum (aperiodičnost) za [ad'si3st3r] 'od sester' pred kadenco. Jasno je vidna zvenečnost [5]. Pri dvoglasniku [is] je vidna tridelnost: [i], prehodni del in [s], ki je po trajanju najdaljši. vlja le [u], pred zadnjimi [w], pred zvenečimi soglasniki (in ne za samoglasniki) [u], pred nezvenečimi [m] (čeprav tudi [w], npr. ['wtji:t3yCe]), nezveneči ustnično-mehkonebni pripornik, v kodnem položaju pa se pojavlja [u], ki lahko sovpade tudi z /1/. Naj omenim še prehod zaporedij [bw] —* [P], za kar obstajajo artikula-cijski razlogi, tako [bwa] in [Pa]. - Tako kot v knjižnem jeziku je distribucija v-jevskih glasov tudi v ovčjevaškem govoru zapletena. Kot poseben pojav v zvezi s konzonantizmom je treba omeniti zvenečno-stno premeno: za slovenski standardni jezik in večino narečij velja, da se nezvoč-niki prilikujejo: možni so sklopi samo zvenečih ali samo nezvenečih nezvočnikov, v izglasju fonoloških besed pa se pojavljajo samo nezveneči nezvočniki. Logar (1981: 185) pri opisu potoškega govora ugotavlja, da asimilacija ni izpeljana v celoti, saj se »[zjveneči nezvočniki [...] govore tudi pred pavzo«. — Spektrogram-ska analiza posnetega govora je pokazala, da je celotni potek (ali njegov pretežni del) zvenečih nezvočnikov v izglasju pred pavzo zveneč. Zaporniki imajo tako zvenečo zaporo in odporo, ki je (lahko) posebej izrazita. Včasih se odpora nadaljuje v [a]-ju podoben epentetičen glas (kar pa velja tudi za nezvočnike, zlasti nezveneče, npr. ['da:Ja]). Samo v posameznih redkih primerih pride do asimilacije, ko odpore končnega (ne v celem poteku) zvenečega zapornika ni. Pač pa prili- OVČJA VAS IN NJENA SLOVENSKA GOVORICA (>7 VALBRUNA E LA SUA PARLATA SLOVENA Peter Jurgec: Fonetični opis govora Ovčje vasi kovanje po zvenečnosti redno ni izpeljano tudi med dvema fonološkima besedama ali celo znotraj ene, tako: [bofgleidu], [ad'si3star]. To je tako pogostno, da so asimilirani primeri v manjšini; asimilacijo pozna vedno le nezveneča kombina-torična varianta [m] fonemov /u/ in /w/ v položaju ne za samoglasnikom in pred nezvenečim nezvočnikom. Kjer asimilacija po zvenečnosti je, gre veijetno za druge fonetične spremenljivke, npr. [± napetost], ki ohranjajo fonološki kontrast. Ti fonetični podatki omogočajo precej veijetno tezo, da govor ne pozna asimilacije po zvenečnosti (tudi v izglasju). 4 Nadsegmentne lastnosti Naglas je na katerem koli samoglasniku in se lahko spreminja v paradigmi. Naglas je predvidljiv glede na kvantiteto: če je kateri koli samoglasnik dolg, je hkrati tudi naglašen; sicer je naglašen zadnji samoglasnik (ali /a/). To velja tudi za govorjeni knjižni jezik. 1111 n? 31 n 11 *n 911111 iS^H?! 111 111 fn fW i n t m 111 m 111 fn S?i i»i 111 m 11 j uf i r 1 111 iif il?i n I 111 111 m 111 nT3 u»11 iiT i^i i s I m 1111 fn ft?) 111 m i u i g 1 'e: 5 a § e Prikaz 6: Oscilogram, ozkofiltrski spektrogram in osnovna frekvenca za [ui'gle:Sa§e] 'izgledate' v nevtralnem stavčnem položaju. Vidna sta oba zveneča pripornika (tudi za /t/) in tipični intonacijski potek za cirkumflektirane proparoksitone: (H)HHL. Ovčja vas in njena slovenska govorica JO Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Fonetični opis govora Ovčje vasi V enozložnicah zbirke posnetkov sem izmeril dolžino samoglasnika /a/ (pri drugih ni bilo dovolj pojavitev kratkih naglašenih) in besede razdelil v dve skupini glede na pričakovano kvantiteto. Pokazalo seje, da so vrednosti meritev trajanja tipično porazdeljene v obliki Gaussove krivulje okrog enega samega vrha. Tudi teoretično pričakovani dolgi vokali so lahko veliko krajši od fonološko kratkih in obratno: najdaljši kratki [a] traja 164 ms, najkrajši dolgi [a:] 73 ms. Vendar pa je povprečje obeh [a] dovolj različno, da je kvantitetna opozicija še relevantna, čeprav je razmerje med povprečjem kratkih (18 meritev, povprečno trajanje 110 ms) in dolgih (21 meritev, povprečno trajanje 152 ms) /a/ v zaprtih zlogih enozložnic 1 : 1,38. Med kratkimi in dolgimi [a] ni kvalitetne razlike -kratki so le zanemarljivo bolj centralni od dolgih (za podatke gl. prikaz 1). - Kratki so tudi samoglasniki (v gradivu le pojavitve za [a] in inherentno kratki [a]), naglašeni po umiku s končne dolžine; če so izgovorjeni dolgo, dobijo značilen akutiran tonski potek.5 Dolgi samoglasniki razlikujejo tudi dva tonema: cirkumfleks in akut. Različni teoretiki in posamezni eksperimentalni fonetiki (poleg uvodoma navedenih naj omenim še Brocha, Grafenauerja in Isačenka) so ugotavljali fonetične razlike obeh tonemov, ki da so v relativni višini tona med naglašenim in ponaglasnim zlogom, obliki oz. poteku tonske krivulje, jakosti posameznih mor naglašenega samoglasnika, trajanju ipd. Tonemska opozicija v govoru Ovčje vasi je v poteku tona: akut je rastoč oz. v večzložni realizaciji je ton naglašenega zloga nizek (rastoč), ponaglasni zlog pa je visok. Cirkumfleks je padajoč oz. visok z nizkim ponaglasnim zlogom. Najbolj nejasna so razmerja pri enozložnicah. Izmeril sem povprečno vrednost osnovne frekvence (F0) in njen potek (meril sem tudi jakost, vendar ni bilo relevantnih podatkov). Rezultati so v prikazu 7. tonem osnovna frekvenca (Ffl) povprečna višina (Hz) prevladujoč potek6 (% pojavitev) prevladujoča oblika7 (% pojavitev) akut 274 rastoč (57 %) konkavna (52 %) cirkumfleks 305 enakomeren (45 %) konveksna (61 %) Prikaz 7: Osnovna frekvenca in njen prevladujoči (= tipični) potek v enozložnicah zbirke. 5 Primeri so bili pridobljeni z dodatnim intervjujem, ki gaje izvedla K. Kenda-Jež. Na tem mestu seji želim zahvaliti za njene koristne pripombe in pomoč pri fonoloških vprašanjih. 6 Potek je lahko rastoč, padajoč, rastoče-padajoč, padajoče-rastoč, enakomeren in drugo. 7 Oblika je lahko konveksna, konkavna, konkavno-konveksna, konveksno-konkavna, ravna in drugo. Ovčja vas in njena slovenska govorica JO Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Fonetični opis govora Ovčje vasi Dvozložne besede tipa CV:CV iz zbirke (po 20 za vsak tonem) v nevtralnem položaju glede na stavčno intonacijo razkrivajo, daje posttonični zlog v primerjavi z naglašenim največkrat nižji pri cirkumfleksu (85 %) in nasprotno višji pri akutu (65 %). Analiza trozložnic tipa CV:CVCV je pokazala, da je cirkumfleks v vseh primerih (100 %) realiziran kot ton, pri katerem je povprečna vrednost F0 končnega zloga nižja od prvega (naglašenega), pri akutu je ravno obratno (razen ene pojavitve). Ponaglasni zlog je realiziran zelo različno, največkrat je njegova osnovna frekvenca blizu tisti naglašenega zloga, šele potem pa pride do njene spremembe (rasti/padca). Tipičen potek cirkumfleksa v prvonaglašenih trozložni-cah je HHL, akuta pa LLH (gl. prikaza 3 in 6). To potrjuje ugotovitve v Vodušek 1961. Besedna intonacija je podrejena stavčni: končni zlogi trozložnic so na koncu povedi skoraj vedno padajoči; cirkumflektirane besede imajo tako intonacijski potek HHL oz. redkeje HLL, akutirani pa LHL. Akutirane dvozložnice neposredno pred kadenco dobijo cirkumflektiran potek, cirkumflektirane pa akutiranega pred antikadenco (prim. prikaza 4 in 5). Ovčja vas in njena slovenska govorica JO Valbruna e la sua parlata slovena DESCRIZIONE FONETICA DELLA PARLATA DI VALBRUNA Peter Jurgec Sintesi: L'articolo tratta la parlata di Valbruna dal punto di vista della fonética sperimentale. I risultati si fondano sulla registrazione digitalizzata del discorso di una parlante di Valbruna (29 minuti). La descrizione fonética comincia con la sintesi di quanto finora acquisito in questo campo e con la rappresentazione del sistema vocálico (figg. 1 e 2), che possiede 10 fonemi (2 dittonghi ascendenti e 8 monottonghi). La parlata conosce 25 fonemi consonantici: un fenomeno interessante è dato dalla spirantizzazione delle occlusive sonore [b] —► [ß], [d] —► [ö], [g] —► [y] / V_V (figg. 3, 5, 6). La vibrante si realizza come monovibrante [r]; quanta a posizione, invece, essa presenta l'allofono [r]. La laterale /1/ e le nasali possono essere sillabiche. La parlata possiede accento libero, opposizione quanti-tativa (il rapporta tra /a/ breve ed /a/ lunga toniche è di 1,38 : 1) e opposizione tonale nelle vocali lunghe. I due tonemi (circonflesso e acuta) si realizzano con tono alto, uniforme, convesso, owero basso, ascendente e concavo nei monosil-labi (fig. 7), come successione di toni HL e LH (H = tono alto, L = tono basso) nelle parole baritone, con sequenza HHL e LLH nelle proparossitone, dove 1'opposizione tonale si realizza definitivamente soltanto nell'ultima sillaba. L'intona-zione della frase influisce soprattutto sulla realizzazione dei tonemi finali. Parole chiave: fonética, vocali, consonanti, tonologia, frequenza di base, tono, sloveno, dialetto della Zilja/Gailtal. o Introduzione La fonética è quella branca della glottologia che si rivolge alio studio dei suoni linguistici, alia loro produzione e alie loro caratteristiche. Negli ultimi tempi alle descrizioni fonologiche dell'inventario fonético dei singoli dialetti owero delle singóle paríate si affiancano in numero sempre crescente anche le descrizio- OvČJA VAS IN NJENA SLOVENSKA GOVORICA 'Jï VALBRUNA E LA SUA PARLATA SLOVENA Peter Jurgec: Descrizione fonética della parlata di Valbruna ni fonetiche (cfr. Zemljak 2002b).1 Nel prosieguo la parlata di Valbruna sarà descrito dal punto di vista della fonética, secondo le modalità previste in lingüistica. I singoli suoni, le loro caratteristiche prosodiche (posizione dell'accento, durata, tono) e gli elementi di fonética della frase (intonazione) saranno descritti sotto l'aspetto della fonética articolatoria e acústica ed in connessione con la fonología, che è quella branca della lingüistica che si occupa delle unità linguistiche minime. Per l'analisi ci si è awalsi delle registrazioni audio dell'informatrice Tecla Wedam, che, nata nel 1924 (all'epoca della registrazione aveva 79 anni), aveva vissuto prevalentemente a Valbruna. La conversazione, alla quale hanno preso parte le ricercatrici dello stage, è stata registrata sul terreno, a Valbruna, il 3 luglio 2003, ed è questo il motivo per cui la qualité della registrazione non è ideale ai ñni dell'analisi fonética (un fruscio costante a bassa intensité su tutto lo spettro delle frequenze). Sono stati registrati su audiocassette in tutto 132 minuti e 42 secondi di conversazione, divisi in quattro parti. La registrazione è stata digitaliz-zata attraverso la porta line-in in modalità mono con frequenza di campionamen-to di 11.025 Hz e risoluzione a 16 bit. Da queste datoteche sono stati poi estrapo-lati con il programma "Cool edit pro" dei turni del dialogo delFinformatrice adat-ti all'analisi fonética, in tutto 536 enunciati per una durata totale di 28 minuti e 44 secondi; nel seguito questa selezione sarà chiamata corpus. L'andamento delle formanti, l'intensità, la frequenza fondamentale e la durata dei singoli segmenti sono stati poi misurati con il programma "Cool edit pro" e soprattutto con i pro-grammi "Praat" e "Speech filing system for Windows" (SFS Win), che sono libe-ramente accessibili su Internet. Per gli spettrogrammi forniti in questo testo mi sono awalso del programma "SFSWin". Le caratteristiche articolatorie dei suoni sono state analizzate anche tramite riprese video. i panoramica degli studi, in particolare fonetici, finora pubblicati sul dialetto della gailtal Fino ad oggi le varianti del dialetto sloveno della Gailtal sono state analizzate più volte sotto l'aspetto fonologico: ad esempio negli studi di Logar (1967, 1968, 1981) e di H. Lausegger (1989). Una descrizione fonologica della parlata di Ugovizza nella Val Canale è stata realizzata da Logar nel 1971. Della tonologia ' Su alcuni problemi relativi all'utilizzazione del materiale dialettale ai fini delle ricerche di fonética sperimentale si veda Zemljak 2002a. Ovčja vas in njena slovenska govorica 82 Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Descrizione fonética della parlata di Valbruna del dialetto della Gailtal (vocali, propriété soprasegmentali e intonazione della frase in contesto carinziano) si è occupato, sotto il profilo della fonética sperimen-tale, il Neweklowsky (1973, pp. 177-223, 244-254), il quale fa in parte riferimen-to aile acquisizioni della fonética sperimentale in mérito alla lingua slovena in generale. A questo proposito si vedano Vodušek 1961, Toporišič 1967 e Srebot Rejec 1988. In Toporišič 1968 c'è unabuona sintesi di quanto acquisito in materia fino a quella data. Citerô i contributi dei singoli studiosi mano a mano che aflron-terô le specifiche aree tematiche aile quali essi fanno riferimento. Cercherô di verificare e integrare le conclusioni cui sono pervenuti, soprattutto in rapporto ai Processi fonetici della lingua slovena letteraria. 2 Le vocali Logar (1971) sulla base di analisi acustiche ha determinato il sistema delle vocali lunghe della parlata di Ukve/Ugovizza: esso è formato da 9 vocali lunghe (di cui due dittongali) e dal nesso permanente [ar].2 Análogo sistema è stato evi-denziato anche per la parlata di Potoče/Potschach (Logar 1981) e di Marija na Zilji/Maria Gail (Lausegger 1989). La parlata è tonale, ma la distinzione tra tono acuto ascendente e tono circonflesso discendente è limitata aile vocali lunghe (Logar 1971, pp. 114-115). Esaurienti analisi strumentali delle vocali delle varianti del dialetto della Gailtal rapportate sul territorio austríaco si trovano in Neweklowsky 1973, p. 183 sgg., in particolare per quanto riguarda la quantité e la tonalità. L'autore dimostra la rilevanza della quantité vocalica (il rapporto è inferiore a quanto avviene nei dialetti di Rož/Rosental e di Podjuna/Jauntal) e delle opposizioni tonali nelle sil-labe lunghe e brevi; il tonema circonflesso e quello acuto si realizzano nei pluri-sillabi come tono discendente ed ascendente (in questa sequenza), ovvero come analogo rapporto tra sillaba tónica e sillaba post-tonica. Tutte le parole presentí nel corpus sono state da me suddivise in tre grandi gruppi sulla base del numero delle sillabe: monosillabi, bisillabi e trisillabi. Ho proceduto poi ad un'altra suddivisione in base aile propriété soprasegmentali (po- 2 In seguito, per la pronuncia mi awalgo dei caratteri dell'Alfabeto Fonético Internazionale (IPA 1999), i due tonemi vengono contrassegnati solo in sillaba tónica (il tonema acuto con l'accento acuto [á], il circonflesso con l'accento grave [á]); gli elementi non sillabici dei dittonghi sono indicati col semicerchio sottoscritto [i], [u], 11 segno che contraddistingue la posizione dell'accento é collocato prima della sillaba il cui nucleo é accentuato (nelle illustrazioni invece é posto immediatamente prima del segmento accentuato). Ovčja vas in njena slovenska govorica 82 Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Descrizione fonética della parlata di Valbruna sizione dell'accento, durata e tono). Di tutte queste parole ho misurato la durata delle singóle vocali, le loro prime quattro frequenze armoniche (formanti F , F2, F3, F4) e il tono di base (F0); infine ho messo a confronto l'intensità e l'andamento di F0 (nelle sillabe post-toniche). Da questo repertorio ho tratto poi i dati sulla durata intrínseca e sulle formanti; contestualmente me ne sono servito anche per la trattazione delle propriété soprasegmentali. La prima parte del repertorio è costituita da monosillabi tonici del tipo (C)CVC,3 di cui mi sono servito per determinare le propriété acustiche dei singo-li fonemi vocalici. A causa della frequenza piuttosto alta dei fonemi vocalici di un tipo e della relativa rarità di quelli dell'altro tipo, sono in grado di fornire dati at-tendibili soltanto per singoli segmenti (quelli con 10 o più ricorrenze nel corpus). I dati sono rappresentati nella figura n. 1. segmento num. ricorrenze durata (ms) F, (Hz) F2(Hz) F3 (Hz) F4 (Hz) Pis] 11 145 389 2085 2746 3779 pi»] 12 204 395 2149 2744 3707 546 1906 2780 3928 [•e:] 11 153 587 2282 2850 3773 f'e:] (3) 14 171 630 2046 2706 3736 ['a:] 21 152 798 1770 2466 3617 M 13 125 745 1343 2661 3541 foi] (4)11 165 606 1245 2691 3563 fu3] (5) 13 147 536 1287 2725 3664 564 1569 2666 3419 ['u:] 10 201 556 1130 2502 3553 fa] 18 110 766 1749 2562 3597 M 20 98 555 1821 2714 3727 Figura 1: Durata media e frequenze armoniche (formanti) dei segmenti vocalici nei monosillabi del repertorio. I dati in corsivo si riferiscono ai bisillabi del tipo CV:CV, poiché i monosillabi erano in quantitá insufficiente (> 10): il numero delle loro ricorrenze é riportato tra parentesi. Per quanto riguarda le vocali brevi, si é avuto un numero sufficiente di ricorrenze solo per ['a] e ['a]. Ho trascurato l'influsso del tonema sulle vocali lunghe toniche (cfr. anche i risultati in Neweklowsky 1973).4 3 Abbreviazioni: C = consonante; V = vocale; H = tono alto; L = tono basso;. (punto) = confine sillabi-co. 4 Due osservazioni in margine alie misurazioni. Sorprende il valore basso di F2 in ['i:], che perô ha tro-vato conferma in ulteriori verifiche. La somiglianza di F2 in ['a] e ['a] è dovuta anche al fatto che nume-rosi campioni di parlato presentí nel corpus risultano pronunciati in modo poco chiaro ai fini di un'ana-lisi fonologica. Eventuali future misurazioni dovrebbero basarsi esclusivamente su campioni chiari ed inequivoci, cosa che nel nostro caso non è stata possibile a causa del limitato materiale a disposizione. Ovčja vas in njena slovenska govorica 82 Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Descrizione fonética della parlata di Valbruna Le indagini effettuate mi hanno permesso di verificare anche in modo spe-rimentale che la parlata di Valbruna ha 10 fonemi vocalici (si veda la figura n. 2), similmente a quanto awiene per quella di Ugovizza (Logar 1971, p. 117 e sgg.). II sistema é monottongo-dittongale. Lunghi sono soltanto /ia/ e /ua/, mentre /a/ puó essere solo breve, [i] e [u] brevi sono rare. Le vocali posteriori [u], [o], [o] e la prima parte del dittongo [ua] si pronunciano arrotondate, tutte le altre invece non arrotondate. Non considero come fonema autónomo il nesso permanente /ar/ (< slov. gen. */r/), ma preferisco scomporlo nella sequenza /a/ + /r/. Non sono in grado di confermare i dati sulla durata intrínseca dei singoli fonemi forniti in Neweklowsky 1973, p. 184: i campioni esaminati non confermano la tesi secondo cui la durata (con l'eccezione di /a/ intrínsecamente breve) sarebbe proporzionale al grado di apertura (per lo sloveno letterario cfr. Srebot Rejec 1988). Figura 2.1 fonemi vocalici della parlata di Valbruna (quando sono lunghi e tonici, ad eccezione di /a/) in rapporto al luogo di articolazione secondo la metodología IP A. I due dittonghi sono composti da due nuclei vocalici (non sillabici) e da una transizione intermedia; per quanto riguarda il grado di apertura, essi sono discen-denti, per quanto attiene la durata sono invece ascendenti (in particolare se si considera la durata intrínseca dei singoli segmenti): la porzione stabile [i] dura in media 76 ms, la transizione 50 ms e la porzione stabile [a] 87 ms (cfr. fig. 5); tut-tavia i confini sono difícilmente determinabili e sono, entro certi limiti, arbitrari (sulla problemática inerente a tali nessi e alie relative misurazioni si veda Jurgec 2005, pp. 113-121). Ovčja vas in njena slovenska govorica 82 Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Descrizione fonética della parlata di Valbruna 3 Le consonanti Nella parlata di Valbruna ci sono in tutto 25 fonemi consonantici (uso l'espressione nel suo significato tradizionale); proprio come nello sloveno lettera-rio, ci sono 6 fonemi con allofono primario occlusivo: occlusiva bilabiale sorda /p/ e sonora Ibl, occlusiva dentale sorda /t/ e sonora /d/, occlusiva velare sorda ñd e sonora /g/ (cfr. Logar 1981, p. 183). Tutte le occlusive si pronunciano non aspírate, ma vi sono alcuni casi di [kh] e [th]. In posizione finale hanno pronuncia esplosiva; in posizione finale assoluta spesso segue l'aggiunta della vocale neutra [a]: [tàika]. Le occlusive sonore in posizione intervocálica si realizzano con gli allofo-ni fricativi sonori [P], [ô] e [y], in posizione diversa hanno invece solo varianti libere, [p] si manifesta di solito anche in posizione iniziale, come p. es. in ['pi:na] 'Bina', anche come suono protetico: [Pu'tfi:], e in posizione di coda davanti a ostruente, [y] invece si manifesta in prossimità di liquida: ['múayli], [dar'yàitja]. Anche la fricativa labiodentale [v] è una variante libera del fonema Ibl: ['viina] 'Bina' (per casi simili cfr. Lausegger 1989, p. 140). Abbastanza frequentemente J0.4 I | ( | jo.s I , , , I I II 11 ® *| ? 111 II I 1 ? i f I I ; I II i ? J11 I II II H i ? I 1 II I I I M f : 1 I 11 I 1 Vl f I I ) Il I t f I f ! Il 19 I i li f 1 II l II ! Vi ? I I I t 1 I I M f I I II 1 I I Vi T I 1 ? 3 r 'i: p a t i p 'ó: ô e Figura 3. Oscillogramma, spettrogramma a filtro stretto e frequenza di base (dall'alto verso il basso) dell'enunciato [îs'rî:Pati'pó:óe] 'ribati pode' (ital. 'fregare i pavimenti') all'inizio della frase. Sono ben visibili l'andamento della frequenza di base (L)HLL dell'enunciato [?9.'ri:.|3a. ti] e la vibrazione múltipla di [r]. Ovčja vas in njena slovenska govorica 82 Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Descrizione fonética della parlata di Valbruna ricorre anche l'occlusiva sorda glottale [?], sia come variante libera di lál, dove la fase esplosiva glottale sostituisce quella nasale come per esempio in ['pri:?na], sia in posizione vocalica iniziale postpausale: ['?à:utar] 'avto' (it. auto), [?aß'/ti:rax]. Quest'ultimo fenomeno è stato verificato sperimentalmente anche per quanto ri-guarda lo sloveno letterario (Jurgec 2005, pp. 132-135). Il fenomeno è in parte correlato anche con la laringalizzazione in forma di suono roco (ingl. creaky voicé), come p. es. in [ua'éino], che peraltro è particolarmente frequente in parole ad into-nazione ascendente quando si trovano in combinazione con un'intonazione finale discendente della frase. Nella parlata di Valbruna i fonemi con allofono fricativo primario sono mol-to più numerosi rispetto a quelli occlusivi, esattamente come awiene nello sloveno letterario. La prima coppia è costituita da /s/ e /z/, cui seguono /// e /3/, che si arti-colano alquanto più marcatamente con la parte centrale del dorso della lingua di quanto non awenga nella lingua letteraria. La fricativa velare sorda è Ix/, quella labiodentale invece IG. Per /x/ non ho riscontrato casi di allofoni realizzati come fricativa faringale sorda [h] (Logar 1981, p. 186) in posizione intervocálica; tale fricativa si presentava invece sonora ['náiíi] (nella descrizione della parlata degli sloveni della Val Canale di Logar 1971 non ci sono esempi adeguati). Nella parlata si manifestano anche fonemi afíricati: le sorde /ts/ e /tf/ (già ri-levate da Logar 1981, p. 181 per Potoce/Potschach) si presentano nel núcleo centrale dell'enunciato, mentre ho riscontrato un caso di [<±3] in posizione prevocalica, il che quindi richiede lo status fonologico di /43/: [tfeiip]; il fonema è limitato ai pre-stiti linguistici. Lo stesso si potrebbe dire pure di /dz/, che è frequente in italiano, donde passa anche nello sloveno letterario (sul modello di intermezzo, mezzofor-ie); nel corpus c'è un solo caso: ['r5:ndzi], La parlata di Valbruna conosce tre fonemi nasali: /m/, /n/ e Ijil. L'allofono primario del primo è bilabiale, ma esiste anche l'allofono labiodentale [rq] prima di NI e Iii, p. es. f'/tuirqfe]. La nasale alveolare /n/ ha anche la variante velare [rj] davanti a consonante velare. I fonemi /m/ e /n/ possono essere sillabici: [u'3à:bntsah], [ipk'wà:u3], ['sé:dn]. Il tratto [+ nasale] è assunto da tutte le vocali davanti a consonante nasale tautosillabica: analoga nasalizzazione è attestata anche nella lingua letteraria. /ji/ mantiene il proprio status fonologico in posizione intervocálica, posizione in cui a volte viene pronunciato anche come [nj]: ['k3:jiu]/ ['k5:nju], ma solo come /p/ in [pa'jiù:] (non ci sono casi attestati in posizione postvocalica e preconsonantica). Quando è in posizione postvocalica e contemporáneamente precede una pausa, si decompone in [in]: ['nàrmain], La vibrante Irl si realizza nella parlata il più delle volte come monovibrante [r], che si presenta quasi sempre in posizione intervocálica, sebbene sia molto frequente anche la variante [r] a due o addirittura a quattro vibrazioni. Entrambe Ovčja vas in njena slovenska govorica 82 Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Descrizione fonética della parlata di Valbruna 3 'á: k 1 m 'ó: tf e Figura 4. Oscillogramma, spettrogramma a filtro stretto e frequenza di base dell'enunciato [^áikj'móitfe] 'zakelj moke' (ital. 'sacco di fariña') davanti a semicadenza. E' ben visibile [}] sillabica. le varianti si possono manifestare all'interno della stessa parola, p. es. [te'róir]. Tale polivibrante [r] é molto piú frequente di [r] nel nesso permanente [ar] < slov. gen. *[r], In posizione iniziale é preceduto dalla vocale neutra [a]: [?a'ri:(3ati] (si veda fig. 3). /1/ é una laterale alveolare e puó essere anche sillabica: ['Ja:rtlne], ['3á:k(] (figura 4). La laterale palatale IfJ si manifesta nel corpus davanti a vocale anterio-re: [w'itá:Ai], ['?ú:kAe], ['t|i:kÁe]; cfr. pero [na'déiljax]. Per quanto riguarda le approssimanti, si puó parlare di due fonemi. II primo é rappresentato dalla approssimante palatale /j/, che ha come allofono iniziale /j/ e allofono finale /i/; sullo spettrogramma a distinguerlo da /i/ sono la minore du-rata, l'intensitá e la seconda formante (F2) piú bassa. In posizione iniziale si presenta come suono protetico, p. es. ['jati], II secondo fonema, /w/, ha come allofono primario 1'approssimante labio-velare sonoro [w], che é possibile solo in posizione immediatamente precedente vocale finale: [fwa], Altrove coincide col fonema /v/, che ha come allofono primario la approssimante labiodentale [u], riconoscibile sullo spettrogramma soprat-tutto per la sua minore intensitá; sebbene finora gli studi specialistici non abbiano riconosciuto a /u/ lo status di fonema nel dialetto della Gailtal (Logar 1981), é ora necessario riconoscerglielo sulla base del materiale a disposizione: /u/ e /w/ sono Ovčja vas in njena slovenska govorica 82 Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Descrizione fonética della parlata di Valbruna a ó s 'i 3 s tar Figura 5. Oscillogramma, spettrogramma a filtro stretto, suono e rumore (suono aperiodico) dell'enunciato [aô'siostor] 'od sester' (ital. 'dalle/delle sorelle') in precadenza. E' chiaramente visibile la sonorità di [ó]. Del dittongo [io] è osservabile la struttura tripartita: [i], transizione ed [a], che per durata è la più lunga. distintivi quando si trovano prima di [a] e [a], p. es. [u'miiuat], [fuà:its], [bwa], [m'kwà:u3], ['tfwóiuak], ['uarnàm], ['wqjtjï]. In tutte le altre posizioni non hanno valore distintivo: davanti aile vocali anteriori si ha solo [u], davanti aile posteriori [w], davanti a consonante sonora (e non dopo vocale) [u], davanti a sorda [m] (ma anche [w], p. es. in ['wtfútaÁe]), ovvero fricativa labiovelare sorda, mentre in posizione di coda si trova [u], che puô coincidere anche con /1/. Mi si consenta di accennare ancora al passaggio delle sequenze [bw] —> [P], per cui esistono ragio-ni articolatorie, p. es. [bwa] e [Pa], Corne awiene nella lingua letteraria, anche nella parlata di Valbruna la distribuzione dei foni del tipo -v- è complessa. Un fenomeno particolare che ri guarda il consonantismo è quello dell'assi-milazione di sonorità. Nella lingua slovena standard e nella maggior parte dei dialetti sloveni le ostruenti subiscono un processo di assimilazione: sono possibi-li i nessi di sole consonanti sonore o di sole consonanti sorde, mentre le parole fonologiche presentano in posizione finale esclusivamente ostruenti sorde. Logar ( 1981, p. 185) nella sua descrizione délia parlata di Potoce/Potschach afferma che l'assimilazione non è totale, in quanto »ostruenti sonore [...] si trovano anche in posizione prepausale«. L'analisi spettrografíca del materiale registrato ha consen-tito di rilevare che tutto l'andamento delle ostruenti sonore (o la maggior parte di Ovčja vas in njena slovenska govorica 82 Valbruna e la sua parlata slovena Peteh Jurgec: Descrizione fonética della parlata di Valbruna esso) é sonoro in posizione fínale prepausale. Le occlusive hanno pertanto sonora tanto la fase di occlusione quanto quella di esplosione, che puó essere anche par-ticolarmente marcata. A volte la fase esplosiva prosegue con un suono epentetico simile alia [a] (il che vale anche per le ostruenti, in particolare per le sorde, p. es. ['daifa]). Solo in singoli rari casi si ha l'assimilazione, ossia quando manca la fase di esplosione dell'occlusiva sonora finale (non per tutto il tratto). Tuttavia, di norma, l'assimilazione non si realizza nemmeno tra due parole fonologiche o ad-dirittura all'interno di una di esse, p. es. [bo/gléidu], [aó'siastar]. Questo fenómeno é cosi frequente che i casi di assimilazione rappresentano minoranza; l'assimilazione awiene sempre soltanto con la variante combinatoria sorda [m] dei fone-mi M e /w/ in posizione non postvocalica e davanti a ostruente sorda. Laddove si ha l'assimilazione di sonoritá, essa é dovuta probabilmente ad altre varianti fone-tiche, p. es. [± tensione], che mantengono il contrasto fonologico. Questi dati fo-netici rendono piuttosto plausibile la tesi secondo la quale la parlata non conosce l'assimilazione di sonoritá (anche in posizione finale). 4 Proprietà soprasegmentali L'accento puó cadere su qualunque vocale e puó spostarsi nella flessione. La posizione dell'accento è prevedibile in base alla quantità: se una vocale è lunga (qualunque essa sia), è anche tónica; diversamente, è accentuata l'ultima vocale (oppure faf). Ció vale anche per la lingua letteraria slovena parlata. Dei monosillabi presentí nel corpus ho misurato strumentalmente la lun-ghezza della vocale /a/ (per le altre vocali mancava un numero adeguato di ricor-renze di brevi toniche) ed ho suddiviso le parole in due gruppi sulla base della quantità supposta. I valori delle misurazioni della durata sono típicamente distribuid secondo la curva di Gauss intorno ad un unico vertice. Anche le vocali che teóricamente si suppongono lunghe possono essere molto più brevi di quelle fonológicamente brevi e viceversa: la più lunga delle brevi [a] ha una durata di 164 ms, la più breve delle lunghe [a:] 73 ms. Tuttavia la durata media di entrambe le [a] è abbastanza differenziata perché l'opposizione quantitativa rimanga rilevante, benché il rapporte tra la media delle /a/ brevi (18 misurazioni, durata media 110 ms) e delle lunghe (21 misurazioni, durata media 152 ms) in sillaba chiusa nei monosillabi sia di 1 : 1,38. Tra le [a] brevi e le lunghe non vi è differenza qualitativa: le brevi sono appena un po' più centrali delle lunghe, ma in misura trascurabile (per i dati si veda la fig. 1). Brevi sono pure le vocali (nel corpus ci sono esclusivamen- OvČJA VAS IN NJENA SLOVENSKA GOVORICA 80 VALBRUNA E LA SUA PARLATA SLOVENA Peter Jurgec: Descrizione fonética della parlata di Valbruna ["ft? u i g 1 e: a 9 Figura 6. Oscillogramma, spettrogramma a filtro stretto e frequenza di base dell'enunciato [ui'glèiôaÇe] 'izgledate' (ital. sembra/te/) in posizione frasale neutra. Sono visibili entrambe le fricative sonore (anche per /t/) e l'andamento tonale tipico delle proparossitone ad intonazione discendente. te ricorrenze di [a] e di [a] intrínsecamente brevi), accentate in seguito a ritrazio-ne dalla sillaba finale lunga; se sono pronuncíate lunghe, acquistano la tipica intonazione ascendente (acuta).5 Le vocali lunghe hanno pure due intonazioni, una circonflessa ed una acuta. Diversi ricercatori e singoli fonetisti sperimentali (oltre a quelli nominati nell'in-troduzione, mi si permetta di citare anche Broch, Grafenauer e Isacenko) hanno studiato le differenze fonetiche tra i due tonemi: esse consisterebbero nell'altezza relativa del tono tra la sillaba tónica e quella post-tonica, nella forma owero nell'an-damento della curva tonale, nell'intensità delle singóle morae della vocale accen-tata, nella durata et sim. L'opposizione tonale nella parlata di Valbruna è nella modulazione del tono: quello acuto è ascendente owero, in realizzazione plurisillabica, il tono della sillaba tónica è basso (ascendente), mentre quello della sillaba post-tonica è alto. Il cir-conflesso è discendente owero alto con sillaba post-tonica bassa. 