IANUAR 1989 • ŠT. 1 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXX Proizvodnja in prodaja v letu 1988 Leto 1988 nam bo ostalo v spominu kot leto, v cateremje poleg cele vrste drugih tudi tekstilna industrija beležila padce proizvodnje v primerjavi s preteklim letom. To dejstvo je posledica čedalje zečjega delovanja tržnih zakonitosti, upadanja orodaje ter zaostrenih pogojev gospodaijenja. Is- tim težavam se tudi naša delovna organizacija ni uspela izogniti in beležimo 1,3% nižjo proizvodnjo kot v letu 1987, kar pa je kljub vsemu precej ugodnejši rezultat kot v ostali tekstilni industriji. Kot je razvidno iz tabele, smo za v letu prej in 568 ton ali 7,1% manj prodajo proizvedli skupno 7.471 ton kot smo načrtovali, preje, kar je 98 ton ali 1,3% manj kot (Dalje na 2. Strani) V tej številki • Predvidena večja poraba in trgovina bombaža v sezoni 1989/90 • Program dela delavskega sveta za prvo polletje • Delovni koledar za leto 1989 • Tradicionalni ples predilcev • Priznanja Zveze rezervnih vojaški starešin • Iz zgodovine naše predilnice • Križanka ......... Proizvodnja in prodaja v letu 1988 (Nadaljevanje s 1. strani) Dvig proizvodnje za 229 ton (4,8%) beležimo pri bombažni preji, medtem, ko je proizvodnja sintetične preje nižja za 327 ton (11,6%) od preteklega leta. Velik izpad beležimo še pri proizvodnji OE preje (10,7%) ter sirospun preje (35,9%), kar skupno negativno vpliva na proizvodne rezultate in je posledica manjšega povpraševanja po omenjenih vrstah preje. To dejstvo in pa 2,4% višja proizvodnja prstančne preje je povzročalo ozko grlo v previjalnici in sukalnici, zaradi Cesarje bilo potrebno večkrat organizirati nadurno delo. Sukane preje smo proizvedli 2589 ton ali 1% več kot preteklo leto, medtem, ko je znašala proizvodnja efektnih sukancev 322 ton ali 26,7% manj kot leta 1987 in je delno posledica pomanjkanja naročil, delno pa proizvodnja finejših efektnih sukancev. Odpadki čistih niti predstavljajo nujno zlo pri izdelavi preje in njeni nadaljnji dodelavi, obenem pa tudi velik in nepovraten izdatek. Teh seje v preteklem letu izločilo iz proizvodnega procesa dodelave 92 ton, kar je 11 ton (10,7%) manj kotleta 1987 in so predstavljali 1,22% skupne količi- ne proizvedene preje. Količina teh odpadkov je poleg kvalitete vhodne surovine, kvalitete vzdrževanja in nastavitev strojev itd., v veliki meri ovisna tudi od delovne in tehnološke discipline vseh sodelujočih v proizvodnem procesu. Zato bodo naša prizadevanja za dodatno zmanjševanje odpadkov čistih niti in ostalih neuporabnih odpadkov tudi v tem letu pomembna naloga. V letu 1988 smo se torej v večji meri soočiti z delovanjem trga kot pretekla leta. To je pomenilo hitrejše prilagajanje proizvodnih kapacitet komercialnim naročilom, delne spremembe asortimana (finejše preje iz finejših vlaken), uvajanje novih mešanic sintetičnih vlaken, zmanjšanje potreb po sintetičnih prejah v večjih partijah, zahteve kupcev po višji kvaliteti izdelkov, večje število reklamacij ipd. Ta dejstva in še nekatere druge objektivne okoliščine (občasno neodgovar-jajoča kvaliteta vhodnih surovin, pomanjkanje delavcev itd.) so vplivale na rezultate našega dela. Zavedamo pa se, da tudi subjektivnih slabosti še nismo v celoti odpravili, kar mora biti naša stalna in glavna naloga v letu, ki prihaja. Andrej Štritof Večina novosprejetih delavk, ki so razporejene v oddelek predilnice, opravljajo dela in naloge snemanje na prstančnih predilnih strojih Proizvodnja enojne preje (T) 1987 1988 1988/1987 razl.± indeks plan 1988/plan razl.± indeks Bombaž 4.740 4.969 +229 104,8 4.993 -24 99,5 Sintetika 2.829 2.502 -327 88,4 3.046 -544 82,1 SKUPAJ 7.569 7.471 -98 98,7 8.039 -568 92,9 0 27,8 27,9 0,1 100,3 27,7 0,2 100,7 Čiste niti 103 92 -11 89,3 95 -3 96,8 Proizvodnja enojne preje po tehnološkem postopku (T) 1987 1988 1988/1987 razl.i indeks plan 1988/plan razl.