naš tednik LETO XXXVII. Številka 41 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 10. oktobra 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Nova maša na Lipi Koroška ima novega mašnika. Prav posebno nas veseli, da je letošnji novomašnik Jože Markovvitz iz Lipe, izšel iz okolja naše naroden skupnosti. Jože Markovvitz je bil v nedeljo, 6. oktobra popoldan v celovški stolnici posvečen v duhovnika, prvo sveto daritev pa bo daroval v nedeljo 13. oktobra v svoji domači fari Lipa. * v Mlademu novomašniku, ki si je doslej nabiral kot diakon izkušenj v dušnopastirstvu, želimo na njegovi duhovniški poti obilo božjega blagoslova, vztrajnosti in seveda obilo uspeha. Skupno praznovanje KHDia in neonacistov Danes na Koroškem spet enkrat praznujejo 10. oktober. Letošnje praznovanje naj bi bilo še posebno veličastno, saj je minilo 65 let, ko smo imeli na Koroškem plebiscit za južno mejo. KHD in druge »domovini zveste" organizacije so se odločili, da praznujejo letošnji jubilej še na posebno primeren način: povabili so v Celovec znane zloglasne predstavnike velenem-štva iz vse Avstrije in drugih evropskih držav ter prominentne neonaciste. In kdor je bil na tem »Freiheitskommer-su“ na celovškem sejmišču (5. oktobra), je videl, kako dobro se je Feldner počutil v tej družbi. Pa ne samo Feldner: šefi treh strank in celovški župan Gug-genberger so bili častni Pokrovitelji! Proti temu škandalu je mdr. protestiral osrednji tajnik NSKS Franc VVedenig. (Beri tudi str. 2/3.) Koroški Slovenci pri D. Šinigoju Včeraj je sprejel predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj ob navzočnosti drugih visokih predstavnikov republiških organov delegacijo osrednjih organizacij koroških Slovencev pod vodstvom predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevža Grilca in predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliksa lVieserja. Sprejem je bil hkrati informativni sestanek o aktualnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. (Na sliki: predsednik IS SRS D. Šinigoj, desno, predsednik NSKS dr. M. Grilc, levo). (Foto. Fera) Pii na Kotu: se bo župan Hribernik oziral staršev ali zahteve šolskega urada? iiiij Hilli!! (Strani 8/9) Politika Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH Spoštovani gospod župan Guggenberger! Ko je bilo v začetku prejšnjega tedna slavnostno odprtje „Novogoriških dni 1985 v Celovcu", smo (spet enkrat) slišali Vaše lepozve-neče besede. Predvsem ste na dolgo in široko govorili o prijateljstvu med narodi v prostoru Alpe-Jadran ter se izživljali (kot smo pač to navajeni od visokih koroških politikov) v govoričenju o „dobrososedskih odnosih". Teden pozneje smo Vas spet slišali. V soboto, 5. oktobra 1985, ste govorili na celovškem sejmišču, kjer so številne nemškonacio-nalne organizacije priredile svoj „jormak“. Kot veste, na ta „jormak“ oz. „Koroški komers" niso vabile med drugim samo velenemške organizacije Verband Freiheitlicher Aka-demiker Karntens, Karntner Heimatdienst, Abvvehr-kampferbund, Burschen-schafterji in Osterreichi-scher Turnerbund — vabili sta tudi organizacija bivših SS-ovcev „Die Kamerad-schaft IV" ter neonacistična NDP, katere šef je dr. Norbert Burger. Očitno pa so se Vam vse te organizacije tako dobro prilegle, da ste si dejali: njim naj veljata vsa čast in zvestoba. Kako si naj sicer drugače razlagamo dejstvo, da ste — poleg Wagnerja, Knafla in Haiderja — tudi Vi prevzeli častno pokroviteljstvo nad prireditvijo ve-lenemških organizacij ter prominentnih neonacistov. Še več: tisti, ki je bil na tem komersu, je tudi videl, kako ste naravnost žareli od samega veselja. Predvsem, ko ste v Vaših pozdravnih besedah v prvi vrsti napadali ljudi, ki so proti veienemštvu in neonacizmu. In predvsem še, ko ste pri tem zadeli posebno tiste, ki so v času, ko sta v Evropi vladala velenemštvo oz. neonacizem, trpeli in umirali za svobodo Avstrije. Zato pa ste po teh napadih tem bolj bili deležni primerne časti in zahvale: bučen aplavz udeležencev „ Koroškega komersa", ki mdr. ne priznajo avstrijske nacije, je to jasno dokazal. Gospod župan! Vem, da boste pri naslednjem srečanju v Ljubljani (ali ko boste imeli Ljubljančane v Celovcu) ravnali tako, kot če 5. oktobra 1985 ne bi bilo velenemškega komersa pod Vašim častnim pokroviteljstvom. Morda bo ta ali oni politik v Sloveniji to srečanje starih in novih nacistov ter velečem š ki h šovinistov tudi širokogrudno ignoriral. Pač v znamenju „potrebe po do-brourejenih sosedskih odnosih". Gotovo računate tudi s tem, da bodo marsikateri Slovenci v Celovcu, doslej Vaši zvesti volilci, prav tako širokogrudno spregledali Vaš žalosten nastop na celovškem sejmišču. Kjer ste namreč peli hvalnice prireditvi, na kateri so še v posebni meri bile v ospredju zahteve KHD po ločenih šolah. In na kateri se je Josef Feldner lahko upravičeno čutil v svojem elementu: saj so mu stari in mladi nacisti iz vsega srca apiavdi-rali, ko je v svojem častnem govoru branil koroški „Deutsch-tum“. Kot že zgoraj zapisano: zagovorniki velenemštva in neonacizma, gospod župan, so bili Vaših ostrih napadov proti nasprotnikom nacizma izredno veseli in Vam bodo za to tudi še naprej hvaležni. Mi pa se bomo morali tega tembolj zavedati — posebno še tedaj, ko boste (spet enkrat) govorili o Vašem antinacizmu. STRAN O ČETRTEK, STRAN 10. oktobra 1985 ČETRTEK, 10. oktobra 1985 Bučen aplavz rarizionistom mei V soboto, 5. oktobra se je v celovški sejemski dvorani zbrala čudna druščina: cela vrsta „buršenšatterskih“ skupin, s sabljo za pasom in „šmisom“ v obrazu; „Kameradschaft IV- (združenje esesovcev), Osterreichischer Turberbund, seveda tudi KHD, abverkemferbund in cel kup drugih nemškona-cionalnih ter desnoekstremnih skupin. NDP-Burger je že prej v svojem časopisu „Klartext“ lepo pozdravljal. Je mar bila to tajna prireditev in jo je policija zaspala? Nikakor! „Freiheitskommers“ se je odvijal pod častnim pokroviteljstvom deželnega glavarja VVagnerja, njegovega namestnika Knafla, deželnega svetnika Haiderja in celovškega župana Guggenbergerja. Najvišji predstavniki Koroške so na ta način počastili velenemško prireditev, kot izvoljeni avstrijski politiki so podprli ljudi, ki zanikajo avstrijsko nacijo. Udarec v obraz vsakega antifašista in dokaz za to, da očitno tudi koroški politiki sanjajo 1000-letne sanje. Jasno, da se je na tej prireditvi nadaljevala gonja proti Slovencem. V ospredju je spet bilo tako imenovano šolsko vprašanje. Haiderjev zastopnik Freunschlag je povedal, da je rešitev tega vprašanja preizkušnja za svobodnjake, ki bojo nadaljevali svojo pot in bojo željam nemških Korošcev pripomogli do veljave. Dr. Franz Pall, zastopnik južnoti-rolske „Volkspartei“ je rekel, da je ljudska zahteva hajmat-dinsta po ločevanju otrok politično upravičena, stvarno potrebna in v interesu Avstrije. V veliki Nemčiji kajpada ne sme biti prostora za dvojezični pouk. Iz Knaflovega govora je že zvenel prastrah za nemški jug, v navzočih nemškonacionalcih je videl garant za enotnost dežele: „Nachdem ich hier so viele junge Burschenschaftler sitzen sehe, bin ich uberzeugt davon, dali die Einheit unse-res Landes auch in Zukunft er-halten bleibt!“. Največ aplavza pa je bil deležen župan Guggenberger. Citati iz njegovega govora: „Die-ser Freiheitskommers ist eine echte patriotische Feier fur unser Land. Jene, die mich aufgefordert haben, den Eh-renschutz uber diese Veran-staltung abzugeben, die sich als Antifaschtisches Kommi-tee bezeichnen, vvurde ich den Rat geben, sich als Antipatrio- tisches Kommitee zu bezeichnen. Das Dabeisein und den Ehrenschutz vverde ich mir von niemanden abstreiten las-sen!“ Guggenberger torej istoveti antifašizem z antipatriotiz-mom. Patriot je, kdor je nem-škonacionalen, če že ne kar fašističen. Komur pa je pri srcu demokratična Avstrija, antifašizem in enakopravnost vseh narodov, je antipatriot. VVagner, Knafl, Haider in Guggenberger, Deutschmann, Gorton m Scheucher, Schret-ter pa niso sodelovali le pri nemškonacionalni prireditvi. Udeleženci freiheitskommersa so se postavili proti mednarodno priznanim državnim me- jam. Med govorom zastopnika OVP so se pojavili transparenti z napisom „Sudtirol muss heim nach Osterreich". Bučen aplavz je sledil. Nihče od deželnih politikov se ni distanciral. Kdo bo za to nosil odgovornost? Ali še res moremo prenašati politike, ki se nočejo zoperstaviti imperialističnim željam maloštevilnih nemških nacionalistov? Na koncu prireditve so zazveneli vzkliki: „Heil Sudtirol, Heil Karnten in Heil! “ — Manjkal je le še Hitler! Nemški naciHalizem je grobokop Avstrije S transparenti, na katerih je ditve Avstrije izpod nacizma med drugim pisalo: „nemški nemški nacionalizem spet dvi-nacionalizem je grobokop A v- 9a svoje rogove — in to pod strije", ..Avstrijska nacija da, Pokroviteljstvom demokratično nemški nacionalizem ne“. „Ko- '^voljenih avstrijskih političnih mers svobode je rjavo straši' [Mandatarjev. Mirko Messner lo“, „Moja domovina je dvoje- le izpostavil ozke stike med žična", je v soboto, 5. oktobra avstrijskimi neonacisti oz. ko-večstoglava množica protesti; roškimi nemškimi nacionalisti rala proti „komersu svobode" ter italijanskimi neofašisti. nemškonacionalnih in des; Stiki, ki so na obeh straneh noekstremističnih organizacij naperjeni proti slovenski na-na celovškem sejmišču in pro; r°dni skupnosti, ti častnemu pokroviteljstvu, Ki Oživljanje in krepitev teh sil, so ga temu rjavemu shodu po' *aKo dr. Sturm, in častno poklonili koroški politiki VVagner kroviteljstvo nad njihovim sho-Knafl, Haider in Guggenbef dom je sad defenzivne strate-ger. Govorniki, med drugim dr 9ije deželnih strank do teh Marjan Sturm za obe sloven- Krogov, kar nemški nacionali-ski osrednji organizaciji in dr- 2em sistematično opogumlja k Mirko Messner za antifašistih vse bolj organiziranemu nasloni komite, so opozorili ^ Panju proti slovenski narodni škandal, da v 40. letu osvobO' skupnosti. V ta okvir sodi tudi zatočišče vojnemu zločincu Reederju in dejstvo, da se v interpretaciji dogodkov izpred 40-leti in več v uradnem zgodovinopisju in politiki Koroške uveljavlja nemškonacionalna teza. Nemški nacionalisti, tako Sturm, imajo zagovornike v najvišjih etažah deželne politike. Vrsta solidarnostnih telegramov je pokazala, da se širi podlaga ljudi, ki odločno odklanjajo nemškonacionalistič-no miselnost in zborovanja njenih eksponentov. Še to ob robu: policija je z močnim kordonom in dvojno železno p reg raj o „ločila“ ko-mersovce in njihove koroške pokrovitelje od protestne demonstracije. Zgolj diploma-tiziranje ne prinese mnogo V prihodnje bo treba manj diplomatizirati o položaju zamejskih Slovencev v Avstriji, Italiji in na Madžarskem in bolj izčrpno ter izrecno opozoriti na neurejena vprašanja Slovencev v posameznih državah ter tudi na ustavne obveznosti Slovenije ter Avstrije, Italije in Madžarske do zamejskih Slovencev. To so na minuli seji Komisije za mednarodna vprašanja skupščine SR Slovenije, ki jo je vodil njen predsednik Rudi Čačinovič, ugotovili in sprejeli slovenski člani tega gremija. Ppkrovifefsfvo za d SRAMOTA 7 a At /r TAiin T p .