t" f List rr v lecaj LIX. I m I 9 n r- t. AI a" r "h Uit 0.Ü - • . .A t "i. v »v t, . - •"'■T -: r> F i- v, \ Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta. 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. T pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. po se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin Za prinaSanje na dom v Ljub Oglase (in sera te) vzprejemlje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' V Ljubljani 4. januvarja 1901. Vabilo na naročbo ^^Novic". ^ .4 Leto -ueio se bliža svojemu koncu, m bliža se čas, kake liste naj si naroče za bodoče leto. Ker se je zadnj bliža čas ni to več lahka stvar Novicam slovenski da se bodo čitatelji zopet morali odločiti L čas slovensko časopisje možno pomnožilo 7 77 znani star Svetec ni treba razvijati svojega .programa,Jier je že dovolj znan. Njih program je program, katerega so se ' držali di Bleiwe dr Costa dr 7 katerega zastopnik je sedaj dež. odbornik ces. svetnik M urni k in kateremu so To man m No vice u bile zveste v najtežavnejših časih. Hodile bodo nekako srednjo pot in boja ne bodo iskale, a vender odločno branile slovensko narodno stališče proti vsakemur. Poganjale se bodo odkritosrčno za dosedaj najdoslednejše izmej vseh slovenskih listov najširšo z neposredno volilno ker pravico 7 kakor so se tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bolje bo vsem stanovom litvah svoje mnenje. so prepričane, da bodo postavodajni zastopi omogočeno, izražali ob vo Smatrale bodo za svojo nalogo, zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov Posebno po zornost bodo obračale na koristi našega kmeta in doslej popolnoma zapuščenega obrtnika dva stanova sta stebra našega naroda. Posebno kmet nima kakor pri našem. Naš kmet ni samo tisti pri nobenem možje našega naroda 7 SO se odili v kmetskih hišah ki druge stanove preskrbuje z živežem narodu tacega Ta pomena 7 temveč najbolj največ iz kmetskih hiš, tako da lahko rečemo 7 nasi da je kmet rešil našo narodnost mestih je pa najvažnejši obrtni stan. To je jedini nezavisni stan najboljši pisatelji, učenjaki, politiki ^o na katerega se mo 7 zato je pa dolžnost slovenskih politikov in časopisov, da ne pozabljajo ko remo Slovenci zanašati risti tega stanu. Slovenski obrtniki nimajo doslej svojega strokovnega lista inicijativi gosp. ces. svetnika Mu mika, ki nadzoruje list, posvečevale bodo „Novice" v prihodnje ozirom na to in po posebno pozornost obrtnikom in obrtniškim oklenejo zadevam in pričakujejo 7 da se ih obrtniki tesno 77 Novice vprašanja. Posebno pozornost bodo m bodo v novem letu v jedrnatih in stvarnih člankih pojasnjevale vsa politična Poganjale se bodo z obračale kakor dosedaj slovenskim in slovanskim vprašanjem Slovanov isto odločnostjo za narodno jednakopravnost in narodne pravice avstrijskih 7 kot so se vedno v njih polstoletnem obstanku Skrbele bodo pa tudi za pouk kmeta in obrtnika. Pri tem obračati novim iznajdbam ter so si pridobile več izvrstnih sotrudnikov delu bodo skrbele za primerno poučno in zabavno gradivo. Splošno se bodo „No\ do katerih se obračajo s prošnjo pridobe. mislijo posebno pozornost poučnem in zabavnem 7 ce da trudile v novem letu vsestranski zadovoljiti svoje čitatelje, Jim ostanejo zvesti v novem letu in še kaj novih naročnikov Dolžnost je pa, da izrekamo koncem leta tudi zalivalo vsem sotrudnikom an jih prosimo, naj nam ne odreko svoje pomoči v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo s kratkimi poročili o dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoči na dopisnici. bode Izhajale bodo N O V i.c e v dosedanji obliki in za krone ljubljanske naročnike v tiskarni obsegu tudi v novem letu leto gid v kron 50 kr.) prej emane za celo leto kron in za četrt leta krono 50 gld.) ? za Cena pol Jim leta vin (90 kr.) Za gl d 50 kr.) 9 za pol leta 3 krone gid (75 kr.). Po pošti prejemane za celo 50 kr.) in za četrt leta 1 krono 80 vin pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 80 vin. (40 kr.). Naročnino se pošilja: Blasnikovi tiskarni y IJubljani Politični oddelek Ne da se tajiti 1 da so tega pripadanja v veliki « meri krivi tisti, ki državo vladajo, oziroma ker niso znali računati s političnimi in drugimi premembami mi nolega stoletja. Dva vzroka sta •Novi vek. Devetnajsto stoletje je zatonilo v večnosti. J vsled katerih v sovetu Bilo je to stoletje velikanskih bojev in znamenitih preobratov Svetovna zgodovina pozna malo tacih vekov. To 19. držav A/strija ničesar več ne šteje. Prvi nagib je razvoj narodnosti, ki ga je prineslo 19. stoletje, drugi nagib je odstavljenje orijentalnega vprašanja z dnevnega reda. sto Avstrija ni znala svojim narodom biti pravična in letje je bilo za mnogo držav in narodov, pravi blagoslov, zato propada. Nasprotstvo Avstrije zoper narodnostna tudi na. . Kramfa" je na kratko rečeno povedal, da zahtevajo Cehi obno- Vojna s Kitajsko. Mirovna pogajanja mej Kitajsko vitev stare desnice in ustanovitev iz te desnice vzetega par- in združenimi velesilami so lamentarnega niinistrsta, ali pa bodo zopet nadaljevali obstruk- kitajskega cesarja sta princ stopila IDg v in prvi stadij. V imeni podkralj Lihungčang cijo. Eadikalnejši elementi mej MladoÖehi gredo dalje. Te dni sporočila zastopnikom združenih velesil, da sprejme cesar vse dr. Foft v Kolinu zastopal stališče, da morajo Čnhi z vsemi pogoje, ki so bili določeni v skupni noti vesesil, in da želita, sredstvi delovati na to, da razženo dunajski parlament, in da naj se začno pogajanja zaradi posamičnih mirovnih določb čim ne puste države priti iz sedanje krize, češ, da le tem potom prej mogoče. Izključeno seveda ni, da je tudi to sam humbug. Imajo upanje na zmago. Katero stališče bo končno obveljalo, in da imajo premeteni Kitajci tuii pri tem vse velesile za norca. Kramafovo ali Foftovo, je naposled vse jedno, ker jedno kakor diugo pomeni smrt parlamenta Nemci namreč groze, da začno oni obstrukcijo, če se obnovi stara desnica. Ge se ne obnovi, bodo obstruirali Čehi. Lepa perspektiva! Proračunski provizorij V nedeljo dne cembra Te n Wiener Zeitung" objavila naredb, izdanih na podlagi 14 Mej kar temi šest so: 30. de- cesarskih Budgetni Navajajmo mladino k štedljivosti! provizorij za prvih šest mesecev 1. 