51 dati sono stati ottenuti con un'intervista supplementäre, realizzata da K. Kenda-Jež, che qui desidero ringraziare per le preziose osservazioni e per l'aiuto fomito nelle questioni fonologiche. Ovčja vas in njena slovenska govorica 82 Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Descrizione fonética della parlata di Valbruna I piü incerti sono i tratti prosodici nei monosillabi. Ho determinato stru-mentalmente il valore medio della frequenza di base (F0) ed il suo andamento (ho misurato anche l'intensitá, ma i dati ottenuti non sono rilevanti). I risultati sono riportati in fig. 7. tonema frequenza di base (F0) altezza media (Hz) andamento prevalente6 (% ricorrenze) forma prevalente7 (% ricorrenze) acuto 274 ascendente (57 %) concava (52 %) circonflesso 305 uniforme (45 %) convessa (61 %) Figura 7. Frequenza di base e andamento prevalente (= típico) della stessa nei monosillabi del corpus. Le parole bisillabe del tipo CV:CV del corpus (20 per ciascun tonema) in posizione neutra in rapporto all'intonazione della frase, permettono di rilevare che la sillaba post-tonica è, a paragone di quella tónica, prevalentemente più bassa in presenza di tonema circonflesso (85 %) e, al contrario, più alta in presenza di tonema acuto (65 %). L'analisi dei trisillabi del tipo CViCVCV ha messo in luce che il circonflesso è realizzato in tutti i casi (100 %) come tono in cui il valore medio di F0 della sillaba finale è più basso rispetto a quello della sillaba iniziale tónica; il contrario awiene per il tono acuto (ad eccezione di un caso). La sillaba post-tonica è realizzata in modi molto diversi; il più delle volte la sua frequenza di base ha va-lori vicini a quelli della sillaba tónica e la modifícazione (innalzamento/caduta) awiene solo in un secondo momento. L'andamento típico del circonflesso nei trisillabi accentati sulla prima sillaba è HHL, quello dell'acuto invece LHH (cfr. fígg. 3 e 6). Ció conferma quanto constatato da Vodusek 1961. L'intonazione delle singóle parole è subordinata all'intonazione della frase: le sillabe fínali dei trisillabi sono in fine di frase quasi sempre discendenti; l'andamento delle parole ad intonazione circonflessa è pertanto HHL owero, più raramente, HLL; LHL è invece l'andamento delle parole ad intonazione acuta. I bisillabi ad intonazione acuta acquistano un andamento circonflesso immediatamente prima della cadenza; quelli ad intonazione circonflessa acquistano invece andamento acuto davanti all'anticadenza (cfr. fígg. 4 e 5). 6 L'andamento puô essere ascendente, discendente, ascendente-discendente, discendente-ascendente, uniforme e altro. 7 La forma puô essere convessa, concava, concavo-convessa, convesso-concava, rettilinea e altro. Ovčja vas in njena slovenska govorica 82 Valbruna e la sua parlata slovena Peter Jurgec: Fonetični opis govora Ovčje vasi / Deschizione fonética della parlata di Valbruna Orodja / Strumenti • Cool edit pro, razlicica/versione 2.0, Syntrillium Software Corporation, 2002, URL: http://www.syntrillium.com/cep/. • Praat Doing phonetics by computer, razlicica/versione 4.1.21, Paul Boersma -David Weenink, 2004, URL: http://www.fon.hum.uva.nl/praat/. • Speech filing system, razlicica/versione 4.5/Windows, SFSWin 1.4. Mark Hackvale, University College London, 2004, URL: http://www.phon.ucl.ac.uk/resource/sfs/. Navedenke / Bibliografía • IPA 1999: Handbook of the International Phonetic Association: A guide to the use of the international phonetic aiphabet, Cambridge: Cambridge University Press, 1999 (URL: http://www2.arts.gla.ac.uk/IPA/ipa.html). • Peter Jurgec, 2005: Samoglasniški nizi v slovenščini: Fonološko-fonetična analiza, Ljubljana: Rokus (Slavistična knjižnica 8). • Herta Lausegger, 1989: Značilnosti slovenskega govora pri Mariji na Zilji, Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 137-148. • Tine Logar, 1954: Dialektološke študije I: Narečna podoba zgornje savske doline, Slavistična revija 5-7, 145-149. • —, 1967: Dialektološke študije XII: Govor vasi Kostanje nad Vrbskim jezerom, Slavistična revija 15, 1-19. • —, 1968: Vokalizem in akcent govora Potoč v Ziljski dolini, Zbornik za filologiju i lingvistiku 11, 137-143. • —, 1971: Dialektološke študije XV: Govor Slovencev Kanalske doline v Italiji, Slavistična revija 19, 113-123. • —, 1975: Slovenska narečja, Ljubljana: MK (Kondor 154). • —, 1981: Potoče (Potschach; OLA 146), Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvat-skosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim ling-vističkim atlasom, ur./ed. Pavle Ivič et al., Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine (Posebna izdanja, knjiga LV), 183-191. • Gerhard Neweklowsky, 1973: Slowenische Akzentstudien: Akustische und linguistische Untersuchungen am Material Slowenischer Mundarten aus Kärnten mit 46 Abbildungen und 76 Figuren in Text, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. Ovčja vas in njena slovenska govorica 59 Valbruna e la sua par lata slovena Peter Jurgec: Fonetični opis govora Ovčje vasi / Descrizione fonetica della parlata di Valbruna • Tatjana Srebot Rejec, 1988: Word Accent and Vowel Duration in Standard Slovene: An Acoustic and Linguistic Investigation, München: Otto Sagner (Slavistische Beiträge 226). • Jože Toporišič, 1967: Pojmovanje tonemičnosti slovenskega jezika, Slavistična revija 15, 64-108. • —, 1968: Liki slovenskih tonemov, Slavistična revija 16, 315-393. • —, 1989: Slovenska knjižna tonemskost govora Jakoba Riglerja, Slavistična revija 17, 61-96. • Božo Vodušek, 1961: Grundsätzliche Betrachtungen über den melodischen Verlauf der Wortakzente in den zentralen Slowenischen Mundarten, Lingüistica 4, 20-38. • Melita Zemljak, 2002a: Problematika meritev trajanj narečnih glasov, v: Med dia-lektologijo in zgodovino slovenskega jezika, Maribor: Slavistično društvo (Zora 18), 62-70. • —, 2002b: Trajanje glasov štajerskega zabukovškega govora - Instrumentalno-slušna analiza: Doktorska disertacija, Ljubljana. Ovčja vas in njena slovenska govorica 84 Valbruna e la sua parlata slovena Fonološki opis govora Ovčje vasi1 Karmen Kenda-Jež Izvleček: Fonološki opis prinaša gradivo za podrobnejše proučevanje razlik med posameznimi govori ziljskega narečja v Kanalski dolini. Na podlagi preverjanja dosedanjih ugotovitev, zlasti obravnave ukovškega govora, se kot posebnost govora Ovčje vasi kaže predvsem drugačen razvoj umično naglašenih samoglasnikov (drugačen fonemski status o, naglašenega po umiku s končnih kratkih zlogov, in variantna kratkost samoglasnikov, naglašenih po umiku z dolgih cir-kumflektiranih zlogov). Ob samoglasniškem sestavu je prvič predstavljen tudi soglasniški sestav kakega govora v Kanalski dolini. Ključne besede: dialektologija, fonološki sestav, izvor in distribucija gla-sovja, ziljsko narečje, Kanalska dolina 0 Fonološki opis je v glavnem nastal na podlagi gradiva, pridobljenega pri vodenem pogovoru s Teclo Wedam, domačinko iz Ovčje vasi.2 Njen govor naj bi v splošnem predstavljal govor (ali morda že njegovo nekoliko bolj arhaično podobo) slovenskega dela prebivalstva v tej vasi. Ob razčlembi smo gradivo sicer dopolnjevali s paberkovalnim izpisom posnetkov govora nekaterih drugih informan-tov - sester Tecle Wedam, Bine (1921) in Margherite Wedam (1932),3 ter Gio-vannija Kandutcha (1912) -, vendar marsikdaj nismo mogli dokončno odgovoriti na vprašanje o idiolektalnosti določenih pojavljajočih se prvin. Zato bodo zlasti pri variabilnem delu glasovja verjetno še potrebni popravki fonologizacije zapisa, za rešitev nekaterih vprašanj (barva nenaglašenih o, e, število e-jevskih fonemov oz. vprašanje fonološkega statusa kontinuantov e, naglašenega po umiku s končnih kratkih zlogov, relativna kronologija terciarnega naglasnega umika in njegova razširjenost v govorih Kanalske doline itd.) pa bodo potrebne dodatne terenske 1 Zasnova fonološkega opisa je nastala v sodelovanju z Vero Smole, kije na raziskovalnem taboru vodila dialektološko delo v Ovčji vasi in prispevala prve zapise govora. Za vso pomoč se ji najlepše zahvaljujem. 2 Tecla Wedam seje rodila leta 1924, približno desetletje (večino najstniškega obdobja) je preživela kot varuška in gospodinjska pomočnica v Italiji in Švici, po vrnitvi pa je vseskozi živela v tej vasi. 3 Posneto v Reziji (Lipovac) leta 1999 (avtor posnetka je Roberto Dapit). Ovčja vas in njena slovenska govorica 59 Valbruna e la sua par lata slovena Karmen Kenda-Jež: Fonološki opis govora Ovčje vasi in eksperimentalnofonetične raziskave. Ker na terenu žal ni bilo mogoče izpolniti vsaj slovničnega dela vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), kljub sorazmerno obsežnemu besedilnemu gradivu opis ni popoln, saj za nekatere redkeje pojavljajoče se glasove sploh ni bilo oz. ni bilo dovolj gradiva. Poleg shematičnega prikaza glasoslovja in naglasa4 prispevek prinaša nekaj zanimivosti z drugih jezikovnih ravnin, dopolnjuje pa ga fonetični prepis narečnih besedil. Natančnejša razmeija, tj. podobnosti in razlike med slovenskimi govori v posameznih vaseh Kanalske doline, bodo predstavljena ob koncu raziskav v vseh vaseh;5 ugotovitve o govoru Ovčje vasi tokrat primerjamo le z Logarjevim (1971 a, 1996*)6 opisom vokalizma in naglasa (deloma tudi oblikoglasja) govora Ukev ter z nekaterimi dosedanjimi raziskavami sosednjih govorov - Pauls-novim (1935) opisom glasoslovja slovenskih ziljskih govorov na Koroškem,7 Logarjevim fonološkim opisom govora Potoč v Ziljski dolini (1981b, 1996*), opisom govora pri Mariji na Zilji Herte Lausegger (1989) in Ramovševim (1935) splošnim opisom ziljskega narečja,8 v katero spadajo slovenski govori Kanalske doline. Klasični dialektološki opis govora upošteva ugotovitve fonetičnih meritev, ki jih je na podlagi izsečkov iz istega gradiva opravil in nekatere izmed njih za ta zbornik analiziral P. Jurgec.9 Dragoceno dopolnilo opisa so zapisana in etimološko pojasnjena stara hišna imena (M. Šekli). Od drugih ziljskih govorov naj bi se govori Kanalske doline po dosedanjih raziskavah ločili po refleksih samoglasnikov, naglašenih po sekundarnem naglas-nem umiku (Ramovš 1935: 7 - ea, -n (Ramovš 1935: 9; Paulsen 1935: 164-16513), gt > ft (gl. nave-denke v Lausegger 1989: 144) tu ne poznajo, onemevanje medsamoglasniških w in j (Ramovš 1935: 9; Paulsen 1935: 167-168) pa je omejeno na posamične primere. i Inventar 1.1 SAMOGLASNIKI 1.11 Dolgi samoglasniki i: u: is u3 e: p: + ar e: o: a: 1.111 Široka e: in o: sta ožja kot v knjižnem jeziku, kar je verjetno značilno za ziljsko narečje sploh (Lausegger 1989: 138), sorazmerna izgovorna bližina obeh e-jevskih glasov (gl. shemo v Jurgec 2005: 63) pa večkrat otežuje določitev njune fonemske vrednosti. Na podlagi gradiva iz Ovčje vasi zaenkrat ni mogoče potrditi splošnega izgubljanja fonoloških nasprotij o: - d -n(')? - v gradivu samo imenovalniška oblika 'dežij <— v prevzetih besedah - z mašiinam (Kandutch) j <— g pred sprednjimi samoglasniki - dó:uje 'dolge', drú:je, paržj0:ja 'prižgejo' <— prehodni j - praséijto, nameijst, streijš?, smareijča 'smreka', wé:jcip 'jočem', seijče 'kositi' (Kandutch), be:jžte, réijzal <— kot proteza pred refleksom i- - 'jata, 'jema 'ima', 'jeme 'ime' (M. Wedam) <— variantno iz Í skupaj z í (i + j) - čiikije, z Íjadmí: <— variantno iz ñ skupaj z ñ (ñ + j) - sví:ñja, par ñ'jax 3.22 Nezvočniki Nastali so iz enakih glasov kot v izhodiščnem sistemu, poleg tega pa: b <— w pred sprednjimi samoglasniki - bí:na 'vino', bi:dip, biam, dabé:t 'devet', trá:be 'trave' k <— iz t (?)-ta tre:ka (ena sama pojavitev!?) <— iz x pred n - mi:kna, po:kno Ovčja vas in njena slovenska govorica IOO Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Fonološki opis govora Ovčje vasi g <— kot proteza pred h (?)25 - gni:va <— w v skupini zw- - zgani:wa 'zvonila' c «— c (<— k) za s - sciara č <— t - ta tre:če, piač, 'bač <— k pred sprednjimi samoglasniki - bliič 'veliki', či:sale, ka:če, tro:če 'otroke' (Tmn), na ro:če, liašflče, ma:čče; če:tna š <— x pred sprednjimi samoglasniki - na streijše, rjuiše26 <— iz x v skupini xč (tudi iz kt) po asimilaciji - ščiar (Ted), ščera'bart 'katerikrat' <— s po prekozložni asimilaciji (variantno) - š puiršte, štra:šu 'strašil', zašu:žte 'zaslužiti', pašuišu 'posušil' (Kandutch), špe:čaš, šli:še <— iz č v skupini čt - ta starte ž <— z po prekozložni asimilaciji - 'uažač 'vozič' <— g pred sprednjimi samoglasniki v položaju za n - štianže, ca:jtpže 3 <— v prevzetih besedah - Jiip, aran3a:rawa 3.3 PROZODIJA 3.31 Naglasno mesto je kot v izhodiščnem sistemu, le da so naglašeni zlogi, ki so bili pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi, variantno pa tudi tisti pred dolgimi cirkumflektiranimi zlogi. Variantnost tega korpusa besedja (ime: (Logar 1967: ímé) : 'jeme (M. Wedam), 'tako : tako: (Kandutch), 'sano (B. Wedam), ~ 'sanu, ~ sé:no (Kandutch), pači: : 'pači) je vsekakor vredna nadaljnje raziskovalne pozornosti,27 sploh zaradi še vedno (ali ponovno) odprtega vprašanja o pomiku cirkumfleksa v rezijanskem in ziljskem narečju, prim. Ramovš 1971: 302-304; Greenberg 2002: 117-120, 176-177; Šekli 2006: 278-279). 3.32 Podaljšali so se v izhodiščnem sistemu kratki naglašeni samoglasniki v nezadnjem zlogu ter e-jevski in o-jevski samoglasniki po naglasnem umiku s končne kračine, variantno tudi samoglasniki, naglašeni po umiku z dolgega cirkumflektiranega zloga. 25 Ramovš (1924: 118-119) ima v rožanskem yniwa y- za ljudskoetimološko naslonitev na gnoj, gnojiti, v gradivu pa smo naleteli tudi na enkratnico (žarek?) gfjade 'ljudje', ki bi lahko pričala o položajnem razvoju pred n, 1. 26 Vendar xi:ša, kar naj bi se po gradivu raziskovalnega tabora 1986 (1987: 62) razlikovalo od ukovške-ga šiša, prim. tudi Logar (1971: 115); Komac (2000: 19). 27 Prim. še žabniško kwapi:, z masa:, informatorka Maria Moschitz. Ovčja vas in njena slovenska govorica IOO Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Fonološki opis govora Ovčje vasi 4 Izguba glasov28 4.1 SAMOGLASNIKI 4.11 i 4.111 Vzglasno: me:wa 'imela', ma:m 4.112 Prednaglasno: gkle: 'nikoli', ž'wou, žvi:na 4.113 Ponaglasno: - v priponah -(n)ica, -inja, -nik, -ič - žeinca, žeija:bca 'žerjavica', ku:xarca, prasiiunca 'sprasna svinja', praiuce 'pravljice'; ku:xria; tra:ugk; koišč 'ko-sič, košček', puabče (Imn) (M. Wedam) - v končnicah RMmn/dv prid. - dru:jx - v nedoločniških končajih glagolov na -iti - nabruist?, kuipt?, mwa:tt?, del. -1 mwa:tlf, nau:čl?, biall?, aka:dwo, napra:bwa - v sedanjiških končajih glagolov na -im - praibma 'pravimo', ku:pma, pri:d, papri:mte, pasku:st? - variantno v končnici 3. mn. m. del. -1 - de:wal de:wal?), paswa:l pa-swa:l?) 4.12 č 4.121 Prednaglasno: sciara 'sekira', čni: 'želodec', (Jja:wa 4.122 Ponaglasno: - v pridevniških končnicah - druijga, muajga - v nedoločniških končajih glagolov na -eti - beic^a, bi:sj 'viseli' 4.13 e 4.131 Prednaglasno: bliiče 'velike' Imn(ž), aršeita 4.14 q 4.141 Prednaglasno: nadri: 'naredi' 4.142 Ponaglasno: miasgc 4.15 a 4.152 Ponaglasno: muarl? 'morali', muarš, gleidle 'gledale', parpiawl? (~ parpi3wale) 28 Za popoln popis izgube glasov do sedaj zbrano gradivo ni dovolj obsežno. Ta seznam je torej dodan samo kot ponazorilo. Ovčja vas in njena slovenska govorica IOO Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Fonološki opis govora Ovčje vasi 4.16 o 4.161.1 Vzglasno: truak Rmn 'otrok', be:dna 'nobena' (: abedjj) 4.161.2 Prednaglasno: sk'ra 'skoraj', ijco: 'danes, zdaj', dbi:u 4.17 u 4.171 Prednaglasno: dargaiče, tle: 4.18 3 4.182 Ponaglasno: o:us (Kandutch), ko:nc, wo:g$, e:dij 4.19 i 4.192 Ponaglasno: a:fc?'jabolka' 4.2 SOGLASNIKI 4.21 Zvočniki [av] - pred s - sa:č 'vsak' (~ M.sa:če) 1 - v izglasju za ua - akua, pua, sua - pred u:, ua - gu:xa, zasu:žu 'zaslužil', suržle, tapuata 'toplota', u:č 'luč' (~ wu:č) - medsamoglasniško - te:a 'hotela', šu:a 'šola' šuawa), zna:a, ~ zna: 'znala', apa:xa 'oklofutala', pakli:ca 'poklicala' m - pred šk (?) - niaško 'nemško' - b v skupini nb - ij'mart 'enkrat' r - v skupini čre-/žre- - čiaula, čiaz j - včasih medsamoglasniško - priidee, pre:a 'preja' 4.22 Nezvočniki p - v skupini pt- - tiiče 'ptiči' b - v skupini br v allegro obliki prisl. oz. čl. dobro - d'ra (o tem že Ramovš 1935: 5) t - včasih v skupini st - nameijs 'namesto' - v skupini kt - čiar 'kateri' d - v skupinah dn, zd(r) - o:srp ni: 'dni', papd:une, apo:une, ~ apo:ne, taza:na; 'zej 'zdaj', zraiuje g - medsamoglasniško -pama: 'pomaga', pama:te - v skupini gl, gw - paleidl? 'pogledali', vi:šna (= hvi:šna,« gvi:šna, = gbi:šna) k - kt (> xt > t) - tu: 'kdo' (Ramovš 1935: 10) Ovčja vas in njena slovenska govorica IOO Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Fonološki opis govora Ovčje vasi 5 Metateza pl - lp - prokúicjne r-d—> d - r v besedi narediti- nadri:te, nadri:ma s sakùa 's koso' (idiolektalno?, žarek?) 6 Zanimivosti z drugih jezikovnih ravnin 6.1 Oblikoslovje 6.11 Samostalniška beseda 6.111.1 Spol: Logar (1973: 43) za govore Kanalske doline in Rateč predpostavlja maskulinizacijo nevter tako v ednini kot v množini, gradivo pa izpričuje tudi feminizacijo.29 Prim.: ed. sù:x sé:no (Kandutch), sej pašiušu na stargáxax 'sano (M. Wedam) : je b'wa žale:za čiaz, ran. - ta zà:dne kùale (Kandutch) 'zadnja kolesa'. 6.111.2 Kljub temu da je besedilo, iz katerega je bilo izpisano gradivo, pripoved o družini s petimi hčerami, je ujemanje po spolu v množini, kadar je osebek zaimenska samostalniška beseda oz. je izpuščen,30 redko (idiolektalno?), prim.: mi: sma ble mi:kne : sma b'ii miiknç mi: .. sma tô:ta pré:ja dè:wale tlè: zà:de par wôidç; tri: sma b'li u Svàijcç 'smo bile'; sma se dó:bro žankl?, Av'sa .. u'se pè:t; poleg tega celo: dé:cle se mùarle 'jet u drú:je xi:še glé:dat. 6.112 Tako kot na splošno na Koroškem (Ramovš 1952: 73) je samostalnik uho prešel med samostalnike ni-debel - ušč:te (Tmn). 6.113 Sklanjatveni vzorci: Ramovš (1935: 10) za ziljščino nasploh omenja ohranitev stare končnice -č trdih o-jevskih in a-jevskih osnov31 v Med samostalnikov m. in sr. sp. oz. DMed samostalnikov ž. sp., precej ponazaijal-nega gradiva te vrste je tudi v Logarjevem (1967) zapisu za Ukve.32 V našem gradivu fonetično nedvoumno določljive e-jevske končnice nastopajo le izjemoma, prim. m Sùale, na sviate je 'pač 'tako : « na sviat(ç). 29 V obravnavi ukovškega samoglasniškega sestava (1996: 128) paje nasprotno omenjena samo femi-nizacija nevter v množini. Prim. Logarjevo gradivo iz Ukev: iyô, îzasa; du. -a; pl. Ižas?; jùtrà (m.); kóó, kûalasa, -ç, -am; pl. kûslasç, kûslasu, -ax, kûalasmç; kapità (m.); kapîtç (pl. m.); mîastç sa bliče, mlíska je frišp : ed. iriawà, -bè; yniazdà, mn. yniazde (sa bliče). 30 M/je osebni zaimek m. in ž. sp. Prim. tudi Logarjevo (1967) gradivo za Ukve. 31 Prvi je o tem pisal Jamik (1842: 55): »Dateljni i skazateljni jednobrojnika ženskih samostavnih na a čini se na e [...] Tako isto i mužkih i srëdnjih [...].« 32 Prim. na êélè, u kptle, na mllacè, u pàkle itn. Ovčja vas in njena slovenska govorica IOO Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Fonološki opis govora Ovčje vasi 6.114 Oblikoglasja V gradivu je nekaj primerov, ki potrjujejo ohranjenost sledov druge psi. palatalizacije: u mlisce, trô:c 'otroci'. 6.12 Pridevniška beseda 6.121 Poleg običajnih oblik svojilnih zaimkov se v govoru Leopolda Martinza pojavlja tudi oblika mô: (mô: mà:ma), ki jo je v Ukvah zapisal že Logar (1967) ob vprašanju 832 moj-»mô: (s popravkom mô:)33 kabí:wa ?« in »z mç žena«.34 6.122 Za izražanje svojilnosti se (kot levi prilastek) pogosto uporablja rodilnik osebnih zaimkov: néiga jà:qka; sa:č je 'mouñé:ga púaíe 'svoje', daje sà:m padé.'wou ipd. 6.123 Pri števnikih, ki se končujejo na 5-99 (prim. Toporišič 2004: 333), v ime-novalniku in tožilniku šteti predmet ne nastopa v množinskem rodilniku ali pa se skladenjsko podvoji: par 'nas sma bli pè:t, mi: sma b'li 'jsx pè:t; sma b'li kà:js ix 'veliko nas je bilo'. 6.13 Glagol 6.131 Sedanjiška končnica-'o: (umrô:, mrô:) za 3. os. množine je analogično razširjena tudi pri prvotnih glagolih III/2 in IV, kjer bi bil upravičen -'e: (Ramovš 1952: 137) -passšo: (Kandutch), dsržo: (glag. držeti), žabaro:, žbo:35 (B. Wedam). 6.132 Končnica 2. in 3. os. dv. in 2. mn. naj bi bila v ziljščini pogosto -sta -ste (Ramovš 1935: 10), v obravnavanem govoru pa imamo nasprotno biste, ~ viste 'veste', 'bote 'boste'. 6.133 Pri množinskem govorjenju o odsotni osebi (prim. Weiss 2003: 204-205; 210-211) v govoru pride do zanimivega razcepa pri rabi glagolskih oblik glede na to, ali gre za osebo ženskega (mati so bili, množinska oblika del -I) ali moškega (oče so bil, edninska oblika) spola - mà:ma sa se zmrà:zlç u Stáile (vendar - se se ciawa zmrà:zlç); se pré:dle damà:, má:ma : ô:ca se dra 'šu sà:ce [...] šti3rnistw()ni: ylé:dat; 'potle [...] se ré:ku; ô:n se biu ad U:ku [...] se 'mou fá:ra. 6.14 Nepolnopomenske besede 6.141 Predlog od je rabljen v pomenu iz. sma jé:dle av'se ad ne škre:le 'iz ene sklede'; sa í'jade pri: šle ad Társta; se ad u'sax kr à:j ax í'jade xadí:le. 33 Ali obratno, ni mogoče zanesljivo ugotoviti. 34 Po Ramovšu (1935: 9) naj bila v ziljščini živa kontrahirana oblika m\fâ, oz. myo, tuo za oblike srednjega spola. 35 »[R]azmah kratke oblike sedanjika na -6 za 3. osebo množine« so zabeležili že na mladinskem raziskovalnem taboru leta 1986 (Tabor 1987: 61). Ovčja vas in njena slovenska govorica IOO Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Fonološki opis govora Ovčje vasi 6.2 Besedotvorje 6.21 V gradivu so zabeleženi tudi (sicer redki) glagoli s predpono *vy- - bagnail, b3tw&:čt? ... O wy- kot ziljski značilnosti je pisal že Jarnik (1842: 54), zanimivo pa je, da obstoja te predpone za ukovški govor Logar (1967, SLA, vpr. 807) ni mogel potrditi. 6.22 Števniki od 40 do 90 so tvoijeni z -rqdb (Ramovš 1935: 5): štiarad, « štia-rad?, pe:tre:d, šiastrerd... 6.23 Tvorbo besed s predpono c-/(ca-) <— nem. predpone *zu-je za koroški prostor kot nasledek »dolgotrajnost^] sožitja in sosedstva« omenjal že Ramovš (1997: 541), prim. c'vač, cmaisa 'preveč', cma:wo 'premalo'. 6.3 Skladnja 6.31 Poleg običajnega zanikanja govor pozna še stopnjevano/okrepljeno (prim. Toporišič 2004: 498, 500) zanikanje z nič (nči: < nič ni - Ramovš 1935: 6 - pči:, pčiimam, « pčeimam):36 dna:ija nči: bwa 'sploh ni bilo', m'le nči: nare:dwo 'ni nič škodilo', še nare:dl? nči:sa; ijco: 'to pče po:znaja; pče vi:ja, ko: ma:ja; saj pčkmama ca:jt za bra:t? ipd. 36 O tem tudi Logar (1967): »nemam, nčemam [...] = absolutna negacija«. Ovčja vas in njena slovenska govorica IOO Valbruna e la sua parlata slovena KARMEN RENDA-JE^: DESCRIZIONE FONOLOGICA DELLA PARLATA DI VALBRUNA DESCRIZIONE FONOLOGICA DELLA PARLATA DI VÀLBRUNA1 Karmen Kenda-Jez Sintesi. La descrizione fonologica fornisce il materiale per un'analisi più dettagliata delle diíferenze esistenti tra le singóle varianti del dialetto sloveno della Gailtal presentí nella Val Canale. In base allé verifiche eondotte sugli studi esistenti, ed in particolare su quelli relativi alia parlata di Ugovizza, risulta che la peculiarità della parlata di Valbruna risiede soprattutto in una diversa evoluzione delle vocali toniche per ritrazione dell'accento (il diverso statute fonologico di o tónica in seguito alia ritrazione dell'accento da sillaba finale breve, nonché la variabile brevità delle vocali accentate in seguito alia ritrazione dell'accento da sillaba lunga circonflessa*). Accanto al sistema vocálico viene preséntate per la prima volta anche il sistema consonantico di una parlata della Val Canale. Parole chiave: dialettologia, sistema fonologico, origine e distribuzione dei foni, dialetto (sloveno) della Gailtal, Val Canale 0 La descrizione fonologica si fonda in gran parte sul materiale ottenuto mediante conversazione guidata con Tecla Wedam, abitante di Valbruna.2 La sua parlata dovrebbe rappresentare nelle linee generali la parlata della componente slovena della popolazione di questo paese (o forse una sua forma alquanto più arcaica). In fase di analisi si è peraltro arricchito il corpus con la trascrizione 'a campionamento' delle registrazioni del parlato di alcuni altri informanti, ossia delle sorelle di Tecla Wedam, Bina (1921) e Margherita Wedam (1932),3 nonché di Giovanni Kandutch (1912), tuttavia spesso non si è riusciti a risolvere in modo definitivo la questione del carattere idiolettale di taluni degli elementi che si manifestano nel materiale esaminato. Sarà perciô necessario ap-portare delle correzioni alla fonologizzazione della trascrizione, soprattutto di quel- 1 La bozza di descrizione fonologica è stata preparata in collaborazione con Vera Smole, che nell'ambito dello stage di ricerca ha diretto il gruppo incaricato dei rilievi dialettologici tra la popolazione di Valbruna ed ha fomito le prime trascrizioni del parlato. In questa sede desidero ringraziarla per il prezioso aiuto. * Le espressioni 'acuto' e 'circonflesso', riferite alla prosodia, indicano, qui e altrove, rispettivamente l'intonazione ascendente e quella discendente (NdT). 2 Tecla Wedam è nata nel 1924, nella sua prima giovinezza si è impiegata per circa un decennio corne collaboratrice domestica in Italia ed in Svizzera; dopo il suo rientro ha vissuto in permanenza in questo paese. 3 Regístrate a Lipovac/Lipovaz in Resia nel 1999 (autore della registrazione: Roberto Dapit). Ovčja vas in njena slovenska govorica io¡y Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna la della parte più variabile dell'inventario fonematico, mentre saranno necessarie ulteriori ricerche sul campo e nuove analisi di fonética sperimentale se si vorranno risolvere alcune questioni, quali quella del timbro di ç ed ç atone, del numero dei fonemi di e owero la questione dello statuto fonologico degli esiti fonetici di e tónica in seguito a ritrazione dell'accento da sillaba finale breve, o ancora quella della cronología relativa della ritrazione terziaria dell'accento e della diffiisione di quest'ultimo nelle paríate della Val Canale ecc. Poiché il lavoro sul campo non ci hapurtroppo consentito di completare neppure la parte grammaticale del questiona-rio dell'Atlante Lingüístico Sloveno (Slovenski lingvistični atlas, SLA), la descrizione, nonostante la relativa ampiezza del materiale testuale, non è completa, anche perché per alcuni foni di più rara attestazione non c'era materiale a sufficienza o non ce n'era affatto. Questo contributo, oltre a fornire una rappresentazione schematica del sistema fonético e accentuale4 presenta anche alcuni aspetti interessanti riguardanti altri piani linguistici; al contributo è aggiunta la trascrizione fonética dei testi dialettali. Un'analisi più dettagliata dei rapporti (ossia delle analogie e delle differenze) tra le paríate Slovene dei singoli paesi della Val Canale sarà presen-tata quando saranno state complétate le ricerche in tutti i detti paesi;5 nella presente ricerca i risultati delle indagini sulla parlata di Valbruna vengono con-frontati soltanto con la descrizione di Logar (1971a, 1996*)6 del vocalismo e dell'accento (in parte anche della morfonologia) della parlata di Ugovizza e con alcune ricerche condotte sulle paríate limitrofe, e cioè con la descrizione di Paulsen (1935) della fonética delle varianti del dialetto sloveno della Gailtal attestate 4 La mappatura dell'origine dei foni si fonda sullo schema fonologico di base della lingua slovena, cosí come è stato concepito da Tine Logar (1981a) per le descrizioni fonologiche dei punti sloveni dell'Atlante Lingüístico Slavo (OLA). 5 La supposizione fatta da Logar (1996, p. 126), secondo cui "la parlata di Ugovizza puó rappresentare l'idioma di tutti gli Sloveni della Val Canale" è stata smentita da studi successivi. Sul fatto che "le differenze sono tuttavia piuttosto marcate e degne di attenzione, in particolare perché sono percepite anche dagli abitanti stessi della Val Canale", è stato posto l'accento già nei corso dello stage di ricerca 'Val Canale 86' (Tabor 1987, p. 62), allorché furono citati come elementi probanti la diversa frequenza delle forme nasalizzate, l'articolazione standard di g [g] in opposizione a y nell'Alpe di Ugovizza ed infine i sinonimi diatopici presentí nei lessico di base. Questa situazione trova conferma anche nelle più recenti osservazioni sociolinguistiche: N. Komac (2000, pp. 15-20; 2002, pp. 31, 112-113) cita almeno tre diverse varianti del dialetto della Gailtal (Lipalja vas/San Leopoldo ha una parlata locale diversa da quella di Ugovizza, Valbruna e Camporosso, e la parlata di tutti questi villaggi è diversa da quella di Fusine in Valromana) ed una variante di parlata isontina, ossia quella di Cave del Predil, come conse-guenza di una recente immigrazione dalla regione di Bovec. 6 L'asterisco contrassegna la ristampa del saggio in Logar 1996; nelle citazioni ci si riferisce aile pagine di questa edizione. E' stata utilizzata anche la trascrizione della parlata di Ugovizza fatta da Logar (1967) in base al questionario dell'Atlante Lingüístico Sloveno. Tale materiale, manoscritto, è conservato nella biblioteca della sezione di dialettologia dell'Istituto di Lingua Slovena 'Fran Ramovš' presso il Centro di Ricerche Scientifiche (ZRC) dell'Accademia Slovena delle Scienze e delle Arti (SAZU). Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna in Carinzia,7 con la descrizione fonologica di Logar della parlata di Potoče/Pot-schach nella Gailtal (1981b, 1996*), con la descrizione della parlata di Marija na Zilji/Maria Gail fatta da Herta Lausegger (1989) e con la descrizione generale del dialetto della Gailtal del Ramovš (1935)8 - dialetto di cui fanno parte le parlate Slovene della Val Canale. La descrizione dialettologica della parlata, condotta con metodo classico, tiene conto delle misurazioni fonetiche eseguite da P. Jurgec su brani di conversazione tratti dallo stesso corpus cui si riferisce la presente ricerca. Di alcuni di tali brani lo studioso ha eseguito l'analisi fonética ospitata in questa stessa pubblicazione.9 A M. Šekli è dovuta una preziosa integrazione della descrizione fonologica, costituita dal censimento e dalla interpretazione etimológica dei vecchi nomi in vulgo di case. Sulla scorta degli studi fin qui condotti, le parlate della Val Canale si differen-zierebbero dalle altre varianti del dialetto della Gailtal in base agli esiti delle vocali toniche in seguito a ritrazione secondaria dell'accento (Ramovš 1935, p. 7 - ça, ça owero ià [in seguito a dissimilazione]; Paulsen 1935, pp. 66-68 - ôa-oà-ôa-ç-ua/ èa-eà-éa-ç-ia; Logar 1996, p. 43 [Rateče] - é:/ó:, 288 [Potoče] -je:/wo¡; Lausegger 1989, p. 142 - e:/o:; la parlata resiana, che pure si è formata sulla base originaria del dialetto della Gailtal, non conosce la ritrazione dall'ultima breve) e sulla base delVakanje** totale. Caratteristiche comuni delle varianti del dialetto della Gailtal sono Vakanje post-tonico di /o/ ed /e/ in sillaba chiusa e il passaggio delle vocali pretoniche a semivocale (Ramovš 1935, p. 7; Paulsen 1935, pp. 119, 127, 145; Logar 1996 - Potoče); il fenomeno delVakanje totale riguarda, oltre alie parlate della Val Canale, anche le varianti sudorientali del dialetto sloveno della Gailtal (Logar 1973, p. 41) e la parlata di Rateče (Logar 1996, pp. 40-41).10 A quest'ul-tima è affine anche per la conservazione di 1 molle11 (Logar 1973, p. 43) e di o: 7 Paulsen (1935, p. 11) in verità, nell'introduzione, confuta le tesi di Grafenauer (1905, p. 195), il quale colloca "i dialetti della Val Canale" tra i "dialetti" della Gailtal, tuttavia l'accezione che egli dà al termine dialetto corrisponde quasi integralmente all'odierno concetto di parlata; la parlata della Val Canale resta comunque una parlata particolare della Gailtal. 