®*.no pokroviteljstvo nad nemškonacionalnim komersom za koroške l' očitno ni sramota, temveč patriotsko dejanje. Vprašljivo je le, ^ 6re „patriae“ patrioti neki da so. Vsekakor so navzoči na protide-hstraciji s tem transparentom izpovedali to, kar demokrati v Avstriji mislijo: Koroški politiki so se zadržali škandalozno. Politika SLO za skupno šolo V četrtek, 26. septembra, je zavzela zveza socialističnih učiteljev Avstrije (SLČ) stališče k dvojezičnemu pouku oz. k njegovi bodoči ureditvi. Socialistični učitelji so načelno za skupno šolo, pri čemer pa mora biti pravica staršev zagotovljena. Ker šola naj posreduje čim boljšo Izobrazbo, so socialistični učitelji za stalno izboljšavo pedagoške ponudbe. V prid državi da je, namesto skrajnih prerekanj mladini pokazati skupno pot v mirno človečansko prihodnost, in prav učitelji so poklicani, da pripravljajo in uresničujejo spravo med obema narodnima skupnostima v deželi. Izjava socialističnih učiteljev je v pretežni meri naravnana na čim večjo skupnost v družbi. Vprašljivo pa je, če bojo učitelji, ki naj bi pripravljali pot spravi, to skupnost mogli verodostojno uresničiti v ločenih razredih in šolah, ki so zajete v »pravici staršev", kot jo pojmujejo zagovorniki ločevanja. Kotmara vas: dela za obč. strojni center oddana Najobširnejša točka seje kotmirškega občinskega sveta v petek, 27. septembra 1985, je bila oddaja del za občinski strojni center. Zidarska dela bo opravila fa. Franc Be-gusch z Bistrice v Rožu (1.379.744.49 šil.), tesarska pa fa. Franc Gasser iz Bilčovsa. Oddana so bila tudi vsa nadaljnja dela. Prav tako so občinski odborniki odobrili finančni načrt za izgradnjo ceste na Talir. Za občinskega gasilskega poveljnika je bil potrjen Maks Tschemernjak (namestnik Valentin Jakopitsch). Poveljnik gasilskega društva v Kotmari vasi je Maks Tschemernjak (namestnik Johann Perkonig), poveljnik gasilskega društva na Vrdeh pa Valentin Jakopitsch (namestnik Michael Esel). Povišala se je tudi stanarina za hiši številka 50 (od 10 na 12 za kvadratni meter) in 94 (Od 2 na 5 šil. za kvadratni meter). Nadalje je občinski svet vzel na znanje poročilo nadzornega odbora in potrdil porotniško komisijo. Tovorno pot llovje-Gargorica bodo na predlog občinskega odbora vknjižili v zemljiško knjigo. Soglasen je bil tudi sklep, naj se sprejme v občinsko službo gdč. Andrea Brunner iz Kot m are vasi, ki je že eno leto bila poskusno nastavljena. Na Ulrichsbergu so se razkrinkali Vsakoletno koroško proslavljanje militarizma in vijugasto opravičevanje „soldatentugenden“ je doseglo svoj letni višek v nedeljo na Ulrichsbergu, ali Vrhu, kot tej gori pravimo Slovenci. Medtem ko so sodelujoči iz drugih držav prišli v civilu, pa je „Koroška" primarširala v priljubljeni rjavi barvi na plan. No, nemškonacionalni buršenšafterji so si čez ramena še nemške barve vrgli, da je vse dobilo pravo zunanjo — in tudi vsebinsko — obliko. Slavnostni govornik je bil Haider. Ta zgornjeavstrijski import je med drugim dejal, da so abverkemferji in „soldati“ zagotovili današnjemu času tiste demokratične pravice, ki jih nekateri zlorabljajo v propagando proti vrnitvi vojnega zločinca Rederja. V tej zvezi je Haider zahteval, da mladina o vojakih druge svetovne vojne ne sme dobiti napačne slike. Kam pes moli svojo taco, tako vemo. Kajti Haider et consortes so vojnega zločinca Rederja vseskozi ščitili. Sedaj pa naj postane še vzgled naši mladini? Popolnoma skladna s to, skoraj da pervezno zahtevo, pa je tudi sledeča: odgovorni v deželi naj ne ščitijo več antifašističnih borcev, ki da pod pretvezo te oznake hočejo samo svojo pomanjkljivo republikansko in domovinsko zavest skriti. Svoje ideološke in idejne zasnovanosti ulrihsberška druščina niti samo ne bi mogla bolje izpovedati. Kmetijstvo STRAN Ob robu povedano: Strah pred svobodnim tiskom ... Kot hudič žegnane vode, tako so se organizatorji nemškonacionalnega ko-mersa na celovškem sejmišču bali tiska. Izjema so bili pač samo časopisi, ki so na njihovi liniji. Vsakdor, ki je hotel v dvorano oz. na sejmišče, je moral skozi kontrole buršen-šafterjev. Uredniku Našega tednika, F. VVakounigu je uspelo s tiskovno izkaznico priti v dvorano, kjer se je odvijal ta rjavi Spektakel. A že na poti so ga kontrolirali. Ko pa so očitno spoznali, kdo je v dvorani, so zvesti geslu „Če sovražnik vdre v deželo", v tem primeru bi že zadostovalo „v dvorano", urednika NT obkolili in ga po najkrajšem času po najkrajši poti izrinili iz dvorane. Svoje postopanje so utemeljevali s tem, da je prireditev zaprta in da je urednik očitno na napačni prireditvi. Da je prireditev bila napačna, o tem ne dvomi nihče. A ta jalov izgovor teh našemljenih akademikov z grdo razrezanimi obrazi je samo taktika zamegljevanja. Nehote so ti gospodje razgalili svoj pravi odnos do demokratičnega tiska, do svobode mnenja in tiska. Strah jih je bilo, da javnost ne bi zvedela, kakšen je njihov odnos do demokracije, do avstrijske nacije in do slovenske narodne skupnosti. Zato je škandal prav zaradi častnega pokroviteljstva koroških politikov še večji in sramota za Avstrijo. Tvoja pravica pri odpovedi službe Vedno bolj kočljiva situacija na delovnem področju je že marsikaterega delodajalca privedla do razmišljanja, kateremu delojemalcu oz. delojemalki bi lahko najprej odpovedal službo. V prvi vrsti prizadenejo take odpovedi delovnega mesta ženske, ker jih po mnenju delodajalca že tako oskrbuje mož in ker zaradi dodatne obremenjenosti v gospodinjstvu niso zmožne opravljati zahtevnejša dela. Prizadeti pa so pogostokrat tudi delojemalci, ki imajo doma še kmetijo (Nebenervverbsbauern). V takih situacijah pa je pravilno, če delojemalci oz. delojemalke, vedo vsaj za svoje pravice. Pri tem jim hočemo dati nekaj nasvetov. Odpovedni rok in odpovedni termin Odpoved delovnega mesta (Kundigung) je izjava, katero je treba vzeti na znanje, lahko pa se napravi ugovor (Ein-spruch). To je izjava, da hoče delodajalec odpovedati delojemalcu (ali tudi narobe) v določenemu času delovno razmerje. Odpovedni termin je čas, kadar se konča delovno razmerje, odpovedni rok je določena časovna doba od dneva naprej, ko se izreče odpoved in pa do odpovednega termina. Odpoved se lahko izreče pismeno ali ustno. Enkrat izjavljena odpoved se lahko prekliče le s privolitvijo pogodbenega partnerja. Odpovedni rok in odpovedni termini za nastavljence so določeni v § 20 zakona o na-stavljencih. Odpovedni roki in odpovedni termini za delavce so določeni v kolektivnih pogodbah, če ni kolektivne pogodbe, veljajo določila Splošnega državljanskega zakonika (ABGB). Zakonski odpovedni roki se po dogovoru lahko spremenijo., če pogodbeni partner ne upošteva odpovednega roka ali odpovednega termina, ima drugi pravico, da zahteva odškodnino. Pod določenimi pogoji delojemalec lahko napravi ugovor pri uradu za pobotanje (Eini-gungsamt). Za posebno zaščitene delojemalce (zastopnike uslužbencev v kakem podjetju, vojake, matere v karenčnem dopustu in pohabljence) velja poseben zakon pri odpovedi delovnega mesta. Taka odpoved je veljavna le s privolitvijo urada za pobotanje oz. s privolitvijo deželnega odbora za pohabljene (LandesinvalidenausschuB). Heidi Stingler w ■ ■ Loški otroški vrtec samo nemški Minulo soboto, 5. oktobra je zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager odprl v Ločah novi otroški vrtec. Na žalost pa v tem otroškem vrtcu za slovenskogovo-reče otroke trenutno ni prostora, kajti vrtec vodita dve vrtnarici, ki niti slovenskega narečja ne obvladata. Slo-venskogovoreči starši, ki.se zavedajo, kakšna dragocenost sta materinščina in tudi vzgoja v materinem jeziku, morajo pa svoje otroke voziti dnevno v 15 km oddaljeni dvojezični vrtec šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu. Primerna dejstvu, da slovenščine v vrtcu ni, je bilo tudi odprtje. Kljub temu, da je občina po zakonu, dvojezična in je v občini zastopana tudi Zvezni predsednik Kirchschlager je bil v Ločah deležen prisrčnega sprejema. EL, je bilo odprtje z izjemo nastopa loških tamburašev in enega stavka, ki ga je povedal župnik Millonig, docela nemška. Župan Hatze je v svojem govoru menil, naj bi vsi otroci imeli v vrtcu enake možnosti. Verjetno pa pri tem ni pomislil na slovenske otroke, kajti če bi to bilo, bi občina zaposlila vsaj eno vrtnarico, ki obvlada slovenščino in bi vrtec bil dvojezičen. Župan je tudi dejal, naj vrtec pomaga otrokom pri razvijanju njihovih sposobnosti. Očitno pa sposobnost, da se slovenskogovoreči otrok zna izražati tudi v svoji materinščini, ni kaj vredna. Deželni svetnik Gallob je govoril, da bo treba omogočiti tudi otrokom, ki živijo daleč od centra, obisk vrtca. Da med otroki ne bo razlike! Vsaj med nemškogovorečimi otroki je očitno ne bo. Tistih, ki imajo slovensko materinščino, pa se po stari navadi koroške politike tako nihče ni spomnil. Edinole pri besedah zveznega predsednika je ta ali oni lahko dobil občutek, da ima v tiiislih tudi slovensko prebivalstvo Loč in okolice. Kirch-Spchlager je namreč dejal, naj vrtnarice vzgajajo otroke k toleranci. Zaključno je treba zapisati, da tudi slovenskogovoreči starši hočejo svoje otroke dati v novi otroški vrtec. To pa pomeni, da bo občina morala temeljito spremeniti sedanji odnos do slovenščine v vrtcu. Kako dolgo naj občani, ki pač hočejo in želijo, da bi v vrtcu bila tudi slovenska oz. dvojezična oskrba in varstvo, vozijo svoje otroke v Št. Peter, kjer imajo vse to zagotovljeno? Upamo, da se bodo bek-šanjski občinski očetje le opogumili in nastavili vsaj eno vrtnarico, ki obvlada oba de- želna jezika. stih Gost v NT NAS S T Kulturna izmenjava med zamejci ie potrebna Od sobote, 12. oktobra pa do nedelje, 20. oktobra bojo na Koroškem spet PRIMORSKI DNEVI, dnevi zamejskih primorskih rojakov iz Tržaškega, Goriškega in Kanalske doline. Niz prireditev je zelo pester, saj obsega koncerte, odrske predstave, likovno razstavo, literarno branje, oddajo v živo o problematiki primorskih Slovencev in diskusijo o manjšini kot posrednikom med manjšino in večinskim narodom. Primorske dneve na Koroškem prireja Krščanska kulturna zveza skupno s krajevnimi kulturnimi društvi. NT: Gospod Pavlin, morda na kratko poveste, kako je do tega sodelovanja med zamejci, torej med Koroško in Primorsko, prišlo? Pavlin: Zamisel je nastala pred leti, ko smo se na neki seji med Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, Slovensko prosveto iz Trsta in Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice pogovarjali o možnih oblikah sodelovanja med zamejci na Koroškem in na Primorskem. Takrat smo se dogovorili, tako izmenjavo časovno čim bolj strniti, in sicer na teden dni oz. na deset dni in da bi v teh dneh v čim več krajih in čim bolj prikazali zaokroženo podobo naše kulturne stvaritve. Izmenično in sistematično naj bi taki dnevi enkrat bili na Koroškem, drugič Pa na Primorskem. NT: Letos je spet Primorska na vrsti. Že drugič bojo Primorski dnevi pri nas na Koroškem, lani so bili prvi Koroški dnevi pri vas. Kako ste bili z dnevi pred dvema letoma na Koroškem zadovoljni in kakš-ne vtise ste odnesli? Pavlin: Vtisi, ki smo jih ime- in dobili, so bili izredno po-2*tivni. Istotako lahko rečemo ° izkušnjah, ki smo jih imeli lansko leto s Koroškimi dnevi Pri nas. Pozitivni so bili ti d negi’ ker so zajeli predvsem tako Slrok krog krajev in ker je to Srečanje s Koroško pri nas Povzročilo veliko zanimanje ne samo slovenske publike in slovenskega časopisja, ampak so tudi Italijani postali pozorni na to prisotnost in so do neke mere vsemu temu tudi sledili. Italijansko časopisje je na primer dneve spremljalo in o njih pozitivno pisalo. Možno je, da tu vpliva tudi sodelovanje med mestoma Celovec in Gorico, čeprav je to sodelovanje omejeno na mesti. Širok nastop po raznih krajih in z zelo pestro ponudbo je imponiral. Prisotnost je bila občutljiva in zelo odmevna. Kajti tu ni šlo za enkratni nastop neke skupine v določenem kraju, ampak skozi ves teden je v raznih krajih nekaj bilo. NT: Na Koroškem boste prikazali širok spekter vaše kulturne dejavnosti in ustvarjalnosti. A ob tem pa smemo z veseljem ugotoviti, da se širše sodelovanje, kot so to Primorski oz. Koroški dnevi dopolnjuje z drugimi oblikami sodelovanja. V tej zvezi bi rad spomnil na Edija Žerjala, ki je sodeloval na letošnjem slikarskem tednu v Svečah. Pavlin: Ta oblika sodelovanja sega seveda dalj nazaj. Naj opozorim na nastope koroških zborov na Ceciljanki v Gorici oz. nastope naših zborov na „Koroška poje". Ob vseh teh oblikah sodelovanja so Primorski oz. Koroški dnevi bolj organizirana in strnjena prisotnost, ki pri nas zajame vso Primorsko, to je Trst, Gorico in Videm. NT: Koliko vaših skupin oz. društev je vključenih v te dneve? Pavlin: Na Koroškem bo nastopilo pet skupin: zbor iz Ukev, igralska skupina iz Štan-dreža pri Gorici, zbor „Lojze Bratuž" iz Gorice ter mešani in mladinski zbor iz Mačkovelj pri Trstu. Poleg tega bosta sodelovala pisatelj Alojz Rebula in slikar Edi Žerjal. Za konec bi še rad povedal, da so Primorski dnevi izraz skupnega zamejskega kulturnega prostora, ki bistveno vpliva in žari tudi v skupni slovenski kulturni prostor. Povezava med zamejci, ki živijo pod podobnimi pogoji, je potrebna, kajti mi nujno potrebujemo tako sistematično povezavo predvsem na kulturnem področju. Kulturna povezava je podlaga sodelovanju v tem manjšinskem prostoru in bo koristila enim in drugim. Primorski dnevi od 12. do 20. oktobra 1985 ^^obota^2^)ktobn^985^^ 20.00 »Milijonarji v oblakih" Igra Janeza Povšeta, režija Emil A bar.še k — gostuje: Igralska skupina PD Štandrež pri Gorici — nastop zbora iz Ukev v kulturnem domu v Dobrli vasi Soprireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Nedelja, 13. oktobra 1985, 14.30 Istrska vas se predstavi Korošcem Gostovanje prosvetnega društva Mačkolje v farni dvorani v Šmihelu Soprireditelj: KPD v Šmihelu Ponedeljek, 14. oktobra 1985, 18.10 oddaja na ORF v živo o problematiki Slovencev v Italiji 19.30 otvoritev razstave likovnih del Edija Žerjala iz Trsta v Mohorjevi knjigarni Soprireditelj: Družba sv. Mohorja 20.00 Srečanje s pisateljem A. Rebulo in predstavitev njegove nove knjige v Slomškovem domu, Tischlerjeva dvorana Soprireditelj: Družba sv. Mohorja J Petek, 18. oktobr^22^^_ H Nedelia. 20. oktobra 1985, dirigent Stanko Jericijo v kulturnem domu v Ledincah Soprireditelji: SPD „Rož“ iz Št. Jakoba, SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč, KD „Pcter Markovič" iz Rožeka Rož, Podjuna, Žila Potovanje v Mauthausen Pred dvema tednoma so potovali rojaki iz Rožeka in okolice na povabilo Kulturnega društva „Peter Markovič" v koncentracijsko taborišče Mauthausen, da bi se spomnili ob 40-letnici konca II. svetovne vojne grozodejstev Tretjega rajha. Udeležba potovanja je bila dobra, čeprav je naš kmet zaradi lepega vremena še vedno zelo zaposlen od jutra do večera z delom in se bolj težko odtrga od svoje grude. Potovanje je odlično pripravila društvena tajnica Margit Lesjak, ki ji gre priznanje in zahvala vseh udeležencev. Do pičice je predvidevala to in ono — višek pa je bil, da ji je uspelo pridobiti odlično voditeljico po taborišču, katere vodstvo nam je vtisnilo v srca še poseben vtis, ki nas bo spremljal ob vsakem pojavu nacistične miselnosti, pred katero nas je svarila in nas vse pozvala k budnosti. Obisk Mauthausna, enega izmed najbolj zloglasnih nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem so pobili nad 120.000 ljudi vseh narodnosti in svetovnih nazorov, priporočamo vsem, katerim politika ni deveta briga, „Petru Markoviču" pa še enkrat hvala lepa za to pobudo. PF Sele — Roženvensko romanje V nedeljo, 6. oktobra, popoldan se je v Selah zbralo nad 700 romarjev k vsakoletnemu roženvenskemu romanju referata za žene pri katoliškem delovnem odboru. Romarji, večinoma žene, so prišli iz vseh krajev našega ozemlja in se v molitvi ter skupnosti spomnili tudi pomembnih dogodkov v novejši zgodovini: obglavljenja selskih žrtev, 40-letnice konca vojne in 30-letnice podpisa državne pogodbe. V vseh teh dogodkih je molitev bila velika opora tistim, ki so delovali in se borili za boljši svet ter za pravičnejšo bodočnost. Slovesno mašo je imel salezijanec in prefekt Stanko Hočevar, somaševala pa sta še prošt Brumnik in duhovni asistent ženskega gibanja, župnik Valentin Gotthardt. ČESTITAMO Urška Markovitz iz Vinogradov pri Žitari vasi praznuje te dni svojo 70. letnico. Želimo ji vse najboljše, predvsem pa Gregornovi iz Dul. Te dni je obhajala 50-letnico gospa Brigita Krop-fitsch z llovja pri Kotmari vasi. Zvesti bralki Našega tednika iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta. lepemu življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. V Strpni vasi pri Šmihelu praznuje svojo 70. letnico Franc Branil. Želimo mu obilo zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu. Breznikarjeva mama v Slovenjem Plajberku je praznovala svoj 70. rojstni dan. Želimo ji vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova. Franc Vrhnjak pd. Božič v Dvoru pri Šmihelu je te dni praznoval svoj 70. rojstni dan. Povsod priljubljenemu cerkvenemu mežnarju v Dvoru ter skrbnemu družinskemu očetu želimo vse najboljše ter obilo božjega blagoslova in mu kHčemu še na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo tudi vsi domači in znanci. Anica in Stane Vrečar iz Linča sta te dni praznovala 30. letnico poroke. Iskreno čestitamo. Nogometaš Slovenskega atletskega kluba Peter Štern in nevesta Eva sta si preteklo soboto obljubila večno zvestobo. Naš tednik mladoporočencem iskreno čestita. Franc Spruk v Beli pri Železni Kapli je praznoval svoj 83. rojstni dan. K temu Urški Mavč v Selah na Šajdi vse najboljše za 70. življenjski jubilej. Resnica: pes in kuna sta prijatelja Ljudska modrost, ki jo vsakodnevne izkušnje potrjujejo, pravi, da živita pes in mačka v hudem sovraštvu. In koliko hujše mora tako sovraštvo potem šele briti med psom in — recimo kuno. A živi primeri, res da zelo poredki, dokazujejo, da je prijateljstvo in sožitje med psom in kuno možno. Tak primer je doživel in dokumentiral naš fotoreporter te dni pri Vošnjakovih v Resnici pri Borovljah. Sredi maja je sin Andrej našel kuninega mladiča, ki je padel iz gnezda. Ta padec mu je po vsej verjetnosti rešil življenje, kajti ostali mladiči so poginili od gladu, ker je nekdo ustrelil mamo. Pri Vošnjakovih niso dolgo oklevali in so osirotelega mladiča vzeli za „svoje-ga“. Z mlekom in pogačo so ga spravili k močem in danes je živ kot brnca. Od prvega dne pa se je med čuvajem Reksom in kuno spletlo globoko prijateljstvo. Rož, Podjuna, Žila Drveša vas: poslovili smo se od Mačkovega očeta V ponedeljek, 23. septembra je še praznoval v krogu svoje družine 81. rojstni dan, nekaj dni pozneje, v nedeljo, 29. septembra pa je za vedno zatisnil svoje oči: Franc Vale-ško, po domače Mačkov oče iz Drveše vasi pri Pliberku. Mislimo, da daleč preko Pliberške občine ni človeka, ki ne bi bil poznal in cenil Franca Valeška kot skrbnega družinskega očeta, marljivega kmeta ter izrazito vernega člana farne skupnosti. Ne pretiravamo, če zapišemo: danes je le še malo takih ljudi, ki v veri in vsakodnevni molitvi iščejo (in najdejo) svojo moč za premagovanje vsakodnevnih skrbi. Mačkov oče so šteli med te redke izjeme. V tem duhu so vzgajali tudi svojih pet otrok Marijo, Lenčko, Malčija, Jože j a in Franceja, ki so jih imeli s svojo ženo Marijo, rojeno Zunder iz Kokij. Mačkove otroke pa ne poznamo samo kot prepričane kristja- ne, temveč tudi kot zavedne in aktivne člane naše narodne skupnosti. Posebno veselje in radost pa so morali Mačkov oče občutiti, ko je bil njihov sin Jože j leta 1978 tako daleč: namreč, ko je pred slavnostnim oltarjem tik ob rojstni hiši zapel novo mašo. Takrat je 20 let minilo, odkar je pliberška fara spet dobila primicijan-ta, to pa po zaslugi Mačkove družine. Sin Jozej, sedaj provizor župnije Št. Peter na Vaši-njah, in domači župnik Alojzij Kulmež sta tudi opravila pogrebne obrede. Pogreb je bil v sredo, 2. oktobra na II-buškem pokopališču, slovensko) pogrebno mašo pa je bral sam krški škof dr. Egon Kapellari ob asistenci 35 duhovnikov, medtem ko so se z domačo pesmijo poslovili libuški pevci „Kralja Matjaža" ter cerkveni zbor iz Št. Petra na Vaši-njah. Naj se na tem mestu Mačkovemu očetu tudi mi iskreno zahvalimo, predvsem za njegovo zvestobo Našemu tedniku, ki ga je rajni vsa leta vedno rad prebiral in podpiral. Prizadetim družinskim članom pa izrekamo iskreno sožalje — v globokem prepričanju, da so njihov oče le odšli v večnost po večno plačilo ter da jim bo Vsemogočni res dober plačnik. -kuj- Novice iz Nonpe vasi Lansko leto smo poročali bolj žalostne novice, odšlo je od nas nekaj zelo zaslužnih mož s tega zemeljskega bivanja. Letošnjo jesen pa začenjamo z bolj veselo novico. V cerkvi Marije na Pesku v Nonči vasi sta si podala roke v znak zvestobe nevesta Krista Hudobnik iz Nonče vasi ter ženin Marko Trampusch iz Doba pri Pliberku. Obrede v cerkvi je opravil kaplan Stanko Olip. Dal jim je zelo tehtna navodila za bodoče zakon- sko življenje. Naj se na tem mestu zahvalimo ženinu Marku Trampuschu za ves trud in idealizem, ki ga je vložil v delo katoliške mladine v Pliberku. Veselo ohcetovanje pa je bilo v gostilni „RoBlwirt“ v Pliberku. Ob lepih domačih ter tudi modernih melodijah „Tria Verdel" smo se zabavali do jutranjih ur naslednjega dne. Naj živi novoporočeni par! -fe- Hanjžka Grafenauerja ni več Pred nedavnim je v Trda-ničah umrl v 72 letu starosti Janez Grafenauer, po domače Janah. Hanjžek, kot so rajnega vsi poznali, se je rodil leta 1902 v Št. Lenartu pri Sedmih studencih, kjer je njegov oče Miha, brat narodnega poslanca in ..tribuna koroških Slovencev", Franca Grafenauerja, bil organist. Pozneje je oče v Trdaničah kupil majhno kmetijo in čeprav je družina bila številna, časi pa trdi, sta dva Hanjžkova brata, Franc in Jožef študirala. Franc je postal profesor slavistike, Jože pa zdravnik, Hanjžek, ki ga je odlikovala izredna načita-nost, pa je prevzel kmetijo. Sestra Zefa se je vdala k Tempu v Svatne, Ela pa se je poročila k Hojželcu v Mariji na Zilji. Hanjžek je bil živa priča dogodkov od prve svetovne vojne do danes. Tako