DELAVSKO KMEČKA
ENOTNOST
ŽIVELI PARTIZANI
AVANTGARDA DEMOKRATIČNE FRONTE V BORBI PROTI IMPERIALIZMU!
w' “• 13' ~	""""'"rt 3 • 'rt'	Trst 23. junija 1948. Sp.diu...i..u.o„.Rouu.irgr.pfoc.«..i5«it.iojt14dii.
^2£1 RAČUN ZA CONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK«. TRST 11-6374, ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIK« - UPR., LJUBL. 6-90	601-19
Mavci zahtevajo Borba delavcev proti odpustom
Me delovne pogodbe
Splošne
. e kolektivne delovne po so
Sle
bile vedno za delavstvo naprej. Take pogodbe nam-
■ „ Orrio,jočajo vsemu industrijske-1 te« <^e^avs^t’u skupno borbo in eno-' loj naslop, s katerim je mnogo e ukloniti delodajalce. Prav za ^ te0a so tudi Enotni sindikati ej,n° zastopali stališče, da je treba "'otu skleniti splošno delovno po-j 0 za vse industrijske delavce. j( 1 italijanska splošna zveza dela t.^tevala tako pogodbo, kar pa ji ^sPelo zaradi prevelikega odpo-naustrijcev in posebnih razmer, padajo v Italiji. V tem pogledu .	mi na Tržaškem ozemlju
^ boljšem, bili smo za korak na-Sjj1' kar se tiče socialnih prido-Te socialne pridobitve si je j reč tržaško delavstvo priborilo °SIočno borbo proti nacifašizmu, ^ga pa si je tu v Trstu od
N ‘e0a
k 'J maja 1945 pa do odhoda is,^0l;anske vojske istega leta, Ke V° Samo vladalo in so delavci C boljše položaje, katerih jim iilr alalci še niso mogli povsem
Tržaška industrija potrebuje za svoje obratovanje surovin ne pa posušenega graha
9a‘i iz rok. 2at0
>e,
so biti v Trstu dani pogoji enitev splošne kolektivne po-' in le Delavska zbornica je l)jjr°^Tn sabotiranjem, ki je bilo J Jodelodajalcem, preprečila, da '! hlilf11 Ui prišlo. Poleg tega pa je Delavske zbornice vedno Val° vsem mezdnim pogaja-"tjlij. sPloh. Spričo negativnega Sk; Delavske zbornice, ki ob 'P ^ koraku podlo izdaja de-Jiltatf interese, so se Enotni sin-
K'
Po ne odrekajoč se svoji zahte-jl iejj sPlošni delovni pogodbi, za-na osnovi pogodb za !«(e ejfie stroke, toda tako, da bi ^ Uh S^roke dosegli enake pogoje,
Nba vsebuje splošna delovna po-
\ n 1,36 delovne pogodbe nika-\ e Cvrejo zadovoljiti delavcev. Su Prišel čas, da se napravi k l,Sej anju konec in da se enkrat i)e,ej razkrinka izdajalska vlo-
v ^ ZataVSl<e zbornice. Delavci bo-i' ^ »l. 0 Postavili odločno zahtevo
‘Icie	LUVUi odločno zahtevo
je	novih delovnih pogodb
%e n °ri^ 2a nPk uresničenje ne N j*1 ^°> ali bo to prav izdajal-avskih interesov
pri Dene, uVoditeljis
1'rtneb0rnici’ oIi
%j0 ne sindikalne organizacije
X zelJaviti v Trstu vse’kar
SheTleniene0a v Italiji na sin-tipnih t0ri^u’ vse to pa le iz l.\je razlo90v, kar neverjetno .%m ^zdnim in drugim prido-(N na h	delavcev. O tem
Se j.1 °*3e Priča primer kolek-Ai, ,g°d,je za Hunsko stroko v j ^ ra-.a Cro hoče Delavska zbor-te/9niti na Tržaško ozemlje. liS njii,1 P^oodbi, ki
! It ^ih ‘ vgoatji, ki so jo t ,;\ki s'ndikalni voditelji, * delava nam
podpise ita-
samo vneto borijo. Pričajo poslednje iianu in stavke pivo-... ^..prav-lJOKrajinah Videm in Tre-
sindikati nikakor niso
p:r
m s
\) ru^e^aycev» ki se priprav-
h*
Ni	Trar 3e bil° sklenjene-
\'lh Vse’ kar je v teh po-V^Oa ° J690, naprednega in V' Ton°tni sindikati spreje-• a tr^a^ke razmere so V sln s*ndikat zastopa stali-^ tiev 7nora boriti vsakdo na Za boljše 'delovne in
31. maja je prenehal veljati ukaz štev, 109, ki bi moral biti nekaka zavora proti odpustom delavcev. Ta ukaz, ki je bil izdan na podlagi sodelovanja gospoda Geppija od Delavske zbornice in vojaške uprave, pa je mnogo bolj škodoval kakor koristil. Ce posledice tega ukaza, zlasti v veliki industriji, niso bile pogubne in če v veliki industriji odpustov v večji meri ni bilo, se moramo zahvaliti le odločnemu nastopu delavstva, ne pa temu ukazu. Da je to tako, nam potrjuje položaj v mali in srednji industriji, kjer so delodajalci kljub temu ukazu nemoteno odpuščali delavce, ki so v tej industriji bolj šibki in slabše organizirani. Na podlagi tega ukaza je bilo od januarja pa do konca maja v mali in srednji industriji odpuščenih kakih 700 delavcev. Naj naštejemo le nekaj podjetij, ki so popolnoma ustavila svoje delo, ali pa odpustila večje število delavcev. Med temi podjetji so: Alabarda, Taurus. Beltrame, Saigir, Tosoratti, Pecas, Sbocchelli, Stock, Lepore, Predomi-nato, Alfa Romeo, avtoremiza Cil-lia, delavnica železnih blagajn CON, podjetje SARMA, podjetje CONAT, livarna FOMT, tvrdka Gelovizza, podjetja IGE in IME, ILNGA in OMNIS. Pri podjetju OMAN je od 140 delavcev ostalo 6,
Ukaz 109 slepilo za delavce
Vse to kaže, da ni ukaz 109 prav nič pomagal: nasprotno služil je le zato, da bi z njim preslepili delavce. Zato je gospod Geppi res lahko ponosen nanj.
Kljub vsem tem težkim posledicam pa Delavska zbornica še vedno zagovarja ukaz 109 in trdi, da ga je treba le izpopolniti. Vsem delavcem pa je jasno, da tu ne gre za nobeno izpopolnitev in zato postavljajo dilemo: Ali zaporo nad
mezdne pogoje, upoštevajoč krajevne razmere. S tem bomo podprli tudi delavce v Italiji, da si bodo lahko priborili pogoje, ki smo jih mi že dosegli. Naša borba bo tako v spodbudo tudi italijanskim delavcem, ki se s tako odločnostjo upirajo izkoriščevanju svojih delodajalcev.
Trditev, da je Delavska zbornica rumen razkolniški sindikat, je utemeljena tudi v zadnjih dogodkih v Nabrežini, kjer se je Delavska zbornica izrekla proti stavki na-brežinskih kamnarjev. Delavska zbornica je vedno podpirala stav-kokaštvo in je s tem vedno kazala, komu dejansko služi. Vsakomur je pač jasno, da mora napreden sindikat vedno podpirati borbo delavcev in njihove upravičene zahteve, oziroma da mora stati na čelu te borbe.
Delavska zbornica naj le nadaljuje svoje razdiralno in izdajalsko delo, ki mnogokrat meji na pravo banditstvo, delavci ne bodo več nasedali njenim spletkam, ne bodo sprejemali kompromisov, temveč pojdejo po ravni poti borbe do kraja. To jim narekujejo njihovi osnovni interesi in njihov, težki gmotni položaj.
odpusti ali ne. Za časa ukaza 109 so se namreč nadaljevali odpusti z istim tempom, kakor če bi ga ne bilo.
Zapora nad odpusti, ki je nenehna zahteva delavcev in Enotnih sindikatov, postaja vedno bolj nujna. Qd 1. junija pa do sobote 19. t. m. je bilo odpuščenih zopet 323 delavcev. Skoraj gotovo bo prenehala obratovati tudi industrija olja v Rojanu; državni zavod za prevozništvo pa grozi z odpustom 1 tretjine osebja.
Pismo ES Delavski zbornici
Zato so se Enotni sindikati obrnili na Delavsko zbornico s pismom, s katerim jo pozivajo k enotnemu nastopu obeh sindikalnih organizacij, da bi prisilili vojaško upravo, da izda odredbo o popolni zapori nad odpusti. Pismo se je glasilo:
Zveza Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja ugotovalja, da Vojaška uprava ni ob prenehanju veljavnosti ukaza 109 vzelo v pretres zahtev zastopnikov delavcev, da se delavcem zagotovi nadaljna zaposlitev. Poleg tega ugotavljajo težke razmere, v katerih žive mnogi delavci zaradi novega vala odpustov z dela v prvi polovici junija. To je ugotovila tudi Delavska zbornica. Zveza enotnih sindikatov se obrača m Delavsko zbornico, naj izjavi, ali je pripravljena začeti akcijo za zaporo nad odpusti in s tem stvarno ščititi interese tržaškega delavskega razreda.
Delavska zbornica pa se po svoji stari navadi ni pridružila predlogu Enotnih sindikatov in je odgovorila
takole: Vodstvo Delavske zbornice je že več časa od tega sklenilo obdržati v odnosu do vojaške uprave glede na težak problem odpustov z dela in glede na brezposelnost, ono stališče, ki ga je zavzemalo že prejšnjo zimo
Delavska zbornica noče zapore nad odpusti
Iz vsega dosedanjega ravnanja Delavske zbornice pač ni bilo mogoče pričakovati drugačnega odgovora. S tem pismom se je Delavska zbornica še enkrat razkrinkala in pokazala, da ji ni prav nič mar za koristi delavcev. Vse to seveda spada v uresničevanje Marshallovega načrta, ki ga je Delavska zbornica tako toplo pozdravila. Tako se v Trstu jasno kažejo bla-godati tega načrta, kar nam potrjuje tudi vest, da bodo na osnovi Marshallovega načrta poslali v Trst suh grah, mleko v prahu in baje tudi zdravila. Z mlekom v prahu in posušenim grahom pa ni mogla še nikjer na svetu doslej obratovati nobena industrija. Industriji je treba surovin, ne pa ostankov starih ameriških zalog.
Zapora nad odpusti je vprašanje, ki ga občutijo prav vsi delavci, tudi oni, ki so včlanjeni v Delavski zbornici. Delavci nočejo več živeti v trajnem strahu, da jih lahko vsak trenutek vržejo na cesto. Zato bodo vsi delavci ne glede na to, ali bo to prav Delavski zbornici ali ne, začeli odločno akcijo za zaporo nad odpusti, ki vedno bolj groze v vseh industrijah spričo izvajanja Marshallovega načrta.
22. JUNIJ
opomin imperiaSisIom io vojnim hujskačem
Včeraj 22. junija je preteklo 7 let, odkar je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo v prepričanju, da bo v najkrajšem času obračunala z njo ter si osvojila ves svet. Nacistične borde so preplavile Belo Rusijo in Ukrajino in prišle pred vrata Moskve in Leningrada. Tam pa jih Je Junaška Rdeča armada ustavila. da niso napravili niti koraka naprej. Borba je bila huda in težka in nacistični poraz pri Stalingradu je dokončno zapečatil usodo nacistične Nemčije. Tako je Rdeča armada skupno z nadčloveškimi napori sovjetskega ljudstva rešila vse narode suženjstva, ki Jim Je pretilo in rešila hkrati vso človeško civilizacijo pred koncem, ki bi bil v primeru nacistične zmage neizbežen.
Napredne ljudske množice vsega sveta se dobro zavedajo, da Je ravno Sovjetska zveza doprinesla naj-večji delež, da Je bil nacizem poražen zato so ji trajno hvaležne. Finančniki, magnati, kapitalisti in reakcionarji vseh vrst, ki se niso borili, da bi osvobodili človeštvo, temveč zato, da bi namesto nacistov nadvladali svetu, so podedovali vso njihovo politiko in zopet grozijo in zopet in roži ja jo z orožjem. Po zabili so že, kakšna usoda je doletela nacistične napadalce, pozabili so, da je ravno Rdeča armada strla napadalno silo nacističnih barbarov.
Tržaško delovno ljudstvo pozdravlja ob tej obletnici slavno Rdečo armado in junaško sovjetsko ljudstvo v prepričanju, da bi doletela enaka usoda, kakor je že doletela naciste, vsakogar, ki bi hotel naposti ZSSR ali katero koli državo, kjer vlada ljudska demokracija. Tržaško delovno ljudstvo veruje v nepremagljiva moč Rdeče armade, ki se je vedno borila za svobodo in ne za interese ozkega kroga izkoriščevalcev.
Tovarnislci odlaori
najboljša zaščita za delavstvo
Ze dolgo časa se vlečejo pogajanja o tovarniških odborih, ki še sedaj niso juridično priznani. Ti odbori so sad osvobodilne borbe tržaškega delavstva in industrije! so jih dejansko priznavali, saj ti odbori ves čas delujejo.
Industrijci, opogumljeni spričo protiljudske politike okupacijskih oblasti, bi sedaj radi odvzeli delavcem to njihovo važno pridobitev, in to tem bolj, ker jih pri tem stremljenju podpira Delavska zbornica. Ta zbornica in njeni gospodarji bi hoteli odvzeti tovarniškim odborom vso njihovo učinkovitost, hoteli bi napraviti korak nazaj, tako da bi se odbori spremenili v notranje komisije, kakršne imajo v Italiji. Te komisije pa nimajo nobene zveze s sindikatom, so prepuščene same sebi, predstavljajo vse delavstvo enega samega podjetja ali tovarne nasproti lastniku in so zaradi tega tudi izpostavljene njegovi samovolji.
Enotni sindikati so vedno zahtevali, da morajo tovarniški odbori predstavljati sindikalno organizacijo na kraju dela, kajti tako so delavci posameznega podjetja tesno zvezani z vsem delavstvom, včla-
njenem v sindikatih, uživajo podporo in solidarnost vsega delavstva ter tako mnogo laže branijo delavce pred izkoriščanjem delodajalcev. Okoli tega načela, od katerega ni mogoče odstopiti, so se vrtela vsa dolgotrajna pogajanja, čeprav je vsakomur jasno, da je nesmisel odpovedati se že priborjenim pravicam. Poleg tega pa je stališče Delavske zbornice, da mora notranja komisija predstavljati vse delavce ne glede na to, ali so včlanjeni v kakem sindikatu ali ne, y protislovju s samimi organizacijskimi oblikami njenih notranjih komisij. Te notranje komisije v Trstu dejansko predstavljajo Delavsko zbornico na kraju dela in se v tem razlikujejo od notranjih komisij v Italiji. Zato je stališče Delavske zbornice še tem bolj nerazumljivo, oziroma je še preveč jasno, ker kaže njeno popolno hlapčevanje industrijcem.
Delavska zbornica je s svojim stališčem prekršila dogovore, ki jih je sama podpisala. Svojčas je zbornica namreč pristala na skupen načrt z Enotnimi sindikati glede tovarniških odborov; ko pa je videla, da industrijci temu načrtu nasprotujejo, je požrla dano bese-
do. Sedaj pa je skrajni čas, da se stvar razjasni in končno uredi, ker odlašanja in slepomišenja je bilo že dovolj.
Preteklo soboto so se zato sestali zastopniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice ter razpravljali o tem vprašanju. To pot se je pokazalo glavno nesoglasje vprašanju volitev. Predstavniki Delavske zbornice so si usvojili stališče in-dustrijcev, po katerem naj bi volili svoje zastopnike v odbore delavci posebej in uradniki posebej. Stališču delodajalcev se ne moremo čuditi, saj hočejo s tem razdvajati delavce o3 uradnikov, da bi laže izkoriščali oboje. Industrijci dobro vedo, da je delavstvo bolj borbeno od nameščencev, in da bi zato tudi bolje ščitilo interese nameščencev. Dejstvo pa, da je stopila tudi Delavska zbornica na stališče delodajalcev, je najboljši dokaz, kako malo so ji pri srcu interesi delavcev in nameščencev in kako v vseh pogledih verno služi svojim gospodarjem. Kljub vsem spletkam delodajalcev in lažnih sindikalistov pa ne bo tržaško delavstvo odnehalo, dokler ne bodo priznani tovarniški odbori, ena najvažnejših pridobitev njihove osvobodilne borbe*
Živeli
partizani
V soboto bodo imeli partizani Tržaškega ozemlja svojo skupščino. Ta skupščina bo manifestacija vsega naprednega demokratičnega ljudstva, za katerega so partizani njegovi najboljši sinovi.
Odkar so prevzele v Trstu oblast anglo-ameriške okupacijske sile, se je vedno bolj stopnjevala gonja proti osvobodilnemu gibanju in proti partizanom sploh. Vsa sredstva so uporabljali, da bi jih čim bolj oblatili. Reakcionarno časopisje je zlivalo na partizane ves svoj bes in srd, ker je videlo v njih one borce, ki so zrušili fašizem. Sodišča, v službi okupacijskih oblasti, so zrežirala razne procese zaradi fojb, v katerih so prejeli fašistični razbojniki zasluženo plačilo.
Prepovedali so partizanom zborovanja, prepovedali nošenje njihovih slavnih uniform. Plačani teroristi so metali nanje bombe, ko so korakali po mestnih ulicah. Toda vse to je bilo zaman, vso to blato ni moglo umazati borcev za svobodo. Demokratično ljudstvo jim je še bolj pokazalo vso svojo ljubezen in hvaležnost, kar je pokazalo tudi partizansko zborovanje na Opčinah, ki je tako raztogotilo bivše <(zaveznike», da so postavili partizane pred sodišče samo zaradi nošnje uniform. Končno so vrgli Zvezo partizanov še iz njenih prostorov na Korzu. misleč, da jih bodo s tem vrgli iz mestnega središča.
Tudi to zadnje podlo dejanje ne bo fašistom v nobeno korist, ker partizani se bodo še vedno vrnili v mestno središče, pa naj je to novim fašistom po godu ali ne.
Tržaško delovno ljudstvo dobro ve, da- si je v 40 dneh, ko so bili tu partizani, samo vladalo; ve, da so takrat delavci sami začeli obnavljati porušene tovarne in ve, da če bi se onih 40 dni nadaljevalo, ne bi bilo v Trstu danes niti enega brezposelnega delavca, ker bi bilo dovolj dela za vse. Tržaško ljudstvo pa tudi ve, da je v onih 40 dneh ravno zaradi velikodušnosti partizanov prejelo zasluženo kazen še premalo fašističnih zločincev.
Ob skupščini partizanov tržaškega ozemlja se bo tržaško delovno ljudstvo Še bolj oklenilo Zveze primorskih partizanov in jo podprlo Z vsemi svojimi močmi.
Nabrežinski kamnoseki stavkaj«
Nabrežinski kamnoseki so se pretekli torek sestali z Zvezo indu-strijcev, da bi razpravljali o svojih zahtevah. Ti delavci delajo namreč v težkih delovnih pogojih, ne dobivajo nikake odškodnine za pomanjkanje menze, nimajo nikake pravice do delovne obleke ter dobivajo 5 odst. manj osnovne mezde in 10 odst. manj draginjske doklade kakor delavci v Trstu, čeprav so živila in obleka precej dražja, kakor v mestu. Delodajalci pa niso hoteli sprejeti zahtev nabrežinskih delavcev in se pri tem izgovarjali, da je treba stvar še px-eštudirati. Zato so začeli nabrežinski kamnoseki preteklo sredo stavkati in njihova stavka traja že teden dni.
Kakor vedno Delavska zbornica sabotira to stavko in 22 delavcev, članov Delavske zbornice in povečini esulov, dela v Sesljanu v podjetju Casale pod zaščito agentov civilne policije.
V glavnem zahtevajo nabrežinski kamnoseki enake mezde kakor delavci v mestu, poleg tega pa še nagrado 50 lir za vsako uro dela, kar je popolnoma upravičeno, ko nimajo menze, ne dobe nobene delovne obleke in opravljajo zelo težka dela.
Kar se tiče cen, je vse racionira-no blago 2 liri dražje pri kilogramu
kakor v Trstu, živila v prosti prodaji pa so še mnogo dražja. Zato ni razumljivo, zakaj bi morali nabre-žinske delavce plačevati po mezdnih razpredelnicah, ki veljajo za deželo.
Delodajalci se sicer izgovarjajo, da nočejo povišati mezd, češ da je produkcija v kamnolomih prenizka. Poleg tega pravijo, da so začeli delavci stavkati, še preden so se pogajanja zaključila. S tem se izgovarja tudi Delavska zbornica, ki stavko sabotira. Nedvomno je, da morajo delavci doseči zadoščenje, saj je nasproti 169 stavkajočih delavcev le 22 stavkokazov, in da bodo morali delodajalci popustiti.
Odbor delovne mladine
na delu za uresničenje mladinskih zahtev
Na kongresu delovne mladine je bil ustanovljen odbor, katerega naloga je, da pomaga pri uresničenju zahtev, ki jih je delovna mladina postavila v izjavi o svojih pravicah. Ta odbor se je že prvič sestal in začel delovati.
Gospodarske in socialne razmere delovne mladine so zelo težke za zaposlene, še težje pa za brezposelne mladince. Zaradi tega je nujno, da sindikalne organizacije odločno zahtevajo od oblasti, da temu obupnemu stanju opomorejo.
Vprašanje delovne mladine je tesno povezano z vsemi gospodarskimi vprašanji našega ozemlja
PROTEST £ S.
Ali je urad za nameščanje
agentura Delavske zbornice
Na uradu zu nameščanje so nekateri uradniki začeli javno delovati v korist Delavske zbornice. Tako so začeli pri tretjem in četrtem okencu tega urada zahtevati od vseh delavcev, ki se pri njih
OOO delavcev
hočejo vreči na cesto
Preteklo zimo so okupacijske o-blasti zaposlile večje število brezposelnih delavcev pri raznih javnih delih. Tudi na občinskem posestvu med mitnico in Domjem ter pri Orehu so zaposlili kakih 600 delavcev raznih strok. Te delavce so smatrali kot tečajnike za novo strokovno usposobljenje. kar naj bi pomenilo, da se razni strokovni delavci zaradi pomanjkanja dela prelevijo v vrtnarje. Tedaj so nekateri časopisi pisali, da bodo ti delavci na osnovi pogodbe z občino ostali trajno zaposleni. Enajstega junija pa je urad za delo javil, da bodo vseh teh GOO delavcev odpustili in da se bo začel ponoven tečaj za usposabljanje novih vrtnarjev.
Ne glede na to, da nihče ne ve, kje naj bi zaposlili tako število vrtnarjev spričo male površine Tržaškega ozemlja, je že namera vreči 600 delavcev na cesto sama po sebi nedopustna. Ti delavci seveda niso proti odpustitvi z dela, če jih zaposlijo drugod. O tem pa ni niti govora; nasprotno, vsak dan
RAZSTAVA
strokovnih šol v Kopna
opažamo, kako razna podjetja mečejo na cesto vedno nove delavce.
V petek 18. t. m. so imeli delavci občinskega posestva zborovanje in sklenili, da se ne bodo dali kar tako vreči na cesto.
ZD
gostiln in barov
Tudi nameščenci javnih obratov, menz in hotelov so v poslednjem času zahtevali sklenitev nove mezdne in delovne pogodbe. V ta namen so se pretekli petek na uradu za delo sestali sindikalni zastopniki teh nameščencev, da bi inapravljali o njihovih zahtevah.
Ti nameščenci so že 30. aprila t. 1. predložili Zvezi lastnikov javnih lokalov osnutek nove delovne pogodbe in so doslej zaman čakali odgovora. Na sobotnem sestanku je edini predstavnik delodajalcev, tajnik njihovega udruženja, zahteval, da se pogajanja po novi pogodbi za 15 dni odložijo, češ da upravni svet delodajalcev pogodbe še ni preučil. Sindikalni zastopniki so se temu protivili, končno pa so zahtevali, da se nameščencem izplača predujem na morebitne poviške mezd. Obenem so zahtevali, da se nova delovna pogodba čimprej sklene, ker so gospodarski pogoji nameščencev zelo težki in je njihovega potrpljenja že konec.
RAZSTAVA DIJAKOV TEHNIČNE SODE V KOPRU Tudi vajeniške strokovne šole so | nagrado šli brezplačno na izlet na
pravkar zaključile šolsko leto. V koprskem okraju so take šol« v Kopru, Izoli in v Piranu. Gojenci teh šol so ob zaključku pouka priredili razstavo svojih izdelkov v Kopru v dvorani sv. Klare. Kljub težavam in dejstvu, da so nekateri ilovršili le drugi in tretji razred osnovne šole, so učenci dosegli prav lepe uspehe v letošnjem šolskem letu. Najboljši vajenci, ki so obiskovali strokovne šole, bodo za
Jesenice, kjer bodo obiskali tamkajšnjo industrijo in v Gozd Martuljek.
Dijaki srednje tehnične šole v Kopru so tudi priredili razstavo. Razstavljena dela dokazujejo, d« se v tej šoli dobro napreduje in dela brez velikega hrupa in besedičenja.
O učnih uspehih vseh šol bomo bolj obširno pisali v prihodnji številki.
tl livni
V	zadnjih dneh zopet grozijo, dr. bodo zaprli tovarno olja v Rojanu, zaradi česar bi vrgli na cesto 19 delavcev. Delavci pa se bodo seveda branili in pravijo, da bodo v primeru izprtja zasedli tovarno. Pred kratkim je podjetje že hotelo zapreti svoj obrat, a delavcem je z njihovim odločnim nastopom uspelo tedaj to namero preprečiti.
♦
Tudi pri državnem prevoznem zavodu, hočejo odpustili eno tretjino osebja, ne da bi povedali, v čem so razlogi za t« nove odpuste.
*
V	pivovarni Dreher se je začelo gibanje za zvišanje mezd za nadure onim delavcem, ki so zaposleni v oddelku jja polnjenje steklenic. Podjetje pa jim noče izplačati poviškov, češ da jih italijanska pogodba ne določa. Izgovor je seveda prazen, ker se je prav te dni začelo v severni Italiji mezdno gibanje pivovarniških delavcev.
prijavljajo za namestitev, naj jim izjavijo, kateri sindikalni organizaciji pripadajo, pogostoma pa so tudi pozivali brezposelne, naj se vpišejo v Delavsko zbornico, ali pa naj se obrnejo nanjo za potrebne informacije.
Zaradi tega je Zveza enotnih sindikatov poslala uradu za delo naslednji protest;
Zveza enotnih sindikatov obvešča urad za delo, da uradniki pri okencih 3 in 4 urada za nameščanje oblastno zahtevajo od delavcev, ki se javljajo, da bi bili poslani na delo, naj povedo, kateri sindikalni organizaciji pripadajo, pri čemer jih često pozivajo, naj se naravnost obrnejo va Delavsko zbornico, ki hm bo dala rse potrebne informacije.
Kol primer navajamo, kaj se je pripetilo v zadnjih dneh 20 delavcem, katere je zahtevat tržaški arzenal. Vsem, ki so se javili, da bi bili poslani na delo, so zadali vprašanje ali so vpisani v Delavsko zbornico, ali ne.
Zveza enotnih sindikatov ugotavlja, da nobena določba ne vsebuje takega postopka, ki se zato smatra izzivanje delavcev, članov Enotnih sindikatov, ter kaže premišljeno pristranost, ki gre v škodo Zvezi ES.
Opozarjamo urad za delo, na te zlorabe, zahtevamo takojšno ugotovitev odgovornosti in primerne ukrepe, da se to sramotno postopanje takoj preneha.
sploh. To je pokazala tudi ogronr na udeležba delovnega ljudstva e* zborovanju večer pred kongresom Ljudstvo se namreč dobro zavedaj da je rešitev mladinskih vprašani splošnega pomena. Izjava o pra«1 cah delovne mladine, ki je sad m skusije kongresa 759 delegatov ** diskusij na predkongresnih zbori* vanjih, jasno izraža vse zahteve A težnje delovne mladine, katere P treba neutegoma uresničiti.
Tržaška industrija in trgovina vedno bolj propadata. tega je redčenje zaposlenih •nj*' dih strokovnih moči, njih ča raven strokovne izobrazbe, n* raščanje brezposelnosti, vedno v«J razvrat in prostitucija. Vsemu teim lahko opomore le dvig tržaškej
gospodarstva, zaradi česar P8
iini
nujna povezava z vsemi država' v zaledju.
Odbor, ki je bil ustanovljen kongresu, si je zadal več nalog ' ciljev, med katerimi so najb01, važni sledeči:
Pri cilj h kateremu bodo vsi napori delovne mladine, ie ^ notnost vseh mladih produktivn sil v borbi za dosego skupnih & tev, ki jih vsebuje izjava o Pra ^ cah delovne mladine. Ta enotlLf je potrebna bodisi v vodstvih *** tudi med mladino samo. Zaradi ^ ga bo odbor povabil vse strank« , organizacije, naj podprejo v njenih zahtevah.
Druga naloga odbora je ta,
d»
podpre vse organizacije, ki se ^ re in delujejo na tem, da bi s« boljšalo stanje delovne mladine, kor je razvidno v izjavi o pra^A in ki se bore tudi za tnoreb ^ druge zahteve, ki jih ta vsebuje, ki pa so v korist ml*8. Naravno je, da bo odbor z svojimi močmi podprl predvsem ® dikalne organizacije, s P°®A(‘ katerih bo na primer dosegel ** tek razpravljanj in kasneje P0”’), raznih delovnih pogodb, ki s° (j že dolgo časa od tega s*n<i ^ predložili raznim udruženjem
lodajalcev.
Tretja
naviti
.	DS'8'
naloga odbora je> u
rnah
v vseh večjih tova.- . podjetjih odbore delovne ml* ki bodo tudi imeli nalogo P0^)* ti sindikalne organizacije na dela samem.
Končno bo naloga odbora jati s pomočjo predavanj it£l
de
'e*
lovno mladino tako, da se h° no bolj zavedala svojih praVl' upravičenih zahtev.
Kongres delovne mladine ■	^
vsekakor velik bodisi zaradi V^|
sti vprašanj, ki so bila na redu bodisi zaradi resnega razpravljanj.
j«
Vi