8 Entrambi gli studi del Grafenauer (1905, 1923) sono stati finora usati soprattutto come fonti per la comparazione del materiale dialettale. 5 Lo studioso ha eseguito alcune misurazioni supplementari appositamente per la presente descrizione. ** La pronuncia dei fonemi /e/ ed /o/ come [a], p. es. damóv 'a casa' invece di domóv, na vém 'non lo so' invece di ne vém. L'akanje puô essere totale, quando comprende tutti gli elementi, o parziale, quan-do riguarda solo una parte degli elementi, p. es. solo le vocali in posizione pretónica o solo quelle in posizione post-tonica (ESJ: 2). 10II Logar, in verità, in un primo tempo lo considerava come un "fenomeno autoctono, locale e recente della Gorenjska/Carniola Superiore occidentale, che proprio a Rateče ha avuto il suo massimo sviluppo e probabilmente non è correlato all'isoglossa carinziana centrale"; sulVakanje invece, come fenomeno che "riguarda una parte della Gailtal ed insieme pure la Val Canale e Rateče", l'autore si pronuncia sulla base delle indagini da lui stesso condotte sul campo a Ugovizza (Logar 1971b, p. 280). 11 Ramovš (1935, p. 4) suppone ancora che "la natura palatale della í protoslava [...] sia andata perduta in tutti i dialetti carinziani". Dello stesso awiso era già lo Jarnik (1842, p. 46). Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna come variante dell'esito di J. La ritrazione dell'accento terziaria, che dovrebbe peraltro essere una peculiarità dei dialetti carinziani (Ramovš 1935, p. 4),12 non è realizzata completamente. Parimenti, le paríate della Val Canale non possiedono alcune altre caratteristiche proprie del dialetto della Gailtal: i nessi originari tl, dl non si sono conservati (Jarnik 1842, p. 54; Paulsen 1935, pp. 153-155; Logar 1973, p. 42; Lausegger 1989, p. 144), i passaggi -m > -n (Ramovš 1935, p. 9; Paulsen 1935, pp. 164-16513), egt> ft (cfr. bibliografía in Lausegger 1989, p. 144) qui sono ignoti; la caduta di w e j intervocaliche (Ramovš 1935, p. 9; Paulsen 1935, pp. 167-168) è limitata a singoli casi. i Inventario 1.1 VOCALI 1.11 Vocali lunghe i: u: is us ç: q: + ar e: o: a: 1.111 e: ed o: aperte sono piu chiuse che nella lingua letteraria, e questa é forse una caratteristica peculiare del dialetto della Gailtal (Lausegger 1989, p. 138), tuttavia la relativa vicinanza nella pronuncia di entrambi i foni di e (cfr. lo schema in Jurgec 2005, p. 75) rende spesso difficile distinguere i rispettivi valori fonematici. Sulla base del materiale raccolto a Valbruna non é possibile per il momento confermare la generale neutralizzazione dei contrasti fonologici o: - q:, e: - che é caratteristica della parlata di Marija na Zilji/Maria Gail (Lausegger 1989, p. 138). Questo fatto anzi sugge-risce un'ulteriore verifica dell'opportunitá di suddividere l'inventario fonético in singóle classi ed eventualmente andaré alia ricerca di sviluppi posizionali non ancora messi in luce.14 12 Secondo Paulsen (1935, p. 23) la ritrazione terziaria è présente in tutte le parlate facenti capo al dialetto della Gailtal, tranne che in quella di Radnja vas/Radendorf. 13 La parlata di Radnja vas non conosce questo passaggio (Paulsen 1935, p. 164). 14 Di una différente distribuzione di entrambe le coppie di foni abbiamo testimonianza anche nella parte diacronica dello studio di H. Lausegger (1989, pp. 141-142), secondo cui negli esiti delle nasali Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna 1.112 [a] tónica in prossimitá di [r], per gli evidenti opposizioni tonali, é trattata come /ar/, perché la parlata non conosce opposizione tonale in sillaba breve. 1.12 Vocali brevi 1.121 Toniche u e o 3 1.121.1 II fonema i, che insieme a u é raro, si alterna con e, j.15 1.122 Atone i u ? O e o 3 a 1.122.1 o si manifestano in genere quando il modo di parlare é lento e chiaro, quindi come varianti fonologiche non ridotte, mentre nel parlato piü velo-ce si altemano con j/a owero con a. 1.122.2 Sonoranti sillabiche sono anche J, ip, 5. 1.2 CONSONANTI 1.21 Sonoranti w m v 1 r n 1.211 Variante libera di v é b (viate 'veste' : « biate). l'alternanza con le vocali chiuse e ed 9 é "rara", o ed e etimologiche ad intonazione neoacuta sono "nella maggior parte dei casi" strette, l'esito della semivocale lunga ad intonazione neoacuta é "piutto-sto raramente" chiuso, mentre gli esiti di o, q, e, e ed é toniche per ritrazione "a volte" si altemano libe-ramente con le vocali chiuse. 15 Misurazioni di Peter Jurgec, lessemi šli, bili, vsi. Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna 1.22 Ostruenti P b f W a c [3] s Č [3] š z ž k X g 1.221 Variante libera di b é v (Bi:na : ~ Viina, xliabce : ~ xliavce) 1.222 Sulla natura di b, d, g spirantizzate cfr. Jurgec 2005, p. 76. 1.223 Nelle coppie sorda/sonora (p - b, t - d, x - g, s - z, s - z ...) la sonoritá sta perdendo valore distintivo e si sta affermando l'opposizione dovuta alia diversa tensione nella realizzazione (cfr. Jurgec 2005, p. 79-80), di qui le varianti fonologici - sabari: - zabariis 'govori(s)' (it. parli), zani:wa -zani:wa- saniiwa, m'raz - m'raz - m'ras, táijg - tá:jx 'testo' (it. impasto per pane) et sim. 1.3 PROSODIA V: V: 'V V 1.31 La posizione dell'accento all'interno della parola é libera. 1.32 Le vocali toniche possono essere lunghe (con intonazione acuta/ascenden-te o circonflessa/discendente) o brevi. 1.33 II sistema delle opposizioni tonali non é del tutto stabile;16 ad ostacolare un'analisi attendibile dei tonemi é probabilmente anche una tendenza strut-turale al continuo passaggio di códice lingüístico sul piano della fonética della frase (dall'andamento tonale del dialetto sloveno a quello dell'italiano owero a quello del tedesco17), ció tuttavia andrebbe verificato anche 16 Cfr. anche Lausegger (1989, p. 141): "In rari casi si osserva che le opposizioni tonali si neutralizzano anche in sillaba non finale oppure si realizzano con intonazione sia ascendente che discendente. E' intéressante il fatto che la forma con accento discendente si manifesta più spesso nelle parole semánticamente prominenti all'interno della frase. Probabilmente si tratta di un influsso che riguarda la fonética della frase." Anche nella trascrizione della parlata di Ugovizza fatta da Logar (1967) ci sono, oltre alie correzioni che riguardano la contrassegnazione dei tonemi in sillaba finale (bîay : bíay, yaspadâr : yaspadâr, ncç : ncç), anche diverse correzioni degli accenti su sillabe diverse all'interno della parola (oppure c'è l'uso di due contrassegni diversi): s kazâmç : s kazâmç, stâtbe : státbe, znàlç/le : znâlç/le. Logar (1996, p. 127) richiama l'attenzione sulla "generalizzazione morfológica in particolare dell'accento lungo discendente, che è caratteristica anche di altre paríate della Carinzia o addirittura di quelle della Jauntal e della Rosental". 17 Ci si riferisce aile lingue standard owero ai dialetti (in particolare per quanto riguarda il tedesco). Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna sperimentalmente. La trascrizione dei tonemi non è perianto completamente fonologizzata, a causa della presenza di evidenti casi di andamento tonale ascendente nei monosillabi in posizione non prepausale (ad analoghi ri-sultati, relativi al dialetto della Gailtal, portarono anche le misurazioni del Neweklowsky 1973, pp. 182, 184); inoltre non si è ancora esclusa del tutto la possibilità dell'esistenza di opposizioni tonali in sillaba finale, come ha fatto il Logar (1996, p. 128) per la parlata di Ugovizza.18 1.34 Sulla realizzazione del tonema ascendente in sillaba non finale, particolar-mente marcata nei bisillabi, si vedano Grafenauer 1905, pp. 221-222; Ramovs 1935, p. 8; Logar 1996, p. 40 (Ratece), 127 (Ukve/Ugovizza), 285 (Potoce/Potschach); Neweklowsky 1973, p. 181. 2 Distribuzione 2.1 VOCALI 2.11 Vocali lunghe 2.111 u3 finale é raro; al suo posto in sillaba finale aperta si hanno le varianti u:/ u/o:/o:/o.19 Per l'evoluzione parallela di ia finale ci sono nei corpus solo pochi esempi - íjadi:, ~ ludi: (Kandutch) 'ljudje' (it. persone, gente), padni: 'podnevi' (it. di giorno).20 In luogo di ua iniziale owero di ua preceduto da w- iniziale si ha il nesso u + a - pa 'uada, 'uada 'v vodo' (it. in acqua), na 'u9z 'voz' (it. carro), 'uane 'óni' (it. essi). 2.112 Davanti a /r/ tautosillabica non si hanno / i:/ ed /e:?/ - štiar, taliar, scíara 'sekira' (it. ascia). 2.113 Davanti a /j/, [u] non si ha ia; al suo posto si ha i: — nasmi:jate, vüja 'vedo, vejo' (it. sanno), dirja; ci:u. 2.114 Davanti a /ñ/ non si ha e:; al suo posto si ha i¡ - ažiman 2.115 e(:) ed o(:) davanti a j ed u possono subiré un allungamento e/o una chiusu-ra fonética - fažo:u, nó:je, kle:u. 18 Allo stesso modo anche H. Lausegger (1989, p. 138) per la parlata di Marija na Zilji/Maria Gail, che sorge al confine dialettale tra Gailtal e Rosental. 19 Misurazioni di P. Jurgec, le vocali dei lessemi ono, zato sono prevalentemente brevi. 20 Poiche il materiale e insufficiente ai fini comparativi, non e possibile pronunciarsi sulla (non) dialet-talita dell'ultima forma. Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna 2.12 Vocali brevi toniche 2.121 Le vocali brevi toniche si hanno di norma in sillaba finale. 2.122 In sillaba non finale le vocali brevi toniche sono a ed a, raramente e, nel parlato veloce possono essere brevi anche altre vocali toniche (nelle forme a ritmo allegro - 'potle : ~ pó:tle 'potlej' (it. dopo), za'to k sma, 'mikna 'majhna' (it. piccola), nelle espressioni 'rajqk o:ča, b'lika niiač). Per stabilire se nel dialetto ci sono anche casi di abbreviamento posizionale davanti al nesso sonorante + ostruente21 (Logar 1996, p. 286 - Potoče; owero in sillaba chiusa davanti a nesso consonantico - Grafenauer 1905, p. 214 sg.; Paulsen 1935, p. 183), il materiale a disposizione (kà:js, ~ 'kajs - kajsi 'veliko' [it. molto] ecc.) è insufficiente. 2.123 i ed u brevi toniche sono rare; si trovano solo in sillaba finale aperta (cfr. Logar 1996, p. 286 - Potoče). 2.124 Davanti a w [-u] tautosillabica in sillaba finale o única (non posteriormente abbreviata) prevale o. 2.13 Vocali atone 2.131 e ed Q si trovano in genere quasi esclusivamente in posizione finale. 2.132 a si puô alternare, per cosi dire, con tutte le vocali atone (più raramente quando queste hanno valore morfemico/flessionale) - cwó'.bak : cwó:bak, zá:saka : záisaka, lasèino : lasè:no; paléinta : paléinta, dé:watç : déiwata, 'jate : 'jata; dé:k¡ca : dé:kjcç 'deklici?' (it. alla fanciulla), mesé:sç : masé:sç 'macesen' (it. lárice), apç>:ne : apô:na 'opoldne' (it. a mezzogiorno). 2.2 CONSONANTI 2.21 Sonoranti 2.211 /v/ ricorre davanti aile vocali anteriori, /w/ invece davanti a quelle posteriori; davanti ad /a/ ed /a/ sono possibili tanto /w/ che /v/ (davanti ad a ed a, esiti di più antiche vocali anteriori, cfr. Origine),22 davanti aile vocali sonore e in posizione di coda hanno la variante [u], davanti aile vocali sorde invece [m] (cfr. Jurgec 2005, p. 78-79). In posizione non postvocalica [u] e [av] si alternano con [u], /w/ in prossimità di /u:/, /u/, /ua/ si manifesta solo eccezionalmente wù:c). 2.212 In posizione intervocálica /w/ e /j/ tendono a perdersi (il che è una caratte-ristica comune di altre paríate della Gailtal, cfr. Ramovš 1935, p. 9; Paulsen 21 Ramovš (1935, p. 8) parla di abbreviamento delle sillabe chiuse non finali. 22 Nel verbo wéïkatç ma anche davanti ad e: (onomatopea?, cfr. il lemma corrispondente in Snoj 2003). Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna 1935, pp. 167-168; Logar 1996, p. 287; Lausegger 1989) owero sono attenuate, cosi p. es. oltre alla variante a:wa si hanno anche a:wa (pari:bawa), a:?a (zná:a) ed a: (glè:da). Eccezionali sono i casi di colmamento dello iato (cí:ja 'cela'). Si veda anche pré:ja : pré:Ja : pré:a; príidee. w dopo k e g si realizza spesso come u (guá:wa, kuá:rtale 'mikali' (pps. m. pl. da mikati = cardare), guà:j 'gorje' (it. guai)). 2.213 /n/ davanti a [g] e [k] presenta la variante [g], /m/ invece davanti a /v/ e lil la variante [irj]. 2.214 /n/ e /1/ in posizione intervocálica si alternano con i nessi ñ + j, Í + j -famiiíje, svíiñja, in posizione finale invece con n ed 1 - ~ "bal, maši:n 'stroj ' (it. macchina). 2.22 Ostruenti 2.221 Le ostruenti sonore si trovano anche in posizione prepausale owero davanti a ostruente sorda, /b/ davanti a ostruente sorda o in posizione finale alterna con [f], [v] oppure con l'approssimante [u],23 /d/ invece con [ó]. 2.3 PROSODIA 2.31 Non ci sono limitazioni alia posizione dell'accento. 2.32 In sillaba non finale si hanno prevalentemente due vocali brevi: 9 ed a. 3 Origine 3.1 VOCALI 3.11 Vocali lunghe i: <— i: - si:n, zí:ma, kri:ž, svíma, tri:, kri:, pači: (acc. pl. ~ 'pači) <— i tónica in sillaba non finale - xi:ša, ví:le, ~ bí:le, ži:ta <— i pretónica in seguito a ritrazione dell'accento da sillaba lunga circon- flessa - si:no <— é: davanti a j - nasmiijate, smi:jaš <— e in sillaba non finale davanti a ñ - ažiman, žirnja 'ženijo' (it. si fidan-zano) <— a:j - mi:kne 'majhni' (it. piccoli) 23 In base alie misurazioni di P. Jurgec, materiale per i lessemi bob,jabko. Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna <— in prestiti linguistici - štriit, špi: lat, šli:te 'sani' (it. slitta), di:ija, ži:n 'misel' (it. pensiero) <— in espressioni interiettive - pi:m pi:m u: <— u: - ab, g'rab, s'nap, 'čak 'čok' (it. cep- po), 'gar, da'wai, 'bai, = 'bal, = 'val (= 'bal) <— e tónica in sillaba finale - nasa'jan ë tónica in sillaba finale - 'sam <— e, ë, o, a pretoniche in seguito a ritrazione dell'accento da sillaba lunga circonflessa - 'pači 'peči' (it. stufe), s'vata 'sveta' (it. mondo gen. sing.), 'rači rači:) 'reči' (it. cose), 'sano (B. Wedam), ~ 'sanu (acc. sing.) (Kandutch); k'wapi 'klopi' (it. panche, banchi), s'pazna 'spozna, 3a p. sing. (it. conosce) (M. Wedam); 'kako, 'wase 'lase' (it. capelli) (M. Wedam) in prestiti linguistici - p'wac, 'bašk, g'waž, faca'lat 'ruta' (it. fazzo-letto da capo), s'pax (Martinz) a *— a tónica in sillaba finale - 'pas, 'wan <— a tónica in seguito a ritrazione dell'accento da sillaba finale breve - u 'vase, 'paku, 'cabnu 'brcnil' (it. scalciato /pps/) (M. Wedam) 24 T. Logar non annovera nel sistema delle vocali brevi toniche la vocale i (owero la sua variante ç), tuttavia la sua esistenza è attestata nel materiale manoscritto (1967): së, blë, Slë, s tie. Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna <— i tónica in sillaba finale - 'nač, 'nat 'preja' (it. fílatura, filo), 'dam <— u tónica in sillaba finale - k'rax, u'kap <— q tónica in sillaba finale - 'bač, ~ 'vač (~ 'več) <— q tónica in seguito a ritrazione dell'accento in fase tarda da sillaba finale breve - 'maxce 'mehke' (it. morbide) <— o:/wo(:) iniziale insieme a u (u + a) - 'uada 'v vodo' (it. in acqua), 'uane 'óni' (it. loro), 'uažač 'vozič' (it. carretto) <— a, e, a pretoniche in seguito a ritrazione dell'accento da sillaba lun-ga circonflessa- 'vas? (gen. sing.), k'lapi 'klepi' (it. affilatoio), 'tako 'tako' (it. cosi) (Kandutch) <— in prestiti linguistici - 'cax 'vlak' (it. treno), 'waft 'zrak' (it. aria), s'taiqf, s'tal, g'laft 'člen pri verigi' (it. anello di catena) (Kandutch) 3.122 Vocali atone i <— i: in seguito a ritrazione dell'accento da sillaba lunga circonflessa - 'pači, k'wapi, sóili <— V + j post-tonica - dwá:nist, ó:xcit, kúami 'komaj' (it. appena), pasúisite; pó:ki 'pokoj' (it. riposo, pensione); zlúadi; wá:ri 'varuj' (it. fa' attenzione), stá:risi 'starši' (it. genitori) (B. Wedam) u <— -aw/-al - martu, 'paku, re:ku, ciarku, diaču; -ew/-el - mo:žu (gen. pl.), pó:stu; -il - zasii:žu, naré:du, -él - zá:bu; -ow - pó:kru, liašgku; -al - pačeisu (M. Wedam), daržu, múaru <— J pretónica - wukó:ve (M. Wedam), zugáima, užni:wast -ol- - s:ujó: 's soljo' (it. col sale), utáiijo 'oltaiju' (it. all'altare) in prestiti linguistici - xuté:l 'hotel' e <— -i finale - zná:te, xadúl?, u štiare, av sriade, 'narliapše, abliačene raramente in prestiti linguistici in posizione non finale - mer?ndi:ne o -u finale - si:no, kóiño (gen. sing.), na pá:mo 'na drevesu' (it. sull'al-bero), pa pó:to e <— -e, -é, -q finali - ti:ste, xo:če, av šuale, 'potle, te, ó:uñaste <— talora e atona - púasteía (~ púastaía), žerjdibca, ne biam come variante di q nella parola se < sQt (~ sa, ~ sa) o da o finale negli awerbi deaggettivali e nei predicati nominali non-ché nelle forme neutre dei participi in -l/-t (cfr. Logar 1996, p. 132) - tí:xo, tó:pwo, dó:bro, swavemjo 'slovensko' (it. in sloveno /aw./), pri:šwo, zugá:no 'zlagano' (part. da zlagati = mentire, simulare, fingere) <— da o precedentemente tónica, in seguito a ritrazione dell'accento da sillaba lunga circonflessa - 'tako, sé:no (Kandutch), ~ 'sano (B. Wedam) Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna a <— a atona - pwaníine, pwáicate <— i iniziale - askáite <— o atona - apéikle, astáil?, prasíit?, z waláim? 'z voli' (it. coi buoi), skapáite, buarnast 'revščina' (it. povertá), máiswa <— q atona - móika, ziima (acc. sing.) <— é atona- sadéile 'sedeli' (it. seduti/e), sanažeite, rasni:ca, záisaka <— q atona - klačait, pá:mat, mad 'med' (it. tra) <— e atona - braz, klapáit?, žani:wa, žaleiza (Kandutch), nabéisa, dabéit; jéicman, déitaía, u púastaí?, béiraS <— talora da [9] posttonica, formatasi in seguito a riduzione della vocale adiacente (a + n) - rá:ufanee 'dimnike' (it. comignoli) <— talvolta da y pretónica insieme a r - aržeina 9 <— ¡- pretónica insieme a r - aržaniica (Kandutch) 'visoka trava' (it. erba alta) <— i atona, come variante anche in posizione finale - fažoiu, utakwáil, vasoiče; čeisnak, koinač, puabač, óismax, piasma, viidaš, tuida, pa gwáiba <— u atona non finale - zgabíjéine 'izgubljene' (it. perdute), kapwáil?, zbadíim, íjadii, kwóibak <— come variante da e atona - vaséiíe, žaniil?, paíjáile, u puastaíe <— come variante da q pretónica - maso: <— come variante da a atona - takráit, muaraš (~ muarš), kléicat <— talora da -o finale - máiwa, tiista <— davanti a r in seguito a riduzione della vocale successiva a r -parnéisu, pardéiwale, parpiawal? 'prepevali' (it. pps. m. pl. da prepevati = cantare), parstraišene, dargáice, arSéita 'rešeto' (it. setac-cio) (Kandutch) 3.123 Sonoranti sillabiche Q] <— le í, quando in prossimitá delle stesse si sia verificata una riduzione vocalica - zéimjce, 'gar zráistj, 'potj; kréipjne, strá:mpjxó:zp, [rp]<— m, quando in sua prossimitá si sia verificata una riduzione vocalica - siadrji, abarnrp, móirtji, nóicrp <— 9 davanti a p, b - rp'bart, rp pa, rppáir 'nekaj' (it. qualcosa) [9]«— ne ñ, quando in prossimitá delle stesse si sia verificata una riduzione vocalica - qkáij 'nekoliko' (it. alquanto), peo: 'danes, zdaj' (it. oggi, ora), káimp, tráiuqk, ríasp, kréippte, góirtp <— in seguito a riduzione [della parte vocalica] dell'esito di q nella parola miaspe Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna 3.2 CONSONANTI 3.21 Sonoranti Le sonoranti si sono formate dagli stessi foni del sistema di base (Logar 198 la, pp. 32-33), oltre a ció pero: w <— 1 davanti a vocale posteriore ed 9 - wáicn?, pwáxete, wapá:ta (Kan-dutch), wáistwacca 'lastovica' (it. rondine) (Kandutch), zná:wa (a zná:), má:w9 'malo' (it. poco) <— 1 davanti a consonante e in posizione prepausale - [u] - ó:uñaste 'volnene' (it. di lana), 'mou 'imel' (it. avuto), nadiau 'praznik' (it. giorno festivo) <— w protetica - wó:gg, par wó:knu <— m nel nesso mn - [u] - spóiunu 'spomnil' (it. ricordato) 1 <— come variante da í in posizione finale Obal, ~ 'bal, da'wal, ~ da'waí) <— da n in seguito a dissimilazione (a distanza) - m'le, malé:stra 'mi-neštra' (it. minstra) í •<— da 1 + j in seguito a riduzione vocalica, anche in prestiti linguistici - familia m <— n davanti p, b, f- stuiiqfe, am pa 'in pa' (it. e raff.; e anche) n <— come variante da ñ in posizione finale - 'man 'manj' (it. meno) n <— d' nella parola d-bždt (Ramovš 1935, p. 10) in seguito a dissimilazione di d - d' > d - n(')? - nel corpus é presente solo la forma nominativa 'dež^ <— in prestiti linguistici - z mašhnam (Kandutch) j <— g davanti a vocale anteriore - dó:uje 'dolge' (it. lunghe), drú:je, paréjéija 'prižgejo' (it. accendono) <— j epentetica - praséijto, name:jst, stréijs^, smare:jča 'smreka' (it. pino), wéijcip 'jočem' (it. piango), se:jč§ 'kositi' (it. falciare) (Kandutch), be:jžte, ré:jzal <— j protetica davanti all'esito di i - 'jata, 'jema 'ima' (it. ha), 'jeme 'ime' (it. nome) (M. Wedam) <— come variante da í insieme con í (í + j) - ci:kíje, z Íjadmí: <— come variante da ñ insieme con ñ (ñ + j) - svíiñja, par ñ'jax 3.22 Ostruenti Si sono formate dagli stessi foni del sistema di base, oltre a ció pero: b <— w davanti a vocale anteriore - bí:na 'vino', bi:dip, biam, dabé:t 'devet' (it. nove), trá:be 'trave' (it. erbe) k <— dat(?)-tatré:ka(unsolocaso!?) <— da x davanti a n - mi:kna, po:kno Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna g <— protetica davanti a n (?)25 - gniiva <— w nel nesso zw- - zgani:wa 'zvonila' (it. pps. f. sing, da zvoniti = suonare) c *— č (<— k) preceduta da s - sciara č <— t - ta tré:cç, piač, 'bač <— k davanti a vocale anteriore - bli:č 'veliki' (it. grandi), ciisalç, kà:cç, tr6:če 'otroke' (it. bambini acc. pl.), na ro:če, liasçcç, màièce; če:tna š x davanti a vocale anteriore - na stréijSç, ijü: še26 <— da x nel nesso xč (anche da kt) in seguito ad assimilazione - ščiar (acc. sing.), scera'bart 'katerikrat' (it. qualche volta) <— s in seguito ad assimilazione a distanza (come variante) - š pùirstç, stràisu 'strašil' (it. pps. m. sing, da strašiti = spaventare), zašinžt? 'zaslužiti' (it. guadagnare), pašiiišu 'posušil' (it. pps. m. sing, da posušiti = asciugare) (Kandutch), špe:čaš, šli:še <— da č nel nesso čt - ta stàrtç ž <— z in seguito ad assimilazione a distanza - 'uažač 'vozič' (it. carretto) <— g davanti a vocale anteriore e dopo n - štianže, cà:jtçze 3 <— in prestiti linguistici - Jiip, aranjàirawa 3.3 PROSODIA 3.31 La posizione dell'accento è la stessa del sistema di base, con l'unica diffe-renza che ad essere accentate sono le sillabe che si trovavano davanti a sillaba finale breve e tónica e variabilmente anche quelle posizionate davanti a sillaba lunga circonflessa. La variabilité di questo corpus lessicale (imè: (Logar 1967: imè) : 'jeme (M. Wedam), 'tako : takô: (Kandutch), 'sano (B. Wedam), » 'sanu, « sé:no (Kandutch), pači: : 'pači) è comunque meritevo-le di ulteriori indagini,27 non fosse altro che per la ancora (o di nuovo) aperta questione dell'avanzamento dell'accento tonale circonflesso nel dialetto resiano e in quello della Gailtal (cfr. Ramovš 1971, pp. 302-304, Greenberg 2002, pp. 117-120, 176-177; Šekli 2006, pp. 278-279.) 3.32 Si è avuto l'allungamento delle vocali che nel sistema di base erano brevi, toniche e in sillaba non finale, come pure si sono allungate le varianti delle vocali e ed o in seguito a ritrazione dell'accento dall'ultima breve, nonché, 25 Ramovš (1924, pp. 118-119) riporta per la parlata della Rosental yniwa con y- paretimologico da gnoj, gnojiti; nel corpus per6 ci siamo imbattuti anche nell'hapax legomenon (lapsus?) gfjsd? 'ljudje' (it. gente), da cui si potrebbe arguire un'evoluzione posizionale davanti a n, i. 26 Tuttavia xi:ša, che sarebbe diverso, in base al corpus dello stage di ricerca del 1986 (Tabor »Kanalska dolina 86«, 1987, p. 62) da šiša attestato ad Ugovizza, cfr. anche Logar (1971, p. 115);Komac(2000,p. 19). 27 Cfr. anche le forme attestate a Camporosso kwapi:, z masa:, informante Maria Moschitz. Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna variabilmente, anche quelle accentate in seguito a ritrazione dell'accento dalla sillaba lunga circonflessa. 4 Cad uta di fonemi28 4.1 VOCALI 4.11 i 4.111 In posizione iniziale: mé:wa 'imela' (it. pps. f. sing, da imeti = avere), màim 4.112 In posizione pretónica: îjklè: 'nikoli' (it. mai), ž'wou, žvi:na 4.113 In posizione post-tonica: - nei sufFissi -(n)ica, -inja, -nik, -ič - žeinca, žerjd:bca 'žerjavica' (it. brace), kù:xarca, prasùunca 'sprasna svinja' (it. scrofa con cuccioli), pràiuce 'pravljice' (it. fiabe); kú:xna; trá:uqk; ko:šč 'kosič, košček' (it. pezzetto), pùabce (nom. pl.) (M. Wedam) - nelle desinenze del gen. e del loe. pl. e du. degli aggettivi - drú:jx - nelle desinenze delle forme dell'infinito dei verbi in -iti - nabrù:stç, kù:ptç, mwàittç, dei part, in -1 mwàitlç, naùicle, bialle, aká:dwo, naprà:bwa - nelle desinenze del presente dei verbi in -im - pràibma 'pravimo' (it. di-ciamo, raccontiamo), kú:pma, pri:d, papri:mte, paskùistç - variabilmente nella desinenza della 3. pers. m. pl. del participio in -1 -dé:wal (~ dé:wale), paswá:l paswá:le) 4.12 ë 4.121 In posizione pretónica: sciara 'sekira' (it. ascia), crû: 'želodec' (it. stoma-co), djá:wa 4.122 In posizione post-tonica: - nelle desinenze degli aggettivi - drùijga, mùajga - nelle desinenze delle forme dell'infinito dei verbi in -ëti - bé:dwa, biisj 'viseli' (it. pps. m. pl. da viseti = pendere) 4.13 e 4.131 In posizione pretónica: blhče 'velike' (it. grandi) nom. pl. (f.), arSé:ta 28 Per un panorama completo dei casi di caduta di fonemi fonemica il materiale fin qui raccolto non é suficientemente ampio. II presente elenco é fornito a puro titolo esemplificativo. Ovčja vas in njena slovenska govorica I06 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna 4.14 q 4.141 In posizione pretónica: nadri: 'naredi' (it. fa') 4.142 In posizione post-tonica: miaste 4.15 a 4.152 In posizione post-tonica: múarle 'morali' (it. pps. m. pl. da morati = dovere), miiarš, gleidle 'gledale' (it. pps. f. pl. da gledati = guardare), parpiawl? (~ parpiawale) 4.16 o 4.161.1 In posizione iniziale: truak gen. pl. 'otrok' (dei figli/bambini), be:dna 'nobena' (it. nessuna) (: abedp) 4.161.2 In posizione pretónica: sk'ra 'skoraj' (it. quasi), peo: 'danes, zdaj' (it. oggi, ora), dbi:u 4.17 u 4.171 In posizione pretónica: dsrgáxe, tle: 4.18 a 4.182 In posizione post-tonica: ó:us (Kandutch), kó:nc, wó:gij, é:dp 4.19 i 4.192 In posizione post-tonica: á:fce 'jabolka' (it. mele) 4.2 CONSONANTI 4.21 Sonoranti [m] - davanti a s - sa:č 'vsak' (it. ogni) Msa:če) 1 - in posizione finale dopo us - akua, pua, sus - davanti a u:, us - gu:xa, zasu:žu 'zaslužil' (it. pps. m. sing. da za-zaslužiti = guadagnare), su:žl?, tapuata 'toplota' (it. calore), u:č 'luč' (it. luce) wu:č) - in posizione intervocalica - te:a 'hotela' (it. pps. f. sing. da hoteti = volere), šu:a 'šola' (it. scuola) (= šuawa), znaia, ~ zna: 'znala' (it. pps. f. s. da znati = sapere), apa:xa 'oklofutala' (it. pps. f. sing. da oklofutati = schiaffeggiare), paklhca 'poklicala' (it. pps. f. sing. da poklicati = chiamare) m - davanti a šk (?) - niaško 'nemško' (it. tedesco agg./avv.) - b nel nesso nb - p'mart 'enkrat' (it. una volta) r - nei nessi čre-/žre- - čisuls, čisz Ovčja vas in njena slovenska govorica 122 Valbruna e la sda parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna j - talvolta in posizione intervocálica - pručtee, préia 'preja' (it. filatu-ra, filo) 4.22 Ostruenti p - nei nesso pt - ti:č? 'ptiči' (it. uccelli) b - nei nesso br dell'aw. owero dell'interiez. impropria dobro (it. bene [!]) con intonaz. a ritmo allegro - d'ra (su questo aspetto giá il Ramovš 1935, p. 5) t - talvolta nei nesso st - name:js 'namesto' (it. invece, al posto di) - nei nesso kt - ciar 'kateri' (it. chi, quale, che) d - nei nessi dn, zd(r) - ó:srp ni: 'dni' (it. giorni), papó:une, apó:une, ~ apo:ne, ta zá:ña; 'zej 'zdaj' (it. ora), zrá:uje g - in posizione intervocálica - pamá: 'pomaga' (it. aiuta), pamáit? - nei nessi gl, gw - palé:dle 'pogledali' (it. pps. m. pl. da pogledati = rivolgere lo sguardo), vkšna (~ hviišna, « gviišna, ~ gbi:šna) k - kt (> xt > t) - tu: 'kdo' (it. chi) (Ramovš 1935, p. 10) 5 Metatesi pl - lfl - prokú:c|ne r - d —> d - r nella parola narediti- nadriite, nadri:ma s sakua 's koso' (it. con la falce) (idiolettale?, lapsus?) 6 Elementi d'interesse su altri piani linguistici 6.1 Morfologia 6.11 Sostantivi 6.111.1 Generer. Logar (1973, p. 43) per le parlate della Val Canale e di Rateče presuppone la mascolinizzazione dei neutri tanto al singolare quanto al plurale; nei corpus e tuttavia attestata anche la femminilizzazione.29 Cfr.: 29 Nella trattazione del sistema vocálico della parlata di Ugovizza (1996, p. 128) é, al contrario, citata soltanto la femminilizzazione dei sostantivi neutri plurali. Cfr. il corpus di Logar relativo ad Ugovizza: fyó, Ižasa; du. -a; pl. Ižas?; jútrá (m.); kóó, küslasa, -p, -am; pl. küslas?, küslasu, -ax, küslasm?; kapítá (m.); kaptt? (pl. m.); miaste sa bliče, mlíaka ie frišp : sg. criawá, -be; yníazdá, pl. yníszde (sa bliče). Ovčja vas in njena slovenska govorica 125 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna sg. sù:x sé:no (Kandutch), sej pasù:Su na stargáicax 'sano (M. Wedam) : je b'wa žale:za čiaz, pl. - ta zà:dne kùale (Kandutch) 'zadnja kolesa' (it. ruote posteriori). 6.111.2 Nonostante il testo dal quale è stata tratta la trascrizione del corpus sia costituito dal racconto delle vicende di una famiglia con cinque figlie, la concordanza di genere al plurale, quando il soggetto sia un pronome o sia sottinteso,30 è rara (idiolettale?), cfr.: mi: sma ble miikne : sma b'li mhknç mi:.. sma tç>:ta pré:ja dèiwale tlè: zà:de par wó:de; tri: sma b'li u Svá:jco 'smo bile' (it. siamo state, eravamo); sma se dóibro žani:l?, Av'sa .. u'se pè:t; e perfino: déxle se mùarle ¡jet u drú:je xi:še glé:dat. 6.112 Com'è accaduto generalmente in Carinzia (Ramovš 1952, p. 73) il sostantivo uho è passato tra i sostantivi neutri con tema in consonante (tema in -nt-) - uáé:te (acc. pl). 6.113 Declinazioni: Ramovš (1935, p. 10) per il dialetto della Gailtal cita in generale la conservazione, nella declinazione dei sostantivi a tema duro in -o e in -a, dell'antica desinenza in -ë per il loc. sg. dei maschili e dei neutri, owero per il dat. e il loc. sg. di quelli femminili;31 parecchio materiale esemplificativo di questo genere si trova pure nella trascrizione di Logar (1967) della parlata di Ugovizza.32 Nei nostra corpus le desinenze in -e che siano fonéticamente determinabili in maniera inoppugnabile si presentano solo raramente, cfr. m sùale, na sviate je 'pač 'tako : « na sviat(ç). 6.114 Morfonologia: Nei corpus ci sono alcuni casi che confermano la conservazione delle tracce della seconda palatalizzazione protoslava: u mliace, trô:c 'otroci' (it. bambini, figli). 