je spremljal Franca Ksaverja Meška na njegovem begu, z Ellerjevimi ga je vse življenje vezala nit usode. Rajni Hanjžek je nad šest desetletij deloval v zadružništvu. Bil je načelnik Posojilnice Marija na Zilji. Ob odprtem grobu se je Hanjžku za ves njegov trud, za vse njegovo delo zahvalil dr. Janko VViegele, domači župnik KogIer pa je dejal, da je izgubil očetovskega prijatelja, pri katerem ni cenil samo njegove odkritosti in poštenosti ter narodne zvestobe, 'ampak tudi njegove naravnost preroške izjave. Janez Grafenauer je bil izredno načitan človek. Ljubezen do materine besede in spoštovanje do drugih jezikov sta bila temelj, iz katerega je pognala neusahljiva sla in žeja po znanju, po omiki in načita-nosti. In to znanje, to omikanost je dokazoval tudi pri gospodarjenju, v vsakdanjem življenju. Bil je tudi lovec. V obeh deželnih jezikih se je zastopnik zelene druščine poslovil od njega. Janez Grafenauer, simbol neuklonljivosti in stanovitnosti, simbol načitanega in spoštovanega kmeta, je legal v hladni grob, potem ko je v bolnici zaman iskal pomagilo proti obolenju. Naj mu bo lahka domača zemlja. Svojcem, posebno pa družini, izrekamo naše iskreno sožalje! Beljak Te dni smo dobili sporočilo, da je v začetku septembra umrla v Beljaku šolska ravnateljica v pokoju, Marija Tri-butsch v 91. letu starosti. Rajnka se je rodila v Ukvah še v času avstroogrske monarhije. Veselil jo je učiteljski poklic, in kot ena redkih je napravila usposobljenostne izpite za slovenski, nemški in italijanski jezik. Po 1. svetovni vojni je še nekaj časa poučevala v Kanalski dolini. Ker pa jo je oblast hotela prestaviti na jug Italije, se je odločila za odhod na Koroško. Nekaj časa je poučevala v Podkloštru, potem pa na Brnci, kjer je bila tudi ravnateljica šole. Rajna učiteljica se je zavzemala za skupno šolo in slovenski pouk. Nikoli pa ni silila v ospredje. Prav rada je obiskovala naše prireditve. Naj v miru počiva. 5 let KPPZ V Mladinskem domu v Celovcu je v nedeljo, 6. oktobra praznoval Koroški partizanski pevski zbor peto obletnico svojega obstoja. Koncerta, ki ga je oblikoval zbor sam, so se med drugim udeležili tudi vidni zastopniki političnega in kulturnega življenja. Slavnostni govor je imel predsednik zbora, Lipej Kolenik, povezoval je Joža Rovšek, recitirala pa Cvetka Kos. Pevci, ki že od vsega začetka pojejo pri zboru, so dobili posebna priznanja, zaslužni pevci pa so dobili tudi Gallusove značke. Fantje treh dolin in Heino Fischerr pa so spremljali zbor. Geslo koncerta je bilo: „S pesmijo proti fašizmu". Zbor je izdal tudi brošuro o svojem dosedanjem razvoju in delovanju. Reportaža ČETRTEK, g ČETRTEK, STRAN o ČETRTEK, 10. oktobra 1985 10. oktobra 1985 Reportaža kdz Piše: Odbor KDZ O nekih čudnih Ivankinih aktivitetah Letošnji Mladinski festival v Kapli ob Dravi je za nami. Znano je, da so slovenske mladinske organizacije ob strokovni pomoči dr. Franca Merkača in Slovenskega znanstvenega inštituta izvedle anketo, s katero so želele „osvet-liti nekatera vprašanja, ki zaposlujejo slovensko mladino na Koroškem" (tako njen uradni naziv). Tudi KDZ je pri izvedbi te ankete sodelovala — na žalost ne preveč uspešno. Le pičlih 39 dijakinj in dijakov (skupno s skavti) je izpolnilo povpraševalno polo. Iz rezultatov te ankete je bilo nadalje jasno razvidno, da zanimanje za razna narodnopolitična vprašanja pri dijaški mladini v bistvu ni večje kot pri podeželski. To je biI mdr. glavni vzrok, da sta zastopnici KDZ v prejšnjem tednu iskali pogovor z gojenkami Slomškovega doma. V teh pogovorih sta hoteli predvsem ugotoviti, kaj bi se pri delovanju odbora KDZ moralo zboljšati, da bi gojenke Slomškovega doma le našle večje aktivno zanimanje za narodnopolitične probleme. Pri teh pogovorih je bila navzoča tudi vzgojiteljica Ivanka, ki pa je sicer ves čas molčala. Moramo reči, da so bili ti pogovori precej razveseljivi: gojenke so pozdravile ta korak odbora KDZ in prinesle tudi nekaj zanimivih predlogov. A tem hujše je bilo pozneje razočaranje, ko smo še isti dan zvečer zvedeli o reakciji takoimenovane „vzgojiteljice“ Ivanke. Ta večer je bilo v „Klubu KDZ" na sporedu predavanje z diskusijo o izsledkih ankete mladinskih organizacij. Nekaj ur prej so dekleta Slomškovega doma zastopnicama KDZ obljubila, da bodo prišla na to predavanje. Pa jih kljub temu ni bilo. Vzgojiteljica Ivanka Lipar iz Slovenije, (ki je, kot že zgoraj omenjeno, med pogovorom v Slomškovem domu sicer ves čas molčala), je po tem pogovoru razvila čudne aktivi-tete: prepričevala je gojenke, da je vse to „brez koncepta" in jim skušala dopovedati, da je bil pogovor med zastopnicama KDZ in gojenkami Slomškovega doma „nesmiseln“. Očitno so tudi tokrat stroge Ivankine besede zalegle: sicer bi lahko ta večer pozdravili na predavanju v „ Klubu KDZ" oz. na diskusiji o mladinski anketi precej več gojenk. Ni bilo prvič, da je Ivanka pokazala, kako „pojmuje“ narodnostno vzgojo. Da gre drugače, opažamo pri vzgojitelju Modestovega doma Rafku Pinosi: zgleda, da se skuša aktivno vživeti v probleme koroške slovenske mladine. Vroča diskusija o šoli na Kotu: ..Na koga se boiziral župan, na starše ali na šolski urad?“ Na občinski seji v Selah bodo v petek, 11. oktobra obravnavali nekaj dokaj zanimivih in aktualnih točk, ki so v zadnjem času skrbele za vroče diskusije v občini. Osebno pozornost je v zadnjem času vzbudila diskusija o šoli na Kotu, kjer hoče župan Hribernik skupno s šolskim uradom ukiniti pouk za višjo stopnjo. Prizadeti starši in šolarji so se letos še uspešno branili, toda če bo šlo po volji župana, naj se bi šolarji že naslednje leto vozili v šolo v Borovlje. Kakovost vode od Juga do Trkla je že leta dokaj slaba. Zdaj hoče vodna zadruga skupno z občino zgraditi vodovod od Jugovega studenca, ki naj bi zagotovil kakovostno vodo v zadostni meri. • EL je imela prav Pred zadnjima občinskima volitvama je Enotna lista opozorila na dejstvo, da je župan Hribernik mnenja, naj se otroci vozijo v šolo v Borovlje. Letos so sicer s soglasnim sklepom pregradili šolo na Kotu (prostor za višjo in nižjo stopnjo) toda že pred začetkom šolskega leta se je Hribernik trudil preseliti, peto šolsko stopnjo v Borovlje. S tem se naj bi v štirih letih ko- nčno nehal pouk za višjo stopnjo na Kotu. Letos so se starši prizadetih šolarjev enotno odločili za šolo na Kotu. Vprašanje je, kako se bo celotna zadeva razvijala naprej. Ali bo župan Hribernik upošteval želje in mnenje staršev ali pa bo ustregel željem nekaterih politikov. Pričakujemo lahko, da bo ukinitvi pouka za višjo stopnjo sledila tudi ukinitev pouka za nižjo stopnjo (ljudsko šolo). Končno: Drabosnjakov dh na Kostanjah dograjen Leto navrh so društveniki pod vodstvom predsednika Janeza Lesjaka začeli najprej s pospravljanjem ropotije in s pripravljanjem odra za Drabosnjakov Pasijon. Treba je reči, da je na Kostanjah bila že od leta 1826 tradicija, da so društveniki igrali vsako leto Pasijon, zadnja uprizoritev pred 2. svetovno vojno je bila leta 1932. Po 50 letih pa je predsednik Janez Lesjak zbral okoli sebe društvenike in jih je zopet navdušil za Pasijon. Pravo čudo je, da mu je uspelo —- četudi s pomočjo nekaterih igralcev iz sosednjih krajev — spraviti skupaj 35 igralcev, ki so hodili redno na vaje in so leta 1982 zopet igrali Drabosnjakov Pasijon. Izgraditev kulturnega doma je postala nujno potrebna, da bodo Kostanjčani v primernih prostorih mogli laže negovati Drabosnjakovo dediščino. Sprva so imeli društveniki vaje in delovne seje pri Rumašu, pri Lesjaku in tudi na Kostanjah v šoli, odkoder so morali Leta 1980 so društve^lovenskega prosvetnega društva na Kostanjah s °oro slovenskih kulturnih organizacij, deželne vladane in privatnikov kupili stari farovški hlev na Koiah, da bi iz njega nastal Drabosnjakov dom. kmalu spet vzeti slovo. Za vaje li gospodarsko poslopje in je za pastirsko igro so dobili ne nastal kulturni dom. Kakor je razpolago farovško dvorano to povsod, so nekateri delali Toda tudi tam so raje videli; več, drugi zopet manj. Vzoren da so slovenski društvenih 29led je društvenikom pred-odšli, kot pa da so prišli. Na' Sednik Janez Lesjak, ki je dan dalje so se Kostanjčani sreča Za dnem bil na Kostanjah in vali pri Petru Stickru in pozne' včasih ne le 6 ali 7 ur, ampak je v stari kmetijski šoli v P°' tudi 13 in 14 ur. Pri tem mu je dravljah, kjer so lahko imel' 2elo šel na roke kmet Dragaš-vsak čas vaje; ti prostori Pa ni9, pd. Rumaš, ki je vsak čas so bili sicer primerni za maj h' Pustil delo na kmetiji in je z ne igre, nikakor pa ne za pasi' dobro V0|j0 jn z neizmernim jon. 'dsalizmom pomagal pred- V kulturnem domu bo ure’ vsem pri transportiranju grad-jen muzej, dvorana in klubskž Penega materiala in opreme soba. Z „živimi pričami" ko' 2a dom. šoto uprizoritve raznih iger in . Leta 1984 se je na Kosta-pa z ohranjenimi zapuščina^1 n)ah mudilo tudi devet mladin-velikega bukovnika Drabosnja iz vse Evrope, ki so v oblika, ki bodo razstavljene v m e solidarne akcije pomagali zeju, bodo društveniki n ego ve Skupno 430 ur pri gradbi kul- li Drabosnjakovo dediščino. turn ega doma. 1518 delovnih ur je bilo p° Naštevanje številk pa bi bilo trebnih, da so idealisti obnov' nesmiselno. Treba je pred- _____— vsem povedati, da je iz starega farovškega hleva, ki je že razpadel in v katerem ni bilo ne vode, ne elektrike, nastal lep kulturni dom. Ta hiša naj bi bila zbirališče za vse tiste, ki hočejo kaj doprinesti v prid slovenski narodni skupnosti, ne glede na to, ali so Slovenci ali Nemci ali katerikoli drugega naroda. Za vse tiste, ki mislijo delati zgago, pa društveniki nikakor niso zgradili tega poslopja. Omeniti je še treba, da sta prvotno naredila načrt za to poslopje Marko Dumpelnik in Karl Vouk, gradbeno podjetje Sabotnik iz Plešerke pa je za Bog lonaj narisalo načrt za občino. Čeprav je na Kostanjah že večkrat kazalo, da ni več slovenskega prebivalstva, so tam še Slovenci, ki se zavedajo, da živijo na jezikovni meji in da morajo še posebej negovati svoj materin jezik in ga zaščititi pred izginotjem. Gotovo bo Drabosnjakov dom k temu doprinesel svoje. Heidi Stingler Jeseni so pričeli graditi v Selah pri občinski hiši gasilski dom. Pri gradnji je bilo sprva precej težav, ki pa so jih očividno proti koncu gradnje le rešili. • Gradnja gasilskega doma 1,000.000,— šilingov naj bi predvidoma stala gradnja gasilskega doma pri občinski hiši. Ker gasilci sami gradijo poslopje se dela niso razpisala. Kljub temu pa dela največ podjetje Jaklič iz Šmarjete. Na vsak način bi lahko pričakovali, da bodo gasilci sami delali več in tako zmanjšali stroške. Kot kaže, bo gradnja zaradi pomanjkajočega začetnega idealizma gasilcev stala več kot predvideno. Ravno v tem primeru se vidi, kako težko je zgraditi javni objekt če si odvisen od pomoči posameznikov oz. občanov. e Vodna zadruga V Selah je od Juga do Trkla oskrba z vodo izredno slaba. Le posamezniki imajo zadovoljivo oskrbo, večina ima premalo vode oz. vodo s slabo kvaliteto. Po pobudi Enotne liste je predaval v Selah dvorni svetnik dr. Pavle Apovnik in občanom, na čelu z županom Hribernikom nazorno prikazal prednosti vodne zadruge nasproti občinskemu vodovodu. Tako bi stal priključek pri vodni zadrugi za posameznika pribl. 