Seznam rešeni J*
mn i li »porov
Da pokažemo vsestransko delo Enotnih sindikatov v korisl delavcev, bomo začeli z objavljanjem seznama vseh rešenih in nerešenih delovnih in mezdnih sporov, ki jih rešuje urad za obravnavanje sporov med delodajalci in delavci v okviru Enotnih sindikatov. Ta urad je že rešil nešteto sporov, ki znašajo skupno veliko vrednost.
V	torek 15. junija so bili rešeni naslednji spori: spor med uslužbenci menze vojnih povratnikov z delodajalci glede doklade v znesku 8000 lir. Z gospodarjem bara Principe je bil rešen spor glede odpravnine nekega uslužbenca v znesku 3000 lir.
V	sredo 16. junija je bil ugodno rešen spor nekega nameščenca « podjetjem Davida Guerrina v znesku 370 lir.
Spor med tržaško konopl jamo in med nekim njenim uslužbencem zaradi priznanja njegove posebne usposobljenosti ni bil rešen in je prešel v pristojnost pravnega urada.
V	petek W. junij« Je bil ugodno
rešen spor med nanit'š«c v ifP lastnikom podjetja Kischbeh* sku 25.000 lir.
Skupščina uslužbeA
ACEGAT-a ^ ,
ledeljek zvečer’ ■>* iiA ulici Conti skupščina v8fnVlj»^
unči uonti skupščina	*
ščencev ACEGAT-a. Razpr‘,pezjil« o novih normativnih ,rt zahtevah, ki jih bodo ^
ravnateljstvu podjetja f* nove pogodbe. Te nove v>ii. predvidevajo 25. odst. novne plače za navadne lavee, 30 odst. poviška A* 40 A zirnne ročne delavce in —*’*
za specializirane drlavc«- e 18^ io tudi uoviške za uradn 48 odst. 0»
cer od 35 do plačah.
,ci ^
V diskusiji so uslužbe odobrili te zahteve *n	^
bodo n« osnovi teh z vali 10.000 lir
Zahtevali so tudi, .tn*’ 11 r stopila v veljavo * vZ'Ta K?' ^ s 1. decembrom lan5A^» ^ je stara pogodba