6.12 Aggettivi 6.121 Oltre alle consuete forme degli aggettivi possessivi, nei parlato di Leopold Martinz si manifesta anche la forma mô: (mô: mà:ma), registrata a Ugovizza già dal Logar (1967) alla domanda n. 832 moj - "mó: (corretto in mô:)33 kabi:wa ?" in "z mç> žena".34 30 Mi è pronome personale maschile e femminile. Cfr. anche il corpus di Logar (1967) per Ugovizza. 31 II primo ad affrontare questo aspetto fu lo Jarnik (1842, p. 55): "Il dativo e il locativo dei sostantivi femminili singolari in a termina in e [...] Lo stesso vale per i maschili ed i neutri [...]." 32 Cfr. na Célè, u kôtle, na mliacè, u pàkle ecc. 33 O viceversa: non è possibile accertarlo con sicurezza. 34 Secondo il Ramovš (1935, p. 9) nei dialetto della Gailtal sarebbe d'uso vivo la forma contratta myá, ow. myó, tuó per le forme del neutro. Ovčja vas in njena slovenska govorica 125 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna 6.122 Per esprimere possesso si usa spesso (come attributo dislocato a sinistra) il genitivo dei pronomi personali: né:gajà:qka; sà:c je 'moy ñé:ga pùale 'svoje' (it. suo, suoi:), daje sà:m padé:wou et sim. 6.123 Nei numerali che terminano con una cifra compresa tra il 5 e il 99 (cfr. Toporišič 2004, p. 333), la cosa (persona) contata con il numerale al nominativo e all'accusativo non si trova al genitivo plurale; in altri casi subisce un raddop-piamento sintattico: par 'nas sma bli pè:t, mi: sma b'li 'jax pè:t; sma b'li kà:js ix 'veliko nas je bilo' (it. eravamo molti). 6.13 Verbi 6.131 La desinenza del presente -'o: (umrà, mrô:) per la 3a p. pl. è estesa per analogia anche ai verbi originariamente appartenenti alie classi ID/2 e IV, che richiedereb-bero la desinenza -'e: (Ramovš 1952, p. 137) - pasašo: (Kandutch), daržo: (veibo držeti), žabaro:, žbo:35 (B. Wedam). 6.132 La desinenza più frequente della 2a e 3a p. du. e della 2a p. pl. nel dialetto della Gailtal dovrebbe essere -sta, -ste (Ramovš 1935, p. 10), mentre, al contrario, nella parlata che stiamo esaminando si ha biate, ~ viate 'veste' (it. sapete), tote 'boste' (it. sarete). 6.133 Quando, parlando di una persona assente, si usa la forma di cortesía che richiede che il soggetto singolare concordi con il predicato alia 3a pers. pl. (cfr. Weiss 2003, pp. 204-205; 210-211), si verifica nella parlata in esame un'interessante divergenza nell'uso delle forme verbali, a seconda che la persona sia di genere femminile (mati so bili, forma plurale del part, in -I) o maschile (oče so bil, forma singolare) - mà:ma sa se zmrà:zlç u stá:le (tuttavia - se se ciawa zmrá:zle); se pré:dle damà:, má:ma : o:ča se dra 'šu sà:ce [...] štiarnistw()ni: ylé:dat; 'potle [...] se ré:ku; ô:n se biu ad Ú:ku [...] se 'mou fá:ra. 6.14 Parole con funzione grammaticale 6.141 La preposizione od è usata col valore di iz. sma jé:dlç m'sç ad ne škre:le 'iz ene sklede' (it. da un'unica scodella); sa í'jade pri:slç ad Társta; se ad u'sax krà:jax í'jade xadi:lç. 6.2 Formazione delle parole 6.21 Nel corpus sono annotati (benche ran) anche i verbi con prefisso *vy- -bagna:l, batwa:cte ... Del prefisso wy- come di una peculiarity delle parlate 35 "L'estensione della forma breve in -ó della 3a pers. pl. del presente" fu registrata giá durante lo stage di ricerca del 1986 (Tabor 1987, p. 61). Ovčja vas in njena slovenska govorica 125 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Descrizione fonologica della parlata di Valbruna della Gailtal scrisse già lo Jarnik (1842, p. 54); è perô interessante notare come il Logar (1967, SLA, domanda n. 807) non abbia potuto confermare l'esistenza di questo prefisso nella parlata di Ugovizza. 6.22 I numerali cardinali dal 40 al 90 sono formati col sufïïsso -rçdi. (Ramovš 1935, p. 5): štisred, ~ stiaradç, pè:trè:d, Sisstrèid ... 6.23 Della formazione di parole con prefisso c-/(cs-) <— prefisso ted. *zu- in ámbito carinziano, come conseguenza "della lunga convivenza e vicinan-za" parlô già il Ramovš (1997, p. 541), cfr. c'vsč, cmà:sa 'preveč' (it. trop-po), cmáiwo 'premalo' (it. troppo poco). 6.3 Sintassi 6.31 Oltre alle consuete forme di negazione, la parlata conosce anche la nega-zione rafforzata/graduata (cfr. Toporišič 2004, pp. 498, 500) con nič (nči: < nič ni - Ramovš 1935, p. 6 - çci:, çcnmam, « çcèimam):36 dná:ija nči: bwa 'sploh ni bilo' (it. non ce n'era affatto), m'ie nči: naréidwo 'ni nič škodilo' (it. non ha nociuto per niente), še naréidle nči:sa; çcô: 'to çce póiznaja; pče viija, kô: màija; saj çchmama cà:jt za bràitç et sim. 36 Su questo aspetto cfr. anche il Logar (1967): "nemam, nčemam [...] = negazione assoluta". Ovčja vas in njena slovenska govorica 126 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Fonološki opis govora Ovčje vasi / Descrizione fonologica della parlata di Valbruna Navedenke / Bibliografía • Ivan Grafenauer, 1905: Zum Accente im Gailthalerdialekte, Archiv fiirslavische Philologie 27, 195-228. • —, 1923: Naglas v nemških izposojenkah v slovenščini (Donesek k zgodovini slovenskega naglasa), Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani 1, 358-391. • Marc Greenberg, 2002: Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, prevedla/ traduzione a cura di Marta Pirnat-Greenberg, Maribor: Aristej. • Urban Jarnik, 1842: Obraz slovenskoga narečja u Koruškoj (S uvodom i opazkami od St. Vr.), Kolo 1,41-57. • Peter Jurgec, 2005: Fonetični opis govora Ovčje vasi, Ovčja vas in njena govorica: Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003, 29. 6. 2003-5. 7. 2003, ur./ed. Nataša Komac - Vera Smole, Ukve - Ljubljana: Slovensko kulturno središče Planika Kanalska dolina - Založba ZRC, ZRC SAZU, 60-70. • Nataša Komac, 2000: Lokalni govori v Kanalski dolini (seminarska naloga pri predmetu Koroška in primorska narečna skupina), Predel (tipkopis/in manoscritto). • —, 2002: Na meji, medjeziki in kulturami: Širjenje slovenskega jezika v Kanalski dolini, Kanalska dolina - Ljubljana: Slovenski raziskovalni inštitut - Slovensko kulturno središče Planika - Inštitut za narodnostna vprašanja. • Herta Lausegger, 1989: Značilnosti slovenskega govora pri Mariji na Zilji, Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 137-148. • Tine Logar, 1954: Dialektološke študije I: Narečna podoba zgornje savske doline, Slavistična revija 5-7, 145-149. • —, 1967: Dialektološke študije XII: Govor vasi Kostanje nad Vrbskim jezerom, Slavistična revija 15, 1-19. • —, 1968: Vokalizem in akcent govora Potoč v Ziljski dolini, Zbornik za filologiju ilingvistiku 11, 137-143. • —, 1971 a: Dialektološke študije XV: Govor Slovencev Kanalske doline v Italiji, Slavistična revija 19, 113-123. • —, 1971b: Slovenska koroška narečja - zgodovinska vez med Slovenci tostran in onstran Karavank, Koroška in koroški Slovenci, Maribor: Obzoija, 276-280. • —, 1973: Slovenska koroška narečja v Avstriji, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 9, 29-44. • —, 1975: Slovenska narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga (Kondor 154). • --, 1981 a: Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi srpsko-hrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšte- Ovčja vas in njena slovenska govorica 127 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Fonološki opis govora Ovčje vasi / Descrizione fonologica della parlata di Valbruna slovenskim lingvističkim atlasom, ur./ed. Pavle Ivič et al., Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine (Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka 9), 29-40. —, 1981b: Potoče (Potschach; OLA 146), Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvat-skosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, ur./ed. Pavle Ivič et al., Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine (Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka 9), 183-191. —, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur./ed. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Gerhard Neweklowsky, 1973: Slowenische Akzentstudien: Akustische und linguistische Untersuchungen am Material Slowenischer Mundarten aus Kärnten (mit 46 Abbildungen und 76 Figuren im Text), Wien: Österreichischen Akademie der Wissenschaften. Viktor Paulsen, 1935: Lautlehre des slowenischen Gailtalerdialekte in Kärnten (mit einer Grundkarte und 5 Pausen), disertacija/tesi di dottorato, Wien (tipkopis/in ma-noscritto). Fran Ramovš, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika 2: Konzonantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna. —, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika 7: Dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna. —, 1952: Morfologija slovenskega jezika: Skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v L 1947/48, 48/49, Ljubljana: DZS. —, 1971: Zbrano delo 1, Ljubljana: SAZU (Dela 23/1, Inštitut za slovenski jezik 11/I). —, 1997: O pomembnosti nekaterih pojavov v slovenskih narečjih na Koroškem, Fran Ramovš, Zbrano delo 2, Ljubljana: SAZU (Dela 23/11), 536-543. Marko Snoj, 22003: Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan. Matej Šekli, 2006, Praslovanski stari cirkumfleks v rezijanskem in ziljskem narečju slovenščine, Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, ur./ed. Mihaela Koletnik - Vera Smole, Maribor: Slavistično društvo (Zora 41), 277-287. Tabor 1987: Jezikoslovna skupina, Tabor »Kanalska dolina 86«, ur./ed. Aldo Rupel, Gorica: SLORI-NŠK, 58-75. Jože Toporišič, "2000: Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja. Peter Weiss, 2003: Načini ogovarjanja in govorjenja o odsotni osebi v govorih spodnje Zadrečke doline, Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Ri-glerja, ur./ed. Zinka Zorko - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo (Zora 25), 199-215. Ovčja vas in njena slovenska govorica 127 Valbruna e la sua parlata slovena Narečna besedila iz Ovčje vasi1 Karmen Kenda-Jež Informantka: Tecla Wedam (TW), roj. 1924, sogovornik: Leopold Martinz (P), roj. 1924, u. 2004. Posnetki: 1) Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003, 3. julij 2003: kasete 2003a (32 min.), 2004b (32 min.), 2004c (13 min.); popolni izpis; izpraševalke: Nataša Komac (N), Vera Smole (V) in Saša Poklač (S) (s kamero); 2) terenska raziskava, 26. marec 2004: minidisk (2 h 29 min.); popolni in paberkovalni izpis; izpraševalka Karmen Kenda-Jež (K). Narečno besedilo je zapisano v transkripciji, kakršna se od srede sedemdesetih let prejšnjega stoletja uporablja v slovenskem narečjeslovju (t. i. »nova nacionalna transkripcija«, ki sledi osnovnim načelom transkripcije OLA - Slovanskega lingvističnega atlasa - pri zapisovanju prozodičnih prvin, prim. Kenda-Jež 1996: VIII-IX). Pri zapisu tonemov je bil upoštevan slušni vtis, predvsem razmeije med naglašenim in ponaglasnim zlogom, gradivo pa je bilo preveijeno tudi strojno - s programom Praat. Posebej velja omeniti, da na morebitno stavčno nevtralizacijo tonskih potekov opozaijajo samo pojasnila v zavitih oklepajih - {poudaijeno} -oz. uporabljena ločila. Ta nastopa zlasti v absolutnem izglasju, kar ugotavljata tako Neweklowsky za ziljščino sploh (1973: 185 - »V absolutnem izglasju pri nevtralnem stavčnem poudarku lahko med akutom in cirkumfleksom slušno ni nobene razlike. Absolutno izglasje je v vseh primerih padajoče.«) kot Jurgec (2005: 69) za tu obravnavano gradivo. Vprašanje tonemskih nasprotij v zadnjih ali edinih besednih zlogih je obravnavano v fonološkem opisu. Pri zapisu narečnega besedila so bila upoštevana načela P. Weissa (1990: 181) oz. K. Kenda-Jež (2002:166-167). Ločila zaznamujejo tonski potek in način segmentiranja povedi: {.} kadenca (in morebitni premor); {,} polkadenca (in morebitni premor); {..} (rabljeni nestično) premor za nevisoko padajočo polka-denco, nedokončano pol-, proti- ali navadno kadenco ali nenadno prekinitvijo intonacijskega vzorca; {!} vzklična intonacija; {?} konec vprašalne povedi. Od 1 Vera Smole je pripravila začetne poskusne paberkovalne prepise [2003a] in [2003b] ter prepis govora z videoposnetka, Peter Jurgec je opravil vse potrebne dodatne eksperimentalnofonetične meritve, Matej Šekli je pregledal in dopolnil komentaije (njegove pripombe so posebej označene), Rosalia Zelloth, ki je sicer po rodu iz Ukev, a živi v Ovčji vasi, pa mi je bila v veliko pomoč pri razjasnjevanju pomenske plati besedja. Vsem najlepša hvala. Ovčja vas in njena slovenska govorica 129 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Narečna besedila iz Ovčje vasi glasovnih paralingvističnih prvin so bili upoštevani smeh in znaki upočasnitve govora (polglasniški ..33.., tleski, od glasovnih refleksov pa kašelj), skupaj s pripombami o konsituaciji so zapisani v zavitih oklepajih. Stični dve piki {..} opo-zaijata na nefonološkost zapisanega glasovja, dva vprašaja v zavitem oklepaju {??} pa na negotov zapis. Pokončnica {|} zaznamuje začetek odlomka, na katerega se nanaša pojasnilo v zavitih oklepajih, če je ta več kot enobeseden. Izpust katere koli v besedilih zapisane prvine je zaznamovan z [...]. Zapis govora izpraševalk (v ležečem tisku) je poknjižen, kadar izbor be-sedja in način upovedovanja ne vplivata na samo narečno besedilo, pa tudi deloma prirejen in poenostavljen. Opombe k besedju so nastale ob primerjavi z besediščem slovenskega knjižnega jezika, podatki iz obravnav besedja na avstrijskem Koroškem (Thesaurus 1982-; Karničar 1990) in na »zahodni slovenski jezikovni meji« oz. »na vzhodnem robu avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine« (Skubic 1997; Steenwijk 1992) pa pričajo o vpetosti slovenskega narečja Kanalske doline v oba jezikovna prostora. Prevod v knjižno slovenščino skuša ohraniti značilnosti govorjenega jezika (od tod posnemanje skladenjskih lastnosti izvirnika, uporaba t. i. »(neknjižnih) pogovornih« in »neknjižnih ljudskih« prvin (SP 2001: 129) ipd.). Neprevedene so (skupaj z mejnimi primeri) ostale tiste drugojezične/drugozvrstne prvine, ki pričajo o kodnem preklapljanju, (poknjiženo) narečno besedje pa je ohranjeno tam, kjer je to potrebno iz vsebinskih razlogov (vse te prvine so označene z ležečim tiskom). Ovčja vas in njena slovenska govorica 130 Valbruna e la sua parlata slovena Testi dialettali di Valbruna1 Karmen Kenda-Jež Informante: Tecla Wedam (TW), nata nel 1924, interlocutore: Leopold Martinz (P), nato nel 1924, morto nel 2004. Registrazioni: 1) Stage di ricerca Val Canale 2003, 3 luglio 2003: cassette 2003a (32 min.), 2004b (32 min.), 2004c (13 min.); trascrizione completa; intervistatrici: Natasa Komac (N), Vera Smole (V) e Sasa Poklac (S) (telecamera); 2) ricerca sul campo, 26 marzo 2004: minidisc (2 h 29 min.); trascrizione completa e "a campionamento"; intervistatrice: Karmen Kenda-Jez (K). La trascrizione del testo dialettale è stata eseguita seguendo la metodología in uso nella dialettologia slovena dalla metà degli anni Settanta del secolo scorso (la cosiddetta "nuova trascrizione nazionale", che nella rappresentazione degli elementi prosodici segue i principi generali del sistema utilizzato dall'OLA -Atlante Lingüístico Slavo -, cfr. Kenda-Jez 1996, pp. VIII-IX). Nella trascrizione dei tonemi si è tenuto conto dell'impressione uditiva, in particolare della relazione tra sillaba tónica e sillaba post-tonica; il materiale è stato sottoposto a verifica strumentale mediante il programma "Praat". A questo proposito, è opportuno ri-cordare che l'eventuale neutralizzazione dell'andamento melodico all'interno della frase è segnalata únicamente mediante le indicazioni fornite tra parentesi graffe - {grassetto} - owero mediante l'uso dei segni d'interpunzione. II fenómeno della neutralizzazione si manifesta soprattutto in posizione finale assoluta, come rilevato tanto da Neweklowsky per la parlata della Gailtal/Ziljska dolina in generale (1973, p. 185: "In posizione finale assoluta, in caso di accento frasale neutro, puô non esserci alcuna differenza a livello uditivo tra intonazione ascen-dente/acuta e intonazione discendente/circonflessa. In posizione finale assoluta l'intonazione è in ogni caso discendente."), quanto da Jurgec (2005, p. 82) per il materiale qui esaminato. La questione delle opposizioni tonali in sillaba finale o única è trattata nella parte dedicata alia descrizione fonológica. 1 Vera Smole ha redatto le prime trascrizioni sperimentali dei dialoghi [2003a] e [2003b] e la trascrizione dei dialoghi dalla videocassetta. Peter Jurgec ha eseguito tutte le ulteriori e necessarie misurazioni fonetiche sperimentali. Matej Sekli ha visionato e completato i commenti (i suoi appunti sono segnati separatamente). Rosalia Zelloth, nativa di Ugovizza e residente a Valbruna, mi è stata di gran aiuto nel chiarire il significato delle parole. A tutti un sentito grazie. Ovčja vas in njena slovenska govorica 129 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Testi dialettali di Valbruna Nella traserizione del testo dialettale sono stati seguiti i criteri proposti da P. Weiss (1990, p. 181) e da K. Kenda-Jež (2002, pp. 166-167). I segni di inter-punzione segnalano l'andamento tonale e le modalità di segmentazione della frase: il punto {.} indica la cadenza (e l'eventuale pausa); la virgola {,} segnala la semi-cadenza (e l'eventuale pausa); due puntini (spaziati) {..} segnalano la pausa suc-cessiva a una cadenza non alta discendente, owero a una semicadenza, anticadenza o cadenza semplice rimaste incompiute o ancora la pausa che segue un'interruzione repentina del sintagma intonazionale; il punto esclamativo {!} rappresenta l'into-nazione esclamativa; quello interrogativo {?} la fine di una frase interrogativa. Tra gli elementi vocali paralinguistici si è tenuto conto del riso e dei segnali di rallentamento della fonazione (semivocali ..39.., schiocchi; tra i riflessi fonici in-vece si sono considerad i colpi di tosse). Tali annotazioni, insieme a quelle relative al contesto, sono riportate tra parentesi graffe. Due puntini non spaziati {..} indi-cano il carattere non fonologico della traserizione del materiale fonético, due punti interrogativi tra parentesi graffe {??} segnalano invece una traserizione incerta. Una barra verticale {|} indica l'inizio dell'enunciato al quale si riferiscono le annotazioni riportate tra parentesi graffe, qualora 1'enunciate stesso sia costituito da più di una parola. L'omissione di uno qualunque degli elementi annotati nei testi è indicata con il segno [...]. I turni di dialogo delle intervistatrici (stampati in corsivo) sono riportati in sloveno standard, e in parte anche adattati e semplificati, quando la scelta delle parole e le modalità di comunicazione non interferiscono col testo dialettale stesso. Le annotazioni di tipo lessicale sono state fatte sulla base dalla compara-zione con il lessico della lingua slovena standard, mentre i dati desunti dagli studi sul lessico della Carinzia austríaca (Thesaurus 1982-; Karničar 1990) e su quello dell'area sita al "confine lingüístico occidentale sloveno" owero al "limite orientale della regione autonoma Friuli-Venezia Giulia" (Skubic 1997; Steenwijk 1992) testimoniano come il dialetto sloveno della Val Canale sia radicato in en-trambi gli ambiti linguistici. Nella traduzione in sloveno standard si è cercato di mantenere le caratteri-stiche della lingua parlata: di qui la riproduzione delle peculiarità sintattiche dell'originale, l'uso dei cosiddetti elementi "colloquiali (non letterari)" e "popo-lari non letterari" (SP/Dizionario Ortográfico Sloveno 2001, p. 129) ecc. Oltre ad alcuni casi-limite, non sono stati tradotti quegli elementi che si possono attribuire all'alloglossia e al cambiamento di registro linguistico e che testimoniano l'alter-nanza di códice, mentre il lessico dialettale (standardizzato) è mantenuto laddove ciô sia necessario per ragioni di contenuto (tutti questi elementi sono evidenziati con l'uso del corsivo). Ovčja vas in njena slovenska govorica 132 Valbruna e la sua parlata slovena Ncö: mäija m'se m pa niimaja 'nhč Je bwa mazé:rja n£:ra [2004, 0.01] .. bíate, par 'nas líate nazá:j2 je bwa búarnast .. k sma mi: garw()á:stl? .. 'zejw()e dargá:c?, pe'ro3 k sma mi: gar ráistl?, pe'ro .. fami:íje se ble bliiče .. Msá:ka famiiíja pé:t, šiast truak mé:wa.. Par 'nas sma bl? pé:t, ip pa ..aa.. pe'ro je s'wo tu:da napre:j4 k.., buaiš?, 'kakar pa ncö:,5 k má:ma M'se .. [1.49].. e"be6.. ta., ta., tiista "bart,7 tú: paje 'mou dná:ija? Se me:l? mí:kn m-1, prim. tudi m'le (rez. m'le < *mbnč 'meni'), op. M. Šekli. / Minestra. Dissimilazione m-n > m-1, cfr. anche m'le (res. m'le < *mtne dat. sg. 'a me'; nota di M. Šekli). 25 Vlivanci. Prim. Thesaurus 1992: farfeljči. / Pasta da minestra, da brodo. Cfr. Thesaurus 1992: far-feljči. 26 Kuhano maslo (?). / Burro cotto (?). 27 Pese. Prim. Striedter-Temps 1963: rqna »Runkelrübe, Rohne«. / Barbabietola. Cfr. Striedter-Temps 1963: njna »Runkelrübe, Rohne«. 28 Denar je sveta vladar - nem. Das Geld regiert die Welt. / II denaro e il sovrano di questo mondo -ted. Das Geld regiert die Welt. 29 Skleda. Beseda v upoštevanih slovarjih ni izpričana. Prim. Bezlaj 1995: skril, kor. oblike sqriv, sqrSv ipd. 'kamnita plošča na krušni peči'. / Scodella. II vocabolo non e documentato nei vocabolari consul-tati. Cfr. Bezlaj 1995: skril, forme carinziane sqriv, sqrSvecc. 'lastra di pietra sul forno'. 30 Krožnik. Prim. it. tagliere, friul. tair 'lesena deska, krožnik'. / Cfr. it. tagliere 'piatto, vassoio', friul. tair 'asse, tavola di legno; piatto'. Ovčja vas in njena slovenska govorica 135 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Ncö: mä:ja m'se y pa nIimaja 'nsC mljivo} .. e:dp je 'bač dabiiu, e:dij je 'man dabiiu tp pa sma b'l? u'si si:t? na ta zä:no. .. Par 'nas pa pa..ži:nete31 se .. pe:t truak tp pa ba .. 'kak je bwo to: .. d'ra {žarek?} škreil?, pa je bwo za a\'se da'wal.. tp pa u's? si:te tp pa m's? .. [...] K Kaj pa, ko ste praseto klali? [...] Ste imeli eno ali dve praseti? E:dij, e:dp .. e'ba na:ša mä:ma32 sa me:l tü:ö prasi:unea33.. K Aha.. .. po:vara34.. 'potle se se zmra:zl$, 'potle se bli.. na ba ..aa.. [1.54] se me:l? a:zma .. se dabiil sküaz tö:35 .. mi: sma ble mi:kne tp pa ..ba.. 'potle sma me:l prasi:unea, ma:ma se se zmra:zl$ u šta:le, biate kija zane šta:le se ble p'mart,36 vi:šna37 'kakar pcö: .. 'tu: je bwo 'ki, 'to: pči: bwo pö:da, tu: je bwo na.. ..aa.. ko:tare38 je biu 'tam tp pa 'potle se müarle gle:dat, da se to:ta .. aba .. ..aa.. to:te prase:ta, prashunea.. da se pri:šle 'wan.. 'to ta 'not se se ciawa zmrä:zl$, 'potle se bi? ..aa.. se me:le bro:qk a:zma39.. jama., priiswa,40 pe'ro je bwa vli:ka xi:ša ..e'ba tp pa mi: sma bli 'jax pe:t - Fra:nea, Vi:na, Je:ra, Gre:t$, 'jas .. tp pa Ernestima, ti: sta j umarwa. [...].. je bwa bli:ka fami:la tp pa ba.. ma:ma se müarle to:.. pa ba.. saj viate, kak sa b'li tot mo:že .. To: ni: bwo 'kakar ped: da mo:ž gle:da41 na že:na .. to:ta ..ab.. šta:wa sma me:le 'tale, tp pa šta:wa ni: bwa 'kakar ped: [1.55] se 'kakar ne ška:tle šta:..le .. tu: je bwo 'päd .. pči: bwo, 'to je bwo ..aa.. u'se .. 'kakar 31 Pomislite. Prim. Striedter-Temps 1963: žtnj»Gedanke«, Kamičar 1990: 270 (žinjati). / Pensi unpo'. Cfr. Striedter-Temps 1963: žinj »Gedanke«, Kamičar 1990: 270 (žinjati). 32 Besedne zveze kot naša mama, naš rajnki oče, moja stara mati ipd. imajo pogosto neznačilen tonski potek. / Sintagmi del tipo naša mama 'la nostra mamma', naš rajnki oče 'il nostro defonto padre', moja stara mati'la mia nonna' eec. hanno spesso un andamento tonico particolare. 33 Svinja z mladiči. / Femmina del maiale con i piccoli. 34 Ubožica. Prim. it. povero 'reven, ubog'. / Cfr. it. povero, f. povera. 35 Zaradi tega. Prim. nem. durch Arbeiten 'zaradi dela'. / A causa di questo. Cfr. ted. durch Arbeiten 'a causa del lavoro'. 36 Enkrat. 'Včasih' - izraža ne natančneje določen čas v preteklosti. Prim. Striedter-Temps 1963: bari »-mal«, Thesaurus 1992: enbart. / Una volta 'nel tempo passato, anni fa'. Cfr. Striedter-Temps 1963: bärt »-mal«, Thesaurus 1992: enbart. 37 Gotovo. Tudi hvhšna, gvhšna, gbkšna. Prim. Striedter-Temps 1963: gvišan »gewiß, sicher«, Thesaurus 1994: gviSen -Sna -o. / Sicuramente. Anche hvhšna, gvi:šna, gbnšna. Cfr. Striedter-Temps 1963: gvlšsn »gewiß, sicher«, Thesaurus 1994: gvišen -ina -o. 38 Žarek za koteč 'ograjen prostor za prašiče v kotu hleva'? Prim. Logarjev (1967) zapis za SLA iz Ukev: sbinšč kgtac, Tabor 1987: 62: koteč »svinjak« (z č je v prispevku zaznamovan a) in Grafenaue-rjevo (1905:201) pojasnilo »köjac, köa?ca, ein Verschlag im Stalle meist für junge Hausthiere und die Mutterthiere, besonders für Pferde und Schweine«. / Lapsus? Probabilmente kotec 'posto, fabbricato per i porci nella stalla'. Cfr. anche la nota di Logar (1967): sbinšč kgtac (Ugovizza); Tabor (1987: 62): kotčc »porcile« (č = a), e commento di Grafenauer (1905: 201): »köjac, köafca, ein Verschlag im Stalle meist für junge Hausthiere und die Mutterthiere, besonders für Pferde und Schweine«. 3® Bronhialna astma. Prim. it. asma bronchiale. / Cfr. it. asma bronchiale. 40 (Astma) priti komu 'zboleti za (astmo)'. Prim. it. gli e venuta la febbre, la tosse. / (Astma)priti komu - cfr. it. gli e venuta la febbre, la tosse. 41 Pazi. Prim. Thesaurus 1994: gledati: na kaj / Siprende cura di. Cfr. Thesaurus 1994: gledati: na kaj Ovčja vas in njena slovenska govorica I36 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: îjIcôi mà:ja m.'se y pa ní:maja 'nsč gebe:nlix42 pa a\'s9 štaile, 'pol sma meile prashunca, 'tam sa se ma:ma tu:d? ..99.. praxwa:dl?, se muarl$ ča:kat to:te praseite ip pa 'tako .. ip pa 'potle šiast truak, ka pa xo:čte.. $cö: ma:ma e:qga.. 'kakar ..aa.. ano:.. mä:ma e:dp, dwä: ip pa da'wai, 'tadej je bwo šiast truak .. Fra:nca, Viina, Gre:ti.. 'jas, Je:ra .. ip pa Ernesti:na .. šiast truak, 'kak se b'li anü:.. par n'jax43 ta 'dou da., se b'li ž? 'bal mö:dr?, 'ki dwä: .. {vzdih}.. je b'wa maze:ija ne:ra, viate, ko je maze:ija ..aa.. čarna {smeh}.. 0:119 se me:l? .. o:če sa biu šuastar,44 se me:le do:bro ip pa 'potle ma:t? [1.56] se me:l? si:na w Ame:riča, o:n se me:le 'wašči45 dna:r. [...] K Kako je bilo, ko ste klali? [...] Ja:j, madorna .. 'potle ba?a.. ..aa.. kri: .. sma ..aa.. uze:l?, 'potle se ma:ma sku:xal? je:špran ip pa nö:tar djä:l?, ip pa nare:dl? kwaba:se .. k sma noitra u kri:, ip pa 'tako, to:r {žarek?} sma me:le ..aa.. tu:de ..aa.. svi:nja je bwa 'gar anü:, za'to k sa me:le ti:sta zabiau ip pa 'nač dru:jga .. ip pa 'potle [1.57] kra:be, da sma me:l? ma:swa .. | o:li je 'biu 'ki za ta bo:une .. za'to ka nči: 'biu {??} dnä:ija, u 'kačax fami:iax pči: bwo dnä:ija .. [...] mi: .. zä:saka sma nare:dle, po:znate za:saka {vmes govori P}?46 [...] P47... pote:m sa z..re:zal s'pax, sa ya dja:l soli:t ip pa po:le u .. u o:smax niax .. sa ya dja:l u se:lx48 [...] dar je biu dö:st u'se ..aa.. do:st ča:sa u se:lxQ, je 'paršla za:saka nare:d .. za.. za:saka za.. s:ujo: ip pa če:snak, ti:st je b'lo za zabiau, za Av'se sku:paj .. 'zej je o:li pa qk'rat je bu sa:ma za:saka .. gö:r na kneidjne, gö:r na ti:sta.. {nerazumljivo} .. ip pa buintar49 [1.58] po:znate? .. P Bu:ntar ne po:znaja.. 42 Navadno. Prim. Thesaurus 1994: gebenlih 'gewöhnlich'. / Di solito. Cfr. Thesaurus 1994: gebenlih 'gewöhnlich'. 43 Pri moževi družini. / Nella famiglia del marito. 44 Prim. Striedter-Temps 1963: šdštar, 1. »Schuster«. / Calzolaio. Cfr. Striedter-Temps 1963: šdštar, 1. »Schuster«. 45 Ves čas, zmeraj. / Tutto il tempo, sempre. 46 Prim./Cfr. [2004,0.29]: sma Vašči z:a:saka zabiall? ..99.. sawa:ta ip pa a'no ..93.. leistvač ['deža', prim. Tabor 1987: mestvžč 'lonec za mleko' (?) / 'tinozza', cfr. Tabor 1987: mestvžč 'recipiente per il latte' (?)], viate, kö: je leistvač? Sa djä:l tö: zä:saka no., noitra .. se b'li ti:čel? ..33.. tA:čl? a'no ip pa 'tak vašo:č? .. da sma mč:l prase:jto, se mč:l u's? .. 47 P med pogovorom pogosto uporablja nadnarečne prvine (odprava akanja: domä:, diastratično bese-dje: pote:m, sku:paj ipd.), morda gre tudi za vpliv belopeškega govora oz. gorenjščine (z gorenjskimi govorci je prišel v stik v Beli Peči, kjer je bil zaposlen). / P durante la conversazione spesso utilizza elementi linguistici sopradialettali (omissione dell'akanje: domä:, uso del vocabolario diastratico: pote:m, skiupaj ecc.); forse si tratta pure deU'influsso dell parlata locale di Fusine owero del dialetto dell'Alta Camiola (con i parlanti dello stesso e venuto a contatto a Fusine, dove ha lavorato). 48 Prim. nem. selchen 'prekaditi, prekajevati'. / Cfr. ted. selchen 'affumicare'. 4® Želodec 'izdelek iz svinjskega želodca z nadevom iz mesa in dodatkov'. Prim. Bezlaj 1977: bütara. V zahodni koroški ziljščini žampf (Grafenauer 1905: 216). / Ventresca 'prodotto fatto con il ventre di maiale ripieno di carne e altri ingredienti'. Cfr. Bezlaj 1977: butara. Nello zegliano occidentale žampf (Grafenauer 1905: 216). Ovčja vas in njena slovenska govorica I4-I Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: îjIcôi mà:ja m.'se y pa ní:maja 'nsč Buintara {poudarjeno} .. tiistla je ta:ka za bli:ka nuač .. se dja:l da bla ..99.. ..39.. maso: zmiašale, iji pa 'potle u špriigije50 dja:l?, daje biu takle: ano: ..aa.. .. ip pa ..aa.. šu:qkp51 .. to: je b'wo za b'lika nuač .. pe'ro je b'wo fa:jn .. je bwo ta.. ..aa.. se:ba.. {??} takra:t to 'jadu, zej ma:š ci:ja le:ta 'zej, | 'či 'bo 'zej do:bro {smeh, vmes govori P} .. [...] kwaba:se se ble do:bre .. 'a .. ko: z na do:bre kwaba:se .. ip pa 'to sma 'ki u nadiau52 bar pa 'tako je:dle.. kwaba:se {nerazumljivo} ip pa bu:ntar {poudarjeno} je biu za v'lika nuač ip pa šu:qkp je 'biu za b'lika nuač ip pa 'potle a:men {smeh} [...] Jé:s ní:sip bfcdwa j]kle:, 'mašt.. ip pa je u xi:ša xóidu [2004] | Čine se me:le ká:js á:íku ta 'dou, ci:u góirtij53.. {vmes govori P} [...] Čiar je 'mej si:n .. ip pa sa ká:js pradá:le ta'dej.. zato kje b'wo ká:jsa á:fku.. ip pa ba.. ..aa.. mi: sma me:le £á:warna54.. víate, 'ko se zá:warne? K Ne. Ti:st á:vce, kor ..aa.. kor 'takle akua ..aa.. mi:kne .. [...] ó:n se me:l? a .. ó:n se me:le na [1.31] i:§pa á:íku ..aa.. se pruadal, ste prúadal tú:d? .. [...] 'eko55.. mi: sma me:l pa zá:warne, se b'le tu:dw()ó:bre, sma dó:bro 'gar zráistj | par zá:warnax {med smehom}, e'be, biate kó:j, se 'potle sa jx djá:u ó:ca gó:rta na xi:še,56 sa zmarzle.. K A res? .. se zmarzle, 'potle pa ..aa.. mi: sma gri:pale57 to: .. m'le ni: 'nač naré:dwo, pe'ro mó:ja sé:straje u cró:u58 bó:lu, za'to k.. se 'potle se u'pou ó:ce.. namé:jstw()já:t 50 Špriglja 'zagozda?'. V špriglje dejati 'dati želodec med dve deski in vse skupaj povezati'. Prim. Strie-dter-Temps 1963: šprikla. / Špriglja 'cuneo'? Sin. v špriglje dejati 'mettere la ventresca tra due tavole di legno, che vengono legate in modo stretto'. Cfr. Striedter-Temps 1963: šprikla. 51 Gnjat. Prim. Grimm 2004: SCHUNKE, SCHUNKEN. / Prosciutto. Cfr. Grimm 2004: SCHUNKE, SCHUNKEN. 52 Prim. op. 23. / Cfr. nota 23. 53 Vrt. Prim. Thesaurus 1994: gorten. / Orto di verdure. Cfr. Thesaurus 1994: gorten. 54 Lesnike. Prim. nem. sauer'kisel', Grimm 2004: SAUER m. [...] ein saurer körper, masse, flüssigkeit, mundartlich weit verbreitet. / Mela selvatica. Cfr. ted. sauer'acido', Grimm 2004: SAUER m. [...] ein saurer körper, masse, flüssigkeit, mundartlich weit verbreitet. 55 No, tako. Po Skubicu (1997: 200) pogosto mašilo v zahodnoslovenskih govorih. Prim. it. ecco 'glej! lej! na!', Steenwijk 1992: iko inteij. / Secondo Skubic (1997: 200) interiezione frequente nei dialetti sloveni occidental!. Cfr. it. ecco 'vedi! tieni!', Steenwijk 1992: ¿ko inter. 56 Na podstrešje. Prim. Thesaurus 1994: hiša [...] na ~i 'am Dachboden', Karničar 1990: 155. / Soffitta, solaio. Cfr. Thesaurus 1994: hiša [...] na ~i 'am Dachboden', Karničar 1990: 155. 