15.000,— šil. (občinski vodovod pribl. 45.000,—) in letni stroški pribl. 500,— šil. (občinski vodovod pribl. 5000,— šil.) EL, ki je že v zadnjih letih podpirala želje prizadetih občanov, je s povabilom dr. Apovnika storila prvi korak in bo tudi v bodoče v tej zadevi zastopala občane. Vodna zadruga, ki se je ustanovila 21. septembra in kateri predseduje Flori Dovjak, je že začela načrtovati, od 92 gospodinjstev bo verjetno pribl. 60 interesentov. Celotni projekt naj bi stal pribl. 6 milijonov šilingov, za leto 1985 je od občine predvidena podpora v višini enega milijona. e Televizijski pretvornik Občina misli zgraditi pri Kvadniku pretvornik, ki bo stal pribl. 700.000,— šilingov. Čeprav je pretvornik gotovo potreben, so stroški v razmerju k številu sprejemnikov izredno visoki. Zanimivo dejstvo ob robu: „občina še ni vprašala za dovoljenje pri posestniku zemljišča Tomiju Oražetu." e Gradnja cest Cesta k kmetom Pušlču in Kvadniku so letos poleti izgotovili. Stroške 2,000.000,— šilingov bodo nosili agrarni urad (80%) občina (15%) in interesenti (5%). EL se bo tudi v bodoče zavzemala za izgradnjo cestnega omrežja v celotni občini. • Gradnja mtrvašnice Staro cerkev so v Selah izgradili za mrtvašnico. Projekt bo stal letos 172.700 šil. Delo v notranjosti cerkve naj bi bilo zaključeno 1. novembra. Pismo bralcev PISMA BRALCEV V KZ to pismo ni imelo prostora Die Unterzeichneten ersuchen, diesen Brief ungekurzt zu verof-fentlichen, da durch eine Kurzung der Inhalt verfšlscht werden konn-te. Solite dies vvegen seiner Lange nicht moglich sein, konnte man ihn als Gegendarstellung zum Beitrag von Herrn Arneitz drucken. Zum Artikel von Viktor Arneitz vom 24. 9. 1985. „KARNTEN IN EINE GLUCKLICHE ZUKUNFT FUH-REN." viare folgendes zu bemer-ken: AnlšBIich des 65. Jahrestages der Karntner Volksabstimmung druckte die Kleine Zeltung einen Beitrag des Abvvehrkampfers Viktor Arneitz ab. Arneitz, der seit 60 Jahren in Brasilien lebt, nimmt je-doch nicht als Augenzeuge zu den Ereignissen des Jahres 1920 Stellung, vvoruber er sicherlich Bemerkensvvertes zu erzahien hat-te, sondern er bringt eine „Kurz-fassung der Karntner Geschichte". Vor vvenigen Tagen fand in St. Veit der „Osterreichische Archiv-tag“ statt, in dem auf die ent-scheidende Bedeutung der oster-reichischen Archive tur die Erar-beitung eines kritischen Ge-schichtsbildes hingevviesen wur-de. Angesichts dessen und in Hin-blick auf die Existenz eines Uni-versitštsinstitutes fur Geschichte in Klagenfurt, fragt man sich na-turlich, ob es vertretbar ist, einen Mann in einem so ausfurlichen Artikel (5 Spalten, Seite 3 und 4) zur Karntner Geschichte ein Ge-schichtsbild vermitteln zu lassen, das durch zahlreiche Fehler, Wi-derspruche und Fehlinterpretatio-nen historischer Fakten gekenn-zeichnet ist. Dazu nur einige korrigierende Hinvveise zu den Ausfuhrungen von Viktor Arneitz: Claudia Frass-Ehrfeld be-schreibt in ihrer Geschichte Kšrn-tens im Gegensatz zum Autor die siavvische Landnahme folgend: „Die einheimische Bevdikerung Karntens wurde von den Slavven uberschichtet und nahm die siavvische Sprache an. Im 7. Jahr-hundert, vielleicht noch um und nach 700, ist die siavvische Be-siediung, die bestimmt nicht sehr dicht vvar, am vveitesten gegen den bayrischen Raum hin vorge-drungen ... Dann verlief die Gren-ze entlang der Hohen Tauern und schiofi damit auch den gesamten Lungau als slavvisches Siedlungs-gebiet ein.“ (S 49) VVeiters behauptet Arneitz unter anderem, daB nach der Niederla-ge des slavvischen Konigs gegen die Franken die Seibststandigkeit des slavvischen Staatsgebildes aufgehort habe. Frass-Ehrfeld vveist jedoch nach, daB dieses vveiterbestanden und daB die Franken bevvuBt keinen Eingriff in die inneren Angelegenheiten des-selben vorgenommen hatten fS 87). Folglich ist die Behauptung des Verfassers, daB Karnten zur Zeit Karls des GroBen germani-siert vvorden sei, unrichtig. Auch die Feststellung, die von Karl dem GroBen entsandten frankischen und bayrischen Adeiigen hatten mit Klostergrundungen eine deutsch-nationale Kulturpolitik betrieben, st im m t schon deshalb nicht, weil die Karntner Kioster er st 200 Jahre s pat er errichtet vvurden und den MOnchen, die aus vielen Landern Europas kamen, ein nationaler Kulturbegriff fremd vvar. Die These, die siavvische Bevdikerung Karntens hatte in der Fol-ge an poiitischem Gevvicht verlo-ren, da sie „kein frisches Blut aus ihrer vvestrussischen Stammhei-mat“ erhalten hatte, lieBe sich amusant vveiterspinnen, vvendete man sie auf anderer Volker an: V/arum gibt es noch immer Un-garn, die seit 1000 Jahren vom fri-schen Blut aus der Urheimat ab-geschnitten sind? Wie erkiart der Autor den Wi-derspruch, daB die slavvischen Bauern angeblich alle Leibeigene gevvesen seien, andererseits aber die Karntner Herzoge bis 1414 von slovvenischsprechenden frei-en Edlingern die Herzogsvvurde erhalten haben (Zeremonie am Furstensteini)? Ob die Einfaile der Turken im-stande vvaren, „das Flachland menschenleer“ zu machen, muB zumindest bezvveifett vverden. Die funf Turkeneinfaiie in Karnten zvvischen 1473 und 1483 dauerten jevveils zwei bis sechs Jahre. DaB in dieser Zeit 50.000 Menschen getotet vverden konnten, erscheint mehr als unvvahrscheinlich. in diesem Absatz vverden auBer-dem aus den Karntner Slavven auf einmal VJindische, ohne daB der Autor begrundet, vvarum er fur das 15. Jahrhundert jenen heute so umstrittenen Ausdruck vervven-det. Uber die Karntner Geschichte vom Mittelalter bis zum 19. Jahrhundert hullt sich Herr Arneitz in Schvveigen. Erst das Aufkommen des Pansiavvismus erscheint ihm ervvahnensvvert, da dieser angeblich das friedliche Zusammenle-ben zvvischen Deutschen und Slavven gestčrt habe, vvobei letztere laut Arneitz nach der Turkenzeit ohnehin schon im deutschen Volk aufgegangen seien. DaB der Pansiavvismus in Osterreich an Bedeutung gevvinnen konnte, weil die osterreichischen Regierungen nach 1867 es nicht zustande-brachten, mit den verschiedenen slavvischen Vdikern einen Aus-gleich zu erzielen, ubersieht der Autor — so wird die Ursache zur VVirkung gemacht. So begruBens-wert der abschlieBende Appell Arneitz’ zur Zusammenarbeit und Versohnung ist, so dringend soli auch die Forderung erhoben vverden, daB eine derartig verfatschte Karntner Geschichte nicht zur Ar-gumentationshilfe fur deutsch-nationale Zieisetzungen und eine entsprechende Beeinflussung der offentlichen Meinung durch die Zeitung, die eine solche „histori-sche“ Darstellung abdruckt, ver-vvendet vvird. Insofern ist zu be-zvveifeln, ob die vom Autor er-vvunschte Zusammenarbeit gelin-gen kann, wenn der Anteil der Slovvenen an der Geschichte Karntens so stark reduziert vvird. Mag. Monika Miklautz im Namen aller Unterzeichneten 24. septembra se je Viktor Arneitz, brambovec, ki že desetletja živi v Braziliji, v Kleine Zeitung razpisat o zgodovini Koroške in v članku „ Karnten in eine gluckli-che Zukunft fuhren“ postavil vrsto nesprejemljivih in zgodovinsko nevzdržnih trditev. Skupina zgodovinarjev je skušala v pismu bralcev na Kleine Zeitung zavzeti stališče k izjavam gospoda Arneitza. Pismo ni bilo objavljeno. Uredništvo NT objavlja na prošnjo zgodovinarjev v celoti to pismo. Uredništvo Cenjeno uredništvo V Vašem listu z dne 19. 9. t. I. ste objavili daljšo oceno mojega spisa „Veneti — naši davni predniki?”, ki je izšel v Glasu Korotana št. 10, na Dunaju 1985. Levu Detela, piscu ocene, znanemu in uspešnemu slovenskemu pisatelju, ki že več let ustvarja na Dunaju, se zahvaljujem za pozornost. Vendar pa bi imel v zvezi z njegovim izvajanjem dve opombi. Kolikor mi je znano, v knjigi „So bili Etruščani Slovani?” piscev Antona Berlota in Ivana Rebca ni nikjer omenjena podmena, „da so današnji Slovenci v resnici staroselci, potomci nekdanjih Etrušča-nov, ki so živeli v Italiji..." A. Berlot in I. Rebec obravnavata Etrurijo in še posebej vprašanje njenega jezika, ki ga Berlot razrešuje na slovanski podlagi. Omenjenega vprašanja sem se v svoji študiji o Venetih tudi jaz obrobno dotaknil, ugotavljajoč, kakor nam pove tudi arheologija, da so nosilci Kulture žarnih grobišč t. j. (praslovanski) Veneti zagospodarili po 1200 pr. Kr. tudi nad srednjo Italijo, kasnejšo Etrurijo. V nekaj stoletjih so se s tamkajšnjim ljudstvom zlili v novo ljudstvo Etruščanov (arheološko Marino-kuitura), ki je doseglo eno najvišjih stopenj omike v starem svetu. Druga moja opomba se nanaša na navedbo, da „ Najbolj utemeljena teorija še vedno pripoveduje, da so se Slovani izza Karpatov postopoma priselili v današnje zahodne in južne evropske kraje..." Gre dejansko za najbolj razširjeno teorijo, nikakor pa ne za najbolj utemeljeno. Kakor sem v uvodu k svoji študiji navajal, enako pa tudi p. Tomažič v predgovoru, gre za teorijo, ki jo je širit panger-manizem, pa tudi panslavizem. Prvi z namenom, da slovanske narode prikaže kot manj kulturne, češ da izhajajo iz močvirij za Kar- pati. Drugi pa s tem, da vsi izhajamo iz neke pradomovine, ki je za Karpati t. j. v Rusiji, ki naj bi bila zato mati vsega slovanstva in si zato seveda slovanske narode podredila. Utemeljena pe ta teorija nikakor ni, pravzaprav najslabše od vseh drugih. Z drugimi izvajanji pisca omenjene ocene večinoma soglašam. Opozoril pa bi obenem na jezikoslovne raziskave jezika jadranskih Venetov, ohranjenega v precej številnih napisih. Objavljal jih je znani pesnik in slavist Matej Bor v Književnih listih, četrtkovi prilogi ljubljanskega Dela, od začetka letošnjega avgusta pa do srede septembra. Na vsak način, Slovenci imamo mnogo starejšo zgodovinsko korenino, kakor pa so nam jo bili prisodili z akademskih stolic, pod vplivom takih ali drugačnih ideologij. Pomislimo samo na ohranjeno dvojino, ki je praslovanska, pa na druge posebnosti neše kmečke kulture (kozolec, kosa, smuči...) ki segajo v predzgodovinski čas. In ne nazadnje na slovenska imena, ki segajo do srede Švice, npr. Jamtal v Silvretti, Kotschna nad Klostersom, Piz Korvatsc v Enga-dinu itd. Jožko Šavli Spoštovani! Nekaj me ob komentarju tajnika Slovenske prosvetne zveze g. dr. Janka Malleja o farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu prav veseli: škof dr. Vekoslav Grmič je pomagal odkriti Slovenskemu prosvetnemu društvu „Rož“ in posebno še Slovenski prosvetni zvezi možnost kulturnega udejstvovanja v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu. SPD „Rož“ — to smem povedati v razlago svojega zadoščenja — namreč že leta in leta prireja svoje koncerte ipd. izključno v občinski dvorani, čeprav tarna ni nič manj pripravna; zategadelj me podvig SPD „Rož“ prav veseli, čeprav se čudim, da so se njegovi odborniki morali poslužiti dr. Malleja, ki je doma v Slovenjem Plaj-berku, živi pa v Celovcu. Še kdaj dobrodošel dr. Grmič, ki SPZ odkriva neznane kulturne prostore ... Dipl. inž. Franc Kattnig Spodnje Goriče pri Rožeku AVTOMOBILISTI POZOR! Pri nas lahko umijete Vaš avto za šil. lO,— . Posojamo tudi tovornjake po zelo ugodni ceni. KRIVOGRAD 