..... a
1 obisba po openshib „horjačih”
70 porušenih hiš zaman čaka popravila. Povsod vojaki in njihove vesele spremljevalke
so st začele razvijati po 1800, prve vile so zrastle leta “02, openski tramvaj pa je začel ^iti leta 1904. Ort tedaj se je kraška vas polagoma spreme-v lepo izletniško točko, po-je skoraj predmestje Trsta. taSetku so imeli tu kraški pastirji za govedo in ovce, bivali so J” Pečini, zato je tudi nastalo ime ki nima nič opravka z ob-'j8®- Stara vas je bila pod cerkvi'1' Po domače na »škvei in na "Kito. Od teh časov so ostala še ®«ia dvorišč, ki jim pravijo «bor-fj*' Tako imamo »Malalanov bor-J;*; »Jakopinov borjač«, »Kuščev W8č)). pa tudi na polju so še j** imena, n. pr. »Malalanov dou» /“•»na) itd. Družine Furlan, Vj-JJ’ Malalan, Skrlevaj. so najstarej-J! V vasi. Mnogo je tudi Sosičev, Pa so prišli pozneje iz Istre.
Beg
uncem ne prija openski zrak
zadnjem štetju ob prihodu J^tarodne razmejitvene komisije ? so štele Opčine 2400 pre-domačini pa pravijo, da JJ. le zdaj še cel tišoč več. Toda se jih menda v tem krat-času ni rodilo... Na Opčine ^ Pf»bežala vsa golazen, vsi oni, v. M*0 imeli mirne vesti in ki so 1 navajeni živeti na račun dru-jj. ■ Tu so se zbrali od vseh vetrov, j/ he delajo, pa vendar živijo, ^»kateremu pa ne ugaja open-in .,rak, čeprav je tu prav lepo .k krasen razgled. Preblizu je , fa' kmalu jih domačini spozna-tii,Jato Pa kar preko noči izle-v ^aleč v Argentino. Na Opčine k te že prišel glas, da jih tudi ne marajo.
L"*
'5n[>or
'isfce avtomobile, zato oblast tu-
bdi mnogo vojakov je po cesti; ^!tl0r greš, srečaš vojake in po-H, J^ke avtomobile, zato oblast tu-^*«tbi, da so ceste, vsaj glavne,
rteo
v dobrem stanju. Nove gra-( ■ čeprav je že vse prepleteno
kov'
J^Šnai, na škodo njiv in travni-
‘ ki jih je vedno manj.
kmetijstvo propada
b
čas je bilo kmetijstvo še ^ tepo razvito na Opčinah in ^ skih vaseh. Lepi gozdovi so ^ Ibhogo pašnikov, tudi živino-ij. te uspevala. Sedaj pa na Op-. kmetov skoraj ni več, več Še v Bazovici, Trebčah, Uro-Velikem in Malem Kepnu.
Ob dobrih letinah pridelajo le za pet mesecev, za ostale pa si morajo pomagati na drug način. Ko se je začela razvijati industrija v Trstu, so posebno z Opčin mnogi zapustili zemljo. Bolj se jim je izplačalo delati v tovarnah, doma pa so obdelali in obdelujejo v prostih urah košček zemlje za svoje potrebe. Zemlje ni dovolj, suša vedno škoduje. Grenka je kraška zemlja, kot pelin, ki raste iz nje, Sedaj pa pomagajo še vojaki, pustošijo, teptajo, uničujejo pridelke in trud celih pokolenj s svojimi vajami in skakanjem. Ljudje so že siti vsega tega, pa si ne morejo pomagati. Pod takšnimi pogoji, ko poleg vsega še nakladajo nove davke, ni nič čudnega, če mnogi zapuščajo zemljo. Žalostno pa je še bolj, ker ne uspevata več niti poljedelstvo niti industrija. Kdor bi moral skrbeti, se niti ne zmeni, celo želi nasprotno. Pomagajo s
11
od bombardiranja leta 1944 kar 70, tedaj kar obstaneš in ne moreš verjeti samemu sebi. Ničesar še niso popravili kljub številnim intervencijam pri občini in vojaški upravi. Gospod župan Miani zna samo lepo obljubljati, še bolj kot okupacijski oficirji.
Na Opčinah imajo vojni oškodovanci svojo zadrugo, ki se zelo trudi, toda vedno ji delajo nove ovire. Ce bi bilo gospodom v Trstu ljudstvo le količkaj pri srcu, bi že zdavnaj obnovili porušene hiše, toda odstranili so preteklo zimo samo ruševine, s čemer so pač hoteli izbrisati vsako sled razdejanja da ne bi tujca bodlo v oči. Mali kmetič, ki sta mu bila porušena dom in gospodarsko poslopje, mora skrivati še vedno svojo sivko v revni baraki, ki jo je zbil skupaj le za silo. Krava je že 4 leta spravljena za nekaj deskami, Sosič Anton se pa stiska v majhnem stanovanju. To naj bi bila pomoč ...........................
glU
«flikanjem», eno zgradbo tu, en kos ceste tam, da se vleče dan od dneva naprej, dokler bo pač šlo.
Od obljub se ne živi
Opence skrbi, kaj bo. Čudno neverjetno pa se zdi tujcu, ko si bolj od blizu ogleda Opčine in pokuka tudi zadaj za vile. Italijani so obljubljali, da bodo napravili iz Opčin (cvillaggi o giardini«, pa so zidali vojašnice in napravljali strelišča. Novi okupatorji tudi obljubljajo. Skoraj bi verjeli lepim besedam. Ko pa vidiš in izveš, da na Opčinah, kamor vsake pol ure vozi tramvaj iz Trsta, skoraj bi rekli v tržaškem predmestju, po treh letih še niso obnovili niti ene hiše, in da jih je bilo porušenih
ZA PROSVETO V ISTRSKEM OKROŽJU
tečaju za otroške vrtnarice
* drami se ileklela nriprauljaio na vipja malčlmv
m
^ tudi
ne potrebuje samo šol po vaseh, treba je iuoi za najmlajše. Po deželi »i	otroških vrtcev, v prihod-
([l ^kem ietu pa p0(jo v nekaterih še nove, tako sloven-
0r *utii italijanske, ti. * sarhl vrtci ne bi mogli obstane bilo tudi vrtnaric. Zato
» * ^
• *e bi
»«dal
ttijfi^ v Piranu tečaj za otroške . v ki se ie začel prve dni ma Si)sk.0l;e,a «Rotonda» stanuje 15 Vnetltl 'n 9 »talijanskih deklet, ki Isij,^0 ^'Pravljajo, da bodo jese-Nnk0 *ačele vzgajati naše otroke, 'tebjje in Italijanke imajo pouk btav VSe Pa stanujejo skupaj in 'vt jn ^ot|ro razumejo. Marljive so teke,- U8e' tako da ne moreš re-'v sv* Prednjačijo. Učijo se vsa-Sščtno’tem jeziku slovenščino, ita-\is ' zemljepis, zgodovino, pri-} teioI^^PeUo, psihologijo, risa-'l'Q de] glasbo, melodiko In vsak četrtek hospitirajo i *e n 'itlrugem vrtcu, da vidijo, J' Šoli e a' ^PPuldne in popoldne K^tlb ' P°tem se učijo same In po
Je Dtuf* Vodja slovenskega teča-^esorica Nada Mušič, ki po-t0(JlaJzoruJ« tečajnice. Mlada tetgJo t, kos svoil nalogi, tako da
** deklet« zelo rada. Za,
to je disciplina tudi vzorna, čeprav ni na tečaju prav lahko življenje. Tečajnice vstanejo že ob petih zjutraj in so stalno zaposlene v šoli ali pri učenju; malo je odmora, prav malo prostih ur. Mnogo se morajo naučiti v treh mesecih in tega se vse dobro zavedajo. Zavedajo se tudi, da ko bodo končale tečaj ne bo še dovolj. Se bo treba učenja, še tečajev in šol, dokler se ne bodo popolnoma izurile in usposobile.
Otroški vrtci so nujno potrebni. Potrebni prostori se lahko sezidajo, ali pripravijo v kratkem času, vrtna rice pa se vzgajajo bolj počasi. Ce sedaj nimamo dovolj vrtnaric s popolno srednješolsko izobrazbo, ne bomo čakali še leta in leta in zanemarjali dece. Tudi učiteljev je manjkalo, pa so jih nadomestili brihtni kmečki fantje in dekleta, naši partizanski učitelji »n tečajnice. Kaj bi bilo, če bi jih ne bili imeli? Tako je tudi z vrtnaricami. Učile se bodo še naprej in delo samo jih bo učilo, da bodo vedno bolj sposobne.
To seveda ni prav pisunom nekaterih tržaških listov, ki bi radi poslali v naše vasi in mesta italijanske fašisti-čne gospodične. Teh pa ne maramo. Rajši Imamo naša zdrava kmečka in mestna dekleta, ki bodo dobro vzgajala naše otrok«.-
ljudem, ki so se skupno z »zavezniki« borili. Da bi vse tahko obnovili, bi bilo potrebnih skoraj 400 milijonov lir.
Genio Civile, ki ima na to monopol, bi hotel, da bi oškodovancem dal le polovico oškodnine. Revež bi si moral izposoditi drugo polovico, napraviti dolg pri banki, v kratkem bi pa na dražbi izgubil vse. Vse to mi pripoveduje stara domača grča, mi tudi pravi, kako so pogozdovali. Odvrgli so namreč proč ogromno drevja. Ce bi vse tiste milijone dali domačinom v roke, bi bila vas obnovljena in pogozdovanje uspešno
Toda ni samo to, kar tare Opence. Pristen Openc se mi takole pritožuje: »Ves smrad se je tu zbral, vsa umazanija. Prostitucija bujno uspeva in se širi. Pa niso domačinke krive, le nekaj je takih, ampak priklatile so se druge od povsod. To zelo kvarno vpliva na vso mladino«. Potem se ne čudiš, ko zagledaš kakor v Trstu tu pa tam na kakšnem lokalu zaznamovan črn krog in napis «olf limits out of bounds«, kar ni v čast prav nikomur.
Kljub vsemu temu in četudi nekateri pribežniki skušajo netiti razdor, je ogromna večina domačinov složna in zavedna.
Med bombardiranjem leta 1944 je bilo ubitih 50 domačinov, mnogo jih je padlo v borbi in internaciji, drugi pa so pomagali doma svojim vojakom. Na Opčinah so ubili na strelišču Pina Tomažiča in njegove 4 tovariše, blizu strelišča na Piklcu so ubili 70 talcev, v vasi pa so obesili Rozalijo Gulič iz Vrho-velj.
Marljivo prosvetno delo
Sredi vasi ob glavni cesti imajo Openci svoj lep prosvetni dom. Poleg so ostanki porušene hiše, tudi dom je bil bombardiran. Vaščani sami so ga obnovili in sedaj prav radi zahajajo vanj na razne prireditve in igre. Večkrat gostuje Narodno gledališče, domača dra-matska skupina prosvetnega društva pa je tudi marljiva. Priredili so že »Kraljestvo palčkov«, »Petrč-kove poslednje sanje« in drugo. Gostovali so v Sežani, Opatiji in St. Petru. Povsod so imeti velike uspehe. Sedaj pa pripravljajo lepo delo. Presenetiti nas hočejo čez nekaj dni z »Miklovo Zalo«. Gotovo se bodo dobro odrezali.
OKUPACIJSKA OBLAST »NE VIDI« RAZDEJANIH HIS
Prosvetno društvo, ki šteje nad 400 članov, ima tudi pevski zbor s 60 člani in orkester z dvaindvajsetimi. Godba na pihala preživlja zadnje čase hudo krizo. Potrebno je, da se zopet oživi.
Tudi knjižnico imajo, a vse premalo berejo knjige. Žalostno je, da se posebno mladina tako malo zanima za dobro knjigo. Mnogim vse bolj ugaja puhli »Grand hotel« ali podobne neumnosti, ki niso vredne papirja, na katerem so natiskane.
Ce prideš na izlet na Opčine, če hodiš samo po središču in občuduješ lepe vile in vrtove, vsega tega ne boš opazil tako hitro. Zdi se pa, da ne opazijo tega tudi go-»pod tržaški župan in vojaške oblasti, ki trobentajo v svet samohvale in delajo našim kmetom več škode kakor koristi. Generalu Aireyu
priporočamo, da se v svojih poročilih spomni tudi 70 še neobnov-Ijenih hiš na Opčinah in škode, ki jo delajo njegovi vojaki. Gospod Miani pa naj bo mož beseda, da se ne bodo Openci še v starih letih stiskali po ozkih stanovanjih in se znašli nekega dne na cesti. Skrajni čas je tudi, da se Opčinam in Opencem popravi krivica, ki jim jo je napravil lašizem.
Vsak tujec se začudi, ko zagleda na železniški postaji napis iz dobe Mussolinijevega imperija, Pog-gioreale. Tudi poštni urad se še poslužuje tega imena. Morda so pri conskem svetu še tako vneti monarhisti, da ne marajo odstraniti tega spakedranega imena, ki žali demokratično prebivalstvo Opčin.
ALBIN BUBNIČ
DA BO ZA VSE DOVOLJ KRUHA
Uredbe ljudske oblasti v Istri z mlatev in za oddajo žita
Ob začetku žetve v Istri je Okrožni odbor izdal nekaj odredb, katerih se morajo držati vsi kmetje in jib tudi izvajati. Le tako bo možen večji napredek in uspeh vsega našega truda. Ne bilo bi pošteno, če bi se kmetje sedaj veselili dobre letine, skrili pridelke In špekulirali na račun onega, ki nima drugega kot roke in delo. To velja posebno za Istro, kjer je bilo prav zaradi skupnih naporov in borbe vsega naroda mogoče izvesti agrarno reformo, ki jo dala kolonom zemljo, tako da so sedaj sami svoji gospodarji.
Kmetje, ki bodo oddali določeno količino žita, ne bodo prav nič oškodovani, ker bodo dobili poleg denarja tudi nakazila za nakup industrijskih proizvodov po nizki ceni. Poleg tega pa je določena visoka količina za Ustne potrebe in za seme. S preostalo količino pa bodo lahko svobod-' no razpolagali. To se pravi, da bodo žito, ki jim bo preostalo, Uhko prodali komur bodo hoteli.
Prav gotovo bodo mnogi razumni gospodarji tudi to blago prodali zadrugam po vezanih cenah, ker si bodo tako nabavili, kar bodo želeti.
Krajevni ljudski odbori bodo določili količino žita, ki ga bo moral vsak pridelovalec izročiti. Ce se bo komu zdelo nepravilno, se bo tekom treh dni lahko pritožil. Pooblaščenec podjetju ali zadrugi bo treba obvezno prodati tudi vse žito, s katerim se običajno plačuje pristojbina za mlatilnico in za mlin. Stroški za mlatev in za mlin se namreč plačujejo v gotovini, po tarifi, ki Jo določi okrajni odbor.
Važno je za kmete in kmetijsko obdelovalne zadruge tudi to, da lahko sklepajo pogodbe, še preden oddajo žito alt koruzo in dobijo na račun nakazila in denar.
Za prehrano čUnov gospodinjstva, semenske potrebe oziroma živinsko krmo se kmečkemu gospodarstvu pustijo sledeče količine žita oziroma ko. ruze:
a)	Za vsakega člana gospodinjstva po 300 kg. pšenice, rži ali ječmena, ali 350 kg koruze oziroma ustrezajoče količine žita in koruze. Kot člani gospodinjstva se štejejo vse osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, bodisi da so družinski člani ali da so stalno zaposleni v kmečkem gospodinjstvu.
b)	za sem se pusti do 200 kg. žita oziroma po 40 kg. koruze na vsak hektar površine, ki jo kmetje nameravajo posejati za leto 1949;
c)	za živinsko krmo se pusti:
aa) do 500 kg. koruze ali ovsa za vprežnega konja.
bb) do 300 kg. za vprežno govedo ali kravno molznico;
ce) do 300 kg. koruze za vsakega, prašiča.
V	svrho pravilnega predpisa obvezne oddaje žita ali koruze na podlagi predpisov te uredbe, morajo okrajni LO odnosno KLO voditi točno evidenco pridelanega žita in to pri mlatilnih strojih, za koruzo pa na podlagi posejane površine in ugotovljenega povprečnega donosa na hek. tar.
Ugotovljeni odstotek snetljivosti se ugotovi pri mlatvi ter se to odšteje od pridelka in zabeleži na mla-Hlnem listu.
Kdor pa bi hotel škodovati skupnosti in bi se ne držal predpisov, bo kaznovan. Prav gotovo pa bodo vsi razumeli važnost in pravilnost odredb in jih bodo spoštovali.
V	kolikor prestopek zoper predpise te uredbe ne vsebuje dejanj kazenskega značaja, se kaznuje z denarno globo do 50.000 lir ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 5 mesecev.
Kot prestopek zoper to odredbo se
smatra:
a če se brez razloga In namerno ne izpolnijo obveznosti v določenem roku;
b)	če imajo možnosti, a ne izpolnijo obvezne oddaje v določeni količini;
c)	če prikrivajo žito;
d)	če dajejo netočne podatke;
e> če po lastni krivdi ne izpolnijo sklenjene pogodbe o prodaji žita;