1901, računski zaključek 1900 in državna dotacija melijoracijskemu zakladu za za I Eiini vzrok, zakaj tako mnogo ljudi, ki se celo 1901.,. povišana na 2,500.000 K. Tu novo kršenje ustave. Človek bi mislil, da se imamo pred sabo bo vse prebi- valstvo uprlo zoper ta absolutizem, ki se je uvedel tako sa- svoje življenje trudijo, in ki imajo pri svojem opravilu lep zaslužek, vender nikdar ne dosežejo pravega blagostanja, je ta, da se v svojih mladih letih niso učili šte- molastno, a nihče se ne gane. Prebivalstvo je pač izgubilo diti in dobro gospodariti. Mladi možje, bodisi delavci ali ves smisel za najvažnejše svoje politične pravice in je vsled svoje apatije postalo res zrelo za absolutizem uradniki ali katerega koli stanu, žive ob svojih dohodkih Čehi in Poljaki. Zadnji čas se bavi poljsko brezskrbno, ne da kaj prihranili za dneve, ko bodo m Češko časopisje prav pogostouaa z vprašanjem, pod kakimi pogoji bi bilo v državnem zboru mogoče obnoviti nekdanjo zvezo mei Čehi in Poljaki. Poljaki stoje na stališču, da naj se zveza s Čehi zopet obnovi aii pogoj je: njihove moči opešale, in ko rednega zaslužka ne bo več. Tedaj pa životarijo v največji bedi ob miloščini svojih fioobčanov in vse to zategadelj, ker jih nikdo ni učil ♦ morajo spremeniti svojo pravočasno v mladosti štediti, in ker Janez nikdar ne dosedanjo taktiko, opustiti morajo obstrukcijo in sploh se mora zna tega, česar se ni učil že kot Janezek. opustiti tudi vse, kar bi izzvalo nemško obstrukcijo S tem so se Poljaki že izrekli zoper obnovitev desnice Vse kaže, da tudi res ne pride do obnovitve desnice, niti do obnovitve bivše češko-poljske alijance. Za armado se boje. Poveljništvo "druzega voja v Kra znatnimi žrtvami skrbi ljudstvo za začetno izo- « • brazbo svoje mladeži. Mladi naraščaj uči se čitati, pisati, prirodoslovja, zgodovine, zemljepisja ip računati tudi drugih potrebnih predmetov, malokdo se pa potrudi vce- kovu je izdalo tajen ukaz, ki le naperjen proti razširjanju piti otrokom v pravi dobi prepotrebne začetne pojme o socijalističnih in anarhističnih listov in brošuric med vojaki, hranitvi onih pripomočkov življenja, katerih pridobivanje V tem ukazu se naroča, naj se preiskujejo pogostoma efekti vojakov in zlasti onih mož, ki jih je naznanilo politiško oblastvo kot sobojevnike za socijalistične in anarhistične ideje. Ta skrivna naznanila politiških oblastev so pač v vsakem slučaju jako naj Onim, kojim jim duševna izobrazba omogočevala m olajševala. izročena mladina v odgojo, zdi se 1 da splošna izomika mladini zadostuje tudi kot sredstvo v Sedanja francozka vlada je nameravala potrebno, navajati jo z besedo in dejanjem — sumljiva Francija, s popolno amnestij kaže se. da se ta poskus zopet oživela in dosegla aktuvalnost s pismom dosego gmotnega blagostanja 1 in da torej ni neobhodno za ni pkopati Dreyfuf obnesel. Drevfu afero, afera Ali je gospodarstvu in torej štedljivosti. In skrbnemu sledečih vrstic ki ga je amnestirani kapitan Dreyfuss pisal ministrskemu predsedniku Dreyfu proces idi pristasi ra. češ so začeli odločno sprevidimo, da je to domnevanje le deloma pravilno. Ne da se dvomiti o resnici, da je omika prijate zahtevati, naj se ves Ijica 'n pospeševalka skrbnega gospodarstva. Skušnja uči da piide na dan gola resnica in se iz- (j^ neomikan človek ne štedi kaže popolna nedolžnost Dreyfu se razkrinkajo nekateri monarhistični ofici aferi nimajo povse Čistih ro Bržčas se ^re za to da 1 m da divjaku nikdar ne v Dreyfu pride na misel, da bi izmed trenutnega preobilja shranil kaj za prihodnost za slučaj pomanjkanja. O Eskimotih Vojna v južni Afriki. Položaj Angležev v juzni pripovedujejo da je Afriki je postal zadnji čas zopet jako neugoden. Najnovejši burski načrt meri na to, zanesti vojno v Kaplandijo. torej na najhujšim stradanjem njih Če življenje večno tavanje ulovijo lososa ali kak plen tedaj imajo noč in dan gostijo tako dolgo med drug dokler angležka tla. Celi severni del Kaplandije je že skoro v rokah vsega ne použijejo, in če potem tudi po več dni nimajo IZ Burov, ki so se oprijeli stare svoje taktike, izogibati se vsa- ničesar jesti, dokler se jim lov zopet ne posreči, ne do- mislijo se, da bi kaj shranili za pozneje. Kina in Indija sta zelo rodovitni, a vender tako često čitamo o strašni kemu večjemu boju in potem nenadoma zatišja napasti osamljene angležke čete. Doslej je, kakor priznavajo Angleži sami, že kacih 6000 Burov prodrlo v Kaplandijo. Tam se jim je pridružilo jako mnogo Holandcev, tam so tudi dobili v izobilju konj, živeža, orožja in streliva. „Times" in „Daily Mail" priznavata, da je položaj Angležev sila neugoden, še lakoti, ki tamkaj razsaja med necivilizovanim prebivalstvom Tudi pri nas je bogastvo in blagostanje doma v deželah veliko neugodnejši, kakor je bil tedaj, ko so Buri oblegali Ladysmith. Pa ne, da bi se končno obistinile besede Kriiger-jeve, da vojni ne bo konec, dokler Angleži ne bodo vrženi iz južne Afrike? m kjer je splošna izobraženost ljudstva na najvišji stopinji, a ne baš v najrodovitnejših pokrajinah» Ravno tako vidimo, da marsikateri delavec, ki ni hodil v šolo, in ki zanemarjen in neizobražen, pohaja vedno