9143 ŠMIHEL pri Pliberku telefon (04235) 2537 Kultura Turrinijeva „Lov na podgane" in „Jožef in Marija" na naših odrih Vse, posebno pa ljubitelje odrske dejavnosti, čaka konec tega tedna prava poslastica. Na povabilo SPZ gostuje na Koroškem v soboto in nedeljo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z deli avstrijskega pisatelja Petra Turrinija „Lov na podgane" in „Jožef in Marija". V soboto, 12. oktobra, ob 20. uri bojo Novogoričani nastopili v Kulturnem domu v Ločah, v nedeljo zvečer pa bojo ob istem času zaigrali v Kulturnem domu Danice v Št. Primožu. Obe deli Turrinija, „Lov na podgane" in „Jožef in Marija" sta pritegnili tako pozornost odrskih kritikov kot tudi publike in izzvali precej diskusij. „Lov na podgane" prikazuje odpor proti potrošništvu in odtujevanju, že sam jezik je odtis vsakodnevnega boja za preživetje. „Marija in Jožef" je po mnenju mnogih strokovnjakov in kritikov najzrelejše delo avstrijske dramatike zadnjih let. Turrini v tej enodejanki prikazuje osamljenost dveh starih in zgubljenih ljudi, ki na božični večer najdeta smisel človeške sreče. Enodejanki pa se tako po svoji izpovedi kot tudi obdelani problematiki ujemata in dopolnjujeta. Predavanja o slovensko koroški literaturi na celovški univerzi V torek, 15. oktobra se bo na inštitutu za splošno in pri-merjevalno književnost Univerze za izobraževalne vede v Celovcu pričela vrsta predavanj o Slovenski literaturi na Koroškem (med 10—12. uro). V seriji predavanj bojo skušali izluščiti tematike in tudi načine nastajanja slovenske literature na Koroškem. Na koncu semestra bosta predavala kot gosta tudi Janko Ferk — Položaj slovenske literature na Koroškem — in dr. Denis Poniž — Percepcija koroških avtorjev v Sloveniji. Ferk bo predaval 14. januarja 1986, Denis Poniž pa 21. januarja 1986 ob zgoraj omenjenem času. Predstavitev Cankarjevega doma v Celovcu Cankarjev dom v Ljubljani je eno izmed najpomembnejših mednarodnih kongresnih centrov. Dom je letos praznoval peto obletnico svojega uspešnega delovanja. Zadnja tri leta je imel v povprečju 400.000 obiskovalcev kulturnih prireditev in udeležencev kongresov. Lani je bilo v Cankarjevem domu 834 kulturnih prireditev in 241 kongresnih dogodkov. Cankarjev dom je močno obogatil kulturno življenje Ljubljane, vse bolj pa se uveljavlja tudi kot pomembno Evropsko kongresno središče. S Cankarjevim domom ni le veliko pridobila Ljublja- na, ampak celoten prostor Alpe-Jadran. Cankarjev dom skrbi za vedno bogatejše kulturno sodelovanje v tej regiji, ki povezuje tri sosednje države. Na torkovi tiskovni konferenci so predstavniki Cankarjevega doma seznanili pri Joklnu javnost s programom za leto 1985/86. Namen te tiskovne konference je bil, povabiti široko javnost k raznim predstavam v Cankarjev dom. Nadalje je dejal generalni direktor CD Mitja Rotovnik, da hočejo gojiti stike med obema mestoma. Slovenske kulturne organizacije se že aktivno vključujejo v dogajanje v Cankarjevem domu, za bodoče pa želijo predstavniki CD pripraviti skupno kulturno prireditevtudi z nemškimi kulturnimi organizacijami Avstrije. Kulturni direktor CD Sergej Dolenc je ocenil kulturno sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo kot izredno bogato; pri analizi statističnih podatkov se je izkazalo, da stiki Slovenije z nobeno drugo državo niso tako bogati kot z Avstrijo. Prispevek k praznovanju Za letošnjo 1100 obletnico Metodove smrti pripravlja Inštitut za Slovensko narodopisje v Ljubljani droben prispevek o vprašanju sv. Cirila in Metoda ha slovenskih tleh. Da bi pa zajeli celotno slovensko ozemlje, se obrača tudi na koroške Slovence z vprašanjem, ali poznamo kakšno zgodbo o teh dveh bratih. Kar koli veste, tudi če Je malenkost, vas vljudno prosimo, sporočite na pisarno Krščanske kulturne zveze, 9020 Celovec (Vlktrlnger Ring 26, 0 42 22/ 51 25 28 - 23), da bomo s skupnimi močmi odkrili pot, kod po slovenski zemlji sta hodila sveta brata Ciril In Metod — četudi le v domišljiji naših prednikov. Vsem, ki se boste prijazno in požrtvovalno odzvali naši prošnji, prisrčna zahvala. Novogoriški literati pri Joklnu Kulturna taberna „Pri Joklnu" v Celovcu je bila v petek zvečer, 4. oktobra, popolnoma v znamenju Novogoriških dnevov. Predstavili so se trije besedni ustvarjalci iz Nove Gorice: Maja Vidmar, Darko Komac in Boris Jukič. Maja Vidmar, ki študira v Ljubljani slovenščino, je brala razpoloženjske pesmi, ki nimajo ničesar skupnega s sentimentalnimi ljubezenskimi vzorci. Boris Jukič je prebral krajši odlomek iz nastajajočega romana. Njegove besede pomenijo pletenino socialnih danosti. Darko Komac je v svojih pesmih približal svet v abstraktnih pojmih. Ker so se tega literarnega večera udeležili tudi nemško-govoreči prijatelji slovenske literature, je Monika Zeichen, ki je vsakega besednega ustvarjalca posebej predstavila, prebrala tudi nekaj odlomkov v nemščini. Poslušalci so dobili ta večer vpogled v pisano slovensko besedo, ki izhaja iz Nove Gorice. Z leve: besedni ustvarjalci Maja Vidmar, Boris Jukič in Darko Komac so brali pri Joklnu. Radio/televizija STRAN -i r\ ČETRTEK, I Z 10. oktobra 1985 STRAN Jk q ČETRTEK, »O 10. oktobra 1985 Radio/televizija ■■m gg/ ■■■I mg — ■■■ mg TV AVSTRIJA — 1. in 2. SPORED TV | TV UUBUANA -1. In 2. SPORED TV 1. SPORED Petek, 11. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Ruščina — 10.00 Pri VVander Bertoniju na obisk — 10.30 Princ Rudolfova zadnja ljubezen — 12.10 Report iz Avstrije — 13.10 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Aliče v čudežnem svetu — 17.30 Otroci iz votline — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.15 Modna revija — 21.20 Naša najlepša leta — 22.05 Umetnine — 0.15 Poročila Sobota, 12. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Italijanščina — 9.35 Fancoščina —- 10.05 Ruščina — 10.35 Si videl veter? — 12.15 Jour fixe — 13.15 Poročila — 14.30 Florentinski klobuk — 16.00 Pan Tau — 16.30 Wicki in močni možje — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Športni abc — 17.30 Pisma iz Dallasa — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 18.50 Vprašanja kristjanov — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 19.55 Šport — 20.14 Hlev muzikantov — 21.50 Rdeče belo rdeči program —• 22.50 The best of Lodynskis Flohmarkt company — 23.15 Soliti Gold — 0.00 Poročila Nedelja, 13. oktobra: 11.00 Ura tiska — 12.00 Orientacija — 12.30 Biblični kviz — 13.00 Madeira — 13.30 Tedaj — 13.35 Pomagaj mi sanjati — 16.15 Jezus išče prijatelje —■ 16.30 Ena, dve ali tri — 17.15 Je to lep čas — 17.45 Klub senjor-jev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Moj prijatelj Harvey — 21.55 Keller-manov proces — 23.00 Nočni studio — 0.05 Poročila Ponedeljek, 14. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Pogled v lonček — 10.00 Šolska TV — 10.15 Dolga pot k toleranci — 10.30 Florentinski klobuk —- 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 VVicki in močni možje — 17.30 Kiwi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 TV kuhinja — 21.15 Policijski revir Hill Street — 22.00 Tedaj — 22.05 Mnogokrat na tem svetu — 22.50 Poročila Torek, 15. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Italijanščina — 10.00 Luna — 10.15 Marija Terezija in njen čas —■ 10.30 Avstrija II — 12.05 Šport v ponedeljek — ! 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Quixote — 17.30 Tudi veselje mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.14 Prednost — 21.15 Dallas — 22.00 Filmski forum — 22.45 Galerija — 23.15 Poročila 2. SPORED Petek, 11. oktobra: 16.30 General kmetov — 17.15 Gospod koz — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Družina Merian — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Objemati drevje — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šport — 22.15 Zadnji od trdih mož — 23.50 Poročila Sobota, 12. oktobra: 13.30 Tedaj —- 13.35 La clemen-za di Tito — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Pan op-tikum —- 18.25 Nogomet —• 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Aktualno znanje — 20.15 Avstrija II — 21.45 Šport — 22.20 Črni angel — 23.55 Poročila Nedelja, 13. oktobra: 9.00 Matineja — 10.55 Tedaj — 11.00 ORF stereo koncert — 15.00 Športni popoldan — 17.00 Ljudska glasba iz Avstrije — 17.45 Pop souvenirs — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki —• 19.45 Primer za ljudskega odvetnika? — 20.15 Kraj dejanja — 21.35 Šalom — 21.40 Chicago 1930 — 22.30 Sedem dni športa — 22.50 Oče nemške glasbe — 23.35 Poročila Ponedeljek, 14. oktobra: 17.15 Sonce in planeti — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Družina Merian — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ded na posojilo — 21.08 TV kuhinja — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 Obraz med ljudstvom Torek, 15. oktobra: 17.00 Gradovi in vitezi — 17.15 Tehnike vzgojne umetnosti —-17.30 Orientacija — 18.00 Bill Cosby — 18.30 Družina Merian — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdeče-belo-rdečem — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Club 2 in poročila Sreda, 16. oktobra: 16.45 Biti kristjan vsak dan — 17.30 — Dežela in ljudje — 18.00 Dingskda — 18.30 Družina Merian — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Avstrijsko kronanje —- 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Bodočnost z elektroniko — 22.30 Nebo in zemlja Četrtek, 17. oktobra: 17.00 Šport — 17.15 Velike reke —- 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Družina Merian — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Report iz Avstrije — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.50 Cafe Central Sreda, 16. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Fancoščina — 10.00 Šolska TV — 10.15 Tehnika vzgojne umetnosti — 10.30 Moj prijatelj Harvey — 12.10 Prednost — 13.05 Poročila — 16.30 Hišica v vrtu — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Aliče v čudežnem svetu — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poševne ptice — 21.55 Šport — 22.40 Avstrija II — 0.10 Poročila Četrtek, 17. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Življenje nima poti, ki bi šla nazaj — 10.15 En dan v hotelu — 10.30 Življenjski večer — 12.10 Woody VVoodpecker — 12.15 Klub senjorjev — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Ki-hot — 17.30 Perrine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pesmi štirih letnih časov — 21.50 Avstrija II — 23.35 Šah — 23.55 Poročila 1. SPORED Nedelja, 12. oktobra: 8.20 Poročila — 8.25 Živ žav, Mačkon in njegov trop — 9.20 Obiskovalci — 9.50 Življenje brez konca — 11.05 Domači ansambli — 11.35 625 — 12.00 Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila — 14.05 Očenaškov dnevnik — 14.50 Mozaik kratkega filma — 15.40 Videogodba — 16.30 Poročila — 16.35 Zadnja lepotica — 18.10 TV kavarna — 19.30 TVD — 20.00 Zgodbe iz tovarne — 21.10 Športni pregled — 21.55 Beseda da besedo — 22.30 Poročila Ponedeljek, 14. oktobra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 10.55 Oktober v Kraljevu — 12.15 Poročila —- 17.30 Poročila — 17.35 Moj hrček je zbolel — 17.50 Skrb za potomstvo — 18.05 Šivilja — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Podium — 19.30 TVD I — 20.05 Aktualno — 21.40 Vedno na poti — 22.35 TVD II Torek, 15. oktobra: 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 16.35 Šolska TV — 17.30 Poročila — 17.35 Pedenjžep — 18.05 Miti in legende — 18.25 Posavski obzornik — 18.40 Afganistanci ne znajo paziti — 19.30 TVD — 20.05 Operacija na srcu — 21.50 Integrali — 23.10 Poročila Sreda, 16. oktobra: 8.50 Test — 9.05 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Prgišče priljubljenih pravljic — 17.50 Norčije v gledališču — 18.25 Celjski obzornik — 18.40 Ščepec širnega sveta — 19.30 TVD I — 20.05 Mednarodna obzorja — 20.55 Film tedna: Trije možje — 22.40 TVD II Četrtek, 17. oktobra: 8.45 Test — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.00 Poročila — 16.35 Šolska TV — 17.35 Poročila — 17.40 Zakaj, zakaj — 17.55 Obraz v zrcalu — 18.05 Stare ure — 18.25 Severnoprimorski obzornik — 18.40 Ska-darsko jezero — 19.30 TVD I — 20.05 Tednik — 21.15 Družina Vialhe — 22.20 TVD II — 22.30 Retrospektiva domače TV drame — Iz črne kronike Petek, 18. oktobra: 8.45 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Nepomembno in pomembno — 17.50 Obiskovalci — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Odpadek- surovina — 19.30 TVD I — 20.05 Desetletje uničevanja — 21.05 Ne prezrite — 21.20 Pesem ptic trnovk - 22.15 TVD II — 22.25 Moje telo in moj otrok Sobota, 19. oktobra: 8.00 Poročila — 8.05 Prgišče priljubljenih pravljic — 8.20 Nepomembno in pomembno — 8.35 Zakaj, zakaj —- 8.50 Pedenjžep —- 9.05 Miti in legende — 9.20 Moj hrček je zbolel — 9.35 Skrb za potomstvo — 9.50 Afganistanci ne znajo paziti — 10.20 Norčije v gledališču — 10.50 Računalništvo II — 11.15 Desetletje uničevanja — 12.05 Poročila — 14.15 Sedmi kontinent — 15.40 Poročila — 15.45 Rokomet — 17.00 P J v košarki Cibona:CZ —- 18.40 Zgodbe iz življenja rastlin — 19.30 TVD — 20.00 Najdaljši dan — 22.55 Zrcalo tedna — 23.20 Kronika Borštnikovega srečanja — 23.55 Poročila NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. • Kotmara vas Slavnostna prireditev ob 100-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELA V KOTMARI VASI Čas: v nedeljo, 20. oktobra 1985, ob 14. uri Kraj: v novi ljudski šoli Prireditelj: SPD Gorjanci Glasbena šola na Koroškem sporoča: V jeseni se bo v oddelku Celovec pričel pouk orgel, prav tako bo zborovodska šola znova Pričela s tečajem za začetnike. Interesenti naj se javijo pismeno pri Društvu ..Glasbena šote", Mikschallee 4, 9020 Celovec ali tel. 0 42 22 / 35 9 85. r RADIČE LOVEC sloveč oddaje Petek, 11.10. Koroški avtorji T°rek, 15.10. 2a starejše letnike (M. Inzko). " Cerkev in svet (J. Merkač) Sobota, 12.10. Sreda, 16.10. Duhovni nagovor (Misijonar ril Demšar, župnik v Dvoru na^e*,. aranu Vrbo) - Voščila (M. Hartmanh^®"13. 21.00-22.00 Nikolaj ^edda in °s°jah Slovenski oktet v Nedelja, 13.10. Glasba za razvedrilo Ponedeljek, 14.10. • v --unča sru „uorjB Oddaja v Živo: Primorski dnevi X0lmara vas — reportaža. četrtek, 17.10. ^°ž-Podjuna-Zila. Petek, 18.10. l_°°-letnica SPD „Gorjanci“ ' Zakaj, zakaj? . S?r.z:,6r.ar„^ poljubljamo? Zakaj se imamo radi? Zakaj so nam potrebni prijatelji? Zakaj se odrasli tako otročje obnašajo z otroki? Za-kja je tako pomembno, da nas imajo drugi radi In ml njih? Zakaj, zakaj? Na vsa vprašanja v oddaji, ki jih zastavljajo otroci iz zagrebških vrtcev, bosta od- srsrs, ssrRw* Moj hrček je zbolel V oddaji bomo otroke seznanili z delom, ki ga opravlja živino-zdravnik. Po zamisli Ane Bogataj in Nika Gorlšlča so sodelo- rszczr.zsi ST-S4SS'““-’ 2. SPORED Nedelja, 13. oktobra: 15.00 Glasbeno popoldne — 17.00 Rokomet — 18.25 Iz črnogorske kulturne zakladnice — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 London — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Dama brez kamelij Ponedeljek, 14. oktobra: 17.30 Beograjski TV program — 18.55 Premor — 19.00 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Pota spoznanj — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Zabavnoglasbena oddaja Torek, 15. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Kdor hoče ta zmore — 18.15 Vojvodinski založniki pred sejmom knjige — 18.45 Sprašujem te — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Po poteh svobode — 21.50 Šahovski komentar — 22.10 Brezkončnost sveta Sreda, 16. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Delfin Flip-per — 18.15 Akumulacije v BiH — 18.45 Zgodbe iz starih mest — 19.30 TVD — 20.00 Bemus’85 — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Lepota arhitekture — 21.50 Dnevi Jazza Četrtek, 17. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Lutkomedija — 18.15 O tehnoloških inovacijah — 18.45 Jazz v Beogradu — 19.30 TVD — 20.00 Črni Grad Olišanskih — 21.00 Poročila — 21.05 Šahovski komentar — 21.25 Umetniški večer Petek, 18. oktobra: 15.55 TVD — 16.15 Zgodbe iz Nepričave — 16.45 Rokomet — 18.15 Zdravstveno izobraževanje — 18.45 S 15. Beograjskega festivala Jazza — 19.30 TVD — 20.00 Pregled čez moderni balet — 20.30 Jazz na ekranu — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Človeški faktor — 21.50 Nočni kino: Ta Amerika Sobota, 19. oktobra: 13.15 Ženska, ki poje — 14.45 Prvošolci — 15.45 čez sinje morje — 17.15 Tale — 18.00 Novosti glasbene produkcije — 18.30 P J v Vaterpolu Primorje:Jug — 19.30 TVD — 20.00 Glsabeni oder — 20.30 Ljudje, ki verjamejo ribi — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota — 21.45 Šahovski komentar — 22.05 Freud — 23.00 Pesniško gledališče Prireditve PRIREDITVE • Rožek GALERIJA ROŽEK Razstava Valentina Omana (freske na steni, novejša dela, asfaltne slike itd.) Čas: petek, soboto in nedeljo, od 15. do 18. ure Kraj: v galeriji Rožek Razstava je odprta do 13. oktobra 1985. • Kostanje SRD „Orabosnjak“ na Kostan-jah vabi na OTVORITEV DRABOSNJAKO-VEGA DOMA, ki bo v nedeljo, 13. oktobra 1985, ob 14.30 uri v Zgornji vasi na Kostanjah. Spored: Pozdrav Janeza Lesjaka — predsednika SRD „Dra-bosnjak11 Nstop MePZ „Edinost“ iz Škofič — vodi Simona Rovšek Slavnostni govor dvor. svet. dr. Pavla Zablatnika Odlomki iz Drabosnjakovih besedil Vsadili bomo dve lipi Blagoslovitev Drabosnjakove-ga doma — župnik Stanko Trapp • Obirsko KONCERT Prireditelj: Alpski klub „Obir“ Čas: sobota, 12. oktobra 1985, ob 20. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem Nastopajo: MoPZ „Borovlje" — Roman Verdel; Mira Oraže z Vrtnikovim ansamblom; Kamniški trio; Obirski vižarji; Trio Pavlič • Dobrla vas Slovensko prosvetno društvo „Srce“ vabi vse svoje člane in sodelavce na dvodnevni DRUŠTVENI IZLET NA GRADI-ŠČANSKO Čas: od sobote, 26. oktobra 1985 (državni praznik). Odhod ob 7. uri zjutraj (Sienčnik), do nedelje, 27. oktobra 1985 Vodi: dr. Ivo Muller, predsednik Hrvaškega kulturnega društva na sporedu: ogled mesta Ei-senstadt/Železno, Neusiedler-see-Rust-Morbisch, skupna večerja z gradiščanskimi Hrvati — ogled vinske kleti, sv. maša v hrvaškem jeziku, koncert. Cena: šil. 250,— za vožnjo, šil. 150,— za prenočišče z zajtrkom, šil. 400,— skupno (Poskrbljeno bo tudi za skupno kosilo v soboto in nedeljo, kosilo plača seveda vsak sam) Prijave: do 24. oktobra na Posojilnico Dobrla vas (tel.: 042 36 / 20 76). • Št. Primož JOŽEF IN MARIJA in LOV NA PODGANE (enodejanka avstrijskega pisatelja Petra Turri-nija) Prireditelji: „DANICA“, „VINKO POLJANEC", „SRCE“, „TRTA“ Čas: v nedeljo, 13. oktobra 1985 ob 20.00 uri -Kraj: v Kulturnem domu DANICA v Št. Primožu • Celovec SLAVNOSTNA PRIREDITEV ob priložnosti prevzema pokroviteljstev nad domom in vrtcema Prireditelj: Slovensko šolsko društvo v Celovcu Čas: petek, 18. 10. 1985, ob 19.30 uri Kraj: v dvorani Mladinskega doma, Mikschallee 4, v Celovcu Kulturni spored bodo oblikovali: trio iz Koroške, sestri Velik, Gabrijel Lipuš in domski pevski zbor e Beljak SLOVENSKA FILHARMONIJA Prireditelj: Urad za kulturo mesta Beljak Čas: sreda, 16. oktobra 1985, ob 20. uri Kraj: Kongresna hiša v Beljaku Dirigent: Uroš Lajovic Solist: Mihael Ponti (ZDA) klavir Spored: Rudolf Kattnig — 2 slovenska plesa; Johannes Brahms — koncert za klavir, štev. 2, B-dur, op. 83; P. I. Čajkovski — 6. simfonija v h-molu, op. 74 „Pathetique“ Vstopnice dobite v pisarni za vstopnice v Beljaku (Freihaus-platz), in pri večerni blagajni! SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA vabi na sledeče tečaje in traininge: 1. Inštrukcija In igranje šaha pod strokovnim vodstvom trikratnega koroškega prvaka Jurija Deisingerja. Vsako sredo od 19. do 21. ure v Mladinskem domu SŠD, Mikschallee 4. 2. Judo: strokovno vodstvo Ivo VVilfan vsak četrtek v Mladinskem domu SŠD od 17. do 18.30 ure mladinci (mešano) do 14 let; od 18.30 do 20 ure odrasli (mešano). 3. Namizni tenis: strokovno vodstvo Mirko Oraže, vsak četrtek od 17. do 18.30 ure v Modestovem domu ali v Mladinskem domu (po dogovoru). 4. Plavanje in akrobatski skoki: strokovno vodstvo prof. Milan Kupper. Termini in kraj bodo objavljeni. VEČER S PETROM TURRINI-JEM v petek 11. 10. 1985 ob 19.30 uri v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva, Mikschalle 4. Na sporedu je literarno branje in razgovor o predstavah „Lov na podgane" in „Jožef in Marija". Otvoritev razstave ARHITEKTURA V KANALSKI DOLINI v petek, 11. oktobra 1985 ob 19. uri v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva, Mikschallee 4. NOVA MAŠA V nedeljo, 13. oktobra 1985, bo v Semislavčah Jože Markovvitz obhajal novo mašo (ob 9. uri slovo od doma, ob 10. uri nova maša, ob 14. uri sklepna pobožnost) • Št. Jakob SPD „ROŽ“ v Št. Jakobu v Rožu vabi in obvešča svoje člane, da se bo telovadba za mlado in staro začela v ponedeljek, 14. oktobra 1985, ob 19. uri v telovadnici glavne šole v Št. Jakobu. • Loče JOŽEF IN MARIJA in LOV NA PODGANE (enodejanka avstrijskega pisatelja Petra Turri-nija) Prireditelji: „ J EPA BAŠKO JEZERO", „ PETER MARKOVIČ" in „ROŽ“ Čas: v soboto, 12. oktobra 1985 ob 20.00 uri Kraj: Kulturni dom v Ločah • Dom v Tinjah SLIKARSKI TEČAJ, ki ga vodi prof. Stanko Rapotec iz Avstralije Tečaj je enota v treh deliH! Nadaljnji termini: 12./13. oktobra in 19./20. oktobra 1985 FORUM ZA ZDRAVSTVENA VPRAŠANJA: „V DRUŽINI ŽIVETI" v ponedeljek, 14. 10., ob 19.30 uri STARŠI — OTROCI — PARTNER - IZ VIDIKA PSIHOLOGA Predava: dvorni svetnik dr. Herbert KOSCHAT v četrtek, 17. 10., ob 19.30 uri AVTOGENI TRENING Vodi: dr. Peter SMOLNIG, Žita-ra vas v petek, 18. 