57 Glodali. / Abbiamo roso, rosicato. 58 Želodec. Prim. Thesaurus 1987: črevo, Karničar 1990: črevo, Bauch. / Stomaco. Cfr. Thesaurus 1987: črevo, Karničar 1990: črevo, Bauch. Ovčja vas in njena slovenska govorica I4-I Valbruna e la sua parlata slovena Kähmen Kenda-Jež: mä:ja m'se y pa níimaja 'nsč jax má:uwró:r,59 da se tó:pl§ .. 'jesw()ip pa 'tak, m'le nči: naré:dwo. Jes_()ip b'wa .. 33.. dó:bro ano:n .. {zarek} .. {smeh} [...] .. ó:n sa jme:l 'kajs á:fku, sa 'kajs j^x pradá:le .. pó:tle s cá:jtam, 'kam pa ste ... 'mašt dé:wal$? [...] 'Kam pa ste 'jax pa.. paíjá:le? P Sma sá:m? [1.32] je še 'mej .. 9 mej kusi:n60 je naré:du tá:ksna pre:ša, da sma sá:m? .. pre:šal sma z na ta:ka ..33.. má:rca61 {??} ba ré:ku ip poté:m nóitar m.sú:1? ip pa 'tam sma .. sma naré:dle tu:da okú:la .. dviastu tri:stu li:tar mo:šta tu:de .. sma še ta'dej, tis cá:s .. sma š? sé:kle, sma b'li še dwá: tri: mo:ža doma: sma sé:kle | ti:ste me:sc3 {??} .. vi: ste wó:da pi:l? {nerazločno} .. sma tiist 'mašt pi:l?.. [...] Pa 'mašt ne biam tu: j {??} papúu, jéis ni:sip bi:dwa gkle:, 'mašt.. K A res? .. ip paje u xi:ša xó:du {smeh} ná:sa 'raji] k o:ča ba.. | mej 'rajgk o:ča sej mú:s..62 P {govori hkrati s TW} Ja: pa ta'dej še.. ta'dej še po:znu je ní:sip dó:bro .. [...] .. se špi:iu xarmómika [1.33].. 'No, pó:tle sma mi: má:u ví:na ip pa 'tako .. pa dargá:c on 'mašt.. ne viam, tu: jx papi:u M.'se {smeh} .. P Pa 'zej ni: 'vač vslnko ro:šta,63 saj tiiste sa ble bli:ke já:bka [...] Se me:l? na i:§pa po:kno á:fku [...] ta 'gore u i:§pe, sej ste mé:l po:kno á:fku, pe'ro ni:s é:qga 'gar parpé:íu ..33.. parné:su .. | srá:m naj te 'bo {smeh, vmes govori P, nerazumljivo} .. P {med smehom} Te še po:znu ni:srp {nerazumljivo} .. .. záiwsrne, viste, kö: sa zá:warn^? [...] .. kor ss, kor ..33.. akúa rá:staja sá:m?.. P u boiško64 okú:le .. 59 Pečico. Prim. nem. Backrohr, Striedter-Temps 1963: ror »Schornstein« in op. 181. / Forno. Crf. ted. Backrohr, Striedter-Temps 1963: ror »Schornstein« e nota 181. 60 Bratranec. Prim. Skubic 1997: 133. Glasovna podoba kaže posebnost. Ob prevzemu iz romanščine bi pričakovali kužin ali kaj podobnega (furl. cusin [suzin], it. cugino), tako npr. v rez. in nad. Prevzem iz nem., kjer v južnih narečjih ne pride do sonorizacije medsamoglasniškega s? V nemščini je Cousin dokumentiran od 17. st., zaradi izgovaijave izglasnega nosnika po frc. zgledu še vedno tujka, bolj integrirano Kusine, op. M. Šekli. / Cugino. Cfr. Skubic 1997:133. La struttura fonética della parola é particolare. Nei caso del prestito romanzo avremmo la forma kužin o sim. (friul. cusin [suzin], it. cugino), come accade nei dialetti sloveni della Val Resia e del Natisone. Puó trattarsi del prestito linguistico dai dialetti ted. meridionali, dove la s non subisce la sonorizzazione intervocálica (?). Ted. Cousin (dal 17° sec.) non é ancora completamente integrato a causa della pronuncia »alia francese« della nasale finale, piü integrato invece Kusine (nota di M. Šekli). 61 Omarica, škatla? Nadnarečno? / Armadietto, scatola? Sopradialettale? 62 Za muiskau 'igral na glasbilo'. / Za míuskau 'suonare uno strumento musicale'. 63 Pridelka (??). Obstoj besede pri dodatnih intervjujih ni bil potijen. Morda žarek (mošta?). / Raccolta (??). L'esistenza del vocabolo non é stata confermata nelle interviste successive. Forse si tratta di un erro-re involontario nei parlare (mošta?). 64 Gozdu. Furl. bose 'gozd' (Skubic 1997: 169). Prim. Thesaurus 1982: boik. / Nei boseo. Friul. bose 'bosco' (Skubic 1997: 169). Cfr. Thesaurus 1982: bošk. Ovčja vas in njena slovenska govorica 139 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: îjIcôi mà:ja m.'se y pa ní:maja 'nsč .. tó: se b'l? dó:br? .. 'potle má:y zmarzle, še dó:bar nam pči: čru: bó:lu65.. | nd:ša má:ma se 'wasc? Mpí:l? {med smehom} .. k sma š'la mi: [1.34] tó: gri:zat. .. 'Potle se ..33.. bis ta go:re na xi:Š3, se še 'baí zmarzle .. 'potle se jx 'dou parné:sl? .. má:ma se jme:l 'wašči stráix,66 dar .. za'to k čru: bó:lu ..33.. 'e .. pa to:tax žd:warnax ta.. ta marzlax {med smehom} .. Madóina, mi: sma m$:l$ štiara^ ö:uc [2003a] Tie:, to.. to:tale xi:ša j b'wa .. ip pa tá:le j b'wa ná:Sa [0.13] stá:wa .. ip pa 'tam sa me:le štiarad ö:uc ip pa 'potle sajexa bagná:l67 u Zá:jzara nó:tarta, ip pa se šli: ta nö:tar u Zá:jzar? Zaw()utá:ije .. Scera'bart68 se š'li Zaw()utá:ija to:te ó:uce .. víate, ena tá:ka stretó:ja69 {??} .. N Aha.. .. 'potle ó:ce se muaru 'jat as'kata, da se s'pata jax u'kap dabi:u .. N Aha, da ste jih spet skupaj spravili.. .. za'to ka s ta má:sa70 jax bagná:l nó:tarta, u Zá:jzara. E .. sá:c je 'mou.. ka naš rajqk o:če se "mou štiarad?.. ö:uc. 'Potle se me:la ..aa.. se ¡jix ..aa.. 'no ..aa.. - ó:na.. YStrigli ali kaj? Ne?e o.. ó:una pa ..aa.. pa..ré:zal 'dou,71 zaw()siam.. ip pa 'pol z usiam cua72 [...] [2003b].. ip pa 'potle ó:uce sa jx bagná:l nó:tarta u Zá:jzara,.. ip pa 'potle ta nó:tar u Zá:jzare se p'mart kré:pjne, za'to k se šli: ..aa.. u Zá:jzare ta nó:tre, k se kriax73 dé:wal?,74 se tá:ce já:m? naré:dl?, za nó:tarta 'jat? .. sej .. ó:yca je naü:mna 65 Boleti komu kaj 'koga', prim. it. mi fa male il dente ipd. / Cfr. it. mi fa male il dente ecc. 66 Imeti strah 'bati se', prim. nem. Furcht haben, Angst haben, it. a vere paura, tudi osrednjeslovensko pogovorno (SSKJ) oz. neknjižno pogovorno (SP 2001), vendar v zvezi imeti strah pred kom/čim. / Imeti strah 'avere paura', cfr. ted. Furcht haben, Angst haben, it. avere paura; anche nella lingua parlata della Slovenia centrale (SSKJ), rispettivamente nella lingua non-standard (SP 2001), perö soltanto nella locuzione imeti strah pred kom/čim 'avere paura di chi/cosa'. 67 Vignati. Glagol s predpono *vy-. / Vignati 'cacciare via'. Verbo con il prefisso *vy-. 68 Katerikrat. / Una volta. 69 Ozek prostor, kraj, ulica. Prim. it. strettoia. / Cfr. it. strettoia. 70 Veliko. Furl, massa (Skubic 1997: 200). / Molto. Cfr. friul. massa (Skubic 1997: 200). 71 Dol porezati 'postriči', prim. nem. (die Haare) schneiden. / Dol porezati 'tagliare', cfr. ted. (die Haare) schneiden. 72 Zraven, povrhu. Prim. Thesaurus 1987: co II. / Per dipiü, pergiunta. Cfr. Thesaurus 1987: co II. 73 Vojno. Prim. nem. Krieg. / Guerra. Cfr. ted. Krieg. 74 Sodeč po zapisih v Gariupovi (1988: 87) monografiji o Ovčji vasi so začeli vojaške utrdbe in postojanke v Kanalski dolini graditi leta 1940. / Secondo le informazioni, presenti nella monografia di Gariup su Valbruna (1988: 87) fedificazione delle fortificazioni e delle trincee militari nella Val Canale cominciö nel 1940. Ovčja vas in njena slovenska govorica I4-I Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: îjIcôi mà:ja m.'se y pa ní:maja 'nsč .. se š'le Av'se nó:tarta, pa dù:ri se zaparlç, [...] 'E, za'to k se b'ie dù:re, nè:, ip pa 'potle se kré:pjne ta no:tre .. N V bunkerju.. 'E, za'to k se s'ie Av'se nô:tarta. [0.14] Za'to k óiuca je fè:jst naù:mna, ip pa 'potj je .. se se twà:cle {smeh, manj razumljivo} 'sam, pa se zaparlç dù:rç, za ta.. dù:ri sa b'le 'takle o:fç75.. 'potle sa | tù: bía, 'kak se {nerazločno} pri:šle,.. o:ča se dra76 'šu sà:ôe .. štiarnist_()ni: yléidat, sa 'mou na pè:trè:da ó:uc .. ip pa 'potle ó:n pči:se êù:tu ..aa.. smar'data .. V Smrdelo je, ne? Jà:, ip pa 'potle se, 'potle ..aa.. se rè:ku: »Mà:, 'kak pa 'to, da | je 'zej to: dù:rç?« {nerazločno}, 'pal pa se dabí:u u'se xi:n77 ta nô:tre, | 'kaj pa jx b'wo {nerazločno} ne pè:tçtri:stç ta nô:tre ..78 N Petintrideset? 'E, se Av'se krè:p|ne {poudarjeno} ta nô:tar, za'ta ka .. sa se twá:óle, dù:rç sa se zaparle, sa pa {nerazumljivo} astà:lç ta nó:tre .. 'e, 'tak je .. [2003a] .. stù:n)fe, stù:n)fe, kà:jsç. Za'to k mi: sma mè:lç ó:uca. 'Potle se pré:dlç damà:, má:ma .. | ta parve79 {??, nerazločno, dve govorki} kuà:rtalç .. víate, kô: je kyá:rtat?80 Mhm, ja.. 'Potle se pré:le, "potle pa .. Avsà:ka špi:ca81 u ro:če, rp pa dè:wat §tù:rr)fe {smeh} [0.17] Nè:, smau'sç znà:la.. štri:kat ..aa.. stù:n)fe ..aa.. N Štumfe.. V Še kaj drugega? .. za'to ka je bwo mrà:z {poudarjeno} pazi:mç pa., tlè: ip pa ou., ip pa ó:yce sma mé:la,.. V Ja.. 75 Odprte. Prim. nem. offen 'odprt'. / Aperte. Cfr. ted. offen 'aperto'. 76 Zelo (pogosto). Prim. Thésaurus 1992: dober, dobro (Hyperreduktionsform). / Molto (spesso). Cfr. Thésaurus 1992: dober, dobro (Hyperreduktionsform). 77 Mrtve. Prim. Thésaurus 1994: hin [...] a) »tot sein«. / Morte. Cfr. Thésaurus 1994: hin [...] a) »tot sein«. 78 Prim. [2004,1.12].. o:ča pa.. dú:xa [voha 'zmožnosti zaznavati vonj' / voha 'capacita, abilità di perce-pire l'odore'] ní:sa 'mou, rçi pa 'potle se 'šu z é:nam ..as., z A:nščam, rçi pa 'pol se ré:ku: »Tùika mùarje bi:te, ràijtam, 6:yce .. ip pa 'kakar je bwo riasç .. 'potle se zvi:l nó:terta dù:rç, rp pa 'tam sa b'le .. 'ka pa se kré:pjne 'tadaj w6:yc? 79 Najprej. / Prima, in un primo momento. 80 Mikati 'z mikalnikom razčesavati, uravnavati predivo*. / Scardassare 'cardare la lana con lo scardas-so\ 81 Pletilke. Ta pomen v upoštevanih slovaijih ni izpričan (prim. Striedter-Temps 1963: špica; Karničar 1990: 245). V govorih Kanalske doline špiica tudi 'trska' (Striedter-Temps 1963: 'iver'). / Ferri da calza. Questo signifícate non è documéntate nei vocabolari consultati (cfr. Striedter-Temps 1963 : špica; Karničar 1990: 245). Nelle paríate della Val Canale špkca ha anche il significato di 'scheggia' (Striedter-Temps 1963: 'scheggia'). Ovčja vas in njena slovenska govorica I4-I Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: l^Jcô: mà:ja ay'se fyt pa nIimaja 'nhC .. máima se .. kuà:rtalç, tp pa 'potle préidle, ip pa 'potle ..33.. 'potle sma mùarle tota wó:una .. umi:ta tp pa 'tako tp pa 'potle dèiwata stù:iqfe. V Samo štumfe? Pe'ro je bo .. pe'ro ja bwo .. rè:cma, 'kakar 'zej je 'tot ná:jlon .. švi:ca no:tre .. u ó:ne çci: švi:cu, je bwo tó:pwo .. [...] .. za'to k ó:naje av'sa swó: uzé:wa .. | a 'ne .. 'e. N {govori hkrati s TW} Ja,ja .. [...] Jà: .. 'e, še çcô: diawam jas štu:n]fe za .. za mó:jga mo:ža. N A delate še? 'Si,82 aba., sej kùami, za'to k xo:če val fi:na, {smeh} | ni:stp 'bač [0.18] ró:n3i {nerazločno, ??} {med smehom} .. 'kak ç'mart.. [...] Jà: je, šta.. štiar špi:ca. [...] N Aha, na štiri špice.. Jà:, zej 'potle nadriima to:ta .. to:tale takle: va., vasóice, | 'potle nardnm takle: {več govorcev}, 'potle abármp, | ta pó:tie {nerazločno, dve govorki} se dia la:striš83 nó:tra .. tp pa 'potle napré:j ..aa.. u mazé:ija se uči: 'kej .. ni: 'več dar mà:ja av'sa .. pči: .. pči: ucüteíja .. {smeh} I N Ste delali tudi jope? {govori hkrati z N} Tù:de: .. madóma, 'kak se ščiipale! {smeh} [...].. pa za tró:ce d'ra [...] 'no, "bal fîino narè:t. Mi:, k sma mè:la.. ..aa.. tro:če ada se:stra. [...] 'Potle sma narè:dlç to a\'se 'douta, tlè: zacé:le, tp pa 'potle bar pa tlè: 'gar, rp pa da sma .. strà'.mpjxôizç84.. strà:mplxô:zç .. ada.. tlè:gar, cùa85 tie 'gar [...] N Žabe, ja.. .. 'si, 'potle sa .. mi: smab'ii pùa nà:je .. tp pa sma še tù:ka86 {smeh}., jà: .. za'to k s'tairjf je pri:šu tie 'sam .. to:le j b'wo M'se ná:go [0.20] tp pa kà:jsw()niaga ja b'wo! 'Orka je .. tù: j farli:l spo:da! {smeh} [...] za'to ka çci:sma mè:le 'tadej xwà:c .. sa ble 'ki ciikíje. É:ne sa mè:le dó:bra .. dó:uje ci:kíje, .. |é:ne tù:de dó:pJtowe87 ci:kíe .. 'potle pa ti:ste gá:te, k sa b'le adparte m sriada ... | 'jas çci: viam, 'kak sa tù: nasille {med smehom} .. N A, tisto, kije bilo odprto tule noter v sredi.. Se b'ia atpàrtç ..je b'wo tlè:.. cùa, tp pa 'potlej b'wa.. gá:te, 'potle sa š'le 'ki prad_()ù:re tp pa sa se palù:lala! {smeh} [2003a] N Kaj pa oče, vaš oče, kaj so imeli oblečeno? 82 Da, it. si. / Cfr. it. si. 83 Elastika. / Elástico. 84 Žabe 'otroško enodelno pleteno oblačilo iz hlačk in nogavic', nem. Strampelhose. / Calzamaglia, che fascia la persona dalla vita in giù. Cfr. ted. Strampelhose. 85 Do. Prim. Thesaurus 1987: co II. / Fino a. Cfr. Thésaurus 1987: co II. 86 Prim./Cfr. [2004,0.03]: Abliaôenç? A 'ne, ablbôenç sma b'iç 'wašči ..sa.. dó:bro [...] ads mi:knega gar smab'li ba.. nii ..aa.. smab'li abliacenç štii:rr)fepač takle:.. 'potle toile j bwp wse ná:go .. za'to kje biu S'tanjf, daj pri:šu maô kalíana 'gar, dargàx je bwç pa M'se náigo .. sma daWi ..sa.. mrá:za uzi:lç .. 87 Dvojne. Prim. nem. doppelt 'dvojen'. / Doppie. Cfr. ted. doppelt 'doppio'. Ovčja vas in njena slovenska govorica l()2 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: l^Jcô: mà:ja ay'se fyt pa nIimaja 'nhC 'Ebe, 'wašči .. stù:rqfe ..aa.., çcunaste ada .. ada ó:uc .. cù: t'iegar .. rp pa 'potle gá:te, cù: doiuta, 'ej madoma se .. se mè:l m'ras [0.28] bùazcç, 'potle pa xwá:ce ip pa ..aa.. ..aa.. 'naš ni:sa 'tu - sma kù:ple - to:te jó:pce. Za'to k tù: ja cmà:sa88 pi:kawo .. a'iora sma kù:ple, dargàic je .. dargàic bç b'wo dó:bro .. tô:te nasi:tç, ko sma štrukale .. Aha.. ..aa.. tô:te se nó:su 'ki, dar sa šu | no:tarta u Zà:jzara dè:wat {nenavaden tonski potek in govorni ritem, nizka glasovna lega} ..aa.. ..aa.. lias, | k se bli: ci:u dè:n tanó:tre {dve govorki} .. rp pa j b'wo kaj pa grá:du89 .. šiast, sé:dip, 'tam 'narmañ. Al na., da.. ó:n se 'mou kó:ñ sa 'mou 'wgsci, za'to k tiista bà:rt9 se xadi:le ..99.. Î'jadç a()wstacjô:na, Tarsta, sej 'šu pa nù: zg .. na ta:čam kalé:sam96 paléitç, pazi:mç pa 'tak naprâ:uijenu, da se jx 'mou 'w9n {nerazločno, dve govorki} .. se b'iç 'w9Šči Trij9sti:naiji pri:šli k 'nam .. V A je bil že takrat hotel? [...] Kam so hodili? Nè:, nè: {nerazumljivo, več govorcev} u xutèil sa jx parpé:Îu .. VJaJa... .. u xutè:l, jà: jà: .. pgr Fri:štiko se mè:lç rppà:r ci:mru97 rp pa xutè:l. 'E, ô:ca se j 'šu pa nù: ne dbia, tri: bâ:rt9 'douta. Madô:na kô:nac je fà:jn anô: .. se stô:plç 'gar ne dwà:jst ix rp | pa 'potle {nerazumljivo} .. V {govori hkrati s TW} Kaj pa je imel? Kočijo ali kaj? I Ads stacjô:na [0.16] gô:rta u xutè:l.. V {govori hkrati s TW} S čim jih je vozil? A s čim? Kaj je imel konj? .. je 'biu ç tà:k9 prû:kç98 narè:t. Dsrga:č sa 'mu pa na fâ:jn sli., zli.. šli:t9," daje b'wo za takle: sè:st rp pa takle: .. Dargà:cç .. dar sa pa pri:Slç k vianaxtçm,100 se mùaru pa kej drû:jga, za'tu k se stô:pli kà:js 'gar, daj ko:n9Č ix parpé:lu .. za'to k saj vi9te, | umias da pri:de fa:l101 {??, nerazločno} {smeh} .. 'E te., 'tista "barta, tù: je b'wo 'rajqk o:ča nči:se 'mou drù:jgaw()'no .. mligka sma pradà:l rp pa 'tako rp pa tù: je b'wo u swùatax pazi:me, da sa dbi:u kà:ka liara, je b'wa mazé:ija né:ra .. [2004] K Kaj pa prejo ste še sejali, prejo? A pré:ja?102 K Ja.. Jà: .. pré:ja, tô:, kor je ..99.. tlè: zâ:d sma mùgrlç nasi:te tô:ta pré:ja .. [...] M Zaimenska oblika za vse spole in števila. / Forma pronominale per tutti i generi e tutti i numeri. 95 Prim. nem. Station 'postaja'. / Cfr. ted. Station 'stazione'. " Kolesljem. / Sin. koleselj'calesse'. 97 Sob. Nem. Zimmer. Prim. Thesaurus 1987: čimer. / Camere. Ted. Zimmer. Cfr. Thesaurus 1987: čimer. 98 Klop (?). Prim. Striedter-Temps 1963: pruka »Stuhl, Bank, Schemel, Betstuhl«, bav. avstr. Prucke, nar. nav. prukk-n. / Banco, panca (?). Cfr. Striedter-Temps 1963: pruka »Stuhl, Bank, Schemel, Betstuhl«, bav. austr. Prucke, dial. normale prukk n. 99 Sani. Striedter-Temps 1963: šlite, srvn. slite. / Slitta. Striedter-Temps 1963: šlite, med a. ted. slite. 100 Božiču. Prim. Grafenauer 1923: 366: vgnahti [...] srvn. wihenachten, wienaht, winnahten, wina-chten. / Nei periodo del Natale. Cfr. Grafenauer 1923: 366: v|nahti [...] med. a. ted. wihenachten, wienaht, winnahten, winachten. "" Nezgoda (?). Prim. Pirona 2001: Fal [...] Fallo, errore. / Cfr. Pirona 2001: Fal [...] Fallo, errore. 102 Lan. / Lino. Ovčja vas in njena slovenska govorica 14-4 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: l^Jcô: mà:ja ay'se fyt pa nIimaja 'nhC .. 'cule103 par wô:dç.. ip pa 'potle se j ab.. a., 'kak se j ab ..39.. udawâ:lç104 ta parvç .. ip pa 'potle par wô:dç sma tô: anù: ..aa.. z wadô:.. suance, ip pa wô:da, da s anù: .. ip pa 'potle se kà:js dé:walç, 'jes mà:m še to: na xi:še105.. [...] [0.38].. sma ba ..aa.. ..aa.. adè:wale 'nat106.. jà: .. 'o, kà:jsw()ma déiwalç .. sma b'li mhkne mi: .. sma tç>:ta pré:ja dé:walç tlè: zà:de par wô:de, za'to k 'potle sma mùarlç tô: ..aa.. wô:da 'wašči.. rp pa 'potle tô: je pri:šwo ..aa.. za.. stliačeno,107 .. mi: sma mè:lç stâ:wa tlè:.. rp pa 'potle sma ..aa.. se tliacalç108 ip pa 'potle, 'kakar fažo:u, zej tô: nči: 'bac modé:rç .. [2003a, 0.08] È:, je b'wa mazé:ija .. ba ..aa..! Mi: 'kakar sma b'ie bli:ča, sma š'la pa xi:šax, dar se priiâlç tçt i'jade ad Tarsta, mâ:u kšiar109 umi:wat mâ:u a'no, da s 'moy kak .. aa.. krà:jcar .. l'e, da j b'wo {nerazločno} .. çcô: mà:ja c'vac110.. çcô: mà:ja c'vač ip pa 'nač! Za'to k çce vi:ja, kô: mà:ja! Je riasç to? Ja,ja.. E! .. namè:jsto .. ta'dej sma mùarle dô:bro dè:wate, da sma kej 'mou parné:slç. [2003b] Jà:, 'e, sma mùarlç 'jate ..aa.. tô:n,lu saj nči: bwo tù:ka .. ka pa boš 'tuka tç»:ta mazé:ija glé:du? .. Ni: bwo 'nač .. za'to ancô: mà:ja a\'se ip pa 'nač .. za'to k ne vi:ja, 'kak je pri:šwu tô:, 'kak sç j zas&žu tô:ta dnà:r .. Mhm.. .. bè:k112 ad fami:ia, mâ:ma bùasca sâ:me .. sa mùarlç se tù:de sâ:mç .. m'ie j bwo 'žou ..aa.. da sma b'iç pè:t, pe'ro m'ie se bli mè:l ta 'narbač râ:de. Za'to k 'jeswip .. jesw()ip .. sip fè:jst glé:da na 'nax,113 kor je b'wo, je b'wo za mâ:ma .. 'e .. je bwa .. 'e .. [0.24] *uanç se za m'io taklè:, é:na za sè:, 'uana za sè: ip pa 'tako .. 'jesw()ip 'potle mè:wa mâ:ma, tâ:ta.. ip pa trô:ce 'ada .. ad siastar {nerazločno, dve govorki} kamè:dija, A\'se je b'io {!} u xi:še, .. | za'tu mà:s vli:ka xi:ša, k famùia pri:de A\'kap {vse poudarjeno} {smeh} é:ne mùarja 'jet na Trabi:ž, k trô:kp, 'uana je mùarwa 'jatç u Zâ:jzara k trô:kp, | ta trè:txa je mùarwa 'jat ne viam kà:m {med 103 Tule zraven (?). / Qui vicino (?). 104 Udelovali (?). Prim. Logar 1967: udawûiam 'tolčem'. / Udelovali (?). Udelovati (inf.) nel senso di 'maciullare (il lino)'. Cfr. Logar 1967: udawûiam 'maciullo'. 105 Prim. op. 56. / Cfr. nota 56. 106 Prejo. / Filo, filato. 107 Prim. Pleteršnik: tlçii, tolčem [...] = tolči. / Cfr. Pleteršnik: tl^či, tolčem [...] = tolči 'battere'. 108 Prim. op. 107. / Cfr. nota 107. 109 Nem. Geschirr 'posoda', prim, tudi Striedter-Temps 1963: kširati. / Ted. Geschirr 'stoviglie', cfr. anche Striedter-Temps 1963: kširati. 1,0 Preveč. Prim. Thesaurus 1987: ceveč. / Troppo. Cfr.Thesaurus 1987: ceveč. 111 Ven. Iz zveze kazalnega zaimka ta in vtni>, prim. Ramovš 1935: 5. / Fuori. Dalla locuzione composta da aggettivo dimostrativo ta e awerbio vtnt 'fuori', cfr. Ramovš 1935: 5. 112 Prim. op. 91./Cfr. nota91. 113 Prim. op. 41. / Cfr. nota 41. Ovčja vas in njena slovenska govorica l()2 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: îjIcôi mà:ja m.'se y pa ní:maja 'nsč smehom}, 'potle se te ..39.. tró:ce k Té:kle parné:sle {smeh} .. [...].. jà:, da Té:kla jex dóibro 'gor darže:wa"4.. [...] Neo: ti pa še ví:ja za ñé: {??} {smeh} .. 'Ne ba .. 'tak prí:de .. 'no pa.. dó:bro nadri:te j 'wašči dó:bro.. prí:de 'wašči m fami:íja [0.25] zà:d115 dó:bro, ni: riasç? Mhm.. 'E, za'to ka ne smiaš vi:ta xù:d116 na sviata .. pa búaís, da te té:paja té:bç, 'kakarpati: .. {smeh} .. 'Jes prá:bip: mazé:rja uči: čvvav^:ka [2003a] Je ríasp 'to? Ja.. 'E .. za'to k má:ja M'se 'potle {nerazumljivo} 'potle 'edij al 'tud u:mre pa pó:tQ, gré:ja napre:j xí:tro, | da ni triaba ga, da ga ni triaba paíá:ta {med smehom} {smeh} .. 'bit ríasp 'martw()u:de .. 'jes ne mó:np bi:te íá:wastna.. {slabo razumljivo, več govorcev} 'ne, sej [0.16] sa b'le fo:uš {smeh} zato: {smeh} .. za'to ka .. scé:rebá:rte žabari:m,117 'potle ne viam, ko: mi pri:de pa gwa:ba {smeh} tu:da .. aa.. riač k pa muaraš má:uw()é:kat bar kó:ze {??}, pó:l má:uw( )é:jces, pó:l se žia smí:jam.. [2003b, 0.12] l^ícó: pa cmá:sa deliká:t118.. peo: viate za to:ta mwadatí:na119 bi bwo triaba n dó:bar kriax120.. | naš 'rajrjk o:ča se 'wašči ré:ku tó: {med smehom} ..aa.. p'rou sma bli má:u deliká:t: »Wa:m nu:ca n dó:bar kriax, de 'bote | se naíncle 'kakšp ja 'pol.« {med smehom} Né:, ip pa j b'wo riasp.. peo: má:ja Mse .. ip pa na ta zá:dñe ne:maja 'nač .. za'to k pči: ..aa.. da bi ré:ku má:m to:, wá:m {??} ti:ste, tu: moyo:če 'wašči šabari:, šabari:.. 'kam pa 'boma pri:šle? Še 'dobar da mi: gré:ma .. | 'douta .. 'uane naj se pa .. pari:waja sip pa 'to {med smehom} .. "4 Pazila nanje, skrbela zanje, jih vzgajala, prim. it. tenere i bambini 'paziti na otroke', op. M. Šekli. Prim, tudi nem. aushalten. / Cfr. it. tenere i bambini, nota di M. Šekli. Cfr. anehe ted. aushalten. 1,5 Priti zad 'vrniti se'. Prim. nem. Zurückgehen. / Venire dietro 'ritornare'. Cfr. ted. Zurückgehen. "6 Hudoben, poreden. Cfr. ustrezni gesli v Thesaurus 1994, Kamičar 1990: 156. / Cattivo. Cfr. lemmi pertinenti nel Thesaurus 1994, Karničar 1990: 156. 1.7 Govorim. Prim. LISVK: žebriti. / Parlo. Cfr. LISVK: žebriti. 1.8 Občutljiv'sposoben zelo občutiti, zaznavati'. Prim. furl. delicat(Pirona2001), it. delicato, Steenwijk 1992: dilikšn 'with a sensitive stomach'. / Sensibile 'che sente in modo particolarmente intenso determinate situazioni emotive ecc.' Cfr. friul. delicät (Pirona 2001), it. delicato, Steenwijk 1992: diliken 'with a sensitive stomach'. Mladina. Pleteršnik samo mladftina 'die junge Brut', 'junger Waldbestand'. Prim. Steenwijk 1992: mladitj[na 'youth' (young people). / Gioventü. Pleteršnik riporta solo mladftina 'die junge Brut', 'junger Waldbestand'. Cfr. Steenwijk 1992: mladitina 'youth' (young people). 120 Prim. op. 73. / Cfr. nota 73. Ovčja vas in njena slovenska govorica I4-I Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: mAija m'se ty pa nIimaja 'nsC Ti: miiarš má:u s'vata paskúiste, za žv£'kakar se §li:§f121 [2004] 'E, ta tá:m sma su:žle fá:jn, rji pa ba.. ..99.. 'si, nigško sma zná:le, ip paje bwo ..99.. s9s9.. sma múarle 'jat pa sviate, ka tü:ka nči: bwo dé:wa .. Tú:kaj bwo ristorárnt,122 al se 'šu dé:wat.. rji pa dríujga ni b'wo.. Pe'ro 'ma sma dabiile dó:bre í'jgd?, ká:mar sma š'li. Jesw()rji b'wa u Bá:ri štiar líate .. Náipoli, Bá:ri .. pe'ro sma bkdle ciawa.. ciale Wá:sce ta 'dou.. sma s'li ..99.. akúg s to:tam Íjadmí:, ..99.. si má:u s'vata vi:du .. tis kor ni: s'vata vi:du, ni: b'lo 'nač {smeh} ip pa 'potle sma s'li u Sváijc .. u Svá:jc srp bwa tú:de štiar líate, 'potle u Tarsto sip bwa tú:de .. 'e, s múaru 'jat pa sviate, za'to k sma bli pé:t ix u xí:se .. Aló:ra, ta mí:kna je me:wa ta 'narbüaíe .. je se [0.10] ú:cwa ..99.. u Éá:bijcax par númax .. daje b'wa ..aa.. I sví:íja,.. prarokhía123 {med smehom} ..99.. pe'ro je du {??} 'bwo fá:jn, da s má:u s'vata bí:du .. dargá:c ti:ste kor se tle: astá:le, se astá:le tú:ka ip pa .. 'ne?e ..99.. svigt múaras biidate rji pa z ne:m? žve:te, 'potle je za 'kej {smeh} .. [...] 'Nač na anú: .. se dé:u má:u takle: akua, ni: 'kakar íjcó:, kg mo:že dígwaja u fa:breče,124 rji pa 'potle má:ja dná:r .. 'tadej je bwo krá:wa m stá:l?, tö: je b'wo ta.. ip pa prasé:to, ip pa 'tak je s'wa famhíja napré:j.. rji pa mi:, k sma me.. {zarek} .. má:u 'bal bli:če .. ó:ne se me:le dó:bro, za'to k ó:ce se 'biu šuastar .. ip pa sa me:le ba.. ..99.. sa me:le 'w9Šči ..99.. ..99.. dná:r rji pa 'tako .. 'potle stá:ra má:te se mé:le, ad Amé:rice se mé:le, rji pa m'se .. mi: ni:sma me:le mgzé:ija, pe'ro sma múarle 'jat pa sviata [1.07] ka pa xo:šte {!} pé:t truak .. é:na j b'wa u Bá:ri, 'potle .. mi: sma s'le tri: .. dvia u Svárjcg, tri: sma b'li u Svá:jco .. ip pa 'tako .. u Bá:ri, u Ná:paíiu, rji pa u Tarsto .. u TárstQ srji 'jas tu:d b'wa, da sma tro:če darže.ie,125 da 'boš tró:ko daržu, 'potle s múaru m'se dé:wate .. sma pasku: si? anö: .. 'potleuBám srjimé:wa {nejasno, zarek} fá:jngí'jade {!} .. uBá:ri sip b'wa štiar líate.. ip pa tá:m fa.. fá:jn fami:íje sma me:le .. 'tam sma 'vaí svigt pazná:wal, za'to k srji b'wa tu:d 'baí stá:ra .. 'pero u Tarsto je b'wo .. 'si.. sa jme:le na pú:nca, da srji xadí:wa z ñó: 'wan ip pa 'potle m'se naré:dwa m xi:še.. 't9k je bwo.. sma b'l? .. s9.. [1.08].. ma.. sma má:u s'vata ví:dl?, rji pa j 'to je tu:dw()ó:bro za e:qga .. 121 Spodobi. Prim. nem. sich gehören. / Si addice. Cfr. ted. sich gehören. 122 Gostilna, restavracija. Prim. fori, ristoränt (Pirona 2001), it. ristorante. / Ristorante. Cfr. anche friul. ristoränt (Pirona 2001). 123 Šviilja praroki:la 'prerokinja Sibila*. Prim. koroško različico Sibilinih knjig Švileprerokile in geslo Šembiljino prerokovanje v SEL 2004. Zaradi enakozvočnosti šaljivo za svoje obrti ne preveč veščo šiviljo. / Švi:lja prarokhía 'la profeta Sibilla'. Cfr. la variante carinziana del Libri di Sibilla Švile prerokile e il motto Šembiljino prerokovanje nei SEL 2004. A causa delPomofonia scherzoso nei confron-ti della sarta non troppo abile nei proprio lavoro. 124 Tovarni. It. fabbrica. / It. fabbrica (nella fabbrica). 125 Pazile. Prim. op. 114 in [2004,0.08]: U Társfc? tú:d n lé:ta.. par ne fami:b, k sa t'le priišl? na so:merfriš ip pa da sma š'li z ñé:m? za dé:k¡ce darže:te .. pe'ro dé:k¡ce daržeit?, 'potle s müaru Mse de:wat? {smeh} .. pcó: ni: 'tako.. peo: má:ja cVsč ip pa 'nač.. / Abbiamo badato. Cfr. nota 114 in [2004,0.08]: U TarstQ tü:d n léita .. par ne familia, k sa t'le priišl? na spimerfriš ip pa da sma š'li z ñé:m? za ¿té:k¡ce ilaržeit?.. pe'ro dé:k¡ce darzéit?, 'potle s múaru Mse dé:wat? {risata}.. peo: ni: 'tako.. jjcö: má:ja c'vač ip pa 'nač.. Ovčja vas in njena slovenska govorica 147 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: îjIcôi mà:ja m.'se y pa ní:maja 'nsč 'E, sa jm$:l$ na doibra fiargga126 m Švaijcp .. [2004] ... ein? tie:, ka niisa to: anui, ni:sa zna:le gö:nc127 'nač()i:, s? {??} kšiar128 ni:sa znail umiita ip pa se doibra s'tala.. {žarek} sta:nI?129 par xi:š? ..sami: sma ba.. znail? 'gar para:mat?130 ip pa Av'se 'gar nadriite,131 za'to ..as., u Švaijep, čiar sip 'jes wa, aba ip pa ..33.. i'jad?, se deičle u driiije xi:še djäil? deiwat, da se beidl?, 'kak je š'wo, za'to k se reiki? .. u swoija xi:š? ne znaija ba.. ne znaija troic 'nač deiwat?. Öin? se b'l? räijx132 l'jad?. Öin? se meil? ..99.. deikwa u xi:š?, pe'ro deičle se [1.40] müarle 'jat? u drnije xiiŠ9 ip pa ni:sa dail dnair 'w9n za Mčiit?, sa muarl? 'jet u drnije xi:še gleidat, kak je 'šu to: napreij .. ip pa Av'se deiwat?. Se muarl? riibat? ip pa ..99.. puicat? ip pa Av'sa m'kap. Pe'ro tu: je bwo na doibra anp: .. 'kakgr tie: y Itaiii eina ad ..99.. meista, saj ni znaiwa 'nač deiwat?. Nameijst u Švaijc je b'wo Av'se dgrgaič? [...] na doibra fiargga za troiče .. jas_()ip bwa av Švaijep tu:d štigr li9te, ip pa sip biidwa, kak ghre: to: napreij. Niisa naxäil133 'tam deičle, da se gleidle uana .. se müarl? deiwat? .. torn, se j b'wg .. oin? se jmeile deikwa ip pa deičle {poudaijeno} se muarl? 'jat u drnije xi:še deiwat anoi.. niisa pwa:čal?, da se š'le deiwat.. deiwat u drnije xiise .. 'E, sa jmeil? na doibra [1.41] fiargga m Švaijep .. E:n'mart se b'le blkče famizije [2003b] N Kdaj ste bili pa vi rojeni? Katerega leta? Štiarijdwa:jstga.. N Aha, štiriindvajsetega.. .. šti9rndwaijstga ip pa Frainca ta parwa štiarnist.. N A, pa [0.17] štirinajstega .. [...] daseit {več govorcev} list, ja:... noi, 'potlej bwa ..99.. štiarijdwa:jst 'jes 126 Nem. Führung 'vodstvo, vodenje', Thesaurus 1994: firenga samo v pomenu 'birma, Firmung'. / Ted. Führung 'direzione, attivitä del dirigere', Thesaurus 1994: firenga solo con il significato 'Firmung, cresi-ma'. 127 Nem. ganz 'čisto, povsem*. / Ted. ganz 'completamente, totalmente'. 128 Prim. op. 109. / Cfr. nota 109. 129 So bili bogati. Prim. it. stare bene, tudi ustrezno geslo v SSKJ. / Erano ricchi. Cfr. it. stare bene, e apposita voce nello SSKJ. 130 Prim. Thesaurus 1994: goril, ~poramati, nem. »aufräumen«. / Cfr. Thesaurus 1994: gorII,~pora-mati, ted. »aufräumen«. 131 Prim. Thesaurus 1994: gor II, ~ narediti. Tu v pomenu 'opraviti'. / Cfr. Thesaurus 1994: gor II, ~ narediti. Qui nel significato di 'riuscire a fare, sbrigare'. 132 Bogati, nem. reich. / Ted. reich Yicco'. 133 Pustili. Prim. SSKJ, Pleteršnik nehäti 2); Kamičar 1990: 195, Steenwijk 1992: najät 'to let be'. / Hanno iasciato. Cfr. SSKJ, Pleteršnik nehäti 2); Kamičar 1990: 195, Steenwijk 1992: najit 'to let be'. Ovčja vas in njena slovenska govorica I4-I Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: t^có: mä:ja m'se tfi pa nI.-maja 'n3C .. acia .. é:dpdwá:jste Bi:na .. dwá:ndwá:jst? Jé:ra, Té:kla je b'wa stiarpdwáijst? {med smehom} ip pa Gré:ta Gá:rba | pa tri:st? .. {med smehom} Cá:rtJ!134 'Potle je déiwawa pe:ieiejejej, 'potle 'jes pa 'ki pi:m pü:m {smeh} | Ó:ca {poudaijeno} pa: »Ti: xudi:č, 'zej te 'bom pa..« sej klé:u {med smehom} .. Zatü: k cá:rt¡ je biu ta zá:dñe .. N Seveda.. .. e'be ne:, ñe:, ñe: .. mjemje - pi:m pu:m {nakaže udarec z roko} | pa j b'wa par du:rax .. {nerazločno, med smehom} [2003b] V Kaj pa je to smrkava kura? N Smrkava [0.31] kura .. A smarkawa kü:ra,135 'či paje? "Ne, to:ta tu:d poiznama. | Sajx i:mu {nerazločno} to tle:, te., tle zá:de ..aa.. čvi:čwa {smeh}. | A viate, 'kak sa {med smehom} na()wštra:šle? A na boš pri:dna, bo:ma, bo:ma te | k smarkave ku:r? ne:sl?! {s posebnim poudarkom, vse cirkumflektirano; med smehom} .. V A res? .. | smarkawa ku:ra, viate {poudarjeno, med smehom} .. 'E, to: sa ble to:te - g'lug'lug'lug'lug'lu .. já: .. | Tú: pa j pó:znu smarkawa kúira! {smeh} 'To se me:l ki u xuté:l [0.31.30, konec posnetka s kasete, naprej prepis z videoposnetka] ta 'gar [...] 'Potle sa nas pa štra:šle, al "boma se .. xú:dwawa136 je smarkawa kú:ra! {smeh} 'To j bwo za .. 'ne 'ne za kréippt?! Ne pe'ro fá:jn sma žveil? .. N Kako so vas še strašili? Tú:? N S čim so vas še strašili, če ste bili žleht? 'Kako? N Kaj so še rekli tata, če ste bili žleht? A, ó:če? {poudarjeno, smeh} Cá:j .. Zej nči: viam, ko zane | žuibare137 sa 'moy {med smehom} .. nas sa 'wašči štra:šu, za'to k .. sta., {žarek} .. zatu: k sma blexú:de!138 {smeh} N In kaj je rekel, kaj je rekel? Ha .. Ne, ba.. ta "bart je b'wo 'xudi:č! {poudarjeno, smeh} [2003c].. má:ma pa prá:kar!139 {smeh} Víate, kó: je práikar? 134 Razvajenka. Prim. Striedter-Temps 1963: carian, Thesaurus 1987: cartljati -am. / Ragazza viziata. Cfr. Striedter-Temps 1963: carian, Thesaurus 1987: cartljati -am. 13s Smarkawa kú:ra 'puran'. / Smárkawa kú:ra 'tacchino'. 136 Hudovala. Prim. Thesaurus 1994: hudovati -ujem. / Part. pass. f. del verbo hudovati'essere arrabbia-to, arrabbiarsi'. Cfr. Thesaurus 1994: hudovati -ujem. 137 Govore. Prim. LISVK: žebriti. /Discorsi. Cfr. LISVK: žebriti. 138 Prim. op. 116./ Cfr. nota 116. 139 Iztepač. Iz avstr. nem. Prim. Ebner 1980: 144-145 - Pracker 'Teppichklopfer'. / Scamato. Dal ted. austr. Cfr. Ebner 1980: 144-145 - Pracker 'Teppichklopfer'. ovčja vas in njena slovenska govorica 149 valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: îjIcôi mà:ja m.'se y pa ní:maja 'nsč N Ne. Prà:kar .. zamwà:tte ..99.. madró:cne.140 Aha, aha.. {smeh} 'Ma - se mé:l p'rou, da se má:u nas nagà:rbale .. {smeh} Za'to k -štiar dè:cle .. V Ja.. .. é:na bal xù:da {poudarjeno} 'kakar ta drù:ga! {smeh} 'Potle .. al je bwa é:na nablita, sa ble nabi:te Mse tri:! [...] 'Potle pa - klacème141 ..99.. sma mùarlç klacàit.. dar sma ble hú:de. V Aja? Jà: .. [...] na scíapíjenca142 'gar. VÍ9te, kó: j scíapíjenca? V Scepljenca pa.. .. ad ..99.. ad darbe .. Aha, aha.. [0.01] Scíapíenca.. Ja.. Tam gó:rta kléxat! [...] 'E .. 'ebe za'to ka .. ip pa prá:kar. Víate, kó: j práikar? Ja ..ja.. Jà: .. prá:kar, da se má:u 'nas sa., {zarek} zmé:tralç .. Da j 'šu ma prà:x 'wan! {smeh} .. | je rías .. {med smehom} 'Neba., 'ne, pe'ro j bwo fá:jn. 'Ne, jes prà:bip, je bwa mazé:ija pa'ro, par 'nas je bwo 'wašči fá:jn. [...].. tapàrwaje 'nas papa pata., takle: {pokaže} .. | 'potlej ulaté:wa {med smehom},143 zatù: 'potle ó:ca se ré:ku: »Bom te 'zej te .. 