umazan m ničesar nima, dočim njegov dobro vzgojeni tovariš živi v meri na mestu najboljših razmerah in si s časom pridobi celo lepo pre moženje. Da, brez duševnega tudi gospodarskega na predka ni in ne bode. plote. okus vode prijetnejši, razume, da mora biti Dobra pitna voda naj ima 120 C to Če vsebiije malo množino proste ogeljne kisline, je voda dobra bolj sveža. Samo ob sebi se pitna voda brez okusa m Krošnjarstvo s pecivom. brez duha. Preiskava pitne vode mora biti trojna, ali se gre za to, če je voda uporabna za uživanje, ali je po- ticija: Na poslansko zbornico se odpošlje naslednja pe> dati strokovnjfcško mnenje o sestavi vode pri napravi vodovodov, ali pa če je treba vzrok nastalih infekcijoznih Splbšne in čedalje glasnejše so pritožbe obrtnikov bolezni iskati v pitni vodi prvem slučaju zadostuje zoper krošnjarenje. ker krošnjarstvo ves obrtniški stan tako okrajšana preiskava pitne vode, drugim je najbolj oškoduje in je največ krivo njegovega propadanja. treba natančneje analize vode, v tretjem slučaju Bili so pač časi, ko je bilo krošnjarstvo koristno, ker je olajševalo promet in bilo važen faktor za posredovanje mej producenti in konsumenti, ali dandanes, v dobi železnic in brzojavov, ko je razpošiljanje blaga za treba razmerno nizko ceno mogoče tudi do najoddaljenejših pa je razun natančne kemične tudi še bakteriologične preiskave. C Okrajšana preiskava omejena je na določitev množine mineralnih tvarin (amoniaka, soliterne in soliterjeve kisline itd.) in na mikrokopično preiskavo sedinenta. Na- krajev, in ko se je obrtništvo tako razvilo, da v vsakem 0 tančnejša preiskava pa določa vso množino vodnega kraju domači obrtniki skrbe za vse potrebščine, dandanes je postalo krošnjarstvo popolnoma nepotrebno in je na škodo z davki preobloženim obrtnikom. Kar velja, v obče za vse obrtne stroke to glede krošnjarstva še prav posebno za pekovsko velja obrt. ostanka, organične tvarine, apno, magnezijo, gips, vezano in prosto ogeljsko kislino, množino soliterne in soliterjeve kisline in amonijaka, in obsega tudi mikrokopično in bakterijologično preiskavo. Dr. E. Kramer je govoril skoraj in iste tudi razkazoval. Dobra pitna voda naj v 1 litru IV uro o različnih važnih načinih preiskavanja ker po nazoru obrtnih oblastnij spadajo izdelki pekovske ne vsebuje red kakor 0'5 gramov mineraličnih in orga obrti mej tiste vsakdanje potrebščine, za katere ne Ijajo po § 60. obrtnega reda določbe o utesnitvi ve kroš ničnih tvarin; množina apna in magnezija naj ne pre sega 0*2 gramov, množina žveplene kisline ne več kot njarstva. (Cesarski patent z dne 4. septembra 1. 1852. 0 08 do O* 10 gramov brezvodne žveplene kisline mno jir. zak. št. 152. in ministrski ukaz z dne 23. decembra . 1881. št. 2049.). žina klora (računana na klornatrium) ne večja kakor O 033 do 0 05. Za oksidiranje organične tvarine v 1 litru Vsled teh določb obrtnega reda ne uživa pekovska vede naj se ne potrebuje več kakor 0.008—0 010 gramov obrt prav nobenega zakonitega varstva in je Ijeno uprav podivjanemu konkurenčnemu boju. razpostav kali hypermangana. Soliterjeve kisline in amonijaka naj ne bo v dobri pitni vodi prav nič, ali pa večjem nasprotju z določbami obrtnega reda se nosijo 4 pekovski izdelki časih kar po več ur daleč, zlasti iz mali sledovi. Sediment vode, kateri naj se mikroskopično večjih občutno mest, in se prodajajo tam od hiše do hiše na škodo ondotnim domačim pekom. Občinstvo preišče, sme sestojati le iz mineralnih snovi (peska, apna, sme biti v njem pitni ne samo nima od tega krošnjarjenja prav nobene koristi » gipsa) brez organičnih tvarin; tudi živalskih mikroorganizmov in odpadkov, vodi ne sme biti nič gnjilobnih bakterij. dobri ker dobiva za svoj denar navadno le manj vredno blago. Bakteriologična preiskava na gotove patclogične Vrh tega pa se krošnjari s pomočjo vajencev, kar vender bakterije jako težavna in malokdaj uspešna ni dopustno. Večina učenjakov-strokovnjakov je mnenja, da na pr. ba Tem nedostatkom se ne pride drugače v okom, cilno vročinske bolezni se skoraj ne da v vodi določiti I kakor če se krošnjarjenje s pecivom sploh prepove in se razun slučajno. Ta bacilus namreč že pogine v do odredi, da smejo pecivo prodajati samo dotični obrtniki dni v vodi, še predno je sum ) da bil okužen nastal 1 in sicer samo v svojih prodajalnicah, katere morajo biti ker človek šele 14—21 dni po uživanju take vode zboli obrtnemu oblastvu naznanjene. - vodi. Kako doseže kmetovalec največ koristi pri domačih živalih? Pogostoma vprašujejo kmetovalci, kako to, da ima ta ali oni sosed, tako lepo 1 dobro rej eno živino, da do biva toliko mleka od krav, in zakaj da mesar za teleta Voda se presoja s higijemičnega stališča po ke- in prašiče iste starosti rad plača skoro dvakrat večji mični, mikrokopični in bakteriologični preiskavi, in po znesek, kakor za njihove, če tudi daje isto hrano. m duhu, okusu, čistosti sameznih letnih časih letu ne pretopla, po zimi ne premrzla, toplota naj ne temperaturi vode, katera v pobiti preveč različna, po Odgovor čisto jednostaven, kmetovalec na sme preden 1 čita kmetijske časopise in uporablja nauke v se svojem gospodarstvu, in se ne briga za posmehovanje drugih, ljudij. Koliko desetletij je bilo potreba 1 da je kmete>yalec upoznal 1 da i umetno gnojilo 9 Pisal se je po nemško, da se je človeku kar kolenilo ni temvoč potreben pripomoček, da mu polja več rode, dela, tega nihče ni vedel sleparija, kadar je izgovarjal njegovo ime. Kakega stanu je in kaj Ko je Ivan pred Štirinajstimi Ravnoisto je s hranilnim apnom, ker marsikdo nos viha, dnevi prišel k njemu merit črevlje, sedel je na tleh in M zasmebovalno opazko, kaj neki morejo koristiti do žlice praška. Ta