Kazni zapadejo vse tiste osebe, ki so soudeležene pri prestopku bodisi da je to kmetovalec, ki je zavezan obvezni oddaji, mlatilničar ali katerakoli tretja oseba.
Za vodenje prestopka in Izrekanja kazni so pristojni okrajni LO.
Obvestilo kmetovalcem
tržnttlto okolice
Pred objavo splošnega odloka ZVU, ki urejuje žetev za leto 1948-49, vam sporočamo, da je bila na podlagi že obstoječih zapiskov pri naših občinskih kmetijskih sta-tistično-ekonomskih uradih, odmerjena za vaše posestvo z žitom posejana površina v tekočem kmetijskem letu.
Ugotovljene površine si lahko vsakdo ogleda pri občinskih kmetijskih stat.-ekonomskih uradih, v katerega območje spada. Vabimo vas, da si ogledate naše ugotovit^ ve ter vložite do 20. julija t. L morebiten poziv (rekurz) na imenovani urad.
Ako v določenem roku ne vkv žite priziva, bo postal spisek pol-nomečen.
Kmetijski nadzornik:
v (prof. E. Klavtarf
&
Po zlatih pšeničnih poljih v Istri
ODMEVA VESELA PESEM KMETOV IN STROJEVI
Lepo je sedaj v Istri. Kamor greš, srečaš vesele obraze zadovoljnih kmetov. Kaj ne bi bili! Stari Istrani trdijo, da že dolgo ni bilo tako lepe letine kakor letos. Istra se ti zdi, kakor Štajerska, vsa je v zelenju. V okolici Kopra, tja do Dragonje, med bujno rastočimi trtami, ki že kažejo grozdno zrnje, se ti zasmejejo njivice zlate pšenice, kot plavolasa deklica v vrtu. Bolj ko se bližaš Bujam in Novemu gradu, večje njive se ti prikažejo, vedno večje, da se ti zazdi da si daleč, daleč, kjer gospoduje pšenica. Žitna polja so velika, zemlja rdeča in rodovitna.
Lepo je sedaj v Istri in veselo. Žetev je! V Istri žanjejo in z veliko večjim veseljem kot druga leta. Saj je letos prva dobra letina, odkar so koloni sami svoji gospodarji. In še nekaj je. Zadruge so polne proizvodov, oblek obutve. Kmetje nestrpno čakajo, da bo začela mlatev in da ponesejo žito v zadruge po vezanih cenah. Žetev je skoraj končana, te dni pa bodo začeli mlatiti.
Gremo v Istro, da se oddahnemo, da pogledamo istrskemu kmetu v oči, da pogledamo morje pšenice, da se s kmetom razveselimo in pogovorimo. Trdo je delal in garal, težavno je bilo, ko pa ga sedaj vprašaš, ti vsak, vsak brez izjeme, star ali mlad odgovori: «Dobro je letos, res dobro.«
Nimam ni koščka zemlje, noben klas ni moj, niti tisti, ki je ob cestnem jarku padel z voza, pa sem tako zadovoljen, takšno zadoščenje in veselje občutim, kot da bi bilo vse moje. Vesel sem za kmeta, ki sedaj ne misli ea drugo kot na ono zlato zrno, ki ponoči sanja o bogatem klasu, ki upognjeno čaka, da ga požanje, da bo dobrega kruha dovolj za vso družino in za one, ki nimajo njiv in pšenice. Da, istrski kmet misli tudi na one, posebno letos. Delavci iz tovarn so mu poslali stroje, blago, delo svojih rok, on pa jim bo v zameno dal kruha.
Angelo, star 63 let, pravi tip Istrana z brkami in rjavega obraza, kaže radovednemu popotniku, ki je šel mimo, snop pšenice. Veselo se smeje. Pred leti je imel peščico zemlje, za dva dni dela. Ni mogel od nje živeti in ne poginiti. Pre-klemano trdo je bilo takrat, tesno mu je bilo pri srcu, ko je leta in leta gledal površino polj ki so bila last posameznika, ki ni nikoli prijel zemlje v roke. On jo je stiskal v pest, kot dragulj, pa ni bila njegova, ni je smel obdelovati, še manj pa uživati njene sadove.
"Vprašal sem zemljo, in so mi jo dali,.
Prostrana njiva, veliki kupi požete pšenice se suše na soncu; po leg je druga, tudi velika njiva, na nji bujna koruza, ki sega može ma, ki jo okopavata, preko glave v ozadju pa se spušča v nedogled mirna, modra površina morja, tam spodaj se beli Novi grad. Dušan
«Pa je bila reforma, vprašal sem zemljo za delat in so mi jo dali«, tako mi dobesedno reče, boža z žuljavo roko lep klas in me gleda naravnost v oči. Preproste besede, pa tako bogate vsebine, kot vse polje pšenice. »Vprašal sem zemljo
in so mi jo dali«. Saj mu je niso dali, vrnili so mu jo, saj je bila njegova od stoletij. Vprašal sem ga, kaj bo napravil z vsem tem božjim darom. »Obdržali bomo zase, drugo pa bomo zamenjali za hlače, čevlje in drugo. Mi bomo dali po taki ceni ,oni nam tudi po taki«. Malo besed, pa bolj jasne in sončne kot vse okrožnice in govori!
Novi grad, malo mestece ribičev in kmetov. Zagledam lepo istrsko temnolaso deklico s šopom pšeničnega klasja. Za hip se mi zdi čudno saj dekleta nosijo cvetlice. Ali ni lepši kot vsak cvet, pšeničen klas? Drži ga kot šopek najlepših nageljnov in ga nese domov. Zbrala je res najlepše klasje, da ga pritrdi na steno, kjer bo čakalo do prihodnjega leta.
V bogati dolini Mirne
koruze, joče malo dete, ki bi rado k mami, pa ne more ker ga stmišče zbada.
Okolica Umage je zelo bogata na vinu in žitu. Z nami se razgovarja mlad fant. Pravi, da bodo letos lahko izvozili polovico pridelka in krili vse svoje potrebe. Ce ne bo hudega, bodo pridelali od 20-25 tisoč hi vina.
Kruh in vino in novi ljudje
Sedaj pa se pripravljajo na mlatev. V Umagu je namreč največji silos v Istrskem okrožju, ki lahko sprejme 28 tisoč stotov žita. Trinadstropna zgradba je moderno urejena v prvem nadstropju je čistilnik, ki očisti žito vsega prahu, nesnage in plevela ter ga razdeli
Nad Izolo. Z enim pogledom f2' jameš Izolo, Koper, Debeli rt, TrL Nanos, Kras in Alpe. Vsakdo se ustavi. ,
»Od kod pa ste prišli?« Tako n2, je vprašal radoveden kmet P Dajli. Ko je izvedel da iz Trs. nam je naročil: »Dobro, da ste Pr šlil Sedaj pa recite tudi drug' naj pridejo, da vidijo, kako se dela in napreduje, da se ne o0 več tako lagali in čečkali, ^ umira od gladu in strahu in nihče ne dela.	,
»Ne bodo prišli, ne, bodi S° „
Ce bi prišli in videli na svoje bi jih peklo na dnu kosmate ous
Pa naj pravijo in pišejo kar čejo! V Istri je lepo in bo še leP{[ Prav gotovo, ker delavec dela, ,, kmet dela. ker ljudska oblast sK
Gremo v dolino Mirne. Sredi doline, ali skoraj bolj na ono stran, teče mala reka, ki je tudi že mejnik med Jugoslavijo in Tržaškim ozemljem. Prav blizu meje smo. Ne bi verjel. Brkati Božič Anton, nizek možakar, pelje velik voz lucerne s parom istrskih «bo-škarinov« z lepimi rogovi. Pametno je napravil. Posejal je nekaj lucerne, sedaj pa pelje domov dragoceno krmo.
Srečamo se pri lepi hiši ob cesti, kjer - biva bivša kolonska družina iz Italije. Pustim starega Istrana, ki me vabi na vino in grem pogledat njive semenske čebule. Krasna je, tako visoka, da se vsi čudijo. Pa tudi drugod po dolini ni slaljša, in v več krajih jo opazim. Nekoliko bolj vstran pa se sliši traktor. Pohitimo pogledat. Komaj so poželi, snopje so še na kupih ob njivi in že orjejo. Zemlja je prhka in še vlažna, posadili bodo fižol.
Na sosednji njivi pobira čebulo družina Petra Radisloviča. To je marljiv in zaveden mož. Obdeluje
svojo zemljo, skrbi za vse, zato so ga postavili za sindikalnega zaupnika v dolini.
V dolini Mirne bodo letos pridelali okrog 7 do 8 vagonov čebule, ki jo bodo pobrali v enem tednu in oddali na trg. Dolina Mirne ima 700 hektarjev površine, od te je GO odst. posejane s pšenico, v ostalem pa je koruza, krompir, čebula, zelena, fižol in lubenica. Zemlja je zelo rodovitna, v spodnjem delu pa bi bilo potrebno peskanje, ker primanjkuje apnenca. Ko smo se poslovili od Radi sl »vii.i, smo .vzeli s seboj nekaj glav čebule. Kjer koli smo se ustavili in jih pokazali, so vsi gledali debelo kot tiste čebule; skoraj niso verjeli, da kaj takega obrodi istrska zemlja.
Gremo proti Dajli. To ti je raj! Tirello Romano in njegova žena žanjeta na njivi prav ob morju. Mladi mož ni imel nikdar zemlje, ker so jo že njegovemu očetu vrgli na boben. Dobil jo ji tudi on in veselo dela. V jarku, v senci visoke
kmet dela, ker ljudska
V/';":'"
na osem skupin in razpošlje stoodstotno čisto v razne predele. To je zelo važno za dobro ohranitev semena, pšenica pa se v takih napravah ne pokvari. V Umagu imajo tudi veliko klet in lepo razvito kmetijsko zadrugo v središču mesteca. Tajnik zadruge je mlad petindvajsetleten fant. Do agrarne reforme je bila njegova družina pod veleposestnikom Manzutti- jem ki je bil »console generale« fašistične milice. Poln je bil zlobe, on in njegova sestra. Ce je bila slaba letina, je očital kolonom, da so saboterji in jih je strašil. Pa je odklenkalo tudi njemu. Mladi dečko, ki je okusil vso grenkobo tlačenega človeka, se zaveda velike spremembe in marljivcS dela z vsem svojim mladeniškim poletom in se zanima za razvoj zadruge. To so naši kadri.
Drvimo proti Sičovljam. Z vrha zajamemo s pogledom velike soline. Bližamo se kupom soli, ki jih skoraj ne moreš gledati, ker se vse blešči v soncu. Na levo soline, na desno trte in gozd sivo-zelenih oljk. Nekaj kmetov škropi trte. Pred tedni so se bali, pa se ni zgodilo ničesar hudega. Peronospore še ni.
za napredek, ker tam ne f'e ska škode kot v Bazovici, ra . je-in Trebčah, ker kmet ve za,^ tefi-
la, ker kolonov ni več, kef | jeji» lia naša, ker jo radi ob“c da bo kruha za vse.
a ^
kar je prav«.
hAd\evž Hace
TEI SLIKE!
jih bodo slišali do bunkerjev, kjer so ranjenci. Med gostimi smrekami je prišel s kitaro na rami Miško. Bil je zamišljen in molčeč.
»Le kje si bil tako dolgo, da te ni bilo tukaj?« ga je vprašal vodnik Gašper.
«Oh, kje sem bil? Ranjenci so me naprosili, naj jim pridem kaj zaigrat.
Med košatimi smrekami globoko v gozdu je bil velik taborni ogenj, okrog katerega so bili položeni dolgi obtesani hlodi. Na taborni ogenj sta polagala kuharja Janko in Lovrenc dolga bukova polena. Okrog ognja pa so sedeli na obtesanih hlodih borci 2. bataljona, pomešani s petnajstimi okrajnimi aktivisti.
Večer je bil precej mrzel. Košate smreke }e obsvetljeval taborni o-genj. Ob robu doline so bili postavljeni šotori, malo dalje je bilo nekaj barak. V eni izmed barak sta dva kulturnika ob slabi luči tiskala na ciklostil' partizansko pesmarico. Zdaj pa zdaj je kdo pokukal skoti slaba vrata ter dejal: «Ko bodo gotove, mene ne pozabite!«.
Ko je šla skupina borcev na nočno akcijo, je spopil mitraljezec Lojzek do malega okenca 'in zakričal: sliej, Janez, za r.icne mora biti ena pripravljena, ko se bom vračal čez dva dni. Jaz sem bil prvi, ki sem te prosil«. Vrgel. je mitraljez na ramo in odšel za ostalo skupino med smrekami dalje v do-
lino.
Kraj tabornega ognja se je začel večerni program. Vodnik Gašper, mlad in močan petindvajsetleten borec, je začel recitirati neko Aškerčevo pesem, za njim pa je partizanka Kristina deklamirala.
»Ali si jo videl? Tako se obrača, kakor da bi bila na mestnem odru«, so polglasno govorili borci. «ln kako čist glas ima«.
uTišina, tovariši, predstava je sedaj«, jih je oporozil četni komisar. Nato se je dvignilo deset izbranih pevcev, ki so stopili na gornji konec tabornega ognja, tako, da so jih vsi videli, prepevali so partizanske pesmi drugo za drugo. Violinist je zaigral nekaj pesmi, har-monikaši pa so zaigrali nekaj valčkov. Ko je bil program izčrpan, so se borci prijeli za ramena in začeli s petjem različnih partizanskih in narodnih pesmi. Burnikov Pepe, ki je tisti večer (vlekel harmoniko, je dejal: *Na mnogih ohcetih sem bil, a tako lepo kot nocoj še ni bilo nikoli«.
Dežurni je trikrat prišel opozarjat, naj ne bodo tako glasni, sicer
Ves popoldan sem prepeval in igral v tisti svetli baraki, ki pa je zelo dobro skrita. Ranjenci so vstajali s postelj ter z menoj prepemli. To me je zelo razveselilo in mislil sem si: ((Miško, Miško, če boš kdaj ranjen ležal v bolnici, ti bo pa kak drug tovariš igral na kitaro ter prepeval«.
Komisar bataljona je stopil na vzvišen prostor ter zaklical: ((Tovariši! Ura je enajst. Dosti je programa, veselja, petja in godbe za nocoj. Spati bo treba. Pa še drugič kaj!«.
Borci so šli posamezno še pojoč v svoje šotore. Okrog , velikega ognja je stala samo še nočna straža in pa stari Jernah, ki je bil dežurni ter venomer ogledoval debele smreke in temne oblake, ki so se podili po nebu. V mali široki baraki pa je bila vso noč luč, ker se je mudilo z izdajo partizanskih pesmi. To je bilo leta 1942.
Dolga kolona borcev se je razvrščala po položaju. Cetd za četo
je hitela iz male gorske vasice na robove gozda, da jih pravočasno zasede. Pet sto metrov za položajem v nekem malem starem skednju pa je ostala skupinica petih ljudi s ciklostilom. V naglici tiskajo zadnje izvode brigadnega lista Tomšičeve brigade. Oba stara kulturnika, stara borca Jože in Broš-kar, hitita z delom. Cež eno uro mora biti list že dotiskan, da ga bodo razdelili po četah in bataljonih. Nekaj izvodov bodo poslali tudi v druge edinice in okrožja. Zraven sedi na slabem kmečkem vozu okrajni terenec Ludve, ki čaka da bo dobil dva izvoda Tomšičevega glasila za svoje okrajne teren-ce.
Pred skednjem pripravlja konje-vodec Zorko močnega konja, na katerega ze naklada ■ aeoele zaboje papirja ter svežnje že natiskanega glasila.
»Ej, to bo veselo!« se oglasi visoki Braškar. »Kadar se bo reklo:
Tri dni bomo na enem mestu, takrat bomo pa lahko vse pratX)časno naredili. Sedaj pa glasilo z zamudo izhaja, ker se večinoma premikamo in smo šele včeraj dobili zadnja dva dopisa za Tomšičev glas od borcev, ki so jih napisali kar na položaju na Bloški planoti«.
V skedenj je pokukal bripadni obveščevalec ter dejal:
Brolkar, daj ni nekaj izvodov beh, glasila, da ga bom dal obveščevalcem na terenu, ki komaj čakajo, da izide, in da vidijo, kaj naši borci pišejo«.
»Vse ivu, jk j,.-."...
Jože, »obveščevalcem ^ j? r mo trije izvodi glasila. i, da nimamo preveč
da ga moramo pravilno ti«.
(d no, Jože, kaj se j v-,dl Sedem izvodov boš dal,
-
oeaem izvoaov ous lai Vir ko važna je obveščevo' u za našo edinico«, ga zaV:irte
» ■ OS.
dni obveščevalec ter si ,7ClCT•(Jj,, jčf
cigareto. Broškar je dal 0 terencu in brigadnern
nla 1 Al1;
glasila, nakar sta J° .ubj£ šefa, ‘J nja. Pred odhodom ni obveščevalec zakrit® ■^a n
Jože in Broškar javkat*’	W
dovolj papirja; za tri	1
bomo,
kaj smo sposobni nar veščevalci!«.	J
Cez nekaj časa se 1 na položaju. Mine lr.aZ1ie 0<0e[f ile okrog male P je 1,1% bo treba
padale
»Menda
Broškar Jožetu, uda