10., od 18. — 21. ure URAVNAVANJE SPOČETIJ DANES Predava: dr. Peter SMOLNIG, Žitara vas □ pisma BRALCEV □ Skrb za naraščaj pri SAK! Prejšnji teden, ko je SAK premagal Pliberk, je poročal NT o „največji zmagi v zgodovini SAK“. Prav isto nedeljo pa je naraščaj SAK in s tem seveda tudi klub sam doživel (in ker pišem v Tedniku pa bom tudi sam pretiraval) največji poraz. Kot je bilo razbrati iz rezultatnih list nemških čaospi-sov (NT o takih dogodkih seveda ne poroča) šolarji kluba kot vodeče moštvo na lestvici niso nastopili na lastnem igrišču proti šolarjem iz Podkrnosa. Die Hausherrn sind nicht erschienen! — tako smo brali! Res sramoten stavek, tako da vsa Koroška zve, kako „resno“ jemlje ta klub delo z naraščajem. Pa to ni prvič, da smo zvedeli tako negativne vesti o delu z naraščajem. Mladinci npr., torej neposredna baza za I. moštvo ob začetku letošnje sezone 3x sploh niso nastopili, preden je klubsko vodstvo sploh odjavilo pri nogometni zvezi moštvo. Seveda se zavedamo ogromnih težav v sklopu s prevozom naših igralcev. Eden pride iz Brnce, drugi iz Vrbe, tretji iz Železne Kaple, četrti pa iz Suhe. Drži! Zato pa imamo tudi najbolj nadarjene nogometaše po naših domovih. Tem bolj se je treba zanje potruditi in jim nuditi najboljše pogoje. Ko je v lanski sezoni prevzel delo z naraščajem Franci Šmid, mož z najvišjo kvalifikacijo, sem upal, da je permanenten problem z naraščajem končno rešen. In letos — taka polomija! Zdi se mi, da se vso delo vodstvo kluba preveč koncentrira na razne „zvezde“, da se pa lasten naraščaj precej zanemarja. Pri tem tudi igralcev I. moštva ne razumem. Vprašanje naraščaja je tako centralnega pomena, da bi moral vsak igralec I. moštva sam od sebe prevzeti pokroviteljstvo nad posameznimi igralci naraščaja. Upam, da bomo v prihodnje tudi v naših časopisih brali bolj razveseljive vesti o mladincih, šolarjih in pionirjih našega SAK. Joško VVrolich Tekme Šmihela V nedeljo, 13. 10. 1985 ob 11. uri ASKČ Šmihel — ASV na igrišču v Šmihelu. Tekme DSG Sele V nedeljo, 13. 10. 1985 ob 15. uri Vrba (Velden) I — DSG Sele I na Vrbi! PRODAM po ugodni ceni ALFA 33, 1,3 79 PS, letnik 1984. tel. štev.: 0 42 22 / 51 25 28 -25 od 8. do 17. ure. Šport „Na Vrbi moramo zmagati, potem ie zopet vse odprto “ DSG Sele: (stojijo od leve) Aleksander Čertov, Siegfrid Užnik, Franc Kelih, Joža Čertov, Nor-bert Hribernik, Matjaž Jakopič, Nanti Olip; spredaj: Martin Hobel, Zdravko Draže, Silvo Užnik, Pavl Čertov, Nanti Travnik. (Foto: Fera) DSG Obir Sele — VVeitensfeld 1:2 (1:1) DSG Sele: Silvert Užnik 2, Jakopič 3, N. Hribernik 3 (75. A. Čertov 0), Ke- lih 2, J. Čertov 2, Siegfried Užnik 2, P. Draže 3; Stadion pod Košuto, 150 gledalcev Sodnik: Kienzel (poprečen, stranski DSG Obir Sele tudi doma proti VVeitensfeldu niso mogle točkovati. Čeprav so selski nogometaši tokrat igrali zelo podjeten nogomet jim ni uspelo dati odločilnih zadetkov. Usodne zadetke pa so potem dobili, kot letos že večkrat, po popolnoma nepotrebnih lastnih napakah. čeprav so Selani tudi po tej Oraže 1, Olip 1, Travnik 2, Hobel 1, sodnik Tillian katastrofalen) tekmi še vedno zadnji na lestvici, položaj še dolgo ni neizgleden. Šmihel ima le dve točki prednosti, Vrba pa samo tri — in prvenstvo traja 26 kol. Že to kolo bodo imeli Selani možnost nekoliko izboljšati položaj. Na tujem nastopijo proti Vrbi, ki je že v Šmihelu zgubila 2:6. Vsekakor nasprotnik, kjer bi lahko Selani slavili zmago v sezoni. Portorož-Piran proti Slovenski športni zvezi zmagal 51/2:2 1/2 Ob občinskem prazniku mesta Portorož je povabilo tamkajšnje šahovsko društvo slovenske šahiste s Koroške na prijateljski dvoboj. Vabilu se je odzvalo sedem šahistov, pretežno igralcev moštev Slovenske športne zveze. Dvoboje je dobila kot že rečeno ekipa iz Slovenije 5 1/2 proti 2 1/2. Po kosilu pa je sledil turnir v hitropoteznem šahu, ki se ga je z veliko vnemo udeležilo 14 igralcev. Nato se je vodja našega moštva Ivko Ferm zahvalil kapetenu moštva Portorož-Piran Ivanu Zabukovcu za gostoljuben sprejem ter izrazil željo za bodoče šahovske in tudi drugovrstne stike med južno Koroško ter Portorožem. Rezultati; 1. Jurij Deisinger: izgubil 0 2. Norbert Perko: zmagal 1 3. Gorazd Živkovič: remi 4. Stiranovič: zgubil 5. Ivko Ferm: remi 6. Dr. Michael Weber: 0 Izid hitropoteznega šaha: 1. Andrej Žnidarčič: 12 točk 2. Jurij Deisinger: 11 točk 3. Bojan Weber: 10 1/2 Podliga 1. ATUS BorovljeO 5 2 2 17: 5 12 2. Št. Andraž 944 1 13:8 12 3. ATSV VVolfsb. 9 5 1 3 24:12 11 4. SK Treibach 94 3 2 19:9 11 5. Wutte Ruda 6. Št. Leonhard 7. VVeitensfeld 8. KAC 9. ASV 10. Dobrla vas 11. Velikovec 12. Vrba 13. ASKO Šmihel 9432 12:15 11 934220:14 10 9342 14: 9 10 926 1 10: 8 10 9252 10:10 9 941 411:14 923 4 8:16 914 4 10:23 9 13 5 10:17 14. DSG ObirSele91 1 7 5:23 „Trener Mačk ostane do konca jesenskega prvenstva" ASKČ Šmihel — Št. Leonhard 0:2 (0:0) ASKO Šmihel: Mochar 2, Andrej 2, Suler 2, Lopinsky 4, Motschnik 1, W. Berchtold 2, Hutter 2, Pajenk 2 (59. Verhnjak P. 2) Krausler 2, Blažej 3, Buchvvald 2 (76. H. Berchtold 0) Šmihel, 200 gledalcev Sodnik: Haimburger (slab) Strelci: Fellner (47. enajstm.) in F. Riegler (58.) Joža Šular (desno) je igral proti Št. Leonhardu v sredini. Že v prvih minutah tekme se je ta poteza trenerja Mačka izkazala kot velika taktična napaka. Čeprav Šuler na tem mestu ni igral dobro, Mačk ni ukrepal. (Foto: Fera) Zdaj čaka Velikovec Bilčovs na drugem mestu Dobrla vas — Št. Andraž 1:1 (1:1) Dobrla vas: Novak 5, Sadjak 4, Petek 3 (46. Mišic 4), G. Roscher 4, K. Kolleritsch 4, W. Kolleritsch 4, M. Sadjak 3, Prosen 3, E. Roscher 4, Širnik 5, Lesjak 4 (70. Golautschnig 0); Dobrla vas, 150 gledalcev Sodnik: Hitzenhammer Strelci: Lesjak (18.) oz. Wagner (12.) Odlična tekma Dobrolčanov, ki se od tekme do tekme stopnjujejo. Predvsem vratar Novak je igral tokrat odlično, pa tudi pri gostih je bil vratar najboljši igralec. Proti koncu tekme bi Dobrla vas lahko celo zmagala. Bilčovs — Oberglan 1:0 (0:0) Bilčovs: Petschar 3, Schellander 4, Spendier 4, Kuess 4, Hobel 4, Zablatnik 5. Maierhofer 3, Krainer 3, Schoflmann 4 (80. Glantschnig 0), Stojilkovsky 4, Paril 4; Bilčovs, 150 gledalcev Sodnik: Schatz (poprečen) Strelec: Gusti Zablatnik Bilčovs je tokrat nastopil s popolnoma novo postavo (Hobel je igral v obrambi, Schellander zadnjega branilca) in je imel s to tudi uspeh. V drugem polčasu je dal režiser Zablatnik odločilni gol in s tem zagotovil Bilčovščanom drugo mesto. Čeprav je ASKO Šmihel zgubil doma proti Št. Leonhardu 0:2, bo tudi naprej ostal Rudi Mačk trener prvega moštva. Ta odločitev odbora je gotovo izredno presenetljiva, kajti tako slabo Šmihelčani že leta niso igrali. Odgovornost morajo odslej vsekakor nositi Erhard Ku-šej & Co, kajti Šmihelski odbor je tudi naprej izrekel neuspešnemu trenerju zaupanje. Trener je celotno postavo predelal in tako skušal biti uspešen. Toda že v prvih minutah se je videlo, da je šla nova taktika v hlače. Motschnik je igral zelo slabo zadnjega branilca. Šuler pa se v sredini sploh ni znašel. Buchvvald je igral branilca in se na tem mestu prav tako ni mogel znajti. V sredini pa igra Hutter od tekme do tekme slabše. Bivši igralec kor. reprezentace je verjetno dosegel negativno točko v svoji Karieri. Nerazumljivo, da trener Mačk ne ukrepa. V prvem polčasu je bila tekma še bolj odprta, v drugem polčasu pa so šli gostje iz enajstmetrovke v vodstvo in so v 58. minuti dali celo odločilni gol. Šmihel je igral taktično izredno slabo in se vrhu tega tudi ni dosti boril. VVolbl dal oba gola Št. Paul — Globasnica 1:1 (1:0) Globasnica: Žmauc 4, Hutter 4, Elbe 4, Gallo 5, Dlopst 5, Schatz 5, Povoden 4, Vauče 4, VVolbl 5, Kovvatsch 5, Thonhofer 4, (80. Konet-schnig 0) Št. Paul, 50 gledalcev Sodnik: Rieder Strelci: W6lbl (2. avtogol) in VVdlbl (88.) Kristijan VVolbl je odločil to tekmo sam. Že v drugi minuti je dal po napaki vratarja Žmauca avtogol, v 88. minuti pa je krasno izenačil. Globasnica je igrala samo na en gol in bi zmago zaslužila. Šport Zdaj ie SAK gospodar v Celovcu“ SAK — PSV/ASK 3:0 (2:0) SAK: Rauscher 4, Sadjak 4, Lampichler 4, Jagodič 4 (65. Gregoritsch 0), Štern 4, Kreutz 4, Ratajec 4, Jovičevič (61. Urban 0), Polanšek 4, Pichor-ner 5, Velik 4; Igrišče ASV, 350 gledalcev Sodnik: Kandolf (povprečen) Strelci: Mario Pichorner (20., 37. in 64.) Mario Pichorner, ki je v tekmi proti Brežami nekoliko razočaral in potem v Pliberku od začetka ni igral, je zagotovil SAK v celovškem derbiju proti ASV/PSV zmago. Kar trikrat je zadel v črno in s tem podčrtal svoje kakovosti kot napadalec. SAK se proti PSV/ASK ni moral ravno najbolj truditi, nasprotnik je bil enostavno preslab. Toda SAK zdaj nima časa počivati na zadnjih dveh uspehih, že v nedeljo morajo slovenski nogometaši v Lienz in teden navrh pride Feldkirchen z Brankom Oblakom. Od vsega začetka je SAK Koroška liga pokazal PSV/ASK, kdo je go- 1. Obervellach spodar v Celovcu. St. Petrčani so se sicer hrabro borili, toda to je bilo enostavno premalo. SAK je bil tehnično in taktično zrelejše moštvo in je že v 20. minuti po lepi akciji šel v vodstvo. Jovičevič je zopet enkrat nevarno visoko podal pred vrata in Pichorner je. z glavo zatresel žogo v mrežo. Ni trajalo dolgo in Pichorner je drugič premagal z glavo vratarja Pirmana, 2:0. V drugem polčasu je trener Jagodič v 64. minuti zapustil igrišče, po dolgem je zopet igral Gregorič. Gregorič je potem pripravil tudi tretji zadetek. Kratko je podal pred vrata in Pichorner je bil zopet na mestu, 3:0. SAK je nato le nekoliko popustil in zaradi tega ni dal več zadetka. Zmaga pa nikakor ni bila v nevarnosti. __ .-i . menja po tekmi. ______________. Trener Jagodič: Tekmo smo zasluženo dobili, ker smo se vsi dobro borili in igrali taktično disciplinirano. Posebno pa moram pohvaliti Pichorneja, ki je dal tri zadetke. PSV/ASK je bil slab, kar kaže tudi zadnje mesto na lestvici. Zdaj nas čakajo šele najtežji nasprotniki. V Lienzu bo v nedeljo zelo težko točkovati, teden navrh pa je Feldkirchen v Celovcu, to so vse drugo kot lahke naloge. Tekme SAK V nedeljo, 13. 10. 1985 ob 15. uri Rapid Lienz — SAK I ob 13. uri Rapid Lienz 23 — SAK 23 v Lienzu! Bus za igralce in navijače se odpelje ob 8.30 iz Dobrle vasi in ob 9. uri iz Celovca. V soboto, 12. 10. 1985 ob 14.30 SAK pion. — Pogrče pion. 8620 17: 7 14 2. Trg (Feld.) 86 1 1 32:12 13 3. SAK 84 31 15: 811 4. TSU Matrei 85 12 16:10 11 5. Breže (Fries.) 8 3 3 2 8: 5 9 6. Mostič (Brucki) 83 3 2 7: 9 9 7. SVG Pliberk 8323 16:11 8 8. Šmohor 82 3 3 7:17 7 9. WAC 8224 11:15 6 10. Rapid Lienz 8224 8:13 6 11. SCA Št. Vid 8 1 34 7:12 5 12. SK Magdalen 8 2 1 5 13:20 5 13. ASKO IrschenS 1 34 10:18 5 14. PSV/ASK 8035 2:12 3 Rezultati 8. kola: SAK - PSV/ASK 3:0 (2:0) Breže — SVG Pliberk 1:0 (1:0) Obervellach — Trg 2:2 (1:2) Mostič —WAC 2:2 (1:1) Šmohor — Irschen 2:2 (0:1) SCA Št. Vid — Rapid Lienz 2:2 (1:0) Matrei — Magdalen 3:1 (2:1) Miha Kreutz (desno) je bil v nedeljo eden najboljših svojega moštva. V Lienzu bo pa moral v nedeljo gotovo napeti vse moči, če bo hotel zapustiti SAK vzhodne Tirolce brez poraza. (Slika spodaj): Mario Pichorner (levo) v dvoboju z dvema igralcema PSV/ASK. Pichorner je dal sam vse tri zadetke in je tako rekoč kar sam premagal bivše moštvo trenerja Jagodiča. (Foto: Valentin) TEKMOVANJE ZA NAGRADO PoBo SAK 1. Marijan Velik 34 točk Franc Sadjak 34 točk Albin Rauscher 34 točk 4. Peter Štern 31 točk 5. Nužej Lampichler 28 točk Zlatko Ratajec 28 točk Micha Kreutz 28točk Mario Pichorner 28 točk DSG Sele 1. Matjaž Jakopič 32 točk 2. Silvo Užnik 27 točk 3. NantiOlip 25 točk 4. Nanti Travnik 23točk 5. JozejČertov 20 točk ASKO Šmihel 1. Kristijan Lopinsky 32 točk 2. JožeSular 30 točk 3. H. Krausler 28 točk 4. VVilli Hutter 27 točk 5. Manfred Mochar 25 točk