pozabi, da ima je v stopi nekaj tolkel. Komaj se mu je Ivan poklonil toliko fosforove kisline kakor 40 kg najboljšega zrnja • ----------i —» JV A v MU hranilnega apna kar je v stopi nekaj puhnilo; pokazal se je žarek rudeč plamen zasmrdelo je po žveplu in po smoljenem perji » in drug. Dunaj najnovejšem času prodaja tvrdka Mihael Barthel PO sobi pa se je začel vleči gost, rudečkast dim, tako da s gloria redilni prašek za živino ka mislil si teri kmetovalcu omogočuje, da doseže pri domačih valih največjo korist, S pridatkom teh praškov se gotovo takimi rečmi je Ivan kakih petkrat kihnil. Ko se je vračal domov, Kdor se Boga boji, tisti se ne bo pečal s doseže močen razvoj, hitra rast, lepo in naglo cdebelenje in velika obilnost mleka. Taisti dajejo Ko je požrl poslednjo kapljo brinovca, položil je žretja, Icdečne m pospešujejo prebavljenje tudi veselje do Črevlje na klop, pa se je zamislil Podprl si je težko m m črevesne bolezni. Posebna zabranijo mnoge že- glavo, pa je začel premišljati o svojem uboštvu, o svojem prednost proti težkem življenji, kjer nijedne minute ni vesele drugim konkurenčnim izdelkom je ta, da je sestava ta- bogatinih potlej o 1 istih vsaki vrsti domačih živali o njih visokih hišah, o kočijah, stotakih « 9 primerna, kajti, kar de- Kako preklemansko dobro bi se mu zdelo luje pri konju, dostikrat ne zadostuje pri s vedi da vinjah in go- bogatinom i vrag jih vzemi 1 ko se tem Cena je posebno pri večjih naročbah tako nizka hiše porazpokale, ko > brez teh praškov ne bi smel biti noben jim vsi konji pocrkali, ko bi jim mol vse njih sobolje tudi naj- kožuhe in kučme pogledal! Kaj bi menil manjši živinorejec ne. Kdor hoče toraj doseči največji bogatini polagoma izpreobrnili v berače 1 ko se VSi prihodek pri svoji živini t uporabljaj „gloria redilni in zabraniti mnoge bolezni kaj katerim jesti ni ) popis vsakomur in drug. Dunaj pošlje na > prašek za živino", katerciga željo tvrdke Mihael Barthel danes ubogi črevljar pa bi obogatel, pa bi jim kazal jezik 9 na sveti večer n nosil zlate očale > katera dopisuje slovenski. Vidiš ga šmenta mislil si je, ko je pogledal črevlje. Zdavnaj so uže zdelani; kaj neki čepim ? Treba jih nesti gospodu. Zavil črevlje v rudečo ruto, se oblekel pa bodeč sneg, da se na ulico. Sul je droban kakor da ga kdo z brinovo vejico kropi po licu šel je Ivanu zdelo Hladno » v Crevljar pa škrat. Božična povest. Po Čehovu poslovenil M. Hostnik je bilo > polzlo 1 temno; plinove svetilnice toliko da so To je bilo na sveti večer. Micona iz obeh nosnic smrčala na peči. že zdavni brlele, in Bog si ga vedi zakaj, pa tako je vender smrdelo po petrolej!, da je Ivan vedno prhal in kašljal. Po vsak je imel pod svetilki je že zgorel ves petrolej; pa Ivan je še sedel pa vlekel dreto. Zdavni bil že nehal ) pa šel ven na nlico 1 pa gospod iz Vrabje ulice mu je še pred štirinajstimi dnevi tlaku so se vozili semtertja bogatini pazduho kračo, pa bariglico vina. Iz kočij in sanij so na Ivana gledale bogate gosposke punice, kazale mu jezik, hohotale in kričale: — Berač I berač! naročil črevlje; včeraj pa je prišel, ga psoval in mu kričal da drevi črevlje morajo Za Ivanom so šli dijaki, častniki, kupci in generali biti 9 pa je; kako pojde sicer v P^ so ga dražili v cerkev 9 Eh šival, ulici: vedi 9 jutranjicam ? prokleto življenje! - »Jedni zdavnaj spe, drugi ti pa sedi tu, kakor štor komu." Bal se godrnjal je Ivan in pa se izprehajajo na 9 pa šivaj, zlodej ga — Pijanec! pijanec! Šuštar-blek! urbas! berač! Vse to ga je strašno peklo, pa vender je molčal črevljar Nemec, in samo pljuval v stran. Srečal ga ki se je od nekod pritepel v to mesto s praznim tre da bi kako ne zadreooal 9 zato segal buhom klobuk 9 pa mu je rekel » Moja žena je bogata, nosi in segal pod klop po steklenico z brinovcem, pa ga 9 vlekel kar iz dulca in pravi glasno: 9 požre dvakrat, trikrat, strese glavo pomočnikov ima Bog ve koliko, tebi pa v tre- Tu se Ivan ni mogel premoči; smuknil buhu kruli s svojo culo za njim in ga drevil tako dolgo, da sta Kad vedel, kako to bila v Vrabji ulici. Ivanov naročnik je stanoval tu 9 da se gospodje izpre- četrti hiši od ogla, pod streho 9 v hajajo, jaz pa da bi jim moral škarpe šivati! Zakaj pa? iti po visokih, strmih stopnjicah Zato 9 ker imajo denarje, jaz pa sem berač, ka-li? Črtil ie neznansko vse svoje naročnike, posebno pa 9 njemu je bilo treba ki so škripale in se majale pod nogami. Ko je Ivan stopil v sobo, sedel je gospod 9 kakor pred štirinajstimi dnevi na tleh onega iz Vrabje ulice. Ta je bil mračen gospod, z dol- tolkel v stopi 9 in je gimi lasmi, žoltim licem in je nosil velike, sinje očale 9 govoril pa kakor da so mu pajki goltanec zapredli rekel Vaše blagorodje, čreveljčke sem prinesel Ivan pohlevno. Gospod je vstal in molče začel v pomerjati črevlje. suknji in z zlato verižico, pa da v novih hlačah sedi za Ivan je pokleknil na jedno koleno 9 da mu pomogel mizo v mehkem naslanjaču Dva strežaja sta podajala potegniti stari črevelj z noge, pa takoj je vskočil in šel jedi, se nizko klanjala in govorila ritensko k vratam; videl je, da gospod nima nogo, ampak konjsko kopito. Groza ga je bilo, pa kmalu se je ohrabril, kakor pristuje umnemu črevljarju. Dober tek, vaše blagorodje! Kako bogastvo je bilo to! Prinesla sta strežaja najprej kos pečene koštrunovine pa skledo kumar » Ehe! pomislil je. Lejte si no! Najprej bi se bilo treba prekrižati, kaj pak 1 potem potem sta prinesla kar na ponvi pečeno gos; čez nekaj časa kuhane svinjine s hrenom. Pa kako je bilo vse pustiti vse, pa bežati. Toda precej je pretuhtal, da škrata lepo, plemenito! Ivan je jedel in pred vsako jedjo izpijal vidi prvikrat, in bržkone poslednjikrat v življenju. Neumno