da ne pomakne na a j« r »Se pol ure bova dela (fr U.A
z delom. Pomočnik- ^,
V’ ■
. x'
neki mlad borec. b^dnifeio yr(
je hitel z vezavo -zei" P l Komisar brigade je J0ieta beh, ker ie ni bll?n gosta ^/ kar ja. Mine so zelo Q j(o r
malo oorsko vasic*1-
nadaljevaje NA t


■m
- <- fii
■ ■	.. j :
, ' ' ' ‘
jgjELp.e (
. > - 4Š
m

KMETIJSKA PRILOGA ŠTEV.
CEMENT MORAMO
PRA.VII.NO liPORA.BE.JATI
^«ment je postal tudi v kmečkem tepodarstvu predmet splošne upo-^ Danes visoke cene sicer še r* dopuščajo, da bi se naš kmetove posluževal tega važnega gra-'Va v širšem obsegu, kljub temu ^ ie ta za nekatera gradbena dela Nadomestljiv pripomoček, klavna pravila za pripravo be-na so splošno znana tudi nestro-'°vnjaku. Kljub temu pa se ta dra-!0(:en material v mnogih primerih I1' Uporablja smotrno in potrebno da na glavne napake pri upo-I**1' cementa opozorimo našega Ntovalca in naše domače zidarje. ®eton je, kakor znano, sestavljen kamenitega ali peščenega dela cementa. Cement je vezilo, ki ^uje večje ali manjše ločene "Penite ali peščene kose in na-Ujuje na tak način praznine N kosom in kosom ter med 0nr» in zrnom. Cim več je teh Nnin in čim večje so, tem več Jdenta moramo uporabljati, če fcemo, da bo beton ustrezal grad' potrebam. Zelo važno je za-1 tega, da si izberemo material. . “o vseboval čim manj prostora zrnom in zrnom. To pa bomo j agli le, če bodo v betonski me-'Ni zastopane vse velikosti zrn, 1 Prahu do debelih elementov. Jdaki peski naravnega izvora ^ rezajo po navadi vsen
vendar pa moramo paziti, da j, vsebujejo zemeljskih primesi, betonsko maso le oslabili. Pri
moža. Za masovne zgradbe (n. pr. stopnice) bomo zmešali 1 del cementa na 4—5 delov gramoza. Razmerje za železnobetonske konštruk-cije je 1:4 do 1:6. Za zidove zadostuje 1 del cementa na 8 delov peska. Za temelje, ki ne bodo prinašali velike teže, pa bo zadostovalo 1 del cementa na 10 delov gramoza. Nižje količine cementa ne bomo mogli v nikakem primeru uporabljati. Količino cementa moramo točno zmeriti in ne smemo se nanašati na oko ali na izkušnje, ker bi tudi majhne napake utegnilo škodovati kakovosti dela. Pri manjših delih pride seveda v poštev samo ročno mešanje. To opravilo moramo opravljati vestno, tako da bo cement enakomerno porazdeljen na vso betonsko maso.
Ko smo beton natolkli v opaže, se prične tako imenovali proces
1,0vnih zidovih (ne pa pri grad-, Paalih debelin in pri
železno-
uiiskih konstrukcijah) lahko |t rabljamo znatno količino debe J?* kamenja, ker bomo s tem ^utaniii mnogo cementa. Najbolj-°blika peščenih zrn je kockasta °krogla. Slaba pa so ploščata Čfepinjasta zrna, ker bomo
vezave. Ta traja od 5 do 6 ur. Končan je ,ko postane pri lahkem pritisku nohta na površini trajen znak. Proces otrditve pa lahko traja tudi več let. Praktično se smatra, da se proces utrditve izpolni v 28 dneh.
Z izhlapevanjem vode se beton krči. Jasno je, da voda v notranjosti betona izhlapeva le počasi. Važno je, da zaradi tega beton primerno polivamo, da bi preprečili prehitro izhlapevanje na površini.
To so le, kakor rečeno, nekatere najvažnejše strani v pripravi betonske mešanice. Pri pravilni uporabi cementa bo naš zidar lahko prihranil od četrtine do tretjine cementa, ki bi ga sicer potrosil pri nepravilni uporabi, ne da bi pri tem trpela kakovost zgradbe.
Dr. O.
LEP NASAD SEMENSKE CEBULl.
se Itranime
preši ketlraeesši breskev
^ primeru porabili znatno večjo Iv«-100 cementa. Gramozu ne po-(ijl® hajvečkrat naš domači zidar Ij^khe pažnje. Vendar je
1
kit«
L, ■ bne pažnje. Vendar je stvar N važnosti, če hočemo štediti
.7‘.c“alom. Pri nas se uporablja
^teri ________________
I^Mošno drobni material, ki pri-drobilnic in ki je zaradi
sestavljen iz zrnja enake- ve-' Potrebno je v tem primeru Sijati več sortimentov peska, samo na tak način možno ^ “iti pravilno gramozno zmes.
Pripravljanju betona igra ti« nu in vrsta vode precej važ-% 0fiD' V. vodi ne sme biti kvar-
V	Vo&j lrnesi’ ki	n- pr- tlob,imo
iista ' *z mlak. Voda mora biti P° možnosti mehka (deževji ^ vodnjakih). Dobro ustreza
V	pS v°da iz kraških vodovo-^ rav Posebno pa je potrebno
Si *’
da moramo pri priprav-
Vs. betonske mešanice z vodo
C^ti.
da betonu
■'svgi., " dokazano je namreč, Srno 8 k°ličina vode H)« vPliva na proces strjevanja ' se4!. Samcsa. Dobro bi bilo, da otori uporabljal v le komaj obliki. Tak beton bomo se-
Ji lj0lJ °Paže dobro nabivali. da Vlnip 3 *'cm zgostili in da bomo
1
* Vse notranje prostornine.
Un« 2y'ez°betonske gradnje bo-^ si(,e]_rabliaU vlažneiši beton,
'C
v
vlažnejši beton, ker It' kot -116 "i108*’ spraviti zmes v V* r&lc,1^6 opa"a ‘n med železje.
d 'S j n° zadostuje od 5 do 6% ^sitj-^eunane po teži betona, v Hotpi eiših primerih pa naj se
^iu lvi“ na 10%-
(aviiho rnoramo seveda tudi na (i"- mešalno razmerje med
M vtn in gramozom. Ni mogoče t' }ii5 em Pogledu točnih navo-l VSak način bomo mešali
Lansko leto se je marsikateri sadjar v Koprščini potožil, da mu je kodravost uničila ves pridelek breskev. Čeravno ni bilo obilice dežja, se je ta bolezen razširila in ponekod, v nekaterih sadovnjakih tako napadla posamezna drevesa, da je odpadlo vse listje. Seveda so zaradi tega odpadli tudi vsi plodovi. Bolj marljivi sadjarji so že takoj po napadu bolezni pobirali napadene liste ter jih sproti zažigali. Ponekod pa je bolezen zajela popolnoma vse liste, tako da so drevesa v času enega meseca ostala popolnoma gola, ker je vse listje odpadlo. Pri takih drevesih se je naravno pričakovalo tudi 'e-tos, da se bo prej ali slej spet pokazala bolezen, ker so se glivice iz močno napadenih listov prenesle tudi na vejice in tam ostale do letos.
Uspehi z berdoška brozgo
Mnogo je že takih vsevednežev, ki škropijo proti kodravosti z navadno 1% bordoško brozgo ter pravijo, di to zadostuje. To ni res. Na posestvu kmetijske šole v Škocjanu pri Kopru, so nasadi breskev na piav močnih ilovnatih tleh. Tudi tu je lansko leto kodravost zelo močno napadla nasade Zato smo breskve škropili v preteklem februarju z bordoško brozgo. Uporabili smo za zgodnje vrste 3% brozgo, za pozne pa 5%. Rezultat tega škropljenja je bil sledeči: vse pozne vrste niso pokazale niti enega lista, ki bi bil napaden po kodravosti. medtem, ko so nekatera drevesa bolj zgodnjih vrst tu pa tam bila napadena. Mnenje, katerega smo si na temelju tega ustvarili je, da je boljše, če škropimo tudi bolj zgodnje vrste s 5% brozgo. Tega mnenja je bil tudi tov. Bullo, strokovno in praktično zelo razgledan sadjar iz Kopra. On je delal poizkuse na nekem posestvu pri Ankaranu, ter škropil breskve, ne glede na to, ali so več ali manj zgodnje ali pozne, vse s 5% bordoško brozgo. Na nasadih, ki jih je škropil na ta način, se kodra-
namesto 1 g modre galice in 1 kg apna, vzamemo petkratno količino galice in apna. Postopek pri mešanju je enak onemu, ko pripravljamo škropivo za trte. V leseni posodi, ki drži kakih 50 litrov, raztopimo 5 kg modre galice ali vihi-jola. Da se prej raztopi, uporabimo lahko tudi vročo vodo. V drugo posodo, ki drži nekaj več kot 100 litrov, vlijemo nekaj vode, v katero zmešamo kakih 6 1/4 do 6 1/2 kg gašenega apna, ter to tekočino precedimo, da se pesek in druge ne-topljive tvarine odstranijo, da nam ne bi zamazale škropiljke. To tekočino zlijemo spet v isto posodo ter dodamo vode, da vse skupaj znaša 50 litrov. Nato dolivamo tej apneni mešanici raztopnino modre galice in neprestano mešamo. Škropivo je pripravljeno. Ker so breskve zelo občutljive, je treba škropiti že v februarju mesecu, sicer je nevarno da osmodimo mlado popje, če bi škropili bolj pozno.
Breskve lahko škropimo tudi z drevesnimi karbolineji, toda ne pod konec zime, ampak v pozni jeseni, ko je listje odpadlo. Se bolje kakor s karbolineji škropimo breskve z apneno žvepleno brozgo
in sicer uporabljamo 15% te brozge na 100 litrov vode. S to brozgo ne preprečujemo samo kodravosti, ampak uničujemo tudi jajca listnih uši, katere se na breskvah kaj rade pojavljajo. Letos so n. pr. listne uši, 'zelo napadle breskove nasade. Ze od daleč se je listje svetilo, kakor da bi bilo mokro, čeravno je bilo to opoldne v vročem dnevu. Človeku se je zdelo, kakor da bi bilo listje mokro od rose. To je bila res rosa, tako zvana «medena rosa«, izločina, katero izločajo listne uši, na katere se kaj rade spravljajo mravlje. Z medeno roso so bili nekateri sadovnjaki dobesedno pokriti.
Uš, ki izloča to «roso», je oljno zelene barve, ki se na breskvah pojavi včasih v taki množini, da kar pokrije listje. Proti tem ušem imamo sredstva za njih pobijanje. V ta namen uporabljamo tobačni ekstrakt (1 1/2%) z dodatkom dveh kg kalijevega mila. To napravimo tako: v 50 litrov vode raztopimo 1 do 1/2 kg tobačnega ekstrakta. V drugo posodo stavimo spet 50 litrov vode in v to vodo stavimo do 2 kg kalijevega mila, katerega smo prej raztopili v nekoliko litrih vroče vode. Obe raztopini zmešamo in brozga je pripravljena za uporabo. Seveda, če drugega mila ni na razpolago uporabljamo tudi navadno milo, toda ni dobro, ker škoduje rastlinam. Tu pravijo ljudje, da se da ubraniti listnih uši tudi z 1% tobačnim izvlečkom, kateremu dodamo 2 kg navadnega' mila. O tem bi pa rad slišal mnenje še drugih praktikov.
Po navodilih tov. Priola, ravnatelja mariborske kmetijske šole, smo uporabili tudi Nikopren 0.12% raztopini. Nikopren se /meša z vodo (12 dkg Nikoprena na 100 litrov vode) in škropivo je gotovo,
Rezultati teh poizkusov bodo pokazali, katero sredstvo je boljše.
1 ^^|f'u^aj°če privlake (ome-
ccmenta z 1 delom gra-
vost ni nikdar pojavila.
Kako se napravi ta brozga, skoraj ni potrebno ponovno navajati. Napravi se enako kak01* brozga, s katero škropimo trte, z razliko,, da
moraumo
s 1«. f & ra o Cm-vat!
Les spada med surovine, ki so za človeka in človeško življenje velikega pomena. Kljub tehničnim pripomočkom in umetnim nadomestkom uporaba lesa trajno narašča, medtem ko se rezerve lesnega> materiala v svetu trajno krčijo. Iz tega sledi nujnost, da se ne samo zaščitijo gozdovi, temveč da se tudi les pravilno in umno izkorišča in uporablja.
Kdaj naj les sekamo
Prvo vprašanje: kdaj naj sekamo les, da bo najbolj trpežen in da bo imel največjo uporabno vrednost. Zadeva je znanstveno že precej sporna in ni še v tem pogledu dokončnih zaključkov. Praktično so pa ugotovili, da je za sečnjo vseh drevesnih vrst najprimernejša jesen in zima. Najbolj škodljiva pa je
sečnja v zgodnji pomladi, ko sc rastline v polnem soku. Najbolje je, če les posekamo, ko odpade listje in ga razkoljemo ali sežaga-mo v zgodnji pomladi. To velja seveda tudi za negozdne drevesne vrste. Stvar je ob tukajšnjem podnebju lahko izvedljiva, le v gorskih krajih je zimska in deloma jesenska sečnja otežkočena. Sečnja listovcev, ki poganjajo jz panja (hrast, kostanj), je pa tudi po zakonskih predpisih prepovedana od marca do oktobra.
Važno je tudi, kako postopamo z lesom po sečnji. Po sečnji trpi namreč les zaradi močnih napadov najrazličnejših škodljivcev. Od teh so najbolj nevarne tako imenovane gniloživne/ glivice (saprofiti), ki se hranijo le z mrtvim lesom in ki povzročajo gnilobo in trhlavost
lesnega materiala. Dolgo bi bilo naštevati in opisovati vse številne doslej znane saprofite. Naj omenimo le, da nekatere glivice napadajo vse vrste lesa, druge pa le določene vrste drevja. Poleg tega se nekatere glivice razvijajo le na svežem lesu (pojavljajo se v tem primeru razne rdečkaste ali plav-kaste lise ali pege), druge pa nadaljujejo s svojim delovanjem do končnega uničenja lesnega tkiva.
Pogoji za ugodni razvoj glivic so primerna vlaga in toplota, kakor tudi sestava redilnih snovi v lesu samemu. Na splošno glivicam najbolj ugaja les, ki vsebuje od 40 do 60 odstotkov vode in temperatura nad 25 stopinj. Nekatere snovi pa so delovanju glivic škodljive. Čreslovina in smolnate snovi dajejo zaradi tega nekaterim vrstam lesa večjo ali manjšo odpornost proti škodljivim glivicam. Med najodpor-nejši lesni material spada, kakor je znano, mecesen, cedra, rdeči bor (smola!), kostanj, hrast in brest (čreslovina!). Med srednje trpežne vrste spadajo: smreka, jelka, jesen, javor; najmanj odporne vrste so: cer, bukve, tono] in ?»šn;».
In kako ga ohranimo
Naša korist je zatorej, da les čimprej osušimo in da ga posežemo pred toplo letno sezono. Važno je tudi, da ga ne pustimo ležati na vlažni zemlji in da ga primerno dvignemo na podlage in s tem omogočimo kroženje suhega zraka.
Prehitro osuševanje pa vsekakor škoduje lesu, ker povzroča razpoke, ki zmanjšujejo vrednost surovine in omogočajo pristop vlage in s tem razvoj glivic v notranjosti stebla. Potrebno je. da se iz teh razlogov osuševanje izvrši le postopno. Dobro je, da ne obelimo stebla takoj po sečnji in preprečimo tako naglo izhlapevanje vode. Po obelitvi pa ne smemo izpostavljati hlode pekočemu soncu ali vetru. Najbolje je, če les dozoreva v senčnem a hkrati suhem in mirnem okolju.
Zavedati pa se moramo tudi, da se v lubju in pod lubjem skriva najrazličnejša zalega lesnih škodljivcev. Zato naj velja načelo: vse lubje in vse lesne odpadke sežgati!
Dr. O. S.
ČEBULA 12 DOLINE MIRNE