'jes te nabi:u« {smeh} .. 'na še ... 'pirrjf'purrjf'purrjf ta parwa .. [0.02] a sma mà:u takle: darñá:le144 ip pa 'tako, da ni 'šu kè:j, 'potle na ši: {??} gà:rbawa, pó:l sip ré:kwa: »Pacá:j da bom 'jes pri:šwa mà:u bli:ka,145 'potle bom te 'jes dá:wa nazá:j«146 {smeh} .. V Ko je bila deset let starejša .. Ja.. ja.. .. e'be ..aa.. sma 'potle pri:šle bli:ča, 'potle .. j se bá:wa dà:tç147.. za'to k bi 'jes {nerazumljivo} nazá:j dá:wa .. | je 'nas gà:rbawa 'kakar 'nač.. {zelo visoko} ,40 Žimnice. Prim. Striedter-Temps 1963: maträc. / Materasso. Cfr. Striedter-Temps 1963: maträc. 141 V gradivu tudi klače:ne (M. Wedam). / Nei materiale si riscontra anche klače:ne (M. Wedam). 142 Cepanica 'klano poleno'. Prim. tudi SSKJ: cčpljenica redko. / Sin. cepanica'legna spaccata, un pezzo di legna spaccata'. Cfr. anche SSKJ: cčpljenica redko (raro). 143 Zbežala. / E fuggita. 144 Se prerivale. / Fare ressa. 145 Priti velik 'zrasti'. Prim. it. divenire grande. / Cfr. it. divenire grande. 146 Vrnila. Prim. nem. es jemandem geben 'že pokazati, naložiti jih (komu)' in zurückgeben. / Rendere la pariglia (part. pass. f. del verbo vrniti). Cfr. ted. es jemandem geben 'far vedere a qc.' e zurückgeben. 147 Prim. op. 146. / Cfr. nota 146. Ovčja vas in njena slovenska govorica I4-I Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: l^có: má:ja m'se y pa níimaja 'n3č é:na 'pirrjf 'purgf, tá:m é:na 'pim 'pim {smeh, nerazumljivo ..} .. 'ne, pe'ro j fá:jn bwo 'par nas... Tá:ta z ná:mi daržu .. Aha.. .. má:ma se gi {??} 'tak wuažca glé:dl?, kó: je .. kó:j zaw()na kamé:dja bo .. pé:t.. madóina .. [2004] 'jeswip múara má:u ta mi:ka apá:xate,148 zatu: kje bwa Ae: ñe:rr) .. ip pa 'potle ..aa.. č>:ča [1.02] se guá:j,149 da be pa.. pri:mle ta mi:kna .. name:jst 'jes 'potle je me zjé:zwa, 'potle sip je apá:xa má:u ip pa 'potle ulate:wa, | za'to k ó:ca sa me 'tou nabiite {med smehom} .. 'e, ta mi:kna je me:wa .. ta mi:kna je 'potle ..aa.. k nú:nam š'wa u Žd:bijce ip pa j se nau:čwa .. xarmóiñjum pa xarmó:nika ip pa ..aa.. ip pa.. svi:íja .. švnija prarokíiíja,1501 pe'ro ná:sa má:ma se me:l žia strá:x {med smehom}, kje ba.. ó:na zacé:wa 'potle anü:, za'to k ó:na je magá:r151 'wan zre:zawa 'kej ip pa 'potlej b'wo fóils152.. pe'ro je muarwo 'tak 'jate {smeh} 'ne pa ba.. na., sma me:le fá:jn .. sma b'le Av'se wú:stne153.. [2003c] Gré:ti se paswá:l má:ma k nu:nam u Žd:bpce .. zatú: 'potle sá:rta154 bwa .. [...] Gré:ti, 'boš 'nas parši:wa155 'to? Já:, jú:tre {smeh} sej žia paršiawam {??}, ju:tre, j naré:dwa, [0.06] pa s múaru se:st cúa ip pa parši:wate, za'to k 'ona | nči: me:wa ca:jt {med smehom} .. e'be, sa par nú:nax 'kajs list, štiara, pe:t list par nú:nax u Žd:bpcax .. 'tam je xarmó:ñu špi:ijawa .. tp pa 'potle 'tud u ciarkwe je špi:ijawa.. [2003a, 0.07] N Kaj ste delali, ko ste bili mičkeni? V Otroci, ja.. Kó: sma de:wale? Ja.. Madó:na, sma 'mogj Av'se de:wate! Ri:bate, ari:bate pó:de, sma me:la pó:de ..aa.. anü:. 'Potle ti:sta, kor je b'wa že 'ma baí bli:ka, múare de:wate. Saj viate -xi:ša j blhka! Aló:ra, é:na je pari:bawa kú:xñja, 'uana j pari:bawa zó:l,156 'yana j pari:bawa štianže .. {smeh} .. É:, sma ba ..aa.. má:ma se dó:bro kamandiarale .. 'nas! 148 Oklofutati. Prim. Pleteršnik: oprhati. / Cfr. Pleteršnik: oprhati 'schiaffeggiare'. 149 Gorje. It. guai, prim. Skubic 1997: 203. / It. guai, Cfr. Skubic 1997: 203. 150 Prim. op. 123. / Cfr. nota 123. 151 Prim. SSKJ in Skubic 1997: 201. / Cfr. SSKJ e Skubic 1997: 201. 152 Narobe. Bav. avstr. fQlsch (Striedter-Temps 1963: falš), Thesaurus 1992: folš. / Scorretto. Bav. austr. fcjlsch (Striedter-Temps 1963: falš), Thesaurus 1992: folš. 153 Veseli, prijetni, zabavni. Prim. Striedter-Temps 1963: lušt. / Allegri, piacevoli, divertenti. Cfr. Striedter-Temps 1963: lušt. 154 Šivilja. It. sarta 'šivilja, krojačica'. / Cfr. it. sarta. 155 Sešila. / Ha cucito. 156 V hiši, v kateri je bila tudi gostilna, je bil poseben prostor (večja soba) za ples. Prim. Karničar 1990: zola 2. Saal. / Nell'edificio, di cui faceva parte anche l'osteria, si trovava di solito una camera piu grande, riservata ai balli. Cfr. Karničar 1990: zola 2. Saal. Ovčja vas in njena slovenska govorica 1,51 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: l^có: mAija m'se ^ pa níimaja 'nhč NA.. 'E, muaré 'bit p kamandámt par xi:š, já: .. V Kaj pa oče? .. dargá:5? ..aa.. 'kake pa sa to:te ka ó:uce {poudaijeno} .. ix muaré "bit | é:dp, da jx u'kap dia {med smehom} .. [2004] Viate, mi: k sma 'gar zrá:stl? nči: bwo ..aa.. wó:de, se be.. ná:sa 'rajqk má:t?, je bwo dasé:t, é:dnist .. »De:čle, be:jžte pa wó:da, múarma wó:da mé:t?« .. pa kí:b¡ne157.. »'Jaz ne gré:m, ti: ne gré:S, 'uana ne gré:« .. »'Ala be:jžte u dvia« .. ip pa da sma me:le wó:da, má:ma ní:sa te:le astá:t braz wó:de, za'to k wó:gp bar pa ke:j, pa s 'mou {nerazumljivo} .. sma me:l$ kí:bjne t'le .. pó:tle j pri:šwa wó:da ..aa.. ta parwa ..aa.. se jme:l ó:n$ .. k se me:l 'vač dná:ija .. 'potle sma m's? naré:dl?, da sma me:le wó:da m xi:s?, za to:t ma.. ..aa.. tú:ka j pri:šwo ká:js ijadi:, pe'ro na ta zá:ñu má:ma se palé:dle, se ré:kl?: »De:čle, pa 'wada!« [2.12] 'Potle se b'li: »'Jaz ne gré:m, 'uana ne gré: u .. ti:sta ne gré:,« 'potle 'jesw()ip še má:wa.. bó:gawa, srji s'wa .. pe'ro ró:ja, saj ijči: b'wo to: ano: .. u ró:ja a'nu, 'potle se že zli:u púa {smeh} 'gar pa štianžax, ta zá:dñ? ..aa.. štianže se ble má:u "bal bli:če, 'kakar 'uane, j 'šu ciau ki:b¡ {poudaijeno} wó:de 'douta | pa štianžax {med smehom} pe'ro má:ma ní:sa zná:l ..aa.. ní:se astá:l? braz wó:de .. Grditi je Razjaina žani:wa [2003b] N Rezijana? Per fo:rca.158 {smeh} [...] Gre:ti je bwa u Ža:bijcax ta.. do:ugo par nu:nax. 'Tam je se nau:čwa xarmo:nu špi:Iat.. ip pa ..aa.. [...] švi:ia .. de je se nau:čwa u Ža:bijcax par nu:nax .. pa xarmo:hjum .. ip pa 'potle je me:wa ne:ga iu:be, ..aa.. ku:pu 'takle xarmo:.. ..aa.. xarmo:na {žarek}.. [...].. xarmo:nika, je naxarmo:nika tu:d špi:ijawa.. ippa na ta za:dne žani:wa Razjaina {smeh} .. 157 Vedro. Bav. avstr. Kiibel (Striedter-Temps 1963: kîbla). Drugje é:mper, bav. avstr. Amper (Striedter-Temps 1958: 100) - [2003b].. 'marte se paži:nat 'totala i:spa parkbatç .. ka., kaj.. ..33.. ..33.. tri: štiar bà:rt wó:da bisksfjatç .. [0.11] ip pa 'potle štianže ip pa 'potle wó:da sma š'li ka., ka ró:je pa ñú:.. še pči: bwa wó:da m xi:Sç. Sip 'jas mé:wa ži3 .. dwá:nist list.. še Svač ..aa.. je bSva Id róija .. sma xùadla, xadi:lç za é:mperi pa àù: .. 'zej par 'nas ..33.. štianže .. ta zà:dne štianže sa g'kaj ble baí bli:če .. 'potle é:mpar j 'šu nó:t3rta, pa j šSva wó:da ciawa 'doyta pa štianžax .. / Secchio. Ted. bav.-austr. Kübel (Striedter-Temps 1963: kîbla). Altrove é:mper, ted. bav.-austr. Amper (Striedter-Temps 1958: 100) - [2003b] .. 'marte se paži:nat 'totala iispa pari:batç .. ka., kaj.. ..33.. ..33.. tri: štiar bà:rt wó:da biaksijatç .. [0.11] ip pa 'potle štianže ip pa 'potle wó:da sma š'li ka., ka ró:je pa áú: .. še gčl: bwa wó:da ja xi:š?. Sip 'jas me:wa žia .. dwá:nist list.. še Svač ..aa.. je bSva Ici ró:ja .. sma xùadla, xadhlç za éimperi pa nù: .. 'zej par 'nas ..33.. štianže.. ta zà:dne štianže sa g'kaj ble bal bli:če .. 'potle é:mpar j 'šu nó:t3rta, pa j šSva wó:da ciawa 'douta pa štianžax.. 158 Seveda. It. perforza. / Cfr. it. perforza 'fuori dubbio, necessariamente'. Ovčja vas in njena slovenska govorica Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: îjIcôi mà:ja m.'se y pa ní:maja 'nsč N Kaj ji je kupil? .. ne:, pa do:bra i'jad? .. N A dobri? D'ra, d'ra ,.159 N Kaj pa dela zdaj v Reziji? 'Ka? N Kaj dela zdaj Greta v Reziji? U Re:zij:ž dá: cúa ta stáir?! {smeh}. Sma 'wašči u xi:še swav$:njo žabusrl^ .. [2003a] 'ja: pa .. se ne nexä:ma prada:te .. 'e .. Za'to k tü:ka j pri:šu 'potlej pri:šu fiirlä:nsko. Furla:nski tu:d zasto:pma .. n A tudi? Ja: .. se pri:šla Fa.. [...] za'to k naš i'jade se šli w E:sterajx .. ta'dej k j b'wa 'tot apcj6:n,170 tä:ka .. aa .. namä:rna .. opacjö:n {??} .. na:ša mä:ma sa .. na:ša mä:ma sa me:l ta parwa, šče:r, tu:ka, k ni: te:wa 'jate .. ip pa 'potle o:na za 'hax .. za no: .. ni:se š'li:, pe'ro se šli: kä:js i'jad? tö:n .. Aha.. .. va 0:uča 'vase .. püa 'vač k püa .. i'jade se š'li w E:ste'rajx. Za'to ka je biu ..aa.. 'tak opa.. opcjö:n, | kö:j pa jes viam, kö:jw()e b'wo {več govorcev}. Na:ša maima sa re:kl?: »Mi: [0.04] astä:nema tü:ka,« ip pa 'potle se asta:le 'vač tu:ka. Pa 165 Kukavica. It. cuculo. / It. cuculo. 166 Zadovoljni. Prim. Striedter-Temps 1963: gmoten [...] »munter, lustig, froh, hübsch«, iz srvn. gemeit, in Thesaurus 1994: gmajten. / Contenti, soddisfatti (agg. pl. m.). Cfr. Striedter-Temps 1963: gmoten [...] »munter, lustig, froh, hübsch«, dal med. a. ted. gemeit, e Thesaurus 1994: gmajten. 167 Prepir. Prim. Striedter-Temps 1963: stri t »Streit, Wetteifer«, iz srvn. strit. / Litigio. Cfr. Striedter-Temps 1963: Strit »Streit, Wetteifer«, dal med. a. ted. strit. 168 Med. It. tra. / Cfr. it. tra. 169 Co dati (komu). Nasprotovati, biti proti (komu) (?). / Opporsi, contrariare (?). 170 Razglas o opcijah je bil v Ovčji vasi prebran 12. novembra 1939 v cerkvi, izseljevanje se je začelo leta 1940 (Gariup 1988: 85-86). / A Valbruna il decreto concernente le opzioni fu letto il 12 novembre 1939nellachiesaparrocchiale; lemigrazionedellapopolazione ebbe inizionel 1940 (Gariup 1988: 85-86). Ovčja vas in njena slovenska govorica 1,51 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: l^Jcô: mà:ja ay'se fyt pa nIimaja 'nhC se šli: tô:n .. sa .. pá:uri {poudaijeno} se dabi:l ..99.. 'si.. 99.. dé:wp ip pa 'tgko. 'Tam sa jx tù:dg zagná:l wgn ad xi:Š9x .. ip pa spet 'not .. jà: pa kua za_()na kamè:dija j b'wa 'to! Ha.. 'To j b'wa p'rou na kamè:dija .. [...] Mi: - 'ma .. ta wd:ško sma dé:walç va ..99.. sùale .. Ja, ja.. .. Av Sùgle.. 'Potle sma mè:le nà:uk slové:nsk 'wgsci.. | da sa nam 'to .. takle: {pokaže, da so jih cukali za lase, dve govorki} ..99.. fá:jmast9r {smeh}.. | al ní:sma znà:l, 'potlej b'wo že takle: {spet pokaže, med smehom}.. Nè:, pe'ro je bwo [0.01] fá:jn, veramè:nt171.. k sma b'iç mi:knç .. Avsà:ce ..99.. Avsà:ka swô:ta bar nadé:ía j biu nà:uk. N Vsako soboto in nedeljo? Ná:uk ..39.. gó:r.. Pa sma mè:le fá:jmastre, da sa 'nas 'ki takle: {spet pokaže, da so jih cukali za lase}, al ni:sma znà:le. N Od kod so pa bili fajmoštri? Kdo pa je bil? Stà:nic172.. Stámic - ad Garí:ce bar ad či: se biu, rà:jtam173 Stà:nic .. 'E, ma se 'biu dó:ugo, ó:n se biu ad Ú:ku, Ú:ku se 'mou fà:ra, ma 'potle se pri: šu t'le ka 'nam Ó:ucja vè:s ip pa 'potle ná:uk, Avsà:ce ó:sip ni:, sma mè:le dó:bra, dó:bra a'no ... uči:teiji {!}, da se 'nam .. da sma mùarle znà:t natámcp u'se, dargàic 'potle je bwo pa že má:u takle: {spet pokaže, smeh} [...] [0.02] .. u fia:ruža,174 k je 'tam cùale175.. N Tule v.. T'le, t'le, w Ô:ucjç 'vase. È:, ta'dej sma mè:le ..99.. dó:bre uciiteíji ..aa.. wá:sce, 'kakar swavèmi nà:uk. Sma mùarle Av'se z ù:ma znà:ta .. N Aha.. .. své:ñam pa .. ocená:s, ip pa verùijam pa Avsé:ga a'no .. sma mùarle znà:t u'se ..aa.. {nerazumljivo, smeh} 'ka pa .. sej viate .. mi: swavèmo, niaško ip pa wá:ska, [0.03] 'to j bwa p'roy na misé:ía176 {smeh} .. [2004] Jà:, swavèmja [...] smamè:le nà:uk, jà: {govori P} ná:uk.. kà:jsw()ma .. kà:js mi: sma .. 'potle sma tù:de ..as., pusale ip pa u'se .. nè: j bwo fà:jn .. sma wá:sko znà:lç, wà:.. swavèmo znà:l ip pa niaško .. 'potle je pri:šwo niaško tù:dç .. niaško tù:d znà:ma brà:te, [0.33] ip pa a'no .. 'po je bwa sù:a .. tud madg kriggam, 171 Res, zares. It. veramente. / Cfr it. veramente. 172 Viktor Stanič je bil župnik v Ovčji vasi v letih 1929-1936. Upravljal je tudi ukovško faro (Gariup 1988: 73-77). / Viktor Stanič, parrocco a Valbruna dal 1929 al 1936; anche amministratore della par-rocchia di Ugovizza (Gariup 1988: 73-77). 173 Mislim. Prim. Bezlaj 1995: rájtati, iz srvn. reiten, in Karničar 1990: rajtati. / Penso. Cfr. Bezlaj 1995: rájtati, dal med. a. ted. reiten, e Karničar 1990: rajtati. 174 Tudi: u kanó:nik?, it., furl. canónica 'župnišče' (Skubic 1997: 145). / Anche: u kanóinik?, it., friul. canónica 'parrocchia (edificio)' (Skubic 1997: 145). 175 Prim. op. 103./Cfr. nota 103. 176 Mešanica. Prim. it. miscela. / Cfr. it. miscela. Ovčja vas in njena slovenska govorica l()2 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: îjIcôi mà:ja m.'se y pa ní:maja 'nsč je bwa niaška süawa .. na:ša ta za:na, mi: sma muarl? 'jat pa sviata .. pe'ro na:ša Gre:te, tu: je znä:wa M'sa .. 'potle omaje .. na:ša ma:ma seja naxa:l uči: t? pare.. nu:nax u Ža:bpcax .. za'to orna je znä:a mü:skat?177 | ip pa anü: {vmes govori P} .. je nas dja:wa M'se päd a'no {smeh} ta mi:kna je bwa, ip pa .. [...] Sma gö:bra p^:uca b'ta mi: [2003c] 'Jesw()rp pa ča ba .. fa:jn šti:ma178 takle: .. mi: sma .. ta za:na ni: .. 'ne, ta sriadna ni: cma:sa za te pe:t wo, darga:č mi: sma M'se pe:t pe:l? ..aa.. štiar? N Sopran pa alt, ja .. Ja:, ma fä:jn u ciarkva, ip pa takle:, 'dar je biu 'kak ko:r,179 sma tu:fr pe:l?. 'Zej saj pči:, saj pče zna:ja 'nač, 'ka pa je 'zej, 'ki di:sko {smeh} .. N Pa vi, vi še kaj zapojete? 'Ki? N Vi, še zapojete? Ta., ta., parpiawama? N Ja.. Ximun'to,180 'dar je .. ja: pa z'dej že šti:ma me:qka, z'dej bwo dö:bro 'tote ro:rče181 dru:je djä:t nö:tre [0.05] {med smehom} {smeh} .. Mi: sma {med smehom} pe:l? ciawa nüac .. [...].. mi: sma znä:l u'se piasme .. V Pa to ste peli slovenske al laš..? Sove:nje, farlamaš, wa:šče.. 'to sma Mse parpiawal? .. 'e, 'ma smo fa:jn ba.. fä:jn kompani:ja bwa .. ip pa u {poudaijeno} ciarkv^ ko:r,182 'wašči .. sma parpiawale .. Vi:na j a:lta183.. N Aha, aha.. 177 Prim. op. 62. / Cfr. nota 62. 178 Glas. Prim. Striedter-Temps 1963: štima, iz srvn. stimme. / Voce s.f. Cfr. Striedter-Temps 1963: štima, dal med. a. ted. stimme. 179 Zbor. Prim. Bezlaj 1982, Snoj 2003: kör, prek svrn. kör iz lat. chorus iz gr. khorös. Osrednjesloven-sko v pomenu 'prostor v cerkvi, kjer so orgle in zbor', enak pomen izpričuje Logarjev (1967) zapis za Ukve (kpr), v tem besedilu pa mesto, označeno z op. 182. / Coro, gruppo dipersone che cantano insieme. Cfr. Bezlaj 1982, Snoj 2003: kör, per il tramite del med. a. ted. kör dal lat. chorus dal gr. khorös. Nei dialetti sloveni centrali nei significato di 'spazio nella chiesa dove si trovano 1'organo e i cantori'; lo stesso significato ž documentato nei materiale di Logar (1967) per Ugovizza (kpr); in questo testo la parte contrassegnata con la nota 182. 180 Sem in tja, včasih. Prim. nem. hin und [her] 'semtertja'. / Di tanto in tanto, ogni tanto. Cfr. ted. hin und [her]. 181 Cevke, cevčice. Prim. Bezlaj 1995: r§r, iz srvn. rör, in Kamičar 1990: rolič. / Tubi, tubetti. Cfr. Bezlaj 1995: r§r, dal med. a. ted. rör, e Kamičar 1990: rolič. 183 Prim. op. 179. / Cfr. nota 179. na Pfyiglas. Prim. it. alto 'visok'. / Cfr. it. alto. Ovčja vas in njena slovenska govorica I4-I Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Ijlcö: mA:ja m'se y pa n1:maia 'nsC .. 'jes me:djo,184 rp pa 'uana ni znäiwa cmä:sa, Gre:ti je pa xarmo:nQ špi:Ijawa.. [2004] K Kaj ste pa prepevali? Kaj ste prepevali? Kaj ste peli? Katere pesmi? A Mse ta svvavemje piasma .. maddma ..aa.. „aa.. sma š'li 'tale na Ku:yJ,.. ip pa sma parpiawl? ta sove:ne piasma, za'to k ta sta:re se zna:le .. 'potle mi: sma müarl? 'jat? mi:t185.. ip pa parpiawale .. Na planimci somčice si:je, 'to je bwa ta parwa a'no .. ip pa 'potle M'se ta drü:je sma ka:js? .. sma b'li kä:jse u swave:njo .. sma u'se .. 'zej je pri:šu wa:ško zmias, pe'ro mi: 'wašči [0.32] u swave:no še pa fami:ii.. tuö z na:šam püabam, ..aa.. pe'ro .. saj viate, 'nu pe'ro, ö:n je e:na a Ü:ku .. anü: ra:jtam tuö sove:no mä:u žabaro: pa.. xi:š?, {nerazumljivo} za'to ka „aa.. de:čle zna:ja swave:no.. {P pritrjuje} 'sa.. 'jesw()rp tü:d? püabQ.. jesw()n s püabam 'wašči swave:njo žabo:rwa, zatö: ..aa.. x6:f]tlix,186 dabo z'nou še {smeh} .. [2003c] S Katera vam je najbolj všeč slovenska? A., a., čiara pa .. N Čera, čera, čera se vam ta bolj dopade? Ne:, 'ma mi sma znä:l u'se parpiawate.. [...] U'se, naj bo na li:ce bar naro:be, sma 'pač parpiaval? {med smehom} .. Diskoteika, ko: pa ja 'to? [2003b] N A ni nič diskoteka? {govori hkrati z N, nerazumljivo} ä: 'jažaš, 'jažaš .. naš 'raji]k o:če se je mü:sku,.. tle: se 'tak rä:jal?,187 'kakar anü: ciawa nüae. V A res? 'Potle sa paka:dl?188 ta mi:kne tro:če fu:rt189 .. | se bi? cü: za zjü:tra {med smehom} .. na:še xi:ša za'to k .. o:če {poudarjeno} se xarmo:nika špiilju .. to:ta na kno:fe190.. Ja, ja.. 184 Drugi glas. Prim. it. medio 'srednji'. / Cfr. it. medio 'voce media, mezzosoprano'. 185 Spremljati. Prim. nem. mitgehen. / Accompagnare. Cfr. ted. mitgehen. 186 Upam. Prim. nem. hoffentlich. / Spero. Cfr. ted. hoffentlich. 187 Plesali. Prim. Karničar 1990: rajati, Bezlaj 1995: räj II, iz srvn. reie, reige. / Hanno ballato. Cfr. Karničar 1990: rajati, Bezlaj 1995: räj II, dal med. a. ted. reie, reige. 188 Napodili, nagnali. / Cacciare via, scacciare. 189 Proč, stran. Prim. nem. fort(?). / Via, lontano. Cfr. ted. fort (?). Gumbe. Prim. Bezlaj 1982: knöf, iz. nvn, srvn., stvn. knöpf. / Bottoni. Cfr. Bezlaj 1982: knöf, dal n. a. ted., med. a. ted., a. a. ted. knopf. Ovčja vas in njena slovenska govorica 157 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: l^Jcô: mà:ja ay'se fyt pa nIimaja 'nhC .. rp pa 'potle ..33.. je ..bas.. ..33.. pri:šwa .. u'sç priislç š pù:rste191 'sam .. 'potle mâ:ma sa 'nas spakiaralç spâ:t,.. {smeh} [0.01] hvi:šna 'kakar çcô:.. nè:, 'ne spà:t ..99.. mwadatiina192.. ma 'pode sa b'ii za zjù:tra tù:ka .. u xi:še 'ta u kù:xne .. mâ:u 'kaka ..99.. dé:cwa je bwa stâ:ra, kje b'wa, da sa mà:u parâ:jale .. pe'ro ja b'wo fà:jn .. mgzè.'ija j b'wa ta 'narliapsç, 'jes wam paviam .. çco: mà:ja M'se ip pa ni:maja 'n9Č .. sa 'kakar ne zgabié:ne ô:uce .. riasç .. N Pa zdaj še plešejo tu na vasi? Tù:? N Tu. V Rajajo? fi Rajajo še? 'Zej? A?a .. se çci: znà:ja râ:jatç .. [2004] Kaj pa za pusta? A še:me? Madô:na .. Jà: pa 'zej, viate kô:j .. par 'nas je b'wg .. par nas je biu cuzôimç'kunjftaRsen193 •• tlè: sa se av'sa abwa:čle .. za'to k mej ô:ca je xarmô:nika špi:iju .. je bwo 'tak fàijn da wà:m ne viam pavé:datç .. 'no 'potle Gré:tç je se naù:cwa .. [0.57] par nùrnax, je tù:ô xarmô:nika špi:ia ip pa u ciarkva je gô:dwa .. 'uane pa M'se mâ:u takle: {smeh} [...] 'naš 'rajgk ô:ca sa 'mou tô:ta xarmômika na klôipne194 .. madô:na, tù:ka j biu .. mi: sma pari:bale tç>:ta .. kùixnja .. ip pa zjù:tra je bwo 'vač vi:na na tliax 'kakar pa | u gwa:žax {med smehom} .. aba.. 'potle 6:ča .. mi: sma b'iç že u pùastaije, sma mùarle Mstà:t 'gar,195 da sma râ:jale, zatù: k ô:n se | garmômika špi:Iu {med smehom}, 'potle dù:r 'gar ip pa sa râ:jal pa zô:1q196 ip pa 'sam pa 'ta .. tù:ka je 'biu 'wsSci ..aba.. kà:jse ..as., eba.. sma b'ii m'sç ..aa.. [0.58] nà:sa mâ:ma se b'iç 'bal bô:une .. pe'ro naš rà:jqk ô:ca se xarmômika rp pa tù:ka je biu p'rou sviat.. se m'sç priišle k 'nam .. {P pojasnjuje} rp pa mi: sma b'li že u pùastela, sma mùarlç 'gar ustà:t, da bô:mo râ:jale z.. pù:rste {med smehom} pa viate scè:ra'bart je bwo za ba.. za.. xi:n197 bi:te, 'kakar je bwo to: fà:jn.. pe'ro je bwo fâ:jn, ..je b'wo liapo ba.. za'to kje bwo ..aa.. u'se basialç .. naš 'rajqk ô:ca sa xarmômika šphlju, tù:ka je pri:šu ciau sviat.. ciawa ..aa.. Ô:ucja vè:s u'kap rp pa 'poj., mi: sma mùarlç râ:jata .. | al tù:d ni:sma té:le {med smehom} .. e'be.. 'ne pe'ro je b'wo .. je b'wo wù:stno, 'si, ni: b'wo .. sma b'ii ..aa.. sma b'ii kà:js ix .. štiara pè:t anô: je bwo .. 191 Fanti. Prim. nem. Bursch 'fant, burš', Striedter-Temps 1958: 108 in gradivo v Grimm 2004: BURS, BURSE, BURSCH, BURSCHE. / Ragazzo. Cfr. ted. Bursch 'ragazzo', Striedter-Temps 1958: 108 e il materiale in Grimm 2004: BURS, BURSE, BURSCH, BURSCHE. 192 Prim. op. 119./ Cfr. nota 119. 19' Skupno srečanje. / Incontro. 194 Gumbe (?). Prim. op. 190. / Bottoni (?). Cfr. nota 190. 195 Gor vstati. Prim. Thesaurus 1994: gor II, ~ vstati 'aufstehen'. / Alzarsi. Cfr. Thesaurus 1994: gor II, ~ vstati 'aufstehen'. Prim. op. 156. / Cfr. nota 156. 197 Prim. op. 77./Cfr. nota77. Ovčja vas in njena slovenska govorica l()2 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: îjIcôi mà:ja m.'se y pa ní:maja 'nsč Vi:na, [0.59] Jé:ra .. Té:kla, Gré:ti, .. rp pa e:na j umárwa .. rp pa mi: sma b'l? 'wasci, sma múarle 'gar ustá:te .. rp pa rájate s pú:rSt? {smeh} .. 'a pa Fránca, Frárnca, Vi:na, Jé:ra, Té:kla, Gré:ti .. Fra.. rp pa é:na, šiast trúak je b'wa .. ja: .. Fra.. {smeh} pe'ro je b'wo lé:po .. Par 'nas je bwo 'wošČ£ Mokwa:uš, vionaxt^ ip pa u'se anu: fáijn [2003b] N Kdaj praznujete tu v vasi? Je Miklavž.. a Miklavž pride? A Makwa:uš? Ja: ja.. mad.. Makwá:us.. {tlesk} p'martje pri:šu Makwa:uš, mi: sma me:l? tá:k strá:x,198 da wam ne viam pavéidat?! {smeh} 'Zej pri:de ciawa trú:ma zá:d cúa, [0.04] se smí:jaja ena.. já:, en 'potle nči: .. {smeh} al za 'nas Makwa:už, madó:na, mi: sma me:l strá:x! .. A'lora, o:ča tle:, mi: štiare 'tam rp pa má:ma tle: .. 'Potlej pri:šu ta parb Makwá:us, ta drü:hi, ta tré:ce, rp pa ta starte s kó:sam .. Pó:l sma muarle žbra:te, žabrdite"9 pa prosi:te rp pa 'potlej bá:rwa,200 sma pri:dne, ní:sma priidne, ha., 'potlej priišu, re:čma, tá:jf]201 {smeh, nerazumljivo} 'potle tiist je nasw()|hrá:bu, 'potle js biu čvi:č202 u kíuxñe! {med smehom} Aha.. 'Ja, paje bwa .. fá:jn bwo! Riasfl fá:jn. 'Zej saj ne varjéimaja 'nsč! Ka pa varjéimaja 'zej!? N Nič večkrampusa? 'Zej vaijé:maja 'nsč ki u dná:r {smeh..} .. | ni: riasp 'to? {med smehom} [0.05] je p'rou riasfl .. N Kdo pa je še prišel z Miklavžem? Z Makwa:užam? Ja.. .. jesw()e .. ma fá:jn se bli ubliačane ..aa.. Makwa:uš ..aa.. s to:ta anu:, 'kak se pa pra:be .. ve:skoba?203 N Škof.. 1,8 Prim. op. 66. / Cfr. nota 66. 199 Moliti. SSKJ z označevalnikom nar. koroško, Karničar 1990: 269, LISVK 1980: 221. / Pregare. SSKJ lo caratterizza come dial, carinziano, Karničar 1990: 269, LISVK 1980: 221. 200 Barala. Prim. Bezlaj 1977: bárati I, Thesaurus 1982: 81-82, Steenwijk 1992: bárat. / Part. pass. f. del verbo baraí/'domandare'. Cfr. Bezlaj 1977: bárati I, Thesaurus 1982: 81-82, Steenwijk 1992: bárat. 201 Hudič. Prim. nem. Teufel. / Diavolo. Cfr. ted. Teufel. 202 Cviljenje. Prim. Pleteršnik: čvič [...] 1. das Gewinsel, Bezlaj 1977: cvičati. / Mugolio (fig. di uomo). Cfr. Pleteršnik: čvič [...] 1. das Gewinsel, Bezlaj 1977: cvičati. 203 Škofovska palica (?). Uporabljena slovenska sopomenka škofje namreč v nadaljevanju uporabljena kot poimenovanje za stvar (živost!). Prim. it. vescovo. / Bastone vescovile (?). II sinonimo sloveno škof é infatti utilizzato come denominazione per un oggetto (categoría animato!). Cfr. it. vescovo. Ovčja vas in njena slovenska govorica I4-I Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: màija m'se ^ pa ki:maja 'nhč Je 'mou tç>:t šk6:f, ip pa 'potle dwà:, ip pa 'potle ..99.. tâ:jf} je biu pa | tôiune204 par dù:rax {med smehom} s kô:sam! Madôrna.. madôina - mi: sma mè:l strà:x! A'iora, tlè: sa mà:ma sadé:lç, tlè:gar .. trô:ce, ip pa 'potle 'totç anô: je nasw()hrâ:bu, 'potle mi: u čvi:č ... »'Ne, 'ne,« se ré:klç, »ebe.. se dô:brç wa'no.« lyl pa 'potle kô:S ip pa 'potle sma bli gmà:jtne z na., z nam â:fkam. Je *bwa mazé:ija ta'dej, k sma mi: 'gar râ:stlç. V Kaj ste pa dobili za Miklavža? Kaj vam je dal? Ta., {žarek} [0.06] ..aa.. Sâ:warne, viate, kô: sa sâ:warnç? To sa to:te ta mi:kne a:vči, 'kora sa 'tak ci:salç .. N Majhna jabka.. {vmes pogovor izpraševalk} Tô: je Makwà:u§ parné:su u kô:Sç ip pa .. ip pa bli:ča xa.. je bwa mazé:ija 'tadej. Pa j b'la .. 'potle tô: se kù:plç 'tôt, kor se organiziaralç tô:tga Makwa:uža .. se kù:ple 'mau piškoitnu205 ip pa 'tako .. ip pa 'potle .. mi: k sma ble stiarç, je za., je tù: sprà:znu 'gar na mi:za .. Mi: sma blç gmà:jtnç, da wam ne viam pa., 'či pa sa blç ci:karnç!206 Je bwa mazé:ija né:ra! 'E, za'to k fami:ije sa ble bliice, mi: sma blç pè:t. Ti:st kor je biu ki é:dç, dwà:, še naré:dlç nči:sa. Namè:jst par 'nas je bwo 'wašče Makwâ:us, vianaxtç ip pa u'se anù: fà:jn. [0.07] Sma tàièe Sá:rt|ne20 dçrwalç, da 'wam ne viam paviodat.. [2003b, 0.08] ..aa.. jà:, sa fà:jn nawà:de, víate. Sá:rt¡ je biu za bianaxtç, ip pa za v'lika nùaè sa b'ii pa k'raxa.., ta carnç, {nerazumljivo} se ré:klç, s 'tota sé:gala208 I bar kô:lç {nerazločno} sa dé:walç. lyl pa sma mè:le za ó:sip ni:. Mi: sma mè:l 'tot k'rax - 'jes 'jasw()am mè:wa 'fejst rá:da k'rax. Za'to 'potle sip bwa ta., tak 'fejst nasajé:na209 {smeh}. | Tù: pa j glé:du ta'dej .. 'tote fagù:re! {med smehom} 'Tote sa ble 'fejst nasajé:ne, 'to je b'wo dô:bro .. {smeh} [...] 'No, tô: je b'wo na bli:ka fè:sta,210 se 'tote sá:rt¡ne naré:dlç. Sá:rt¡. Za'to k 'tadej ni bwo gvi:šna k'rax 'kakar çcô: sà:k dè:n, se tô:te taklè:, sa pa 'potle na 204 Zunaj. Iz zveze kazalnega zaimka ta in vi>në, prim. Ramovš 1935: 5. / Fuori. Composto di pron. di-mostrativo (ae aw. víné, cfr. Ramovš 1935: 5. 205 Piškotov. Iz mn. oblike bav. avstr. Piskotte (Bezlaj 1995: 43). / Biscotti. Dalla forma pl. del bav,-austr. Piskotte (Bezlaj 1995: 43). 206 Bonboni. Prim. Thesaurus 1985: cikrej [...] »Zuckerl, Bonbon«. / Caramelle. Cfr. Thesaurus 1985: cikrej [...] »Zuckerl, Bonbon«. 207 Šarkelj. Prim. Striedter-Temps 1963: Sártelj, -tija »Gugelhupf«, iz bav. avstr. Schärtel. / Panettone. Cfr. Striedter-Temps 1963: sártelj, -tija »Gugelhupf«, dal bav.-austr. Schärtel. 208 Rž. It. segale. / Cfr. it. segale. 209 Polna, okrogla. / Piena, rotonda. 210 Praznovanje, praznik. Prim. it. festa. t Cfr. it. festa 'festivita. Ovčja vas in njena slovenska govorica l60 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: îjIcôi mà:ja m.'se y pa ní:maja 'nsč di:lja, potle ci:mat [0.10] ip pa cü:kar ip pa va:mparne2U no:tar ip pa 'potle za.. zrô:ljale212 ip pa 'potle nô:tar u škre:wa takle:. Se mè:le tô:te, 'korlewa {žarek?} jä:mau sriade .. W Ja, ja.. 'Tie akùa sa b'le ciale {??} cu takle: .. Mado:na, jas_()ip bi:dwa tot k'rax! Je.. 'jesw()ip mè:wa rä:da k'rax {smeh} .. za'to sm bwa fè:jst | na..sajé:na {med smehom} çco: pa .. çco: pa da sa 'kakar ne špi:ce213 {poudarjeno} .. {smeh} | A ni: riasp? Je riasp 'to? {med smehom} je bù:Îs da se nasa'jan {smeh} ča pa sa .. se sma mùarle pari:bate {poudarjeno} ciawa xi:ša .. [2004] sma ta:če ša:rtjne de:wale {poudarjeno}, da Vam ne viam pave:dat [...].. ša:rtj [1.42] 'potle ba ..aa.. ta pérve, k'rax, 'ne, tp pa 'potle na mi:za tp pa 'potle 'jes za .. nam â:jcam .. sip takle:, ip pa 'potle cü:kar ip pa ci:mat, bar kakà:u, kor je b'wo ip pa 'potle rasime,214 ip pa 'potle ..aa.. še mà:u, 'kak mà:u pù:tra ip pa 'potle za., za.. u'kap zmiasawa ip pa 'potle nô:tar u tô:te škre:le, sma tâ:ce sâ:rtjne dé:wal, da 'warn ne | viam pavé:datç, {med smehom} 'zej za ..aa.. za b'lika nùac tù:de, pe'ro priad viate, 'ka je b'wo .. daj 'bou dô:bar k'rax, sa jmè:le 'pači, to:te ta bli:če 'pači .. na:ša mâ:ma, sma naré:dlç tô:te sâ:rtjne ip pa 'potle sma 'jax ..aa.. paljàile gô:rta u.. da se 'gar s'iç .. ip pa 'potle se 'jax u tô:ta piač. Viate, 'kak se b'iç dô:brç, [1.43] bùalsç, 'kakar pa mi: u rôir215 pè:xcema {žarek}. 'To 'to je b'wo ta bli:ka ..aa.. piač, ip pa 'potle 'to se jmè:l wo:gç, 'potle wo:gp se djà:lç ka krâ:jo, 'e, 'biu dé:wa, khrâ:jo, ip pa 'potle se pa bagnà:l nô:tarta Av'se tô:te ..aa.. râ:jne,216 kor se kùigi'xopf217.. m pa 'uane râ:jne, mi: sma paijàil gô:rta, cô: ..aa.. ka Bré:jco .. ta zâ:dna xi:ša za ano: ip pa 'tam sa ..aa.. mi: pčhsma mè:le pa., piač .. zat.. mi: sma mè:le piač, 'potle seje Av'sa zdarle .. ô:ne se jmè:l piač, pe'ro mi: se .. mi: sma 'potle gô:rta paijà:le tô: za sâ:ne, k je 'biu še .. za b'lika nùac sma kà:js sâirtjnu narè:dlç, za'to k .. ta.. ..aa.. bli:ka nùac, al 'jes_()ip mè:wa na pù:nca za biarma, .. se i'jadç dà:lç sâ:rtj [1.44] tp pa ç ko:šč ..aa.. za nadrùta na jo:pca bar pa 'kej .. to: se dâ:lç trôikç, kor se mè:lç biarma ip pa 'tako .. 'E, 'ma dô:bra k'rax, sâ:rtjna, u rô:r ni: 'tak dô:bra {med smehom} .. za'to k 'tam sma djà:le madôma, da..sè:t ki:l mô:ce .. 'wan iz dasè:t kil se b'le ne ..aa.. pé:tnist ..aa.. anù: za nô:tarta djâ:te, pe'ro je dô:bro bwo spé:cano, pe'ro se znâ:le tô:te že:nca, ka.. kor se mè:lç tô:te 'pači. 2,1 Rozine. Prim. nem. Weinbeere 'grozdna jagoda', avstr. nar. weimper (Grimm 2004: WEINBEERE). / Uvetta, uva passa. Cfr. ted. Weinbeere 'acino d'uva', austr. dial. weimper (Grimm 2004: WEINBEERE). 212 Zvaljati. Prim. nem ausrollen. / Spianare 'stendere la pasta'. Cfr. ted. ausrollen. 2,3 Trske. Prim. op. 81. / Schegge. Cfr. nota 81. 214 Rozine. Prim. nem. Rosine. / Uva passa. Cfr. ted. Rosine. 215 Prim. op. 59. / Cfr. nota 59. 216 Posode. Prim. Striedter-Temps 1963: rêna, iz. bav. avstr. Rein »Geß's«; Bezlaj 1995: rajna. / Va sel- lame, recipienti. Cfr. Striedter-Temps 1963: rêna, dal bav. austr. Rein»Gefäs«; Bezlaj 1995: rajna. 2,7 Šarkelj. Nem. Gugelhopf. Prim. op. 207. / Panettone. Nem. Gugelhopf. Cfr. nota 207. Ovčja vas in njena slovenska govorica I4-I Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: l^Jcô: mà:ja ay'se fyt pa nIimaja 'nhC Za'to k se naré:dle 9 fé:jst wó:gn ip pa 'potle se djá:le kh kráijp, daje to b'wo av'se že pagarémo, da je 'ki žerjd:bca Avstá:wa .. ip pa 'potle pó:dp je 'biu tó:pu ip pa 'potle se za.. djá:l nó:tarta pa to:ta wapá:ta, 'gar to:t sá:rt¡ ip pa nó:tarta djá:le .. se [1.45] zná:le to:te že:ne .. mi: sma co gó:rta ka Bré:jco, ta zá:ñja xi:ša né:sle ..aa.. 'potle ka.. tá:jg218 ip pa Av'se, 'potle se že:nca djá:l nó:tra, ip pa 'potle se u ró:r djá:le .. ip pa za víanaxte {poudaijeno} pa ta čarp kriax {zarek?} [...] ..aa.. za víanaxte se naré:dl? ta:cele ..aa.. a'no ip pa tu:d nó:tarta ip pa g'lix na ..aa.. na te:me,219 na., 'ne te:me ..aa.. 'gar djá:le .. 'ma kó: za n dó:bar k'rax je 'biu 'to .. za arže:na mó:ka ip pa ma.. má:u gé:rma .. gé:rip220 se sá:me djá:le .. K So sami delali? .. sa sá:me djárle ij k'rax 'takle k krá:jo, daj 'to š'wo pa 'potle se 'wan mó:ka dja:l ip pa daje 'šu ti:sta napre:j .. to:m je .. 'jes víam, za'to k sip se pteresiarawa za 'to .. pe'ro se 'tak de:wal? [1.46] ní:sa gé:rip kapwá:le, ó:ne sá:me se naré:dl? to:t gé:rip, ip pa 'potle se ga djá:l na strá:n, ip pa 'poí se ga spet nu:cale ,.221 Ta'dej se ja féijst pé:kla u ró:ro .. za'to k pči: bwo dná:rja .. zá:k¡ mó:k.. ča se mé:le, ip pa 'potle 'dar je b'wo .. triaba, se pa naré:dle k'rax .. se me:le 'wašči ..aa.. pwá:s {zarek} kwá:s, kwá:s se ré:kl§, 'ja .. 'e, ma se .. 'ma 'jes_()ip .. 'jes ni:sip b'wa ká:js dó:ma,.. pe'ro dar sip bwa do:ma, sip bi:dwa, k'ua je .. 'kak je bwo to: swo: napré:j .. za'to k sma me:le é:na famhíja ta gó:re .. té:ta Dré:jcaña se re:kle, zej ne víate {neartikulirano} .. 'e .. ip pa 'potle para .. 'potle sma co gó:rta lúfrale222 to: [...] djá:l u to:te rá:jne, ip pa 'potle ó:ne se djá:le na piač 'gorta, daje š'wa tu: 'gar ip pa 'potle nó:tarta u .. u ano: [1.47] za'to k núsma 'ki é:dp, sma ka.. naré:dle ne ..aa.. pé:t, siast, sé:dip, ip pa nó:tarta ano:, za da sma me:le ..aa.. b'lika nüac, ip pa .. ta mi:kna b'lika núac223 ip pa še ano: .. ip pa palé:te, k se sé:kle, se tü:d to: naré:dle, da se me:le k'rax. Za'to k .. 'či pa j 'biu dná:r.. [...] K Ko so bile šeme, kaj stepa takrat pekli? ..aa.. še:me? K Kaj ste pekli, ko je bil pust? Kaj ste pekli? 2,8 Prim. op. 22. / Cfr. nota 22. 219 Teme 'najvišja zgornja ploskev kmečke peči', prim. Pleteršnik t£me (in SSKJ). / Parte superiore del forno, cfr. Pleteršnik t£me (in SSKJ). 220 Kvas. Nem. Germ. / Lievito. Ted. Germ. 221 Prim. še [2004]: ip pa ba.. gé:np, gé:np, 'kakar [1.50] r}co: ku:pma .. Ó:n? se gco: spe:kl? ip pa 'potle djá:l? n tá:kle anö: ..33.. beik ip pa 'potlej b'wo ..33.. za.. 