bi bilo, ko bi si ne izkoristil kaj takega. Premogel po velikem kozarcu brinjevca, kakor kak general ali pa grof. Po svinjini sta mu prinesla velikansko danko kar se je in sklenil, da poskusi srečo. Založil je roke nazaj, na kozi, potem cvrtje z ocvirki in pečene obisti. da bi se nehote ne prekrižal, spoštljivo se odkašljal je, jedel in se čudil. in začel: 9 Pravijo, da ni grše stvari na svetu, kakor je jaz pa tako menim, vaše blagorodje, da škrat je knpn p.ip godlje. v kinli Jede! še bilo? Prinesla sta rppi. nfi7AHnjA p» VAlikflnslri pialrar Nu kaj je škrat kaj umna glava. ßes ima škrat 1 če ne zamerite, rep in žro! Kako da gospodi vampi ne popokajo, ki toliko mislil si je Ivan. pa kopita, pa v glavi ima več, kakor marsikak črnošolec. Nazadnje sta podala polič najboljšega vina. Po Prav rad imam take besede — Hvala odgovori škrat, obedu je prišel škrat, se nizko klanjal in Ivana vprašal 9 ki se mu je dobro zdelo, pa rad od mene? 9 črevljar. Kaj bi ali pa je zadovoljen, ali ne? Pa Ivan ni mogel odgovoriti ni jedne besedice 9 Črevlj ar brž začel tožiti 9 kako mu hudo tako mu je trebuh napelo. Sitost bila neprijetna 9 te veti. Uže iz otročjih let je zavidoval bogatinom. Nikoli 9 žavna 5 da se razveselil, začel gledati črevelj na se mu ni zdelo prav, da ne stanujejo vsi ljudje v ^og^- češ, velikih hišah, in da se ne vozijo vsi v kočijah. Vpraša Za take-le jaz nisem jemal, manj ko sedem in se, zakaj je on tak siromak? Kaj je on slabši, kakor pol. Kateri črevljar jih je delal? vpraša strežaja. ona nemčurska rogovila, ki ima veliko pomočnikov 9 češ ima ravno tam žena pa klobuk nosi? On, Ivan, nos, in ravno take roke, noge, glavo, hrbet kakor bo Tisti nemški pritepenec Pokliči tistega osla! 9 odgovoril je strežaj gatini 7 tak 9 zakaj da bi moral on delati 9 drugi pa po hajkujejo? Zakaj ima ženo Micino, ne pa kako gospo 9 od katere lepo diši? bogatih hišah večkrat vidi Kmalu je prišel tisti Nemec. Obstal je spoštljivo pri vratih in vprašal: Kaj vam je ugodno, vaše blagorodje? Ivan zanj, pa še zaceptal. Molčati! zakričal gospodske pravice; pa jim ga je mari kakor lanskega snega; še smejajo se in si šepčejo: „Lej ga kvedra, tak Osel! črevljev šivati ne znaš! Najraje jedno mi črkni! Pomni, da si črevljarskega stanu! po rilcu te nos ima, kakor češplja*"! dobra. Res 9 Micona je čedna 9 čehnil. pridna babnica, ali omikana pa ni nič; roke ima težke, da mu udriha po hrbtu, kakor kak cepec po na sadu; kadar pa začne on govoriti o politiki ali o kaki drugi pametni reči, se ona vselej utika, pa govori stra šanske neumnosti. — Kaj pa češ? — umešal se škrat. Po kaj si prišel? Po denarje. Po kake denarje? Ven! V soboto pridi. Strežaj! brcni ga ven! Toda precej se je vspomnil, kako so se iz njega norca delali, ko je bil črevljar. Težko mu je postalo na — Prosil bi vaše blagorodje, gospod škrat, če ste srcu. Da bi se razvedril, vzel je mošnjo iz žepa, pa je tako dobri, naredite, da bi bil jaz bogat. Naj bo! Ampak veš kaj, svojo dušo mi pod začel šteti denarje. Denarjev je bilo veliko, pa Ivan hotel še več. Škrat v sinjih očalih mu je prinesel drugo čem pišeš za to! Dokler petelini ne zapojo, pojdi in podpiši mošnjo, bolj okleno; pa Ivan je hotel še več, in na onemle papirju, da mi oddaješ svojo dušo. dalje je štel, tem bolje je bil nezadovoljen. Vaše blagorodje, gospod škrat, ko ste mi na Zvečer mu je Škrat je pripeljal veliko 9 debelo ročili črevlje, jaz nisem od vas terjal denarja naprej, gospo v rudečem krilu, češ, da Poprej je še treba izpolniti tiho, kar je naročeno, potlej nova žena. Do pozne noči jo to njegova Ivanova Ivan božal in jedel z tirjati plačilo. Nu, naj pa bo tako! soglasil se je škrat. njo lectova srceta. Po noči je ležal na mehki, rahli pe rini. vračal 9 se z jedno strani na drugo, pa ni mogel Iz stope je mahoma vspuhtelo jarko plame, buhnil zaspati. Groza ga je bilo. rudečkast dim in zasmrdelo je po žveplu, in kakor, da Denarjev je veliko, rekel je ženi. Kaj ko bi ti bi se komu lasje prismodili. Ko se je dim razsejal, po- vzela svečo, pa bi šla pogledat, ali ni tatov? mencal si Ivan oči 9 pa videl, da on uže ni Ivan Vso noč ni zatisnil očesa; neprenehoma je hodil in ne črevljar, ampak čisto drug človek, v škricasti gledat, ali je skrinja še cela, ali ne. Zjutraj je šel maSi. t cerkvi je vsem jednaka čast, bogatinom in re vežem. Ko je bil Ivan ubožen, je tako-le molil: „Gospod I milostljiv bodi meni grešniku Takoisto zdaj molil tudi je Ivan komaj dihal Tepec! osel! peklu je strašno smrdelo po petroleji, tako da ko je bil bogat. Tak kak razloček je? Po smrti Pa hipoma je bogatega Ivana ne zakopljejo v cekine in drage kamne, zagledal svojo klop vse izginilo ampak v ravno tisto črno in hladno zemljo, kakor poslednjega berača; cvrl se bo Ivan tudi ravno na tistem % ognju, kakor črevljarji. Inak se mu je storilo, ko je vse to pomislil; v nameček pa še take težave v vsem telesu! srdito kričal » Ivan je odprl oči in prazno steklenico, črevlje in lam- _ • steklo je bilo vse v saji in od rudečkastega, mot pico: nega ognja se je valil črn dim, kakor iz dimnika Poleg pa je stal gospod v sinjih očalih m je Nikoli gä prej v cerkvi ni mora tlačila. In vedno so mu silile v glavo razne druge misli: o skrinji z denarji. Tepec! osel! Tri tedne je vže, kar sem na o tateh ki preže in ga zalezujejo o svoji duši ročil črevlje! Misliš ) ki jo ) da drugega dela nimam, kakor prodal škratu in pogubil za vselej. krevsati po petkrat na dan k tebi. Živinče! Šel je iz cerkve jezen in nataknjen. Da bi se otresel Gospod v sinjih očalih v Ivan je stresel glavo ter začel dodelavati črevlje. tob mraonm mioiij, satcgnil pa se je zmirom še jezil. Ko se JO na -reo goltaiico, kakui I® naaaclnjo