Domače živali, ki jih potrebujemo v kmetijstvu, večkrat nenadoma zbole. Lastnik sam jim mora v teh primerih fiesto nuditi prvo pomoč. Najprej se moramo prepričati v čem je to obolenje, ali ima zunanje vzroke, kakor poškodbe, ali pa tiči v notranjosti. Ko ugotovimo vzroke bolezni, jih moramo čimprej odstraniti. Taki vnanji vzroki so na primer zasajeni žeblji, tiščanje slabe vprege. Notranji vzroki pa se ne dajo takoj odstraniti, fieprav so nam znani, kakor na primer obilno zaužita sočna detelja, ki povzroča napenjanje, prekomerno žretje itd. V teh primerih moramo odstraniti ali ublažiti Škodljive učinke s primernimi sredstvi.
Obolelim živalim moramo brezpogojno privoščiti mir in počitek. Delovne živine ne smemo več upre-gati. Potresti jim moramo dobro steljo in jo pokriti z odejo. Ako ima žival pri notranjih boleznih še veselje do krme, ji je sploh ne smemo pokladati ali pa zelo malo; nikakor pa ne toliko, kolikor bi je žival rada požrla. Odtegnitev krme pomenja večkrat že ozdravljenje. Pijača, najrajši čista sveža voda, naj se pa da obolelim živalim večkrat. V prvi vrsti je treba skrbeti za čisti zrak v hlevu in se izogibati prevelike toplote. Ako se pojavi sum kake nalezljive bolezni, moramo obolelo žival takoj ločiti od drugih.
Vnetje
Najfiešee se pojavlja vnetje, ki se spozna po bolečinah, po zvišani toploti in po nabreklosti obolelega telesnega dela. Vnetje se ali razkroji, vtrdi, ognoji ali pa prisadi. Vsak razvoj vnetja zahteva posebno zdravljenje. Najugodnejši razvoj vnetja je razkroj. V tem primeru se pri veliki bolečini in pri veliki toploti polagajo hladeči obkladki z mrzlo vodo, ledom ali snegom, vodo s kisom ali soljo. Pri manjših bolečinah in manjši toploti pomagajo vlažno tople kopeli ali obkladke z otrobi in senenim semenom. Oteklina se da tudi na-lahko drgniti z gorko svinjsko mastjo. Ako se na ta način vnetje ne razkroji in, ako grozi gnojenje ali celo prisad, moramo poklicati živino/.dravnika.
Ako je koža ločena od mišičevja, imamo opraviti z ranami. Pravkar nastale rane z ostrim robom se dajo ozdraviti brez gnojenja, ako se pravilno izčistijo. Pri raztrganih in razbitih ranah nastopi pa vedno gnojenje. Takoj po ranitvi naj se uporabljajo hladilna sredstva Kakor sveža voda s kisom in soljo; ako se rana ognoji, jo je treba čistiti z mlačno vodo ali s kamiličnim čajem.. Mazila naj se ne uporabljajo. Ako dobe rane večji obseg, ako so •videti slabe, naj se pokliče zivino-zdravnika. Krvavitve iz malih žil prenehajo navadno že po kratkem času. Pri močnejših krvavitvah naj se pokrije rana z vato, napojeno s kisom ali železnim kloridom. Večkrat je treba, da se rane podveže-jo. Toda to naj opravi kak strokovnjak.
Vnetje prebavil
Prebavila se rada vnamejo zaradi pokvarjene hrane, pri hitri iz-premembi krme, pri preobjedenosti in pri prehladu. Živali ne kažejo nobenega pravega veselja do krme, požirajo slamo, gnojnico, gnoj, apno in drugo, medtem, ko dobro krmo zametujejo. Pri prežvekovalci!) se pojavi neredno prežvekovanje. Blato prihaja od bolne živali v dolgih presledkih, je stisnjeno, črno, sluzasto, podobno razredčeni kaši in večkrat tudi smrdi. Obenem postane tudi goneč sluzast, živali se polotita nekaka potrtost in ne-razpoloženje. Mrzlica se le redkokdaj pojavi.
Pri primernem ravnanju in dieti
se bolezen kmalu ozdravi. Ako se
je pa bolezen zanemarila, traja zdravljenje tedne m tedne. Pri zdravljenju je treba najprej odvračati vzroke, žival naj se ne krmi ali pa naj se ji da le malo dobrega sena in kot pijača čista voda. Nekaj soli tudi priia živalim. Pri zaprtju naj se da večja količina Glavberjeve soli. Pri driski naj se jim da ovsena ali pa lanena pokuha, približno ena polna skodelica z 0.2 gramoma opija dvakrat na dan. Tudi prašek iz 1.5 gr rabarbare, 0.5 gr opija in 1 gr magnezija, kakor tudi klistirke s kamiličnim čajem, nekaj oljem in opilsko, tinkturo, so se izkazali. V dolgotrajnih obolenjih je treba seveda poklicati živinozdravmka. Ko je žival bolezen že prebolela, jo moramo delj časa krmiti z lahko prebavljivo krmo in le polagoma preiti k navadni krmi.
Prebavne motnje
Ako tičijo prebavne motnje v prednjih želodcdh, se pojavi zmanjšan, nereden tek, a tudi prežvekovanje postane zelo neredno, fie že popolnoma ne preneha. Gibanje vampa navadno izostane. Blato odhaja s težkočo je suho, stisnjeno in sluznato. Mleka ni več. Žival je potrta, menjuje se mrzlica, večkrat nastopijo bolečine in zmerno na-pihnjenje. Pojavi se tudi splošna šibkost in silna mrzlica, pri kateri naraste temperatura na 39 stopinj C. Ako se prične takoj z zdravljenjem, ozdravi žival že po kratkem času. Ako se zanemari, traja bolezen tedne in tedne in se konča večkrat s poginom živali. Žival zdravimo s tem, da ji ne damo krme, dokler ne začne zopet redno prežvekovati. Sele tedaj poklada-mo male količine dobrega sena in kot pijačo svežo vodo. Ko gre bolezen na bolje, količine sena polagoma večamo in damo živali tudi razredčeno oblodo s soljo. Koristna je v začetku tudi večja množina
Zaradi podnebnih m talnih razmer je češnja na Tržaškem ozemlju zelo razširjeno sadno drevo, ki nam ob dobri letini nudi precej dohodka. Zato pa zaslužijo češnje, da jim posvetimo več pozornosti ter jim žrtvujemo nekaj ur negovanja in pa nekoliko stroškov.
■ Marsikdo misli, da češnje ne potrebujejo nege. Kmetje ne polagajo pažnje na to, če potem rosa osmodi njih listje, ali pa če ga pojedo gosenice požrešnega pedica. Tako naziranje je seveda zelo zgrešeno, ker češnje potrebujejo vse leto do jeseni zdravega in obilnega listja. Listi so rastlinam to, kar so živalim pljuča in želodec. Z njimi rastlina diha in z, njih pomočjo črpa hrano iz zraka ter predeluje sokove, ki prihajajo iz zemlje. Zdravo listje je torej za vsako rastlino velike važnosti in tako tudi za češnje, čeravno je že obrodila sad. Zlasti je velike važnosti za obstoj in rodovitnost češenj v naslednjem letu popje, ki se razvija poleti. To popje skriva v sebi cvet, list in sad za naslednje leto. Ce je listja malo, oziroma fie je listje bolno in poškodovano, se tudi popje slabotno razvija. Neizogibna posledica tega je potem slaba letina. Zato moramo skrbeti, da ohranijo češnje jeseni zdravo in obilno listje, kar dosežemo s tem, da jih branimo pred rastlinskimi in živalskimi škodljivci. Glavne rastlinske bolezni, ki napadajo češnje so smolikavost, medena rosa, kržlja-vost. plesnoba in žig listja. Glavni živalski škodljivci pa so; pedic. ličinke listne ose. razne listne uši in češnjev kukec ali lubadar.
Smolikavost češnjam ne škodi toliko kakor breskvam. Smolikavost ne povzročajo glivice, pač pa je to
(približno 500 gr) Glavberjeve soli in močno razredčena solna kislina (okoli 20 gr na 1 liter). To je treba dati večkrat, dokler ne pride do redne izpraznitve. Tudi, ko žival ozdravi, naj se ohrani še nekaj časa dieta z grenkimi sredstvi kakor sviščem (encianom) in kolmc-žen. V hudih primerih ne zadostujejo niti ta sredstva in se moramo na vsak način zateči k živinozdrav-niku.
Kolika
Vse nenadno nastopajoče močne trebušne bolečine pri konjih, pri čemer živali z. nogami brcajo, se valjajo po tleh, se ozirajo na svoj trebuh in drugo, imenujemo koliko. Zdravimo jih s tem, da jim krepko drgnemo telo, ki ga prej nekoliko oškropimo s fluldom, kafrnim špiritom ali terpentinovim oljem in jih na-to pokrijemo z odejo ali pa jim ovij eno vlažen ovitek okrog trupla. Pri krčeviti koliki učinkujejo notranje klistirke z motovilcem ali čajem iz kamilic, ugodno na potek bolezni.
Napenjanje pri govedu se pojavi nenadoma navadno po zaužitju mlade sočne detelje in zahteva takojšnjo pomoč. Pri manj hitrem napihovanju koristi salmijakovec (15 gr na pol litra vode) ali apno (15 gr žganega apna v pol litru gorke vode) pri odraslih živalih. Pri hudem napenjanju pa je treba uporabljati ali cev v goltanec ali pa trokar, s katerim prebodemo levo lakotnica
Tako imenovano kronično napenjanje se pojavlja pri krmljenju s suho krmo. Ni posebno hudo, se ponavlja večkrat, posebno pri teletih. Vzrok tiči v šibki prebavi. Grenka sredstva kakor svišč in pelinov čaj koristijo. Tudi razredčena solna kislina (10 gr na 1 liter vode) učinkuje ugodno. Ako pa traja bolezen le predolgo, treba živini zdravniške pomoči.
Dr. t. B.
bolezen, ki nastane iz raznih okoliščin, ki motijo redno delovanje vseh prehranjevalnih in dihalnih organov. Sredstva proti tej bolezni so: gnojenje z umetnimi gnojili, ki vsebujejo kalij in apno, ter pažnja, da drevesa ne ranimo z okovanimi čevlji itd. Proti medeni rosi nimamo pomoči. Proti tej bolezni koristi dež. Kržljavost in ožig listja branimo s škropljenjem z modro galico in apnom, plesnobo pa pobijamo z žveplanjem.
Veliko škodo povzročajo poloti na češnjah gosenice pedica, ki razjedajo listje. Včasih se pojavi ta golazen v takem številu, da obje češnje do golega. Proti pedicu pomagajo znani lepljivi pasovi, s katerimi ovijemo v oktobru in novembru deblo.
V tem času se metuljčki pedica in samice med seboj plodijo. Samice nimajo peruti, zato lezejo po deblu na sadno drevje, zlasti na češnje, da tam odložijo svoja jajčeca. Lepljivi pas jim prepreči lezenje na drevo in na ta način obvarujemo češnje pred pedicem.
Kdor je to delo opustil in opaža na svojih češnjah gosenice pedica, mora poškropili drevje z 1% raztopino svinčenega arzenala. To sme storiti šele potem, ko so češnje obrane, ker je svinčeni arzenal hud strup. Pri škropljenju moramo paziti, da nam strup ne pride v usta. To sredstvo pomaga tudi proti ličinkam listne ose. Ličinke te ose, ki so podobne malim polžem, razjedajo listje. Objedeno listje postane prozorno kakor tenčica, ker ličinke razjedajo samo listno površino, tako da ostanejo gole žilice. Proti listnim ušem je učinkovito škropljenje z raztopino kvasijevih
UM ostrhoiiaiiie češenj
Tuberkuloza živali
in ljudsko gospodarstvi
Tuberkulozo pri ljudeh smatramo za socialno bolezen. Podobno lahko trdimo, da je jetika pri živalih posledica nehigienskega oskrbovanja in ravnanja z živalmi, kakor tudi preintenzivnega enostranskega izkoriščanja. Za primer naj navedemo, da je tuberkuloza pri divje živečih živa lili nepoznana bolezen. Zato pa za to zahrbtno morilko bolehajo predvsem krave kulturnih pasem. Pri teh pasmah je proizvodnja mleka mesa in maščobe pojačena do viška na škodo odpornosti telesa proti boleznim. Čezmerno izkoriščanje že samo po sebi slabi odpornost Živali proti tuberkulozi. To odpornost živinorejci še zmanjšujejo z zanemarjanjem temeljnih pogojev zdravja pri vzreji, nastanbi in negi. Medtem ko si je človek nadomestil zgubljeno življenje v prosti naravi s športom, smo
aše domače živali zaprli v hleve, kjer stoje priklenjene vse svoje življenje. Primanjkuje jim blago dejne sončne svetlobe in potrebnega gibanja. Vse to ustvarja nagnjenost k raznim boleznim, a zlasti neodaornost proti tuberkulozi.
Od vseh domačih živali je tuberkuloza najbolj lazširjena pri molznih kravah in to zlasti pri najboljših molznicah, ki so stalno v hlevu. Take krave vzrejajo predvsem večja posestva, kjer je v enem hlevu nameščeno večje število živali. S tem je dana tudi večja možnost za širjenje bolezni od živali na žival. Po statističnih podatkih zadnjih let je ugotovljeno, da je tuberkuloza tudi v Jugoslaviji na večjih posestvih mnogo bolj razširjena kot pri živini manjših posestnikov. Na posameznih večjih posestvih je odstotek tuberkuloznih goved presegel število 40. Povprečni odstotek tuberkulozne goveje živine se na večjih posestvih giblje okoli 15 odst. Pri kravah v okolici večjih mest, kjer se goveda močneje izkoriščajo za mlečnost in obenem redko spuščajo na prosto ter nimajo priložnosti za pašo, zaznamujemo okoli 5 odst. tuberkuloze. V predelih, kjer se živina večinoma goni na pašo, je tuberkuloza redka, odnosno dosega povprečno komaj eno žival od sto.
Tuberkuloza goved ogroža tudi človeško zdravje, zlasti zdravje naših otrok, ki se lahko nalezejo bolezni z nekuhanim mlekom. Po najnovejših podatkil) izvira v zapad-nih državah okoli 3Q odst. vseh primerov tuberkuloze iz okuženj govejega lipa tuberkuloznega bacila.
trsk. Proti češnjevemu kukcu, malemu hrošču, ki vrta pod lubadom in dela številne ozke luknjice, ni pomoči. Da bi se ne razpasel, je potrebno napadeno drevje posekati in zažgati.
Kmetovalci upoštevajte ta priporočila in skrbite za češnje. Stroški in trud vam bodo prihodnje leto obilno povrnjeni.
V primeri z drugimi z3*'1' državami je stanje živalske ^ ^ kuloze v Jugoslaviji sora* ^ ^Sl mnogo manjše kot drugod, *t) jdiji odstotek okuženih goved * med 30-50 in več odstotki' p.
Bazen tega je v teh drž3'' kor tudi v Zedinjenih “^il; Amerike zelo razširjena f 'je loža pri prašičih. Tuberkuloz jr
S
H
b
svinjah je zlasti pogosta
vališčih, kjer krmijo P13 ^ F
posnetim kravjim mlekobr'^, okuženo s tuberkuloznimi
'j
Iz tega sledi, da moram0 P
t« p.„k
ti vse ukrepe, da se te ne; _ nemo. Ne smemo pustiti (o) blem v nemar in prekrižan ^jr čakati, da se bo tuberkvd02®-^
zapa
rila tako močno kot v državah.	aic»)
(Po Umnem kmet01'
S.
S
Gnojnična črpa
|i
/
Kljub neštetim naukom minem še danes nekater1 ^ valci nočejo upoštevati gnojilne vrednosti gnojnic'6, tega dragocenega gnojila S^v<rfJ
po raznih zanemarjenih
in slabo zgrajenih in gnojiščih.
A tudi oni,
oskT3
ki se zaved*!!
nosti gnojitve z gnojni
zbiranju, prevažanju in P. gnojnice nekoliko Foll‘l goif0 d kdo uporablja stvu gnojnifine povsod obnesle, koder so Gnojnična črpalka
V SVOjem Ki *>
črpalke>9 v
n«,,
otr6^