'w3šči za ..33.. pe:če napreij ..33.. k'rax .. za'to k kwá:s, 'jes ne vism 'kak se p., se re:kl? kwá:s .. da se .. daje 'potle "biu 'kakar gé:np, daje to: gé:rawo (Trajalo. Prim. Striedter-Temps 1963: gvérati »dauern, währen«.).. / Cfr. anche [2004]: ip pa ba.. gé:np, gé:np, 'kakar [1.50] pcö: kü:pma .. Ó:ne se peo: spe:kle ip pa 'potle djá:l? n tá:kle anö: ..sa.. be:k ip pa 'potlej b'wo ..33.. za.. 'wašči za ..aa.. pe:če napre:j ..sa.. k'rax .. za'to kkwá:s, 'jes ne viam 'kak se p.. se ré:kl? kwá:s .. da se .. da je 'potle 'biu 'kakar gé:np, da je to: géirawo (Durato. Cfr. Striedter-Temps 1963: gvérati »dauern, währen«.).. 222 Spravljali. Prim. nem. liefern. / Conservare. Cfr. ted. liefern. 223 Bela nedelja 'prva nedelja po veliki noči'. / Domenica in albis 'prima domenica dopo la Pasqua'. Ovčja vas in njena slovenska govorica l()2 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: ycö: mA:ja m'se pa nIimaja 'nsč Be .. ja: ja: ..33.. fä:ncute224 .. K Kako pa se to pe..? / Še to mi povejte! {govori hkrati s K} .. fämcute, 'e, mado:na, na:ša mä:ma sa e:na ki'.la n pua .. tudw()via ki:l pa ta., za .. pco: ..33.. faincute nadri:š ci:u le:ta .. ta'dej je bwo 'ki za .. za ano: .. [...] fa:ncute .. [1.51] KI Kako se pa naredijo? {govori hkrati s K} 'ma, do:bre faincute .. mi 'potle ba.. ..aa.. na:ša ma:ma sa nas zakä:dle225 M'se tö:n, za'to k dü:re 'gar ip pa 'dou, tö: ni sme:u büte .. alö:ra 'potle sma me:l na tä:ka dülja,.. kje b'wo tü:d za pe:giate.. j tä:kale di:ija padö:uga {??} .. 'Potle se nare:dle to:te fämcute ip pa daje b'wo Av'se na tö:plam, ja: pa kö: zane dö:bre fämcute. Ncö: nadri:m .. pcö: ..aa.. to: je bwo 'ki za ..aa.. še:me .. fämcute, pcö: ix mi: de: warn a ci:o le:ta .. {smeh} [1.52] E'be ..aa.. biate kö:, mi:šjne,226 ne biam, al biate vi:, kö: j tö: .. K Nične.. .. name:jsta fäincute se nare:dle tö:ta tä:jg ip pa 'potle z: žli:ca ..aa.. se de:wal nö:tre .. K Aha, ja ja ... .. tü:dw()ö:bro .. za, za ne de:wate .. tö:ta ..aa.. fäincute .. se 'potle za ..aa.. za žliica anü: .. 'to je tü:dw()öibro .. je pa ..aa.. u'se je bwo dö:bro, 'jes ne:m {??} za'to k j bwa wä:kata ip pa ni: bwo kä:js Rači:.. skapwä:l? ta'dej pčiise .. sa jme:le ža:kj mö:ce ta biale, 9 iä:kj ta armiane .. tu: j bwo pale:nta ip pa k'rax .. Mä:, ko: pa j bwo tö: rias^, bar je b'wo fantazi:ja? [2004] Ne: mä: cä:jtpie227 mä:u .. mä:u ..aa.. mä:u užni:wast müarma brä:te [...] saj tu: Avse zugä:no {smeh} ta prä:wa riač ne di:ja nö:tar {smeh} .. 'naš 'rajqk o:ča sa rä:j .. kä:js brä:u .. bü:kle228 magä:r se prabrä:u ix pe:t 'bart.. pcö: mä:ma cä:jtpze, saj ^či:mama cä:jt zabrä:te .. {smeh} 'rajqk ö:ca sa kä:js brä:u .. se brä:u ip pa se znä:u tü:ö pabe:date 'kej, ö:n se ba.. brä:u, 'potle se ble taiče geši:xte229 224 Flancate. Prim. Striedter-Temps 1963: fäncelt, iz srvn. phan-zelte »Pfannkuchen«. / FJancate'tipo di dolce, che si prepara nel periodo del carnevale'. Cfr. Striedter-Temps 1963: fäncelt, dal med. a. ted. phan-zelte »Pfannkuchen«. 225 Napodili. Prim. op. 188. / Hanno cacciato. Cfr. nota 188. 226 Miške 'ocvrto pecivo iz kvašenega testa'. / Miška 'involucro di pasta lievitata fritto'. 227 Časopise. Prim. Striedter-Temps 1963; cäjtinge, iz bav. avstr. Zeitung. / Giornali. Cfr. Striedter-Temps 1963; cäjtinge, dal bav.-austr. Zeitung. 228 Knjige. Prim. Bezlaj 1977: bükve in ustrezno geslo v Snoj 2003. / Libri. Cfr. Bezlaj 1977: bukve; si veda anche il lemma partinente in Snoj 2003. 229 Zgodbe. Nem. Geschichte. / Storie. Nem. Geschichte. Ovčja vas in njena slovenska govorica lf>3 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: l^Jcó: má:ja m'se pa níimaja 'n3č nó:tra .. ip pa ó:n se tó: zná:u M'se natámcno pavé:dat? .. je fárjn bwo túida .. da ó:n ne pabia 'nač .. [2.06] Ti: .. P Za'to se ti: da'woí dé:ras .. .. 'ka pa pabias? | P Se ti: da'woí dé:ras, 'bom pa še 'jes pavé:du .. {smeh} K Kaj so vam pa kaj pravili? "Ne, 'naš 'rajgk ó:ca se 'biu fé:jst u wínklax, pe'ro se ti: pabe:du, 'kakar .. 'kakar je bwo našri:bano230 .. se ..aa.. se 'mou fé:jst fantazi:ja .. 'tgt mo:ž ni:maja bé:dna fantazí:ja .. ad 'nač .. ip pa 'nač {smeh} K [...] Kakšne stare zgodbe tudi? Kakšne pravce? P A prá:uee, a .. tu:d? sa pavé:dle .. tu:d mó:ja stá:ra má:te tü:d? .. sa pové:dle, 'o, sej dó:st sa pové:dle .. da egk'rat je š'wu .. e'be mó:ja stá:ra má:t? .. tü:kajle 'dol po .. tiista [2.07] xrúbar231 je 'paršj 'tak .. r.. ra., raa.. re:č 'kakar n kuó:lu {!} ip pa j šu: to:m po záfate232 'tam pá:du notar 'uada, tá:m je bla na wó:da.. Má:, kó: pa j bwo to: ríasp? P'0:x.. .. barje b'wo fantazi:ja? P Fantazi:ja.. {smeh} Tu: j bwa vli:ka fantazíija .. To se vi:dle ó:ne čiaza.. ano: {med smehom} K Kaj so vam še kaj pravili? Te pravce stare, kaj so vam še kaj pravili? *Ne pa, viate, ko:j .. {govori med vpraševanjem} .. pasu:šite, sa nas u'se prastra:šl?.. K Kako? .. 'potle se prá:ble, 'potle .. »Be:jž pa to:!« »'E, jaz ne gre:m!« »Be:jž pa 'uana ..« »Jaz tu:d ne gré:m« .. sa nas u'se prastra:šle, sá:ma fantazí:ja ip pa 'tako ... {smeh} Ti: s vi:du, ti: s vi:du, sá:me anú: 'takle akua .. Name:jsta ba..aa.. tro:če se ne smia 'tak a'no .. se muare re:če, kor je rasnhca ip pa daj ano:.. mi: sma me:l stra:x 'jat? akua... P {govori hkrati s T} Eqk'rat sa pavé:dl? tü:d?, če se [2.08] xó:du po pó:tu, ka:kšqk'rat se vi:du.. kak što:r al 'kaj .. {vzdih TW} .. tmkaj 'zej kaj {nerazumljivo} .. tü:ka mó:re 'bit 'nekej, 'kaka riač, 'ne .. maga:r .. 'pol pa 'paršu bli:zQ, pa ni: blo 'nač ..je b'lo je sam je b'lu sam na., na., 'kakar p pá:m,233 'kakar je b'lo ip pa ni: b'wo 'nač .. 'pole vae'bart sa prá:bl?, da tii:ka .. 'kadar s šu: U:kve, je en .. en tá:k 230 Napisano, -šribati 'pisati', prim. Striedter-Temps šribar-isti vir izposoje. / Scritto (part. pass, passivo sg. n.). -šribati 'scrivere', cfr. Striedter-Temps šribar-origine comune (del prestito). 231 Hrib. breg. Thesaurus 1994: hriber -bra. / Monte, colle, collina. Thesaurus 1994: briber -bra. 232 Ozek prostor, kraj, ulica. Prim. op. 69. / Un pošto, una via o strada molto stretta. Cfr. nota 69. 233 Drevo. Nem. Baum. Prim. Grafenauer 1923: 369. / Albero. Ted. Baum. Cfr. Grafenauer 1923: 369. Ovčja vas in njena slovenska govorica I64 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: IJcó: mä:ja m'se ^ pa níimaja 'nsč tuneil, zej 'ni 'bač .. tuneil, 'tam sa zmiaram ne dwäi.. ne dwä: ..33.. kak pa pra:ba vi: .. cve:rgjne234 {nerazumljivo} [...] pa sa 'wssci ča:kal tiiste cveirgjne {nerazumljivo} .. musrš se a:xtat, da ne priide tiiste cveirglne 'wan | pa M'se tö:te monaits235 ..33.. {nerazločno} pa 'pole sa präible tu:de, da .. tie par žja.. Jainaščo ta 'gar, de j bla ..33.. daje biu 'kakarn mo:ž, pa ciau abliačan.. [2.09] go:r.. ta go:re na stre:jšja daje tuide ..aa.. xo:du go:r pa streijšje 'gor, Msa taiče .. {smeh} .. Naš 'rajqk o:ča sa 'mou feijst fantazi:ja .. sa nam to: präivu .. rp pa 'dar je b'wo to loiž lois {??} .. »A beijže toin pa nü:,« abeidna ni: š'wa, | za'to k sma meil {??} .. poikno sträixa {med smehom} .. na:ša 'rajrjk mä:ma se pa re:kle: »P'rou je te:, zej be:jž ti:,« da prä:bje ta:če nau:mnaste {poudarjeno}, pa pa .. ne:, o:n se 'mou feijst fantazi:ja .. ad ne 'rači se o:n spraibu 'wan p'rou 'kakar n remains236 .. mi: sma feijst pašuišale .. 'potle pa: »Beijš pa to:!« .. »'Jaz ne greim.« .. »jad {žarek} 'jaz ne greim« .. Mäima se reikle: »P'rou je, 'zej beijž tii pa nü:.« .. Zatü: k sma me:l stra:k.. sa 'nas ..sa.. prastraišu .. P Za'to k ta goir na štianžax je bla na taikšna .. kartöin .. sa b'le pa maičče al kail je parš'13 da., sa pa ..33.. [2.10] prokuicjne, pa j b'la .. sa ble taiče kosti: noitra ip pa š'le 'dou po poid non hanno niente Nevestina obleka. Ovratnik šlabankc. Čipkast robec v žepu (u žq:kčQ sa me:le facalistač). L'abito della sposa. IIcollettodelia 'šlabanka'. Uri fazzolctto dipizzo nel tasehino. Ovčja vas fn njena slovenska govorica 20fi Valbruna e la sua par lata slovena Karmen Kenda-Jež: Oggi hanno tutto, peró non hanno niente 14 No, ci siamo maritate bene, tutte... tutte e cinque... 15 [N Tutte e cinque7\ 16 Eravamo in cinque, si... 17 [N E voi siete tutte qui7\ 18 La Bina... la Bina é nei paese ed io... Jera é morta... 19 [N Aha...] 20 ...ed ha un figlio in Svizzera... 21 [N Aha..] 22 ... si é fatta una casetta, poi invece era un po' cosi... non era molto sana... piú... si teneva un po', come si dice, si teneva un po' per conto proprio e cosi... Era brava, peró si é fatta la casa, ha la casa qui dietro. II ragazzo invece é ora in Svizzera, é li... 23 [N E la Bina... ] 24 Jera... Bina invece... si é maritata quassü con uno... [...] 25 [N Aha, aha..] 26 si ed io mi sono maritata con Poldi, in paese {sorriso}, la Greti invece conunresiano {sorriso}... 27 [2003a] In passato le famiglie erano grandi - io invece ora uno solo... come il passero {sorriso}. Ebbe, ora io non so, possediamo abbastanza ma poi... 10 ero, io ero magari ammalata, e poi non avevo una salute di ferro. Altrimenti io avrei volentieri avuto molti bambini... 28 [2003b]... no, io ho soltanto un ragazzo, come il cuculo... {sorriso} 29 [N Ah si, lei ha un solo fíglio... ] 30 ... il cuculo ne ha anche uno soltanto... Peró... ne abbiamo uno e lo ab-biamo... siamo molto contenti di lui, ora invece ci sono due bambine... é sposato 11 nella casa di mió marito, [...] si, si... [...] é meglio che sia li, perché non lo... perché non li comandi io qui {sorriso}... no, no quando si sposano, é meglio essere soli... 31 [N Ah cosi?] 32 ... fai bene o male, é sempre a posto [...] se invece sei cosi, é giá un po'... {sorriso}... 33 [N Non é la cosa migliore.] 34 No, no, é meglio essere soli e mangi qualche patata che stare insieme, c'é sempre baruffa... 35 [V Si, é vero...] 36 Tra la vecchia e la giovane. II marito no... il marito magari se loro sono contro di te... {sorriso}. II marito é contra la vecchia ... {sorriso} Ovčja vas in bijena slovenska govorica 203 Va lesu na e la sua pa blata slovbna Karmen Kenda-Jež: Oggi hanno tutto, peró non hanno niente A casa abbiamo parlato sempre in sloveno... 1 [2003a] Si, e non ci lasciamo vendere, eh. Perché poi qui è arrivato il friu-lano. Capiamo anche il friulano. 2 [N Anche?] 3 Si, sono venuti i friu... [...], perché la nostra gente è andata in Austria, quando c'erano le opzioni, quelle sporche... opzioni... Nostra madre... nostra madre aveva la prima figlia, qui, che non voleva andaré e poi lei a causa di lei... non è andata, perô è andata molta gente là... 4 [AM..] 5 ... Da Valbruna é andata... metà, più della metà della gente in Austria. Perché c'erano... quelle opzioni, ma cosa so io, cosa c'era. Nostra madre ha detto: "Noi rimaniamo qui." Ed é rimasta qui. E sono andati là... sono... i contadini hanno avuto... si... il lavoro e questo. Li sono stati anche cacciati dalle case e nuovamente indietro... Si, e che commedia è stata quella. Ha! È stata proprio una commedia! 6 [2003a] Noi... ma, l'italiano l'abbiamo studiato a scuola... 7 [Si, si...] 8 ... a scuola... Poi avevamo l'ora di religione in sloveno, sempre, per farci poi questo... cosi {mostra come le tiravano per i capelli}... il prete {sorriso}, se non sapevamo, allora era anche cosi {mostra ancora una volta sorridendo}. No, perô era bello, verament, quando eravamo piccoli... ogni... ogni sabato o domeni-ca c'era l'ora di religione. 9 [N Ogni sabato e domenica?] 10 L'ora di religione... su. Ed avevamo dei preti che ci facevano cosi {mostra ancora come tiravano i capelli} se non sapevamo. 11 [N Ma da dove provenivano i preti? Chi era questo prete?] 12 Stanič... Stanič - veniva da Gorizia o da dove veniva, pensó sia stato Stanič... E, ma è rimasto a lungo, lui é venuto da Ugovizza, da Ugovizza, aveva la parrocchia, ma poi é venuto qui da noi a Valbruna e poi le ore di religione, ogni otto giorni, avevamo dei bravi, bravi maestri, che ci... dovevamo sapere esatta-mente tutto, altrimenti era già un po' cosi {mostra nuovamente, sorriso} [...] nella parrocchia che é li... 13 [N Quia...] 14 Qui, qui, a Valbruna. E, allora avevamo dei bravi maestri... italiani, come l'ora di religione in sloveno... Dovevamo sapere tutto a memoria... 15 [N Ahà... ] 16 ... in sloveno e... padrenostro e il credo e tutto questo... dovevamo sapere tutto [?] {sorriso}, certo, sapete pure, noi in sloveno, tedesco e italiano, questo è stato proprio un miscuglio? {sorriso} Ovčja vas in bijena slovenska govorica 203 Va lesu na e la sua pa blata slovbna Karmen Kenda-Jež: Oggi hanno tutto, peró non hanno niente 17 [2004] Si, in sloveno avevamo l'ora di religione, si, l'ora di religione... molto abbiamo... noi abbiamo molto... poi scrivevamo anche e tutto... no, era bello, sapevamo 1'italiano, ita... sapevamo lo sloveno e anche il tedesco... poi é arrivato anche il tedesco... il tedesco lo sappiamo anche leggere e ció... Dopo c'era la scuola... anche durante la guerra c'era la scuola tedesca... la nostra ultima, dovevamo andaré per il mondo, peró la nostra Greti, sapeva tutto... poi lei... nostra madre l'ha lasciata andaré a scuola dalle suore a Camporosso, per questo lei sapeva suonare e questo... ci ha messe tutte nel sacco... {sorriso} era la piú piccola e... noi eravamo dei bravi cantanti 1 [2003c] lo invece, se avessi... una buona voce cosi... noi abbiamo... L'ul-tima non ha... no, quella di mezzo era troppo propensa al canto, altrimenti canta-vamo tutte e cinque... quattro... 2 [N Soprano o alto, si... ] 3 Si, ma bello in chiesa e cosi se c'era qualche coro, anche cantavamo, ora invece niente, tanto non sanno niente, cosa c'é ora, solo il disco {sorriso} 4 [N Ma lei, lei canta ancora qualcosa7\ 5 Che cosa? 6 [N Lei, lei canta ancora7] I Se cantiamo? 8 [N Si... ] 9 Qua e la, quando capita, si ma ora sono giá senza voce, ora sarebbe op-portuno cambiare quei tubicini {sorriso}... Noi invece cantavamo tutta la notte, [...] sapevamo tutte le canzoni... 10 [V Ma cantavate in sloveno o in it... 7] II Slovene, friulane, italiane... tutto cantavamo... E ma cantavamo bene, era una buona compagnia... e in chiesa il coro, sempre... cantavamo... Bina é la prima voce... 12 [...] 13 ... io la seconda, l'altra non sapeva molto, e Greti suonava l'armonium... 14 [2004] [K E che cosa cantavate? Che cosa cantavate? Che cosa cantavate? Quali canzoni?] 15 Tutte le canzoni Slovene, madonna... Andavamo la a Kugl... e cantavamo le canzoni Slovene, perché le vecchie le sapevano, noi invece dovevamo secondare... E cantavamo "Na planinci soncece sije", questa era la prima, e poi cantavamo tutte le altre... cantavamo molto in sloveno... cantavamo tutte... ora si Ovčja vas in bijena slovenska govorica 203 Va lesu na e la sua pa blata slovbna Karmen Kenda-Jež: Oggi hanno tutto, peró non hanno niente é inserito l'italiano, peró noi sempre in sloveno, anche in famiglia, anche con il nostro ragazzo... peró, sapete pure no, peró, certo, lui... una di Ugovizza, la, penso, parlano poco lo sloveno a casa {incomprensibile}, perché... le ragazze sanno lo sloveno... io ho sempre anche con il ragazzo parlato in sloveno, perció... spero che sappia ancora {sorriso}... 16 [2003c] [S Quale le piace di piu tra le slovene?\ 17 A, quale poi... 18 [N Quale, quale, quale le piace di piu?\ 19 No, ma noi sapevamo cantarle tutte... [...] Tutte, bene o sbagliato, si cantava {sorriso} La discoteca, ma che cosa é questo? 1 [2003b] [N Ma non é nulla la discoteca7\ 2 ... ah, Gesú, Gesu, il nostro defunto padre suonava... qui ballavano un mondo... tutta la notte... 3 [V Davvero?] 4 Poi cacciavano i bambini piú piccoli, {sorriso} rimanevano proprio fino al mattino... nella nostra casa, perché... nostro padre suonava la fisarmónica... quella con i bottoni... 5 [Si, si..] 6 Dopo invece... é... venuta, tutte sono venute con i ragazzi qui... poi la mamma ci mandó a dormiré {sorriso}, proprio come oggi, no, non dormiré, la gioventü... Poi invece restavano qui fino al mattino... nella casa qui in cucina, poche ragazze che venivano... erano adulte, per bailare un po'... peró era bello... la miseria era la piú bella, io vi dico, oggi hanno tutto e non hanno niente... sono come delle pecore smarrite... veramente... 7 [N Ma ora ballano ancora in paese7\ 8 Chi? 9 [N Qui. V Fanno festa? N Fanno ancora festa?\ 10 Ora? Ma se assolutamente non sanno bailare... 11 [2004] [K E per carnevaleT] 12 Ah, le maschere? Madonna... Si, e ora, sapete cosa, da noi c'era... da noi si radunavano tutti... qui si vestivano tutti... perché mió padre suonava la fisarmónica... era tanto bello, da non poter descrivere... poi invece la Greti ha imparato... Ovčja vas in bijena slovenska govorica 203 Va lesu na e la sua pa blata slovbna Karmen Kenda-Jež: Oggi hanno tutto, peró non hanno niente Dalle suore aveva suonato anche la fisarmónica e suonava anche in chiesa... le altre invece tutte un po' cosi... {sorriso} 13 [...] il nostro defunto padre aveva quella fisarmónica a bottoni... Madonna, era qui, ... Noi strofinavamo il pavimento di quella cucina, la mattina invece c'era piu vino per térra che nei bicchieri {ridendo}... ebbe, poi nostro padre... noi eravamo giá nel letto, dovevamo alzarci per bailare, perché lui suonava la fisarmónica {ridendo}, poi aprivamo la porta e si ballava sullo zol e di qua e di lá... qui c'era sempre... tanto, ebbe, eravamo tutti... nostra madre era piuttosto malata, pero il nostro defunto padre suonava la fisarmónica, e qui c'era tutto il mondo... venivano tutti da noi... Noi invece eravamo giá a letto, dovevamo alzarci per bailare con i ragazzi {ridendo}, e lei sa quando si doveva finiré, era tanto bello... pero era bello... era bello... perché era... tutti gioiosi... il nostro defunto padre suonava la fisarmónica, qui veniva tutto il mondo... l'intera Valbruna insieme... e poi... noi dovevamo bailare anche se non lo volevamo {ridendo}... ebbe, no, pero era gioioso, si, non era... eravamo... eravamo in tanti... quattro, cinque eravamo... Bina, Jera... Tekla, Greti... una invece era morta, noi invece eravamo sempre, dovevamo alzarci... e bailare con i ragazzi... ah, e poi Franca... Franca, Bina, Jera, Tekla, Greti... Fra... e ancora una, sei figlie erano, si... Fra... {sorriso} Pero era bello... Da noi c'era sempre s. Nicolô, il Natale e tutto questo bello 1 [2003b] [N Quando fate festa qui in paese? C'è s. Nicolô... s. Nicolô arriva?\ 2 Ah, s. Nicolô? Si, si, mad... s. Nicolô {battuta di mani}, una volta è ve-nuto s. Nicolô, noi avevamo tanta paura che non so dirle! {sorriso} Ora arriva un'accozzaglia da noi [...] alcuni ridono, ma poi nulla... {sorriso} Per noi invece s. Nicolô, madonna, come lo temevamo. Allora, nostro padre qui, noi quattro li e la mamma invece qui... Dopo è venuto il primo s. Nicolô, il secondo, il terzo e il quarto con il cesto... Dopo dovevamo pregare, pregare e chiedere, poi chiedeva [?], siamo bravi, non siamo bravi, hà!... Dopo è venuto, diciamo, il diavolo {sorriso}, quello poi ci prendeva e quindi c'erano delle urla in cucina! {ridendo} 3 [Ahà] 4 Si, ma era bello... era bello, veramente bello. Ora invece non credono in nulla! In cosa credono ora? 5 [N Non c'èpiù il "krampus"?] Ovčja vas in bijena slovenska govorica 203 Va lesu na e la sua pa blata slovbna Karmen Kenda-Jež: Oggi hanno tutto, pehó non hanno niente 6 Ora credono ancora soltanto nei soldi {sorriso}... Non é forse vero questo? Proprio vero... 7 [N Chi arrívava anche con s. Nicoló?] 8 Con s. Nicoló? 9 Si... 10 lo mi... Ma, erano vestiti bene... s. Nicoló con quella, come si dice... vescoba? 11 [N Pastorale... ] 12 Aveva questo pastorale e poi due, poi invece... il diavolo invece stava fuori vicino alia porta {sorriso} con il cesto! Madonna... madonna - quanta paura avevamo! Allora, qui stava seduta la mamma, qua sopra... i bambini, e poi quello ci gremi e noi a piangere... "No, no" dicevano, "ebbe, sono buoni..." E poi il cesto ed eravamo contenti con una mela... Allora c'era miseria, quando noi eravamo piccoli... 13 [V £ che cosa avete ricevuto pers. Nicoló? Che cosa vi ha dato?] 14 ... ah, i "zavrni" sapete cosa sono i "zavrni'l Sono quelle piccole mele che sono tanto acidéis [N Piccole mele..] 16 Le portava s. Nicoló nel cesto e... e allora c'era una grande miseria. E poi era... poi comperavano coloro che organizzavano questo s. Nicoló... compera-vano un pó di biscotti e cosi... e poi noi che eravamo in quattro, é per... ha svuota-to questo sul tavolo... Noi eravamo contente, non so come dir... e dove erano le caramelle? C'era una miseria ñera. Eh, perché le famiglie erano grandi, noi eravamo cinque. Dove avevano solo uno, due non facevano assolutamente niente. Da noi invece s. Nicoló c'era sempre, il Natale e tutto quanto bello... Facevamo dei »sarteljni« cosí belli da non poterli descrivere 1 [2003b, 0.08] Si, sono delle belle usanze, sapete. II "sartelj" era per Natale e per Pasqua e poi il pane, quello ñero {incomprensibile} dicevano, con questa segala o con altra cosa lo facevano. Ci durava otto giorni. Noi avevamo questo pane - mi, mi piaceva molto il pane. Per questo dopo ero cosi ben piantata {sorriso}. Ma chi guardava allora... quei corpi! {sorridendo} Quelle erano ben rotonde, questo era un bene... {sorriso} 2 [...] Beh, questa era una grande festa... preparavano quei "sarteljni". "Sartelj". Poiché allora sicuramente non c'era ogni giorno il pane come ora, face- ovčja vas in njena slovenska govorica 212 valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Oggi hanno tutto, peró non hanno niente vano questo cosi... e dopo su un tavolo, poi la cannella e lo zucchero e l'uva passa dentro... poi si rotolava e dentro nella piadina cosi... Ne avevano di quelle con il buco nel mezzo... 3 [V Si, si... ] 4 Intorno invece erano intere [?] cosi... Madonna, io ho visto questo pane! E'... a me piaceva il pane {sorriso}, perció ero ben pian... tata {ridendo}, ora invece, ora invece sono come degli stecchini... Non é forse vero? E' vero questo? {sorridendo} E' meglio essere ben rotonde, se invece... ma noi dovevamo strofi-nare i pavimenti di tutta la casa... 5 [2004] Facevamo dei "sarteljni" tanto portentosi che non posso descri-vervi... "sartelj", dopo... prima il pane, no, e poi sul tavolo, dopo ero io a fare cosi con un uovo, poi lo zucchero e la cannella oppure il cacao, quello che c'era, dopo l'uva passa, poi ancora un po', un po' di burro, dopo si mescolava insieme e poi dentro in quelle piadine... facevano dei "sarteljni" che non vi so diré {sorridendo}, ora invece... per Pasqua anche, peró prima sapete com'era per avere un buon pane avevano le stufe, quelle grandi stufe... nostra madre, facevamo quei "sarteljni" e poi li portavamo sopra in... per farli lievitare e poi li hanno in quella stufa... Sapete come sono buoni, migliori di quelli cotti da noi nel piccolo forno. Questo... questo era quella grande stufa, poi qui avevano il fuoco, il fuoco veniva messo da parte, eh c'é n'era di lavoro, da parte, dopo spingevano dentro tutti quei recipienti, nei quali si cucina il kugelhopf... e poi quei recipienti... noi trasportavamo su da Drejc, nell'ultima casa dietro quei, e li invece... Noi non abbiamo mai avuto la stufa, per..., avevamo la stufa, ma poi tutti le demolirono, loro avevano la stufa, peró noi invece... noi abbiamo poi portato su questo con la slitta, perché era ancora... per Pasqua abbiamo preparato tanti "sarteljni", perché... Pasqua, se invece avevo la bambina per la cresima, la gente dava un "sartelj" e un pezzo... per la giacchetta oppure per fare qualcosa... questo davano al bambino, quando avevano la cresima invece cosi... E ma, buon pane, "sarteljni", nel forno non é tanto buono {sorridendo}... perché li mettevamo, madonna, die...ci chili di fariña, con dieci chili se ne facevano... una quindicina di quelli da mettere dentro, peró era ben cotto, pero sapevano fare quelle donne che avevano quei forni. Perché facevano un grande fuoco, poi lo mettevano da parte perché tutto bruciasse e rimanesse soltanto la brace, quindi il fondo era caldo e mettevano dentro quella pala, quei "sartelj" sopra e infilavano dentro, sapevano fare quelle donne, noi portavamo su da Drejc, nell'ultima casa, dopo che... la pasta e tutto, poi la vec-chietta metteva dentro, poi metteva nel forno... per Natale invece il pane ñero... [...] Per Natale invece facevano di questo tipo... e anche dentro e proprio in cima al forno, su... non in cima al forno... mettevano su, ma che buon pane era quello... fatto con la fariña di segala e un po'... un po' di lievito, il lievito davano da soli... Ovčja vas in bijena slovenska govorica 203 Va lesu na e la sua pa blata slovbna Karmen Kenda-Jež: Oggi hanno tutto, peró non hanno niente 6 [K Facevano da soli?\ 7 Da soli mettevano un pezzo di pane eosi da parte, perché funzionasse, poi aggiungevano la farina e cosi si continuava, li é... io lo so, perché mi interessai di questo... pero facevano cosi... non comperavano il lievito, da soli facevano quel lievito, dopo lo mettevano da parte, poi lo utilizzavano di nuovo... allora si cuoce-va tanto nel forno, perché non c'erano i soldi... avevano un sacco di farina e poi, quando era... necessario, facevano il pane... avevano sempre... il rievito {lapsus}... lievito, lievito dicevano, si... E ma hanno... io non ero molto a casa, pero quando ero a casa, vedevo cos'era, come funzionava... perché avevamo dei parenti su, la zia, la moglie di Drejc, diceva, ora non sanno questa... Poi invece... questo porta-vamo su, mettevamo in quei recipienti e loro invece dopo mettevano sul forno, perché si alzasse e poi dentro... in quella, perché non abbiamo fatto soltanto uno, ne facevamo cinque, sei, sette e dentro quello, per avere... Pasqua e Pasquetta e poi quella festa... in estate, quando falciavano si faceva anche questo per avere il pane. Perché... chi, infatti aveva i soldi?... 8 [...] [K Quando c'erano le maschere, cosa mettevate nel forno allora7\ 9 E, le maschere? 10 [K Cosa si preparava nel forno per carnevale? Cosa si preparava?] 11 Ebbe... si si... "flancate"... 12 [K Come si cuoce invece questo...?Mi dica ancora questo.] 13 "Flancate", madonna, nostra madre preparava un chilo e mezzo, anche due chili e questo... per... ora i "flancati" le fai tutto l'anno, allora invece c'erano soltanto per l'occasione... "flancati"... 14 [K Ma come si fanno?] 15 ... ma, i buoni "flancati" ... noi dopo, ebbe... nostra madre ci cacciava tutti fuori, perché la porta su e giú, questo non doveva esserci... allora, avevamo quindi una tavola cosi che serviva anche per stirare, una tavola bislunga... Poi faceva quei "flancati" e tutto doveva essere al caldo, si, e che buoni "flancati"... Ora faccio... ora... questo era soltanto per le maschere, i "flancati", ora invece le facciamo tutto l'anno... {sorriso} 16 Ebbe..., sapete cosa, "miseljni", non so se lei sa cosa é questo? 17 [K Non so nul..] 18 Al posto dei "flancati" facevano quella pasta e poi con il cucchiaio... la mettevano dentro... 19 [K Ahá, si si... ] 20 ... anche buono, per non preparare quei "flancati"... allora con il cucchiaio... questo é anche buono... ma é... Tutto era buono, io non so [?], perché c'era la fame e non c'erano tante cose... non erano tirchi allora... avevano un sacco di farina bianca, un sacco di quella gialla... questa era la polenta e il pane... Ovčja vas in bijena slovenska govorica 203 Va lesu na e la sua pa blata slovbna Karmen Kenda-Jež: Oggi hanno tutto, peró non hanno niente Ma, questo era proprio vero... o si trattava di fantasia? 1 No, ma, i giornali un poco... poco... poco di bugiardaggini dobbiamo leggere, [...] ma questo é tutto una bugia {sorriso}, le cose vere non le mettono dentro {sorriso}... il nostro defunto padre piutt... leggeva molto... i libri, magari li leggevano cinque volte... ora abbiamo i giornali, tanto non abbiamo il tempo per leggere... {sorriso} II nostro defunto padre leggeva molto... leggeva e sapeva anche diré qualcosa... lui leggeva e poi c'erano tali storie dentro... e lui sapeva rac-contare tutto esattamente... era anche bello... lui invece non racconta niente... Tu... 2 P Per questo sei tu a gridare a sufFicienza... 3 Ma che cosa stai dicendo? 4 P Stai gridando a sufficienza tu, quindi lo diró anch'io... {sorriso} 5 [K E di che cosa vi raccontava?\ 6 No, al nostro defunto padre piaceva leggere, peró ti diceva come... com'era scritto... aveva una bella fantasia, questo, mió marito non ha nessuna fantasia... per niente, e allora niente {sorriso} 7 [K [...] Anche delle storie vecchie? Quali storielle?] 8 P A, storielle, a... le raccontava anche, mia nonna puré, raccontava, o, raccontava tante cose... una volta é andata... ebbe, mia nonna... qua giu per quel pendió é arrivata una tale... cosa, come una ruota e ando di la nella strettoia, li cadde nell'acqua, li c'era un'acqua... 9 Ma era vero questo? 10 P Oh... 11 O era fantasia? 12 P Fantasia... {sorriso} 13 Questa era una grande fantasia... Quello videro attraverso questa {sorri-dendo}... 14 [K Cosa vi é stato detto ancora? Questi vecchi racconti, cosa vi hanno raccontato ancora?] 15 No e sapete cosa... sentite, ci hanno tutti spaventati... 16 [K Come?] 17 Dopo raccontava e poi: "Vai a prendere questo!" "Eh, io non vado!" "Vai a prendere quello..." "Anch'io non vado." Ci ha spaventati tutti, solo fantasia e cosi {sorriso}. Tu hai visto, tu hai visto... solo simili cose in giro... Ma... non si deve cosi con i bambini... bisogna diré quello che é la veritá e che sia cosi... noi avevamo paura di andaré in giro... 18 P Una volta ha raccontato anche che se camminavi lungo la strada, Ovčja vas in bijena slovenska govorica 203 Va lesu na e la sua pa blata slovbna Karmen Kenda-Jež: Oggi hanno tutto, peró non hanno niente qualche volta vedevi un ceppo o qualcosa di simile... Qui ora, cosa c'é [?]... Qui deve esserci qualcosa, una cosa, no? Magari... Poi invece arrivavi piú vicino e non c'era niente, c'era soltanto qualche... soltanto qualche albero, com'era, ma non c'era nulla... Poi spesso dicevano che qui, se andavi a Ugovizza, c'é una specie di gallería... ora non c'é piú... una gallería, li ci sono sempre due, due, come si dice [?] "cvergeljni" (gnomi) {incomprensibile} e aspettavano sempre quei "cvergelj-ni" {incomprensibile}... devi stare atiento che non arrivino quei "cvergeljni" fuo-ri e simili stupidaggini... Poi dicevano anche che qui vicino [?] Janezic quassu, che c'era... che c'era come un uomo e completamente vestito su... sul tetto e che camminava anche sopra il tetto... tutto cosi {sorriso} 19 II nostra defunto padre aveva una bella fantasia, ci dicevano questo e se c'era questo [?] "Dai, vai fuori a prendere quella cosa." Nessuna di noi andava, perché eravamo completamente impaurite {sorridendo}... La nostra defunta madre invece diceva: "Ben ti sta, ora vai da solo!" Che diceva tali stupidaggini, poi invece... no, lui aveva una bella fantasia... di qualche cosa faceva un intero romanzo... noi ascoltavamo attentamente... Poi invece: "Vai a prendere questo!" "lo non vado!" "Anch'io non vado..." La mamma diceva: "Bene, ora vai da solo a prendere quello!" Perché avevamo paura. Ci impaurivano... 20 P Perché qui sopra sulle scale c'era una scatola... cosi... ma c'erano dei gattini e qualcosa é successo e... l'hanno fatta cadere, e c'era... dentro c'erano delle ossa e rotolarono a terra... nessuno é andato a vedere su cosa c'era {sorriso, incomprensibile} erano tutti impauriti... 21 [Hanno detto anche...] 22 No, ma ci hanno impaurite veramente, poi quando hai capito era giá un po'... e quando ha verificato che questo non era vero... Peró ora, ma come é questa questione che impaurivano i bambini in questo modo... {incomprensibile} 23 P [...] Poi disse anche... ma com'era... [?] o come un fiioco divino, quando viene che devi stenderti nella destra traccia delle ruóte... 