pomiril, rpradal ga jc CicvljöJL Čilicrikavu ; imel vselej navado v takih slučajih: „Ali me boš kaj čem se pa vi pečate, gospod? imela Ko bom rada prrrep koliko razveselil, kar skoči tira in pravi: nosil suknjo belo sabljico Tisti Živijo! pormejduš"! — Pa komaj se je ne- tehnik mi pravijo. bengalski ogenj delam, pa rakete. Piro njemu policaj, mu salu Zazvonilo je maši. Ivan je že zdavni odnesel Po Gospod, pridušati se pa ne smete na ulici. Vi črevlje in dobil denarje. O polunoči je šel v cerkev, ulici so snovali kočije in sani z medvedjimi plahtami. niste kak črevljar. Ivan se je prislonil k steni in bi se vender nekoliko razvedril. Po straneh so šli vkup s prostim ljudstvom ) bogati začel misliti, kako kupci, gospodje, častniki. Pa Ivan vže ni bil zaviden in ni tožil, da je ubožec. Bil je zdaj prepričan, da na svetu Gospod! zakričal je nanj dvornik, na «teno pa ne smete Ivan najlepšo harmoniko šel dalje, v prodajalnico, pa si je kupil pa začel gosti na ulici Vsi so šli mimo, kazali so nanj, pa se smejali J je bogfctim in revnim jednako hudo. Če se jedni vozijo v bogatih kočijah, pa drugi lahko pojo na ulici na ves golt; sploh pa čaka vseh jedno in isto; jedna gomila v da v življenju ni je vedel 1 — Pa še gospod! kakor kak pijan črevljar dražili so ga vozniki hladni zemlji. In zdaj nič takega, da bi se izplačalo podpirati škratu majhen košček svoje duše. celo Ali pristuje gospodu tako razsajati? rekel mu je policaj. v krčmo šli! Gospod, dajte vbogajmel vpili so otožno berači in ga obstopali od vseh strani Poprej ko Dajte, gospod bil ubog črevljar, se berači še bri gali niso zanj, zdaj pa mu iti niso dajali Derm vanje. D e m š arol Osebne vesti. Naducifelj v Cerknici gosp. i je dobil častno svetinjo za 40letno zvesto službo-Davčnim pristavom v Litiji je imenovan gosp. Ivan Doma ga čakala nova žena doslej narednik pri pešpolku Št. 97 rudečem krilu Hotel v zeleni jopi Za poštna in Matej 7 P V Ljublj m je napomniti, da je v sv. pismu svojega moža", in je visoko rečeno, da „žena se boj vzdignil pest; pa žena mu je zavpila srdito — Le poskusi! hribovec! rovtar! Ne veš. kako ravnati z gospemi ? če me pa ne boš ne ljubiš, tako roko poljubi tepel » Preklicano življenje mislil SI Ivan Kako praktikanta sta imenovana gg Dragotin Tavčar v Trstu Obrtna šola v Ljubljani. Občinski svet ljubljanski je v zadnji seji sklenil, da kupi od nemškega viteškega reda stavbišče na Mir ji, da tam zgradi poslopje za obrtno šolo. Viteški red je prvotno določeno ceno za to stavbišče, 50,000 K, skröil na 44.000 > Ljubljanske ljudske šole. Mestni šolski svet je odredil, da ostanejo ljubljanske ljuds šole sled kužnih bo vender ljudi žive z babnico poigrati Bog ne zadeni Komaj je sedel z gospo škrat v sinjih očalih. Peti ne smeš, na harmoniki ne godi J leznij mej otroci ločen tudi še nadalje zaprte in sicer na nedo čas. Fej Posredovanje za stanovanja je prevzela Ijub- za mizo, pa se je prikazal Nu Ivan, rekel je ) jaz sem natanko vse Ijanska mestna posredovalnica za delo in službe To je jako pametna odredba, ki bo občinstvu prihranila mnogo stroškov in potov. izpolnil. Zdaj pa podpiši ta-le papirček pa pojdi z menoj. Vrhniki Zdaj veš, kako bogati ljudlje žive; dovolj je za te. Parobrod po Ljubljanici. Gosp. Karol Kotnik na dobil koncesijo za prevažanje ljudi m parobrodom po Ljubljanici. blaga s Pa zgrabil Ivana in ga vlekel za vrat v pekel, kjer je najbolj gorelo; škrati pa so leteli od povsod in krali: Skušnje na podkovski šoli vršile so se dne 27. in 28. decembra pred izpraševalno komisijo, katere člani so vodja dr. vit Blelvreis-Trsteniški, c. kr. veterinami konci- pist Pavlin in učitelj Šlegel. Kovačev brez šole prišlo sedem, od teh sta dva kovača ponavljala skušnje, pet kovaCev delalo predovala, kakor nekaj let sem potem v je skušnje niso zadostili • v prvic. eden Vspeh skušnje ni bil po zadobi kranjska dežna toeni to kovač mora priti v šolo trij»» kovači žela v doglednPin času glede sadjarstva prav posebno zna ako hoče še mesto. Duša tega dela v deželi je tajnik kmetijske, družbe nadalje izvrševati kovaški obrt, dva kovača smeta ponavljati Pire Razsodišče mu je priznalo srebrno svetinjo, dočim so skušnjo po preteku enega leta Iz Kranjske bili so le tri ko- drugi dobili le bronasto, a predsedstvo državnega sadjarskega vači dva kovača bila sta Štaj eden Korošec in eden društva je prosilo, naj se mu podeli večje odlikovanj Goričan. Učencev podkovske šole bilo je v drugem tečaju vsi iz Kranjske in se je celo leto VSI so ime drugi bili podpore Eden učenec šolal Zaznamek dne januvarja 1901. izžrebanih so pol leta v šoli. Delali so izpit iz podkovstva in mesogledstva eden učenec tečaj obveznic 4 o/^ posojila kranjskega, katerih glavinski zneski se v imenski vrednosti izplačali. bodo dne 1 • 1 ♦ • )Uii]a samo iz mesoglei Anton iz Vač dobili Uspeh je red bkušnj prav bil dobro le sledeči: Juvan Perko Janez iz ä 2 000 758 1901. 957. 1005. 1606 Polj red n nad dobro Škofio Loko red „dobro", Volf Simon iz Bleda Bizjak Fran IZ Vipa iz mesogledstva red 2043 št.: 732. 2142 2 o 79. 91. 134 2351 183. 2539 2554 1760 2964 1800 1874 ä 2 000 235 302 452 458 679 766 785 814 832 843 916 919 r» dobro Eozman Fran iz Križa pri Kranju Primožič Janez 1129, 1192 iz Sv. Katarine sta dobila red „zadostno 1551 5 23 1563 71 1249 1876 1288 1955 1313 1993 1366.1394 1000 1618 722 1051 1523 a 20 000 2114 87. 2193 a 10.000 Državnozborske volitve na Slovenskem Pri Zaključek: volitvah dne 3. januvarja so bili izvoljeni v skupini gorenjskih 14 komadov ä 200 kron Glavinska imenska vrednost: ..... 