V**1 i>
kmetijah eden prav P° mačih strojev. Rabi )° , ^e .j lahkoto pri čiščenju
gnojnične jame, za čB'-'t3^e, pr1^
H
za sesanje vode, livanju na vrtu
pot
itd.

teh poslih zadostuje le
moč, in delo gre nag'0 -j
Tudi za polnjenje
žanju gnojnice in da gnojnična črpalka ^ rahljati v 15 do 20 n11^ l®^

ena oseba napolniti v. pr'
hi tekočine, ne da .'iroč^V1 •	te*'.
onesnažilo, razlivalo
tleh in ne da bi se
izg«0
učinka dragoceni dušik’ o , t . .... žrpa	lX(
Pri gnojniku je c in hodno potrebna za	^
V
% l’*	^ J,
oskrbovanje gnoja.	s -
redno zalivati gnojni ^0j (l čino, ki prodira sko*
poiua
redilnih snovi in vpiiv _
zopet zbira v gn° ,, tekočina je sama P°^	^
sestav«

'd,
v«
kSi
»s
tf.i
t ^
ti.

&
K'
no na gnojilno
kupa.
Koliko truda in de5tij9 ^ prihrani, kdor 11 ve le tisti, ki jo je v
darstvu že uvedel-


b;
M
Jugoslovansko ljudstvo gradi
ipredkongresnim tekmovanjem še z večjo vnemo socializem
svoji seji dne 20. maja t. i. ‘Menuin CK KP Jugoslavije skle-5 da se skliče 21. julija 1948. v ™Sradu V. kongres KP Jugosla-Vsi narodi Jugoslavije so ta , navdušeno pozdravili. Skli-I J* kongresa je sprožilo mogočen J* socialističnega tekmovanja na i l* kongresa po vsej Jugoslaviji.
fkalnemu komiteju Komunistič-Iptije Jugoslavije pošiljajo de-i * >n nameščenci ter množične Jaizacije obveze ter pozive na ^tavanje, ki prepričljivo govore •mem borbenem duhu jugoslo-delovnih kolektivov ter gjki ljubezni, ki jo goje delovni "■k do partije, domovine in mar-^ Tita.
r*yni štab mladinskih delovnih na gradnji avtoceste «Brat-* ®notnost» je med prvimi iz-. mladino razglas, v katerem ^Vlja velik pomen kongresa ugem letu petletnega plana. V U Pravi, da so graditelji spre-i obveze, da se bodo borili za W or§anizac*3° dela, za pre-^enie dnevnih nalog za var-z materialom, za znižanje za čimvečjo storitev de-
TOjo.
klovni
1' li J'
ri e-
28 čim uspešnejšo ideološko, kulturno in lizkulturno
kolektiv
predilnice in ^■ice v Mariboru je napovedal f k,*"-1 Petletnega plana predkon-tekmovanje vsem tekstilnim U J?im	kolektivom Slovenije,
u ta Podjetja, obrati, rudniki, ^tl0Ve. tovarne itd. tekmujejo iiij,2®130!. da počaste kongres. Je-železarna na primer tek-(jl , * železarno v Zenici. Gradi-1 ln delavci tovarne IVO-LOLA !o pozvali na tekmovanje v Titovih zavodov in grad-j5 Litostroj. Do 21. julija pa ^ ^ °t>vezalo tudi mnogo krajev, ^“gradijo svoje zadružne do-
\ t
la tekmovanja še bolj utrju-Hv.cze med delovnimi kolektivi lasajo delovno zavest jugoslo-6 delovne skupnosti ter so
velik prispevek k pospešitvi grad nje socializma.
Ob predkongresnem tekmovanju pa je izdal tudi glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije sindikalnim organizacijam svoj proglas, ki ga na kratko povzemamo.
Številni delovni kolektivi v GR Sloveniji sprejemajo vsak dan tekmovalne obveze za izpolnitev in prekoračenje planskih nalog, s čimer izražajo veliko ljubezen in predanost slavni komunistični partiji Jugoslavije in maršalu Titu.
Glavni odbor ES Slovenije pozdravlja samoinciativo delovnih kolektivov, ki sprejemajo tekmovalne obveze v počastitev V. kongresa KPJ. Da bi to tekmovanje, ki se je že široko razmahnilo in zajelo številne delovne kolektive, dobilo organiziran izraz odločnosti teh delovnih kolektivov v borbi za socializem, za moč in srečo domovine, poziva glavni odbor ES Slovenije ob priliki svojega IH. plenuma vse sindikalne organizaci-
je, udarnike, brigadirje, mojstre, inženirje in tehnike, prav slehernega delavca in nameščenca, da sledijo vzgledom tistih kolektivov, ki so že pričeli okrepljeno socialistično tekmovanje v počastitev V. kongresa. V ta namen naj se skličejo konierence po delovnih skupinah, na katerih se bodo sprejemale obveze, kasneje pa naj se vodi evidenca o rezultatih tekmovanja.
Tekmovalne obveze morajo biti čimbolj stvarne ter naj v prvi vrsti zajemajo v svoj plan borbo za znižanje polne lastne cene, ki pomeni borbo za čimprejšno in uspešno izpolnitev planskih nalog, dvig življenjske ravni delovnega ljudstva.
Tako gradi jugoslovansko ljudstvo z vedno večjim zagonom socializem in sklicanje V. kongresa KPJ mu je v še večjo vzpodbudo pri njegovih naporih. Tekmovalne obveze v počastitev kongresa pa so najbolj veren izraz zaupanja delovnih množic v vodstvo partije.
Italijanski delavci
odločno branijo sindikalno enotnost
Italijanski delavci se že dolgo časa uspešno bore za izboljšanje svojih življenjskih pogojev, pri čemer jim je bila vedno v oporo sindikalna enotnost. S to enotnostjo so marsikdaj prisilili delodajalce k umiku. Ta enotnost pa je industrij-cem trn v peti in se zato poslužujejo vsakovrstnih spletk, da bi jo razbili. Pred kratkim smo obširneje pisali o delovanju «katoli-ške» delavske organizacije ACGI, sedaj pa so manjšinske skupine demokristjanov, republikancev in Saragatovih «socialistov» v Italijanski splošni zvezi dela sami ustano-yili nekako »alianso* in s tem izvedli prvi organizirani napad na sindikalno enotnost. To svojo «a-

zgradba fakultete za rudarstvo v Ljubljani
lianso* so imenovali »Zvezo za e-notnost in neodvisnost sindikatov*. Kako je ta zveza »neodvisna*, nam najbolj kaže dejstvo, da so jo navdušeno pozdravili vsi listi, ki so v službi bankirjev in industrijcev. Seveda mora ta zveza svoje delovanje zakrinkati s tem, da trdi, da je treba sindikate osvoboditi vsakega vpliva političnih strank, med tem pa so ravno stranke tako imenovane »tretje sile* ustanovile to zvezo z namenom, da bi cepili Splošno italijansko zvezo dela in šibili sindikate, tako da bi jih laže podredili volji industrijcev.
Italijanski delavci pa ne gredo na limanice ljudem, ki jih sploh ne predstavljajo. Italijansko delavsko gibanje je tako enotno in strnjeno, da ga ne bo razbila nobena »aliansa*. Delavci so namreč takoj razumeli, da gre za politično akcijo, kar je potrdil tudi demokristjan Rapelli, ki je dejal, da so nameravali ustanoviti tako zvezo že preteklega decembra, ko so mislili ustanoviti v raznih podjetjih od bore delavcev, ki naj bi dali pobudo za ustanovitev zveze od spodaj. Toda delavci niso hoteli tedaj o tem nič slišati.
Da bi preslepili delavce, so Sa-ragatovci pred kratkim v svojem glasilu napadli demokristjane in hlinili nekak spor z njimi, toda tudi ta poteza sc je izjalovila. Italijanski delavci nočejo sindikalnega razkola. To so pokazale tudi sindikalne volitve v Firencah in Neaplju, kjer so dobili komunisti ogrom-

SLIKE
.si^JKVANJE
S 4, STRANI
l (/nt nalog komandantu f f O0rp,x„ OJm’ nai Pošlje patru-K*	Va*ico, da najde Jože-
(A jih0iJyarfa- «Ce sta pa kje i > a iifc Sra^° Prinesti v briga-' o rifcj	pokopljemo!«
komi-
i,	že iTorel, ko
f uanjtr}-l3a 'Tomšičevega ba-
'Ac. ^ je zakričal J°h/^	Sroš-lcar -st« hitro
'v<MC'tfw£0nja <n ^la- « -'iti, > kjZ položaj Tomšičeve
gore-
'}pu 'i fc-ip.,	j j irrustvvve
ijHli nJern sta takoj začela z razit SVi’, ie* r«X mislili, da sta kje 2 ^ A°da ^br ' d«d m kom isar. {	il Z1. ,bJ°’ izgubiti ta sta-
'r,a!i je » “r’ kai r* moja L. l.® je f,Ll"jt,sn?ena, ali kdaj 3 je	mitraljezec 3.
f \\l	Premikal mitra-
J gozdne noti
/