24 Si... 25 Questo era invece, come posso dire, un vento [...] tutto cosi, le persone anziane... Ovčja vas in bijena slovenska govorica 203 Va lesu na e la sua pa blata slovbna Karmen Kenda-Jež: Narečna besedila iz Ovčje vasi / Testi dialettali di Valbruna Literatura / Bibliografía France Bezlaj, 1977: Etimološki slovar slovenskega jezika I: A-J, Ljubljana: Mladinska knjiga. —, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika II: K-O, Ljubljana: Mladinska knjiga. —, 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika III: P-S, dopolnila in uredila/ completato e curato da Marko Snoj in/e Metka Furlan, Ljubljana: Mladinska knjiga. Doris, Božidar in/e Primož Debenjak, 1993: Veliki nemško-slovenski slovar = Großes deutsch-slowenisches Wörterbuch, Ljubljana: DZS. Raimondo Domenig, 1992: Tradizione e ¡eggende della Val Canale: L'organizza-zione sociale 2, Trbiž. Jakob Ebner, 21980: Wie sagt man in Österreich?: Wörterbuch der österreichischen Besonderheiten, Mannheim - Wien - Zürich: Duden. Mario Gariup , 1988: Ovčja vas - Valbruna: o ljudeh in dogodkih alpske vasice v Kanalski dolini, Trst: Založništvo Tržaškega tiska. Ivan Grafenauer, 1905: Zum Accente im Gailthalerdialekte, Archiv für slavi-sche Philologie 21, 195-228. —, 1923: Naglas v nemških izposojenkah v slovenščini (Donesek k zgodovini slovenskega naglasa), Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani 1, 358-391. Grimm 2004, Der Digitale Grimm® Version 05-04 = Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm, Zweitausendeins (www.Zweitausendeins.de). Peter Jurgec, 2005: Fonetični opis govora Ovčje vasi, v: Ovčja vas in njena govorica: Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003, 29. 6. 2003-5. 7. 2003, ur./ed. Nataša Komac - Vera Smole, Ukve - Ljubljana: Slovensko kulturno središče Planika Kanalska dolina - Založba ZRC, ZRC SAZU, 60-70. Ludwig Karničar, 1990: Der Obir-Dialekt in Kärnten: Die Mundart von Ebriach/ Obirsko im Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Sele und Trögern/ Körte (Phonologie, Morphologie, Mikrotoponymie, Vulgonamen, Lexik, Texte) - Graz 1986, Wien: Östereichische Akademie der Wissenschaften (Östereichi-sche Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sitzungsberichte 551). Karmen Kenda-Jež, 1996: Uvodna pojasnila, Tine Logar, Dialektološke in jezi-kovnozgodovinske razprave, Ljubljana: ZRC SAZU - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, VII-XVIII. Ovčja vas in njena slovenska govorica 217 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Narečna besedila iz Ovčje vasi / Testi dialettali di Valbruna —, 2002: Cerkljansko narečje - Teoretični model dialektološkega raziskovanja na zgledu besedišča in glasoslovja: Doktorska disertacija, Ljubljana. (Tipko-pis./Dissertazione inédita.) Nataša Komac, 2000: Lokalni govori v Kanalski dolini (seminarska naloga [na podiplomskem študiju] pri predmetu Koroška in primorska narečna skupina), Predel, 2000. (Tipkopis./Paper inédito.) LISVK, 1980: Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten: Grundsätzliches und Allgemeines, ur./ed. Stanislaus Hafner - Erich Prunč, Graz: Institut für Slawistik der Universität Graz (Slowenistische Forschungsberichte 1). Tine Logar, 1967: Ukve. (Zapis po vprašalnici za SLA, rokopisno gradivo./Ricer-ca eseguita in base al questionario per l'Atlante Lingüístico Sloveno, testo inedito.) Gerhard Neweklowsky, 1973: Slowenische Akzentstudien: Akustische und linguistische Untersuchungen am Material Slowenischer Mundarten aus Kärnten (mit 46 Abbildungen und 76 Figuren im Text), Wien: Österreichischen Akademie der Wissenschaften. Pirona, 22001: Giulio Andrea Pirona - Ercole Carletti - Giov. Batt. Corgnali, II Nuovo Pirona: Vocabulario Friulano, Udine: Societá Filológica Friulana. Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1-2 (A-O, P-Ž), Ljubljana: Knezo-škofijstvo, 1894-1895. SEL: Slovenski etnološki leksikon, ur./ed. Angelos Baš et al, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. Mitja Skubic, 1997: Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski jezikovni meji, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Marko Snoj, 22003: Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan. SP 2001: Slovenski pravopis, ur./ed. Jože Toporišič et al., Ljubljana: Založba ZRC -ZRCSAZU. SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, Ljubljana: SAZU-DZS, 19701991. Han Steenwijk, 1992: The Slovene dialect ofResia: San Giorgio, Amsterdam -Atlanta, GA: Rodopi (Studies in Slavic and general linguistics 18). Hildegard Striedter-Temps, 1958: Deutsche Lehnwörter im Serbokroatischen, Wiesbaden: Otto Harrasowitz (Veröffentlichungen der Abteilung für slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der freien Universität Berlin 18). Ovčja vas in njena slovenska govorica 217 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Narečna besedila iz Ovčje vasi / Testi dialettali di Valbruna —, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slowenischen, Wiesbaden: Otto Harraso-witz (Veröffentlichungen der Abteilung für slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der freien Universität Berlin 27). Sergij Šlenc, 2000: Veliki italijansko-slovenski slovar: Elektronska izdaja na plošči CD-ROM, v. 1.0, Ljubljana: DZS (Slovatji DZS). Švile Prerokile: Koroška različica Sibilinih prerokb, ur., izdala in spremno besedo napisala/curato ed edito da Herta Lausegger (premessa di Herta Lausegger), Celovec: Mohoijeva družba, 1985. Tabor 1987: Jezikoslovna skupina, v: Tabor »Kanalska dolina 86«, ur./ed. Aldo Rupel, Gorica: SLORI-NŠK, 1987, 58-75. Thesaurus, 1982: Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1: Abis B-, ur./ed. Stanislaus Hafner - Erich Prunč, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Thesaurus, 1987: Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 2: C-dn, ur./ed. Stanislaus Hafner - Erich Prunč, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Thesaurus, 1992: Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 3: do-F, ur./ed. Stanislaus Hafner - Erich Prunč, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Thesaurus, 1994: Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 4: GH, ur./ed. Stanislaus Hafner - Erich Prunč, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Peter Weiss, 1990: Govori zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarja-mi: Glasoslovje, oblikoslovje in skladnja: Magistrsko delo, Ljubljana. (Tipko-pis./Dissertazione inedita.) Nicola Zingarelli, 121995: Lo Zingarelli 1995 - Vocabolario della lingua italiana di Nicola Zingarelli, ur./ed. Miro Dogliotti - Luigi Rosiello, Zanichelli. Ovčja vas in njena slovenska govorica 217 Valbruna e la sua parlata slovena Karmen Kenda-Jež: Narečna besedila iz Ovčje vasi / Testi dialettali di Valbruna Kratice / Abbreviazioni: avstr. = avstrijsko, bav. = bavarsko, frc. = francosko, furl. = furlansko, gr. = grško, it. = italijansko, lat. = latinsko, kor. = koroško, nar. = narečno, nem. = nemško, nvn. = novovisokonemško, op. = opomba, prim. = primeijaj, rez. = rezijansko, srvn. = sre-dnjevisokonemško, stvn. = starovisokonemško austr. = austriaco, bav. = bavarese, fr. = francese, friul. = friulano, gr. = greco, it. = italiano, lat. = latino, car. = carinziano (riguardante i dialetti sloveni della Carinzia/ Kärnten), dial. = dialettale, ted. = tedesco, n. a. ted. = nuovo alto tedesco, cfr. = confronta, res. = resiano (riguardante il dialetto sloveno della Val Resia), med. a. ted. = medio alto tedesco, a. a. ted. = antico alto tedesco Ovčja vas in njena slovenska govorica 217 Valbruna e la sua parlata slovena Ustno izročilo Ovčje vasi, zbrano v Reziji Roberto Dapit Med svojim raziskovalnim delom v Reziji sem po srečnem naključju spoznal Margherito Wedam (Greti), ki se je rodila v Ovčji vasi. Življenje jo je v Rezijo pripeljalo po dolgih letih bivanja v tujini. Drugo zanimivo naključje je, da Greti živi v hiši Eugenie Siega ta-w Gradu, Rezijanke in bivše informatorke znanega etnologa Milka Matičetova, ki mu je svojčas pripovedovala dragocene zgodbe iz rezijanskega ustnega izročila. Greti je zapustila Ovčjo vas že v mladosti, a še preden si je izbrala svojo pot, seje učila slovenski knjižni jezik pri slovenskih nunah v Žabnicah: to je bila ena od redkih možnosti učenja slovenščine v tedanji Kanalski dolini. Priložnosti, da bi pozneje uporabljala slovenščino, ni imela prav veliko, vendar je rada gojila in ohranjala materinščino s pomočjo tiskane besede. Če upoštevamo potencial slovenskih govorcev v Ovčji vasi, pridemo takoj do spoznanja, daje slovensko jezikovno izročilo danes izredno omejeno. Tisti, ki so zapustili rojstni kraj, še zlasti pa izseljenci, pogosto kljub oddaljenosti ohranijo starejše jedro svojega znanja. Njihovo izročilo ponavadi kaže dokaj arhaične prvine tudi na jezikovni ravni. Zanimanje za jezikovno tradicijo je Greti omogočilo, da mi je pripovedala zgodbe in spomine iz starih časov - seveda v slovenskem narečju iz Ovčje vasi, ki ga še zmeraj dobro obvlada. Raznovrstni repertoar, večinoma podedovan od očeta Joka, je sestavljen tako iz anekdot iz družinske in krajevne zgodovine Ovčje vasi ali Kanalske doline kot iz razlagalnih pripovedi ali pripovedi o bajeslovnih bitjih, na primer o dušah umrlih, divji jagi, strahovih in morah. V drugih enotah pa so zanimive prvine o vedeževanju ali o raznih verovanjih, šegah in navadah tega prostora, ki jim večkrat lahko pripišemo univerzalni značaj. To je lep primer ohranjanja lastnega jezikovnega in kulturnega izročila daleč od domačih krajev, kar še enkrat dokazuje visoko stopnjo simbolične vloge jezika in drugih vidikov, ki so z njim povezani. V naslednjem seznamu je sintetično prikazano gradivo, ki sem ga zbral 4. novembral999 v Lipovcu v Reziji: Ovčja vas in njena slovenska govorica 22,5 Valbruna e la sua parlata slovena Roberto Dapit: Ustno izročilo Ovčje vasi, zbrano v režiji 1. Biografski podatki. 2. »Hodila sem v Zajzero seč travo z očetom.« Slišala sva hrup okrog bajte in sva mislila, da so tatovi, bila pa je le srna. 3. »Mož si upa iti ponoči na pokopališče, tam pa umre od strahu.« 4. »Kam ga bom djal, kam ga bom djal?« vpije nemirna duša človeka, kije nekoč prestavil mejnik. Duhovnik priporoča, naj mu pogumen človek reče, naj ga da nazaj na svoje mesto. 5. »Od psa pri Schojerju.« Mesar v Žabnicah ima psa in hodi kupovat meso k nekemu znancu v Kranj, ta pa ga prosi, naj mu da psa, ker živi na samotni kmetiji. Enkrat gre Schojer v Kranj in tam prespi. Ponoči ga hočejo ubiti in mu ukrasti denar, vendar ga reši njegov pes. 6. »Od veverice.« Otrok brez matere podnevi, ko je oče v službi, nima kaj jesti. Najde pa lešnike in oče misli, da mu jih prinaša mati. V resnici pa mu jih veverica, ki spravlja svojo zimsko zalogo. 7. »Glava od hirša.« V hiši je padla ponoči na tla nagačena jelenova glava, mislijo pa, da so tatovi. 8. »Kdaj vstajajo ženske v Ovčji vasi.« Neki mož zgodaj zjutraj opazuje dimnike, da bi izvedel, kdaj ženske vstanejo. One pa mu že posvetijo in potem odneha. 9. »Voz na strehi.« Neki kmet v Ovčji vasi se nenehno hvali, da se njemu nikoli ne bo nič slabega zgodilo. Nekoč pa vaški fantje razstavijo njegov voz in ga spet sestavijo na strehi. Kmet gre prijavit krajo, ne da bi pogledal na streho. 10. »Hodila sem na jag z očetom« (avtobiografsko). 11. »Divji jag.« Blizu Ovčje vasi ponoči slišijo, da gre mimo čreda psov ali trop konj. Ljudje se vržejo na tla, ko pa spet vstanejo, so njihove obleke na hrbtu ožgane. Duhovnik reče, da so to storile nemirne duše. 12. »Kapus.« Kapusovi belini požrejo vse zelje in ljudje prosijo fajmoštra, naj blagoslovi polje. Med procesijo pa reče v latinščini: »Ker ste tu že vse pojedli, pa pojdite še na sosednjo njivo!« 13. »Pomagaj mi, pomagaj mi!« se slišijo glasovi z Višarij. Bili so glasovi duš umrlih, ko pa so jih pokropili z blagoslovljeno vodo, so utihnile. 14. »Mati božja na Višaijah.« Pastirček najde v grmovju kip matere božje, ki ga potem odnesejo v Žabnice, vendar je naslednji dan spet v istem grmu. Nato zgradijo kapelico na Višarjah. 15. »Kako seje rodil Furlan.« Bog in sveti Peter hodita po svetu. 16. »Hčerka je zjutraj vedno lepo počesana,« saj jo prihaja česat pokojna mati. 17. »Ne sme se preveč obžalovati pokojnikov,« ker se sicer prikazujejo vsi mokri in nimajo miru na drugem svetu. Ovčja vas in njena slovenska govorica 224- Valbruna e la sua parlata slovena Roberto Dapit: Ustno izročilo Ovčje vasi, zbrano v režiji 18. »Na dan mrtvih« je bila miza vedno pogrnjena z najlepšim prtom in na njej je stal vrč vode za duše pokojnikov (verovanje). 19. »Hrup, ki napoveduje smrt« (vedeževanje). 20. »Kdor pride pokropit pokojnika v hišo, dobi kruh in vino, po rožen-krancu pa tudi drugo hrano« (šege in navade). 21. »Mora.« Da bi zaščitili otroka, so dali v zibelko nekaj očetovih oblek. 22. Podatki o zagovorih. 23. »Prajtelj na pragu hiše, hleva in na njivi« (apotropejsko). 24. »Velikonočna hrana« (šege in navade). 25. »Dekle, ki prvo pride domov« po blagoslovu velikonočne hrane, se še v istem letu poroči (vedeževanje). 26. »Sveti Janez.« Na svetega Janeza se da tri rože na okno (vedeževanje). 27. »Ko skovika sova« (verovanje). 28. »Ladja za Ameriko.« Na svetega Janeza so gledali in razlagali oblike staljenega cinka (vedeževanje). 29. »Leopold v Depalji vasi.« Romar pride na poti iz Celovca v Rim v Kanalsko dolino, kjer ga oropa ravbar Leopold. Romar mu da tudi denar, ki je bil zašit v jopo, nato se Leopold spreobrne in z vsem ukradenim denarjem zgradi cerkev v vasi, ki seje potem imenovala po njem (razlagalna pripoved). 30. »Prvi stanovalci Ovčje vasi« so bili ravbarji. Bili so tudi volkovi, ki so nekoč odnesli dekle (pripoved z razlagalnimi prvinami). 31. »Nekaj krajevnih imen Kanalske doline.« 32. »Slovenski partizani na Višarjah« (avtobiografsko). 33. Biografski podatki. Ovčja vas in njena slovenska govorica 224- Valbruna e la sua parlata slovena Roberto Dapit: Ustno izročilo Ovčje vasi, zbrano v režiji voz na strehi1 In potem enemu drugemu, nam pawru, zej žabarim, kakar mi Owčjar (?), nam pawru, je wašči se ... se reku: »Jaz sm tako, pa mle se nač ne zgadi, m pa [...].« Pole se pa puarši, to se bli mladi, puarši se bli, pa se rekli: »Totamu muarma nadrit neki, da se bo spownu, kada je on« ... m pa se šli u štarija, se ga fajn, de je se ga napiw, daj pole spaw, m pa, pole kje on spaw, se wažič, was, ne wažič, was, karo, se ga cialga djal narazan, m pa pole se šli gorta na streha, m pa na streši se ga djali spet ukap, ne, was, ja - viaste, k sa ble streše takle, ne [...] pa tam sa ga pastavli ga. M pa tot ustane zjutra, ne, m pa hoče z wazam jati darbe pa nju u Zajzara, ne, m pa iska tot was, iska tot was. Ja, pole je muaru jati u ves m pa barati. Se rekli: »Mi nče viama, mi ga nisma vidli.« No, pole je reku: »Ja, tuje kak mi ga ukradu, kak mi je ...« m pa je šu k šandarmam. Pa na streha ni paledu gorta, ne, je šu k šandarmam, m pa je reku, da je waz ano, ne. M pa šandarmi, na, se prišli u ves, pa se vidli, ta prvva riač se vidli, da was je gorta, gore na streši, ne. Pole se šli k njem, pa se rekli: »Ja, tuaj waz, tuaj waz je na streši.« Pole gaj bwo tak sram, da n leta ni prišu u štarija. 1 Narečno besedilo zapisala Roberto Dapit in Karmen Kenda-Jež. Zapis v poenostavljeni transkripciji, brez zapisa prozodičnih lastnosti, pridihnjenosti b, d, g, ločevanja širokih in ozkih samoglasnikov e in o ter različic fonema w(w- y). Izglasna e, p sta zapisana kot i, u. Ovčja vas in njena slovenska govorica 224- Valbruna e la sua parlata slovena Tradizione orale di Valbruna -Testi raccolti a Resia Roberto Dapit In seguito a una fortunata coincidenza é successo che, durante le mié ricer-che sul campo a Resia, ho conosciuto Margherita Wedam (Greti), originaria di Valbruna. Dopo aver trascorso un lungo periodo all'estero, le vicende personali la conducono in Val Resia. Un'ulteriore coincidenza rende questo incontro ancora piu significativo poiché Greti vive nella casa di Eugenia Siega ta-w Gradu, una resiana che a suo tempo narro a Milko Matičetov, esperto di tradizione orale, storie di notevole interesse etnográfico. Greti lascia Valbruna molto giovane, ma prima di intraprendere un nuovo percorso della propria esistenza impara lo slove-no letterario presso le suore Slovene a Camporosso. AIP época ció rappresentava infatti una delle rare possibilitá di studiare dello sloveno nella Val Canale. In seguito Greti avrá rare possibilitá di praticarlo, ma lo sloveno le piace e lo conserva attraverso la lettura di libri. Se osserviamo la presenza dello sloveno a Valbruna, ci rendiamo conto che il Potenziale umano in grado di continunare tale tradizione lingüistica é oggi assai limitato; tuttavia, proprio quanti hanno lasciato il luogo di origine, ne conservano di solito un buon livello di conoscenza, nonostante la lontananza. É risaputo anzi che il sapere degli emigranti in paesi lontani, in particolare, rivela sólitamente tratti piuttosto arcaici anche sul piano lingüístico. Proprio grazie a questo interesse per la propria tradizione lingüistica Greti é riuscita a raccontarmi quanto si ricordava della narrativa locale, naturalmente nello sloveno di Valbruna, che pure conosce bene. Si tratta di un repertorio piuttosto vario che é stato ereditato soprattutto dal padre, Jok, e riguarda sia aneddoti della storia personale e locale di Valbruna o della Val Canale, sia racconti sugli esseri mitici come La Caccia selvaggia, le anime dannate, l'incubo notturno. Altri riflettono invece elementi relativi alia divinazione oppure alie credenze locali, a cui tuttavia si possono spesso attribuire caratteristiche universali. Si tratta di un caso esemplare di conservazione della propria tradizione lingüistica e culturale anche lontano dai propri luoghi di origine, una prova dell'elevata funzione simbólica svolta dalla lingua e da quanto ad essa é connesso. II seguente elenco riprodu-ce in sintesi i materiali raccolti il 4. novembre 1999 a Lipovaz nella Val Resia: Ovčja vas in njena slovenska govorica 22,5 Valbruna e la sua parlata slovena Roberto Dapit: Tradizione orale di Valbruna - Testi Riccolti a Resia 1. Notizie biografiche. 2. "Quando da bambina andavo a fare il fíeno in Val Saisera con mió padre." Di notte si sentivano dei rumori attomo alla baita. Credevamo fossero i ladri, ma in realtà era soltanto un capriolo. 3. "L'uomo che ha coraggio di andaré in cimitero di notte muore dallo spavento." 4. "Dove lo metto, do ve lo metto?" Dice una voce nella notte: è l'anima dannata di qualcuno che ha spostato il confine délia propriété. Il párroco dice che un uomo coraggioso risponda a quella voce di rimetterlo al suo posto. 5. "Il cane di Schojer." Un macellaio di Camporosso ha un cane e di sólito va a comprare la carne a Kranj da un conoscente che gli chiede di cedergli il cane, perché vive in una fattoria isolata. Una volta Schojer va a Kranj e di notte lo vogliono uccidere per rubargli il denaro ma il suo cane lo salva. 6. "Lo scoiattolo." Un bambino rimasto orfano di madre rimane solo quando il padre va a lavorare. Ha famé e trova delle nocciole. II padre pensa che sia la madre defunta a mandargli il cibo ma si rendono conto che si tratta di uno scoiattolo che sta preparando la prowista per Pinvemo. 7. "La testa del capriolo." Durante la notte la testa del capriolo imbalsamato cade a terra e temono che in casa ci siano i ladri. 8. "Quando fiimano i camini." A Valbruna un uomo ogni mattina va a guardare i camini per vedere a che ora si alzano le donne del paese. Un giorno le donne gli preparano uno scherzo e non lo farà più. 9. "Il carro sul tetto." Un contadino di Valbruna si vanta che non gli succe-derà mai niente di male. Allora i ragazzi del paese lo ubriacano e, mentre dorme, gli smontano il carro e glielo rimontano sul tetto. Va dai carabinieri a denunciare il fatto senza neppure notare che il carro é sul tetto. 10. "A caccia con mió padre" (racconto autobiográfico). 11. "La caccia selvaggia." Vicino a Valbruna sentono passare una muta di cani o un branco di cavalli al galoppo; i passanti si gettano a terra ma si ritrovano con gli abiti bruciati. II párroco dice che sono anime senza pace. 12. "Quella dei cavoli." I cavoli vengono divorati dalla cavolaia e la gente chiede al prete di benedire la campagna. Allora durante le rogazioni dice in latino: Quando avete finito di mangiare in questo campo, andate in quello successivo. 13. "Aiutami, aiutami!" Si sentiva gridare sul Monte Lussari: erano le anime dei morti che dopo l'aspersione con l'acqua santa non si sono faite più sentire. 14. "La Madonna del Lussari." Un pastore trova la statua della Madonna in un cespuglio. La portano a Camporosso ma il giorno dopo la ritrovano nello stesso posto. Costruiscono cosi la cappelletta della Madonna. 15. "Come sono venuti al mondo i friulani" (storie del Signore e san Pietro). Ovčja vas in njena slovenska govorica 226 Valbruna e la sua parlata slovena Roberto Dapit: Tradizione orale di Valbruna - Testi Riccolti a Resia 16. "La bambina ben pettinata." Una bambina orfana di madre la mattina è sempre ben pettinata: è la madre defunta che ritorna a pettinarla. 17. "Non è bene piangere i defiinti", poiché si mostrano bagnati e non possono avere pace nell'aldilà. 18. "Il giorno dei morti" la tavola era imbandita con la migliore tovaglia e una caraffa d'acqua per le anime dei defiinti della casa (credenze sui defiinti). 19. "Di notte si sentono dei rumori." Provengono da una borsa appesa in casa. Si pensa subito che siano gli spiriti, ma era solo un gattino messo li dentro dal padre (aneddoto autobiográfico). 20. "Rumori come presagio di morte." 21. "A chi veniva in casa a benedire il defiinto si ofïriva il vino e il pane; dopo il rosario della veglia fúnebre veniva offerto del cibo" (usanze fiinebri). 22. "Mora, l'incubo notturno." Per proteggere il bambino dall'incubo si mettevano degli abiti paterni nella culla. 22. Informazioni sugli scongiuri. 23. "II prajtelj sulla soglia di casa, della stalla e nel campo" (pratiche apo-tropaiche). 24. "II cibo pasquale" (usanze). 25. "La ragazza che arriva per prima a casa" dopo la benedizione del cibo pasquale del sabato santo si sposa entro l'anno (divinazione). 26. "A San Giovanni: si posavano tre fiori sulla finestra" (divinazione). 27. "Quando canta la civetta" (credenze). 28. "II bastimento per PAmerica." A San Giovanni si leggevano le figure che formava lo zinco fiiso (divinazione). 29. "San Leopoldo." Un pellegrino di Klagenfurt va a Roma e quando arriva in Val Canale un brigante chiamato Leopold lo deruba. II pellegrino gli dà anche i soldi cuciti nella giacca. Leopold in seguito a questo gesto si convertisce e con i soldi ricavati dai furti costruisce la chiesa del paese che in seguito si chiame-rà San Leopoldo (racconto eziologico). 30. "I primi abitanti di Valbruna." Erano briganti e c'erano anche i lupi che hanno portato via una bambina (racconto con elementi eziologici). 31. "Alcuni nomi di luogo della Val Canale." 32. "I partigiani sloveni sul Lussari" (racconto autobiográfico). 33. Notizie biografiche. Ovčja vas in njena slovenska govorica 226 Valbruna e la sua parlata slovena Roberto Dapit: Tradizione orale di Valbruna - Testi Riccolti a Resia Il carro sul tetto1 In potem enemu drugemu, nam pawru, zej žabarim, kakar mi Owcjar (?), nam pawru, je wašči se ... se reku: »Jaz sm tako, pa mle se nač ne zgadi, m pa [...].« Pole se pa puarši, to se bli mladi, puarši se bli, pa se rekli: »Totamu muarma nadrit neki, da se bo spownu, kadá je on« ... m pa se šli u štarija, se ga fajn, de je se ga napiw, daj pole spaw, m pa, pole kje on spaw, se wažič, was, ne wažič, was, karo, se ga cialga djal narazan, m pa pole se šli gorta na streha, m pa na stresi se ga djali spet ukap, ne, was, ja - viaste, k sa ble strese taklé, ne [...] pa tam sa ga pastavli ga. M pa tot ustane zjutra, ne, m pa hoče z wazam jati darbe pa nju u Zajzara, ne, m pa iská tot was, iská tot was. Ja, pole je muaru jati u ves m pa barati. Se rekli: »Mi nče viama, mi ga nisma vidli.« No, pole je reku: »Ja, tuje kak mi ga ukradu, kak mije ...« m paje šu k šandarmam. Pa na streha ni paledu gorta, ne, je šu k šandarmam, m pa je reku, da je waz ano, ne. M pa šandarmi, na, se prišli u ves, pa se vidli, ta prwa riač se vidli, da was je gorta, gore na streši, ne. Pole se šli k njem, pa se rekli: »Ja, tuaj waz, tuaj waz je na streši.« Pole gaj bwo tak sram, da n leta ni prišu u štarija. E poi ad un altro, ad un contadino, ora parlo come noi di Valbruna (?), ad un contadino che diceva sempre: "lo sono cosi, ma a me non succede mai nulla, e... [...]." E poi i giovani, si trattava di giovani, erano ragazzi, si sono detti: "A questo dobbiamo fare qualcosa, perché ricordi, quando lui"... e sono andati in osteria e lo hanno ubriacato per bene per farlo dormiré; poi mentre dormiva hanno preso la carretta, non una carretta, ma il suo carro e lo hanno smontato, poi sono andati sul tetto e lo hanno nuovamente assemblato, si, il carro, lo sapete come erano i tetti cosi, é vero [...] e lassu lo hanno rimesso a posto. Quello poi si alza la mattina, é vero, e vuole andaré con il carro in Val Saisera a prender la legna, é vero, e cerca questo carro, cerca questo carro. Si, e poi é dovuto andaré in paese a chiedere. Gli hanno detto: "Noi non sappiamo niente, noi non l'abbiamo visto." Quindi ha detto: "Si, qualcuno me lo ha rubato, chi é stato..." ed é andato dai ca-rabinieri. Senza guardare sul tetto é andato dai carabinieri ed ha raccontato del carro. I carabinieri sono venuti in paese e hanno visto il carro lassu, sul tetto, é vero. Poi sono andati da lui e gli hanno detto: "Bene, il tuo carro, il tuo carro é sul tetto." Ha avuto tanta vergogna che per un anno non si é fatto vedere in osteria. 1 Trascrizione del testo dialettale: Roberto Dapit e Karmen Kenda-Jež. La trascrizione fonética del testo é semplificata e non tiene contó dei seguenti aspetti: tonematica; spiranti b, d, g\ opposizione tra vocali aperte e chiuse e e o; varianti del fonema w(w-u). Le vocali p, p in posizione finale sono trascritte come i, u. Ovčja vas in njena slovenska govorica 226 Valbruna e la sua parlata slovena Ovčja vas in njena slovenska govorica 22,5 Valbruna e la sua parlata slovena Dogodek Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003 29. 6. 2003 Organizator Slovensko kulturno središče Planika Kanalska dolina Evento Stage di ricerca Val Canale 2003 - 5. 7. 2003 Organizzatore Centro culturale sloveno Stella alpina Val Canale Programska zasnova Impostazione programmatica Rudi Bartaloth, Nataša Komac, Vera Smole Kanalska dolina Val Canale 2005 Ovčja vas in njena slovenska govorica 22,5 Valbruna e la sua parlata slovena Appendice alla monografía Quando la curiositá in fanti le e seientifica si u nt seo no all'intensa colla-borazione degli abitani!, sotto la supervisione di un accuraro organizzatore, deve nascerc qualcosa di buono. 11 soggiomo di una setlimana presso lo slage in Val Canale, all'inizio dell'estate del 2003, era talmente carico di energia positiva e di buena volontá da lasciare in noí tracce pro fonde. H »on solo, Abbiamo niceolto e parcialmente elaboraio tanto materiale lingüístico, fotográfico e cinematográfico da occupare akuni partecipanli ancora per molto tempo. Affinché la raccolta del materiale non rimanesse fine a se stessa, presentíanlo in questa monografía t'elaborazione falta con il ñusno massimo impegno e capacitá. La sottoponiamo al giudizio degli abitanti, degii esperti e di tulle te persone interessate alia varietá lingüistica della Val C'anale e, all'infemo di essa. alta variante dialettale della lingua slovena che purtroppo é paríala a Va Ib rima oramai da pochi indtvidui. Gli eventi storieí sono stali particularmente fatali per gii abitami slovení di questo paese. Atrinizio della monografía si trovano i eontributi di due collaboratori nativi della Val Can a le; del nostro diligente osptte, che é inoltre presidente del Centro cu hit raí c sloveno Stella alpina Vai Cana le. Rudi Bartatoth e di Igor Jelen, professore all'Universita degli Studi di Gorizia. Alie numeróse rieerche su questa valle aggiungiamo ora una socioünguislica, una dialelto-logica, una fonética e una onomasiica, Tutti i eontributi di ricerca sono in-trodotti dalle parole del f organi zza trice principale e direttrice de! nostro stage Nataša Komac, con le quali presenta i! lavoro svolto e lo ricoilega agli stage precedenti. Qtiale instancabile ricercatriee detla s ¡tu azi one lingüistica e insegnante di sloveno in Valcannle é anche autrice del primo contributo; in esso Valbruna é preseniata nelto spazio e nel lempo, corredala da un breve sintesi delie rieerche soeiolinguistiehe svolte fino ad oggi. Segué il contributo di Matej Šekli, che presenta Fe lenco, ¡I signifícalo, la morfología (la forma/ione) e le forme predominanti di miti i nomi in vulgo delle case di provata origine slovena. nonché dei nomi dei padroni e delle padrone di casa a Val-bruna. L'elencoé ordinato inbase al numero ti v ico e in ordine alfabético. 11 materiale di ale tío log ico é stato utUizzato nella descrizione fonética dei suo-ni e delle caratleristiche tonali della parlata di Valbruna, lavoro svolto da Peter Jurgec. L'analísí con gli strumenti computen z zat i si estende al campo della fonética sperimcntale. II contributo della díalettologa Karmen Kenda-Jeí presenta la descrizione fonologica e le annotazioni sulle particolaritá di altri livelli linguistici della parlata slovena di Valbruna. Lo studio é basato sulla trascrizione fonética dei testi registrati in loco. Le partí della registra-zíone piú interessanti suddivisi e ordinati secondo lógica - completano ta presentazione e servono da illustrazione di fenomeni linguistici anaiizzali. Per permettenie la comprensione ad un pubblico piú largo, sono stati tradolti in sloveno letterario. La monografía si conclude con il rapporto deU'einologo Roberto Dapit su! materiale concernente la Iradizione orale di Valbruna, raccotto nella Val Res i a, dove si trasferi una delle donne nativedi Valbruna; al rapporto e aggiunto anche un racconto eomico che ¡Ilustra questa tradizione. La monografía é piacevolmente intreceiata con le fotografíe sea tinte da Jure Jež e Matevž Smole. Esse rappresentano soto una modesta selezione dell'intero materiale fotográfico e cinematográfico raccolto durante il lavoro e che sará forse un giomo meritevolmente pubblicato. E allégalo anche un CD, nato sul campo - come preseniazione delle nostre atlivitá e contemporáneamente come invito ad una mostra che, come é risultato piú tardi, ha ottenuto una grande eco. Per conctudere non é superfluo sottolineare che i eontributi deí singoli ricercatori della monografía rappresentano soto una sov rastru it ura; il risultato complessivo é infatli di gruppo ed é stato elaborato attraverso il lavoro di tuni i partecipanli alio stage, inclusi i batnbiDi. gli informanti e gli orga-nizzatori dell'SKS Planika. Veha Smole )vf¡a vas in n|íka slovenska govobica Valbruna r la sha parlata slovena Ovčia vas in njena slovbns lovkna Ovčja vas in njena slovenska govorica Valbruna e la sua parlata slovena Ovčja vas in njena ARLATA SLOVENA OVČJA VAS iN NJENA SLOVENSKA GOVORICA VALBRUNA E LA SUA PARLATA SLOVENA OVČJA VAS 1 A Sli A PARLATA SLOVENA OVČJA VAS IN N|F,NA SLOVENSKA GOVORICA VALBRUNA E LA SUA PARLATA SLOVENA O 3.595 SIT/15 € ISBN 961-6560-73-6 9789616568739