2 800 kroD m notranjskih mest m trgov prednonarodni dr. Andrej F er j anči č, narodni kandidat Jos. Sum je dobil 632 glas n je dobil 495 gl demokrptični kandidat Josip Kopač 49 gl a kandilat Katoliško-socialno-V skupin^; 36 n a 2 000 n 2 komada a 10 000 n 2 a 20 000 72 000 20 000 40 000 n n n dolenjskih mest ie bil izvoljen naprednonarodni kandidat notar 54 omadov skupaj Ivan Plantan, kandidat prošt dr ki je dobil 385 gl Katoliško-narodni Seb Elbe rt je dobil 324 glaso V Navedene obveznice izžrebane z glavinskimi imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnic 134 800 kron zneski v v Ljub- Ljublj Tavč ) e bil izvoljen naprednonarodni kandidat dr. Ivan Ijani plač zgoraj edenega dne se po dotičaih ki dobil 919 gl Katoliško narodni kandidat veljavnih predpisih. Omenja se, da se bodo izžrebane obvez kanonik Suš ni k je dobil 409 glasov, nemški kandidat Ivan nice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izpla Baumgart dobil 358 glasov socialnodemokratični čevale proti 4 ^L eskomptni pristojbini kandikat Ivan Železni k kandidat Ivan Kunčič predno in mej dobil 7 glasov in „neodvi dobil 1 glas. .Razmerj V znamenju noža. Na občnem zboru bralnega mej na društva v Št. Pavlu pri Preboldu so nekateri prenapetneži katoliško stranko na Kranjskem se torej ni zahtevali, da društvo več ne sme naročiti „Slovenskega Na premenilo Obe stranki sta ohranili svojo posest in to po roda m sebno za napredno stranko velicega pomena, ker » ^ A ^ m njej združili s so se proti katoliško stranko tudi Nemci in vlada Na je manjši Ljubljanskega Zvona". Večina je to odklonila, kar pristaši z tako razkačilo. da so nekateri n eni noži Štajerskem je v peti.kuriji bil izvoljen katoliško-narodni kan didat dekan Žičkar z večino 140 glasov padli liberalne nasprotnike, ter jih več ranili. proti kandidatu Hrib Na Goriškem je prišlo do ožj neodvisnemu volitve strst je Železnica dalo sent St Tanz Sevnica. Železniško min ki premogokopni družbi dovolj za mej naprednim kandidatom dr. Turno in katoliško narodnim kandidatam dr. Gregorčičem. V Trstu in v Istri sta pro izvršitev tehničnih priprav za nice od Sevnice Janž. Dovolj radbo ozkoti Bnje je velja^ male želez jedno leto padla ka kandidata dr. Eyb dr. Lag Slab izgled V takoimenovanih katoliških Časopisih se vedno tarna in tarna, da nasprotni listi padajo duhov Oddaja gozdnih drevesc. V svrho pogozdovanja odda se iz državnega vrta v Celju en milijon drevesc različne vrste. Prijave za dobavo sprejema okrajno gozdno nad- nike Zadnji čas Tudi z hc se to često čuje in na vse načine se skuša da se duhovnikov ne sme napadati. slučajev, da je napadalo duhov- zorstvo v Celju do 30 januvarja ljudstvu vcepiti mnenje Umrla je v Železnikih tamošnja učiteljica gdč. Ana pa smo učakali zopet vec Rek ar, rodom iz Ljubljane. Bila je šele 23 let stara. način prav katoliško časopisje na kaj nelep nika, občespoštovanega in velezaslužnega župnika gosp. Berceta Dezertirala sta dva vojaka pešpolkri št. 48 m v Boštanju bertu. da celo na leci je bil napaden in tc v Lam odnesla seboj nad 1000 kron denarja. Odpeljala sta se proti Ljubljani. je bil prej župnik. Takisto se je zgoiilo pokoj Poskusen samomor. Hlapec B iz Ljubljane nemu dekanu gosp župniku gosp slabe ker I Veselu in večkrat tudi že ljubljanskemu se ]e poskusil dne 2. januvarja zaklati. Napil se ]e bil Vrhovniku. Katoliško časopisje daje torej prav žganja, in ker ni imel več denarja, da bi si privoščil še ka| izglede, kar se tiče apada samo ravno n Kranjsko sadj poštovanja duhovnikov toliko slabše, pijače, se je tako razjezil, da si je hotel življenje vzeti. b • v duhovnike na svetovni razstavi v Parizu Poročali smo že pred več tedni kako bila v Parizu odli Krvav boj na cesti. V Iglavi na Češkem je po kovana razstava kranjskega sadja. Glasom glavnega poročila o razstavi je predsednik razsodisča, Charles Ballet, v imenu celega razsodišča sporočil grofu Attemsu kot predsedniku c. k roČnik Libisck dr. Wittrofske 81 pešpolka na cesti razžalil avskultanta 6 Avskultant ]e zabrusil poročniku psovka nazaj na kar je poročnik sabljo mahati po nasprotniku društva avstrijskih pomologov da francoski strokovnjaki Občinstvo je hotelo po pripoznali, da je bila avstrijska razstava sadj ajlepša in Končno ranjeni najzanimivejša v celi razstavi. Glede kranjskega oddelka pravi rečeno poročilo: Kranjska je razstavila obširno in zelo zani- ki se je nekaj časa branil s palico. sredovati, a nasprotnika sta se borila dalj Wittrofski potegnil nož in častnika nevarno ranil v prsa in obraz. Oba pretepača sta v bolnišnici mivo kansko stav deželno zbirko IZ katere bilo spoznati, kako veli-je ta dežela napredovala od državne sadjarske raz- 1888. Najplemenitejše Gospodarska razstava v Pragi V maju t bo kakor druga leta v Pragi razstava živine, spojena z raz vrste so bile prekrasnih komadih, in če bo Kranjska tudi v prihodnj zastopane po 3 tako stavo gospodarskih strojev in izdelkov raznih vrst bo tuli razstava gospodarske industrije. Prispcjeaa r C Volkovi na Ogrskem so na zimo jako siloviti lajem je bil jubilar šef vojoe pisarne carjeve, pod Aleksan- Neka ženska Drohar iz Beleaa je šla po glavni cesti domov, drom IL in Aleksandrom IIL je zavzemal grof Hayden v ruski Med potjo 80 jo napadli volkovi in jo požrli. Ogrski lovci so mornarici odlična mesta. Grof Hayden je sedaj v 98 letu pac izredno slabi svoje dobe. Nesreča v cerkvi. V Sagu na Ogrskem se je v Izdatki in dohodki parižkih razstav. Stroški cerkvi vnela neka preproga, in ogenj se je prijel tudi obleke letošnje svetovne razstave so znašali 65 milijonov frankov, blizu ondi klečeče deklice. Več deklet ji je prihitelo na pomoč, dohodki pa 68 milijonov; preostalo je torej čistega dobička a tudi njihove obleke so se unele. Troj deklet radi peklin milijone franko/, kar pa ne izključi možnosti, da