stvar mu je odvr-
I -U amu je uuvr-je 'v	mladega mitra-
V«	zjasnil, v Ali
ir siBa	povioč-
. -Up«..	t*0 tudi rt vi/—.	/•	? >
žaju ter delile po četah in bataljonih TomšičeiX) glasilo. Mine in granate so padale kar naprej po skalnatem terenu. Dolgi rafali lahkih, in težkih mitraljezov so sekali v zgodnjem pomladanskem jutru po zemlji in prihajajočih sovražnikih. «Mi smo še pi avočasno izvršili svoje, delo», je omenil Jože brigddne-mu komisarju. «Ravno sedaj postavljajo fašisti pri tistem skednju minomet».
uNc bodo ga dolgo«, mu je odgovorni komisar Krt.
To je bilo v zgodnjem, komaj ozelenelem pomladnem dopoldnevu leta 1943.
Po deževni noči se je naredit želo lep dan. Velik naliv je raztrgal gozane poti. Po malih stranskih stezah je še vedno curljala voda ter se Stekala v velike kotanje. Proti jutru je streljanje ponehavalo ter se izgubljalo na nasprotni strani doline. Po zelo ozki in dolgi dolini so se belile male, lepe vasi, ki 50 bite Videti po dežju, kot da bi jih bil obrisal z novo volneno krpo. Na- koncu doline so se hitrih nog pomikale zadnje švabske zaščitni-ce. Naše patrulje so jih od strani nadlegovale s kratkimi rafali.
Iz gozda so prihajali prvi naši
gfe-
Post ar o Tomšičevih
'n z ^ htteit po ratvie-0°zdom obraslem pote-
pati med drevjem preiti vasi, iz katere sc je i/lišalo kričanje žensk
. — _________ in otrok. Obveščevalci so biti pivi
tudi drugi čitedi v vasi. Tolažili so vaščane, katerim so Snahi pokradli živino. Za prvimi oddelki so prihajale v vas s treh strani čete in bataljoni Tomšičeve in Sercerjeve brigade. Ne-
kaj bataljonov je ostalo v vasi, ostali so pa šli naprej v druge vasi, da preženo in uničijo Švabe.
Borci so biti veseli sončnega dne, ker so bili vsi premočeni od nočne nevihte. Vaščani so prvič videli tott/co uorcev skupaj in zato je bila vsa vas pokonci. Mnogoštevilni otroci so se držali svojih mater, starčki so sloneli na ograjah ter kadili dolge pipe in strme zrli na našo Vojsko, efekleta pa so stala v gruči pred malo kmečko gostilno ter veselo ogledovala naše premočene, toda pogumne in postavne borce, ki so po deževni noči in borbi prišli v čedno, borcem doslej neznano ravniško vas. Na gugajočih vozovih, na nosilih in konjih so prišli v vas ranjenci, ki »o jim takoj postregle raške gospodinje in dekleta. Obveščevalci so odšti v dolehje vasi. kuharji so začeli kuhati v velikih kotlih hrano za borce. Intendanti so zbirali hrano, ki so jo nanosili kmetje na vrt pod laško kolarnico. Radiotelegrafist je sprejemal in oddajal depeše. V veliki kmečki vasi so sestavljali radijska poročila za brigade in vaščane, ki so komaj čakali poročil iz domačih in tujih bojišč. Nekateri borci so čistili orožje,nekateri pa so ležali v senci ter čitali knjige, ki jim jih je nanosil vaški knjižničar.
V senci širokega oreha je četni komisar, znan pevec, vadil brigad-ni pevski zbor za rečerrti nastop. Mahal je z rokami, kot da bi hotel nekoga namlatili. »Natančen je, zelo natančen!« so govorili borci. V mirnem času je podil neki delavski pevski zbor. Pri večerni predstavi se je hotel postaviti.
O D V S £ PO V SOD ]
V	Bolgariji pridno gradijo, V donavski ravnini ob bolgarsko-ro-munski meji gradi bolgarska delovna služba nasip, visok 5,50 do 6 m in širok okrog 30 m, ki bo preprečil poplavo Donave. V letošnjem letu bodo zgradili novih 75 km nasipa in 55 km prekopa, kar bo dalo nad 500.000 ha nove plodne zemlje.
Hkrati z deli ob Donavi gradi bolgarska delovna služba še druge važne naprave n. pr. umetno jezero in »Petrohan*, kakor tudi železniško progo Makočevo-Sopot, dolgo 83 km in desetine km novih cest.
V	Sofiji gradijo prvo termično centralo »Nadeždo*, ki bo hkrati proizvajala velike količine električne energije. Po široki mreži prevodnikov tople vode bo centrala dajala nad 100 milijonov kalorij na uro za potrebe industrijskih podje-
vezaia pa bo prestolnico LB Albanije z njenim najvažnejšim pristaniščem Dračem. Ta železnica je velikega političnega in gospodarskega pomena in pomeni usmeritev albanskega ljudstva k morju. S pomočjo morja bo albansko ljudstvo še bolj okrenilo tesne vezi z narodi i.ove Jugoslavije. Drač bo zaživel novo življenje, ker se ne bo več razvijal med fevdalno meščanskimi vladajočimi klikami in italijanskim fašizmom, temveč bo cementiral enotnost albanskega naroda in njegovo povezanost z Jugoslavijo. Po svobodnem albanskem morju bodo namesto nekdanjih fašističnih ladij, ki so prinašale revščino in suženjstvo, plule ladje miru in bratstva-albanske in jugoslovanske ladje.
Železnica Drač-Tirana bo velike važnosti za preskrbo albanske pre-
NASE BODOČE SOLSKE VRTNARICE V ISTRI
tij, ustanov stanovanjskih poslopij itd. To električno toplotno centralo so pričeli graditi lani meseca junija, zgrajena pa bo do konca tega leta. Stroje, ki imajo po 5.000 ton, so nabavili v Sovjetski zvezi. Za prvo dobo jo danes potrebuje Sofija.
Dve novi železniški progi v Albaniji. Ljudska oblast v Albaniji je V letošnji plan razen drugih del sprejela tudi dve železniški progi. To stg progi Drač Tirana in Skaciar - Titograd, Proga Drač-Tirana bo dolga 37 km.
no večino. Italijanski delavci pa so se v tem času borili tudi za svoje pravice in izbojevali razne zahteve.
Pri tem so značilne ravno zmage poljskih delavcev, ki so iztrgali agrarcem razna izboljšanja mezd in delovnih pogojev. V preteklih dneh so bile tudi razne stavke, zlasti v Milanu in Turinu.
Da bi podprl gonjo proti sindikalni enotnosti se je zopet oglasil tudi znani filofašistični kardinal Schuster, ki zahteva, da je treba čimbolj podpreti in razširiti delovanje ACLI, ker je »italijansko ljudstvo globoko verno.*
stolnice, za nadaljni dvig industrije v Tirani ter za okrepitev vezi med albansko prestolnico in drugimi kraji Albanije. Proga bo razbremenila tudi velik del avtomobilskega transporta, ki se bo po izgradnji proge lahko uporabljal v drugih, bolj zaostalih krajih Albanije. Progo gradi na tisoče mladih prostovoljcev.
Prav tako gradijo tudi progo Ska-dar-Titograd, ki bo približno štiri km daljša od proge Drač-Tirana. Ta bo vezala Skadar z junaškim Titogradom ter bo razbila umetne meje, ki so hotele ločiti Albanijo in Jugoslavijo ter njune narode. S to progo bo Skadar postal važno železniško križišče. Progo gradijo albanski in jugoslovanski delavci ter tehniki. Železnico bodo otvorili 29. novembra, ki je dan osvoboditve albanskega ljudstva in praznik jugoslovanskih narodov. Tudi ta proga, ki bo vezala albansko ljudstvo z vsem demokratičnim svetom, bo imela velik gospodarski pomen, ker bo zelo povečala promet med Albanijo in Jugoslavijo. Blago med obema državama se bo zamenjavalo hitreje in laze. Dala bo tudi pogoje za najširše izkoriščanje albanskih gozdov.
»Vaščani morajo videti in vedeti, kakšen je naš pevski zbor«, je govoril v odmoru.
Na koncu vrta je brigadni kulturnik učil ln borce, bolničarko
Ančko ter desetarko Jožefo recitacij.
uTako vam rečem, da ne boste imeti, treme, ko boste nastopili!« jim je govoril kulturnik. {(Posebno za tebe velja to, Janez, ker se ti rado zatakne, če vidi mnogo ljudi.«
Kraj vrta ob nizki Ograji, pa je sedela mešana godba tamburic, kitar, harmonik, violine, bobna ter igrala partizanske koračnice in razne druge poskočnice. Vaščani so stali ob ograji ter poslušali.
»Zeto lepo ste se v gozda naučili igrali,« so jih, hvalila vaška dekleta. Bataljonski intendant je sedel na klopi pred hišo ler priporritoua/ kmetom in gospodinjam o borbah iti dolgih utrudljivih marših.
»Oh, toliko ste morali prestati!* se je oglasita starejša ženska ter si obrisala solze. Ob gorenjem koncu vasi je mitraljezec Zvonko pripovedoval veliki gruči otrok vesele dogodke, kako je kosil Švabe. Pozno popoldne pa sta dva močna konja nesla knjige ranjenim borcem v veliko bolnico v hribih.
«£j, to bodo veseli, ko bodo dobili knjige in cigarete*, je dejal brigadni intendant.
Sonce je stalo še za moža visoko nad temnozelenimi gozdovi. Vsi vaščani »o drli proti samotnemu velikemu kozolcu kraj vasi, ki je bil ob straneh ves okrašen. Na koncu kozolca je bil postavljen oder, ki je bil čedno pregrnien. Dva bataljona borcev je posedalo po klopeh.
Ob straneh so se drenjali vaščani, nestrpno pričakujoč prve partizanske prireditve v svoji vasi.
Skromni zastor se je dvig)iil. Prvi je nastopil brigadni komisar, ki je govoril o naši borbi in zmagi nad Švabi ter o tem, kako je treba delati na osvobojenem ozemlju. Za njim je imel kratek nagovor brigadni komandant o dolžnosti borcev in vaščanov do domovine. Nato je nastopil brigadni pevski zbor, ki je zapel partizanske in narodne pesmi. Bore; in vaščani so govornike navdušeno /mdravljali, Sledile so recitacije Kajuhovih in drugih pesmi.
({Janez je imel malo. treme«.
Ej, to je pa hujše kot bi bili n« položaju!« je dejal Janez.
Zatem so nastopili godci, ki so urezali razne partizanske koračnice, nato zopet tievci in recitacije. Ob zaključku je brigadni komisar povedal, jx)d kakšnimi okoliščinami se vzgajajo borci-pevci in kakšno je kulturno življenje v stalnih borbah in pokretih. Za zaključek so pevci zapeli še »Nabrusimo kose...)), ki so jo peli borci obeh bataljonov, ki so bili pod kozolcem na predstavi. Množična pesem je odmevala mogočno v toplo poletno noč. Žene in dekleta so si od ginjenosti brisale oči.
»Kaj takega pa še ni bilo v naši vasi*.
«Jutri bomo nastopili z igro*, so govorili pevci.
Tam daleč za temnozelenimi pohorskimi gozdovi pa so zamolklo grmeli topovi, Sredi vasi so še pozno v noč prepevali borci veseli pesmi.
Uspešna delo ndbnrni/
za gradnjo zadružnih domov v Istri
Mnogo so že pisali o zadružnih domovih in o važni vlogi, ki jo bodo imeli za razvoj gospodarstva in kulture na vasi; malo pa je bilo govora o organizaciji dela Pobuda in vzgledi o gradnji domov v Jugoslaviji, niso mogli ostati pri nas neopaženi, ampak so vzpodbudili naše kmečko delovno ljudstvo, da je sledilo zaletu množic v sosednji Jugoslaviji.
Prvi so se odločili za dom oni, ki so najbolje razumeli važnost skupnega dela; in to je bila vas Puče s svojo kmečko obdelovalno zadrugo, ki je že spravila dom pod streho.
Kakor hitro se je raznesla vest, da so Puče že začele gradnjo, so se oglasile takoj tudi druge vasi.
Za koordinacijo gradnje zadružnih domov se je osnoval okrožni iniciativni odbor v Kopru. Ta odbor posluje hkrati za koprski okraj; v Bujah pa so ustanovili okrajni iniciativni odbor, ki pa je tesno povezan z okrožnim iniciativnim odborom, pri katerem ima dva stalna zastopnika.
Iniciativni odbor za gradnjo zadružnih domov je stopil takoj v stik s krajevnimi odbori za gradnjo zadružnih domov, ki so se osnovali
po vaseh in koordiniral takoj vse težnje in delovanje posameznih odborov ter jih spravil v sklad s splošnimi koristmi.
Vsi odbori so se osnovali pod okriljem SIAU, ki brani pridobitve osvobv'•"Ine borbe in daje pobudo delovnem ljudstvu.
Danes imamo že devet krajevnih odborov za gradnjo zadružnih domov. V odborih ■ so predstavniki vseh množičnih organizacij, gradbeni strokovnjaki, organizatorji udarniških del, nabiralci finančnih sredstev, nabavitelji in drugi.
Ti odbori zbirajo v glavnem podatke o potrebi gradbenega materiala, izbirajo gradilišča. organizirajo delovno silo, zbirajo finančna sredstva itd. Ponekod so odbori že organizirali lomljenje kamenja, pripravljanje gramoza in planiranje.
Osrednja odbora zbirata podatke od krajevnih odborov, pripravljata načrte in se zanimata za nabavo onega gradbenega materiala, ki ga ni dobiti v posameznih vaseh.
Zaman bi pa bilo delovanje odborov, ako bi same ljudske množice ne čutile potrebe za gradnjo zadružnih domov.
Kako velik polet vlada med
v v
IZPOD vSTOPNISC
v lepe delavnice
Obisk V piranskih čevljarskih zadrugah
Poleg nabavno-prodajnih zadrug so se razvile v tržaški Istri tudi kmečke in obrtniške zadruge. Med take produktivne zadruge spada tudi čevljarska zadruga v Piranu, ki je bila ustanovljena maja 1946.
Čevljarji, ki so prej delali v temnih, zatohlih in ozkih prostorih, so z velikim veseljem pristopili v zadrugo, čeprav so bili skoraj vsi sami lastniki in neodvisni de- j lavci Tik ob morju, v lepih in zračnih prostorih, kjer je bil svojčas katastrski urad, ima čevljarska zadruga sedaj svoje delavnice. Ob nastanku je 'ruga imela 20 članov, sedaj pa se je razširila in ima podružnici v Sičolah in v Strunjanu, kjer je zaposlenih še drugih G čevljarjev. V kratkem pa bodo odprli novo podružnico tudi v Portorožu.
V delavnici v Piranu, imajo vse potrebščine in dva stroja. Od začetka do danes so napravili več kot 3000 novih parov čevljev, popravili pa so jih skoraj 120.000 pa- I rov.
Delavci zaslužijo od 700 do 1000 Sugolir na dan, vajenci pa takoj ko pridejo po 400 lir na teden; ko se pa nekoliko privadijo delu, dobivajo po 600 lir. V kratkem času postanejo delavci in zaslužijo kot ostali; na njihovo mesto pa spreme-jo nove vajence.
Zadrugo vodi Ivan Tuljak, čevljar, ki je prej delal v Trstu. Tu se počuti bolje kakor v malem prostorčku pod stopnicami, čeprav je bil v Trstu. Zadovoljni so tudi vsi delavci, ki imajo vedno polne roke dela. Složno delajo in se dobro razumejo Italijani in Slovenci, vsi doma iz Pirana ali iz najbližje okolice mosta. Med delav-
ci sta tudi dve ženski, Delore Au-relia in Crisman Bruna, obedve iz Pirana. Ena šiva na stroj, druga pa pomaga pri raznem delu, ko ni zaposlena pri blagajni ali prodaji blaga.
Ko je predsednik odsoten zaradi opravkov, ga nadomestujeta t dve marljivi delavki, posebno Cri-
Ijudstvom, je dokaz dejstvo, da gredo udarniki na delo z zastavami in godbo in, da mladina ponekod že tekmuje med seboj.
Domove bodo sedaj gradili v Marezigah, Šmarjah, Dekanih, Ceža-
rjih Bujah, Juričanih (Materada), Krašici in Novem selu.
Tudi v drugih vaseh razpravljalo, kateri bodo prvi zgradili najlepši dom. Osrednji odbori morajo koordinirati vse pobude in usmerjati graditev tako, da bodo zadružni domovi res koristili kmečkemu delovnemu ljudstvu za njegov gospodarski in kulturni napredek.
S. C.
Pri gradnji zadružnih damo?
ne pozabite na kleti
- m
V Istri se pripravljajo, da bodo v najkrajšem času začeli graditi zadružne domove. Vasi pripravljajo gradbeni material, vozijo kamenje, razpravljajo, kje naj bi zidali in kakšen naj bi bil zadružni dom.
Potrebno je, da dobro premislimo, preden začnemo graditi. Ne bomo gradili tjavdan, nenačrtno, tako da bomo morali čez nekaj let že popravljati ali dozidovati. Zadružni dom se ne zida za eno leto niti za dve. To mora biti trajna
zgradba, ki ustreza vsem	j;.!
vasi, tako da bo tu res pravo sm : dišče vsega gospodarskega, P°M E nega in kulturnega življenja.
ne Dede zavru gospodarskega napredka v isiri
Gospodarski napredek ozemlja, ki je pod jugoslovansko upravo, uveljavljenje vezanih cen, posebno pa še letošnja dobra letina zelo vznemirjajo živce tržaškim reakcionarnim krogom; vsem tistim, ki trobentajo v svet o obupnem položaju v Istri, vsem onim, ki so zaradi enega ali drugega vzroka zbežali in se bojijo povratka domov. Ni jim prav, da se ljudska oblast vedno bolj utrjuje, ni jim ljubo, da bi Istrani dobro živeli.
Ze tri leta blatijo vse, kar je naprednega, vse socialne reforme, Ljudsko fronto, ljudsko oblast, lažejo v svet tako podlo, da sami sebi ne verjamejo več. Toda vse to njihovo gobezdanje ni nič zaleglo; kvečjemu je privleklo kakšnega naivneža, da se je zatekel v njihovo družbo, zapustil svoj dom in se sedaj kesa kot izgubljeni sin.
Razumeli so, da do sedaj niso uspeli; zato so se začeli posluževati drugih sredstev, ki dokazujejo vso njihovo podlost in zlobo. Zatekli so se k poslednjemu sredstvu, k terorju. Pa tudi to jim ne bo uspelo. Učinek bo prav nasproten. Spoznali jih bodo in oči bodo odprli še oni redki, ki jim doma še verjamejo.	•
Dve dobri leti so obetali, da se vrnejo s pomočjo anglo-ameriških tankov, grozili so, da bodo obesili vse one, ki so sodelovali z ljudsko oblastjo. Napovedovali so celo dneve povratka. Pa se jim je vse izjalovilo. Ljudska oblast je vedno bolj čvrsta, jugoslovanska vojska pa se ne bo umaknila iz Istre, dokler ne bodo anglo-ameriški tanki in
vojaki zapustili Trsta, dokler ne pride guverner in dokler se ne izvedejo volitve.
Potrebno je, da vsi izvedo, kaj so hoteli napraviti na škodo vsega istrskega prebivalstva.
Ob zadnjem velikem deževju je Rižana zelo narastla, vsi‘kanali so se napolnili vode, zato so zaprli zapore tam ob križpotju med Škofijami in Brtoki. Teroristična banda, prav gotovo organizirana iz Trsta, je ponoči dvignila zaporo z namenom, da napravi poplava ogromno škodo in uniči bogata polja skoraj zrele pšenice na koprski «bonifiki». Pa jim ni uspelo, ker so budni delavci in vodstvo «bonifike» pravočasno opazili nevarnost, zaprli vodo in jo izčrpali, kar je je bilo že vdrlo na polje.
Skoda ni velika, lahko pa bi bila ogromna. To so želeli zločinski esuli in patrioti, da bi vsi v Istri crknili od glada, tudi italijansko prebivalstvo, ki so ga oni izdali za judežev groš, da bi z gladom uklonili istrsko delovno ljudstvo, ki čvrsto stopa k napredku.
Morda se bodo še posluževali takih sredstev, toda vsi Istrani, Slo-« venci in Italijani bodo še bolj budni, posebno sedaj ob žetvi in jeseni. Sovražne, škodljive elemente bo znalo ljudstvo odkriti samo in jih postavilo pred sodišče. Za take ne bo milosti.
Marsikdo si misli, da je dovolj, če bo v zgradbi mala trgovina, J manjše skladišče in kot za Pisa,r’ no. Popolnoma zgrešeno. Mani vasi bodo gradile manjše zgradM. večje vasi pa večje Toda vsa* zgradba mora ustrezati vsem P0^ _■J bam. Ce se zaenkrat še ne da VS I napraviti, je treba vsaj uredih j? I ko, da se bo lahko še dognati11 ob priliki.
Nekaj nasvetov in opazk, banj6* no je, da vaščani sami razPraV!,ne jo o načrtu, da vnesejo potreo popravke in da javijo v časop® kako so uredili. V naši Istri i ^ , mo izvrstna vina. To bi bilo tiraš ^ ceno izvozno blago, če bi imeli ^ bre kleti. Pozimi je vino še doM^ potem pa se večkrat pokvari-
Tržaški tiskarski zavod Odgovorni urednik ŽAGAR BOŠTJAN
izvoz v inozemstvo pa je vino
do-
[tleti
bro, če je shranjeno v pravi Zato mora imeti vsak zadružni^ ^
v večjih vaseh tudi veliko klct- ,u že pri na -
je treba upoštevati	g.
V Šmarjah bi bilo na primer ^ spametno, če ne bi v zadru ^ domu zgradili tudi kleti; tak0 di v Vanganelu.	^
Prostori za trgovino moral0 ,a.
skiadu s P^V
biti popolnoma v mi. To se ne da
potem ' popravljati. Na izložbena okna n . zabimo. Skladišče je tudi zelo
aKe»
na stvar. Ne bomo gradili en' ^a.
skladišča po vseh vaseh. Nekje jo krompir drugod koruzo, tu ^ nijo pridelke malo časa. tam ^ Nekatere vasi kupujejo malo. ^
\
"ar
ge več, ene so bolj oddaljene^, mesta, druge manj. Vse to le
IW
mesta, druge manj. Vse to J ^11 ba upoštevati. Skladišče moP® ja- C
za blago, ki ga kmetje odaz7l(jr''ša 6I
drugi, in za blago, ki ga prodaja.	^
V zadružnem domu naj b° ^
dvo-
pisarne za zadrugo, za kraievn'.
bor in vse organizacije, sejna ^ rana in čitalnica. Nikjer poraii* sme manjkati lepa, velika . t za prireditve z odrom in P*1?bila za kinoaparaturo. Pametno^j pe-
ci a bi v večjih vaseh bila tu ^ karna in mesnica. Zadruzn .eji naj bo postavljen na na) prir kraju, okrog naj bo prirne_rt';rn, ^
c+r»v to rivi voH i + xro rto prOS* w)St"
!! d«
«(
S
štor za prireditve na .. straneh, posebno proti burjf
pa v jeseni nasadili drevje. . Dti-
bi tako pihalo in da bo P1 jetna senca.
OBMORSKO KOPALIŠČE
Sv. NIKOLAJ
CRISMAN BRUNA PRI DELU
sman Bruna, ki je članica zadruge od samega začetka.
Omeniti moramo še, da so vsi zelo zadovoljni s čevljarsko zadrugo, ker o njej dobro delajo in bolj poceni kot drugod.
mm,
S
Hcm t »vracij u - Itar
It n ITe t
Oillična poNtrežba - I* 1 «■ m na
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Parnik «Vettor Pisani« .... ob Motorna jadrn. «Levante» ...	»
Parnik «Itala»...................
Parnik »Vettor Pisani« .... Motorna jadrn. »Levante« . ; .
Parnik «Itala»............... ; :
Motorna jadrn. »Levante« . : : Parnik nVettor Pisani« ....
Parnik «Itala»...................
Parnik «Itala» ..................
ODHODI IZ
SV. NIKOLAJA legal, ura
Motorna iadrn. «Leyante» Parnik «Itala» .... Motorna jadrn. «Levante» Parnik «Vettor Pisani« Parnik altala« .... Motorna jadrn. «Levante» Parnik altala« . . . . Parnik aVettor Pisani« Motorna jadrn. aLevante« Parnik altala« .... Parnik aVettor Pisani« . Motorna jadrn. aLevante« Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tjai kopališče in vožnja nazaj) praznik: za odrasle ISO., lir, za otroke od 3 do 10 let 120.
7.30
8.15
9.—
10.15 lili.30 13.30
14.15 14.45 19.10
ob
»
9.15 9.50
.	»	12.00
.	»	12.45
.	»	13.15
.	»	17.30
.	»	18.15
.	»	19.00
.	»	19.30
,	»	20.00
.	»	21.00
.	»	21.30
ob nedeljah ih lir.
sončna
8.I5
8.50
11.00
11.45
12.15
16.30
17.15
18.00
18.30
19.00
20.00
20.30
URNIK OB DELAVNIKIH:
ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU {egalna ura Motorna jadrn. aLevante . ; . . ob 8.30 Motorna jadrn. aLevante Motorna jadrn. aLevante Motorna jadrn. aLevante
10.30
13.30
15.30
ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legal, ura
Motoma jadrn. aLevante«
Motorna jadrn. aLevante«
Motgrna jadrn. aLevante,)
Motoma jadrn. aLevante«
Motorna jadrn. aLevante«
ob
»
»
»
»
sončna 9.30	*•?!•
iifo ^
I7 M l«0?
20.15
19.15
Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja. kopališče in vožnja nazaj) ob delavnikih odrasle 160,- lir za 'otroke od 3 do 10 let 100.- lir.
ODHODI MOTORNIH JADRNIC IZ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
IZ KOPRA 8.00 10.00
13.00
15.00 17.45
19.00 20.15
IZ SV. NIKOLAJA sočna ura	8.45
10.45
13.45
17.00
18.15
19.15
21.00
Cena kombiniranih poznih listkop (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) za odrasle 110.- lir, za otroke od 3 do 10 let 60.- lir.
KOPRA V SV. NIKOLAJ IN NAZAJ OB DELAVNIKIH
Z KOPRA 8.00
y, SONČNI DELAVNICI JE DELO PRUETNp
V primeril potrebe bo pojučiiu promet h
JUT	- a
IZ SV. NIKOL-
sočna ura	6.45
11.00
15.15
17.00
18.15 19.30
21.00	_
Cena kombiniranih voznih listkov (}’0IL nja tja, kopališče in vožnja nazaj) f odrasle 100- lir, za otroke od 3 do lu
. w,.x
pturniki in bo to objavljeno »
10.30
14.30
16.30 17.45 19.00 20.15
'JV

%
s
Hi
%
r0
It
Si
X
N
i
A
\

s