so neka- umrlo še istega dne. Osem drugih deklet in dvoje fantov pa tera podjetja na razstavi trpela škodo Razstava leta 1889. ee je hudo opeklo je imela čistega dohodka 10 režij Pokajeni milijoni Centralno milijonov, ona leta 1878 pa teljstvo tobačne 32 in pol milijona zgube; razstava leta 1867 pa je bila je izdalo velezanimive podatke o tobačnem konzumu na aktivna za 3 milijone frankov. Razstavo je obiskalo leta 1879. Ogrskem za leto 1899. Skupno se je prodalo v letu 1899 šestnajst, leta 1889, dvanajst in letošnjo triinpetdeset mili- tobaka za 50,673 824 68 gld. in sicer 793,110.82 gld. več kakor v letu 1898 Konsumnike se razdeli po posameznih tobačnih vrstah: Tobaka za nosljanie jonov oseb. Dewetova premetenost. „Manchester Guardian" se je prodalo 50.768 kg poroča novo delo zvitega burskega generala Deweta General kar je za 2480 manj kakor v letu 1898 manj se je Pagan je bil Deweta, ki je imel okoli 3000 mož. s svojimi v letu 40 000 možmi zajel docela, tako da Dewetu navidezno ni bilo 1898 pa 32 454 več, med tnm ko se je poraba tobaka v možno več uiti. Paget je torej poslal Dewetu sela z zahtevo. prodalo tobaka za pipo. Prodalo se je 563 549 zavitkih za nekoliko povzdignila, tako, da se je prodalo 1899. naj se takoj uda Dewet je Pagetu odgovoril, na) počaka leta 554.557.264 itkov, 674 021 več kakor v letu 1898. še štiri ure, da si premisli. Ko so štiri ure minule, niso našli Istotako se je ponižala poraba smodk, prodalo 480,142.170 komadov, 4,166 670 se je v letu Angleži nobenega Bura več Dewt-t le na čudovit način iz- 1899. letu manj ko v ginil z vojaki, topovi in vozovi brez sledu. Angleži so strmeli. letu 1898. Pesedas. brazilskih ter kratkih virginij se je pro- Kako je pač mogel Dcwet niti? Dal je kolesa in vse železje ko v letu oviti s suknom. da ni bilo čuti nobenega ropota ter se hitro dalo v 1899 letu 55 7 o/o oziroma 32 1 o/o manj 1898. med tem ko so se trabuke dobro prodajale.- Posebno izmuznil. Angležki listi in častniki so polni priznanja, da ßo se prikupile svalčice, katerih se je prodalo 944 milijonov, Dewet v istini genialen vojskovodja. je za 91 milijonov več nego v letu 1898. Dram se je prodalo Mož s petero ženami. Pred londonskim poli- veČ 29-8, hunij 23*9, dam 18*9 in šport 10 4 o/^. Specija- cijskim sodiščem je stal te dni neki mož, ki se je zval Hali, litetnega tobaka se je prodalo za 4,528.188 gld. 66 kr. King, Charter, Palmer, Watson. Wilson, Scott, Baines in Cas- Plemenita ustanova bivše plesalke. Bivša kra- cella. Imel je petero žen, izmed katerih so bile tri pri obrav- Ijeva ravnateljica baleta dvornega gledišča v Monakovu gdč. navi kot priče. Mogoče pa je. da je imel še več žen. Slepar Lucija Gran-Young je glasom listin notarja Grimma 26 nov. je lovil služkinje z inserati Oglasilo se je vedno dosti moža- % zneskom od prilično 220 000 ma^k v vrednostnih papirjih željnih žensk Slepar je izbral najpremožnejše ter se oženil in dolga prosto hišo v vrednosti od približno 180.000 mark, torej v skupnem znesku 400.000 mark zasnovala krajevno dobotvorno ustanovo. Namen ustanove je. dajati podpore stu-dujočim brez razlike konfesije ali spola, ki se hočejo na jednem izmed monakovskih uČnih zavodov izobraziti za stanovsko delavnost. Ustanova stopi v moČ ob smrti teljice. n]imi. izginil nekaterimi je živel kratko dobo, jim pobral denar in Včisih je imel kar po veČ žen ob jednem. Loterijske srečke veleduŠne zasnova- je bila svoj čas slavna plesalka. 11.000 ljudi zmanjkalo. V Zürichu so o priliki V Lrincu dne 29. decembra t. 1 V Trstu dne 29. decembra t. 29 7 78, 11, 20, 87, 89. 43, 41, 19, 22. zadnjega ljudskega Štetja prišli do zanimivega iznenadenja. V Pragi dne 2 januvarja fc. 1. : 19, 65, 89, 29, 20. Leta 1880 , ob priliki ljudskega štetja, bilo je prebivalcev 133 000, leta 1898 bilo jih je celo 161 000, a sedaj so šteli in našteli so jih samo 150.000. Statistiški urad je sedaj Tržne cene. v zadregi. najti vzrok. kam je izginilo 11.000 ljudi, kajti izselilo se jih je malo, kaka posebna bolezen tudi ni razsa- V Ljubljani dne 4. januvarja 1901. Pšenica K 7 70 h jala zadnje dve leti, ničesar posebnega se ni zgodilo in vender šteje mesto toliko tisoč ljudi manj, kakor jih je imelo pred dvemi leti. K 7.80 h, K 6 50 h 6 70 h, ječmen D. oves 6 20 h 6 50 ajda 6 — h, proso K 7. turš^^ica nova K 6. h. stara K 6 80 h, leča K Usmrčen morilec. V Vesteraasu na Švedskem h, fižol 10. Vse so umrtili morilca Nordlunda, je hotel 16. maja cene veljajo za 50 kilogramov na par- niku „Princ Karol" pomoriti vse potnike ter jih oropati. Nord- je zaklenil mnogo potnikov v njih kabine ter začel nato lund streljati na potnike, % so ostali na krovu. Nato )e rabil še bodialo in nož. Umoril je tri osebe ter jih več ranil. so tudi pozneje umrle. Nato je skočil v morje, odvezal Čoln in pobegnil. Ze naslednjega dne pa so ga dobili v Čakalnici na postaji Skogstoop. Ko je šel na moriSče, kjer so mu odsekali glavo, je morilec pel. Najstarejši ruski admiral. Glasom peterburških zamorejo osebe vsakega stanu na kraju gotovo in pošteno brez kapitala vsakem zgube listov je grof Loggin Haydee dne 30. novembra praznoval I zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih nenavaden jubilej 80 letne službe v ruski mornarici. Grof Hayden je pod carjem Aleksandrom I. leta 1820. vstopil v papirjev srečk. rusko mornarico, kateri pripada še danes. varinu leta 1827. se vojni pri Na- grof Hayden odlikoval kot poveljnik Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. trojne ladije „Konstantin" na odličen način, Pod carjem Niko- Vizitnice kuverte firmo priporoča I Blasnikova tiskarna Ljubljani I \ Odgovorni urednik: Aygnst Pncihar. Tisk in založba: J* Blasnikoyi nasledniki.