+ indeks OE 1.467 1.330 -157 89,3 1.650 -340 79,4 PS 5.879 6.018 + 139 102,4 6.166 -148 97,6 SN 223 143 -80 64,1 223 -80 64,1 SKUPAJ 7.569 7.471 -98 98,7 8.039 -568 92,9 PRODAJA V letu 1988 smo nabavljali, proizvajali in prodajali v težkih razmerah. Poleg slabe gospodarske situacije doma, položaj naše panoge otežuje tudi kriza tekstila na svetovnem trgu. Padanje tečaja dinarja nam neprestano draži surovino in povečuje osnovo za razne takse in carine, kijih je država kljub pomenu tekstilne panoge v zaposlitveni in devizni bilanci uvedla na bombažna in sintetična vlakna. Poleg tega trg nabave ostaja vseskozi več ali manj reguliran tako, da smo s pretežnim delom uvoza surovin vezani na trg, kjer se cene oblikujejo specifično, dobave so negotove in jih je nemogoče točno predvideti. To pa zahteva, da moramo imeti večje zaloge kot bi bilo potrebno, če bi bil trg manj določen. Delovanje deviznega trgaje sicer olajšalo nabavo, oteževalo pa jo je pomanjkanje dinarskih sredstev in pa visoka cena sposojenega denarja. Vseskozi pa je prisotna tudi bojazen, ali je delovanje deviznega trga trajnejšega značaja. Proti koncu leta je bil omogočen uvoz surovin brez carinskih dajatev pri uvozu blaga, kije namenjen za v izvoz. Mi smo takoj pristopili k temu in med prvimi dobili dovoljenje za uvoz surovin zaradi izvoza. Zaradi dragega denarja smo omejili nabavo surovin tako, da občasno nismo mogli takoj izpolniti vseh naročil. Veliki napori pa so bili tudi potrebni, da smo lahko zagotavljali kontinuiteto v bombažnih mešanicah, saj bi sicer lahko prišlo do niansiranosti in drugih problemov v kvaliteti preje. Zaloge surovin smo zmanjšali za 762 t, največ v bombažu. Slabšanje življenjskih razmer vpliva na dejstvo, daje vse manjši del družinskega proračuna namenjen nakupu tekstilnega blaga. Ponudba na tržišču je velika in mnogo tekstilcev zmanjšuje proizvodnjo. Pogoji prodaje so vse težji. Mnogi naši dolgoletni kupci so za tretjino in več zmanjšali naročila. Zahteve glede partij, količin, dobavnih rokov in kvalitete se stopnjujejo. Srečujemo se s pogostimi spremembami in tudi stornaci-jami naročil. Zato smo se morali bolje organizirati, pridobili pa smo si tudi številne nove kupce, kar pa v teh razmerah ni enostavno. Potreben je tudi selektiven pristop, saj mnogi kupljenega blaga ne zmorejo več plačati. Če smo ob 9-mesečnem pregledu prodaje ugotavljali, daje prodaja pod ravnijo preteklega leta, lahko ob koncu povemo nasprotno, saj nam je prodajo v letu 1988 glede na leto 1987 uspelo povečati. Skupaj smo lani prodali za 7.5151 preje v vrednosti 69.089.372 tisoč din. Fizični obseg prodaje je bil glede na leto 1987 večji za pol odstotka, vrednostni obseg prodaje pa za 203%, na kar je poleg povečanja cen vplivalo tudi usmerjanje prodaje in proizvodnje v dražje vrste preje. Tudi preteklo leto smo prodajali na tuja tržišča direktno in v skupnem izvozu preko naših kupcev. V strukturi prodane preje predstavlja izvoz 13%. Prodaja na tuje trge j e otežena; omenili smo že krizo tekstila v svetu. Cene bombaža na svetovnem trgu so padle, močno pa se je povečala tudi ponudba. Na svetovni trg tekstila vstopajo z nizkimi cenami Kitajska, Turčija, Grčija, Peru, itd. Mi, z dražjo surovino, dodatno obremenjeno z dajatvami, nismo mogli biti konkurenčni. Obseg izvoza nam je uspelo obdržati oz. ga povečati le zaradi dolgoletnega sodelovanja s kupci, prilagajanju trga z novimi vrstami preje in razširitvijo tržišča. Poleg Italije in Nemčije smo izvažali tudi v Ameriko in Tunis, preko skupnega izvoza pa tudi v skandinavske dežele. Uvoz zaradi izvoza, kjer smo oproščeni dela dajatev, nam v prihodnje daje nove izvozne možnosti. Zal je predpis prišel pozno, saj smo medtem izgubili nekatere kupce in tržišča, ki jih bo težko znova pridobiti. Poleg tega tudi ves postopek pridobivanja dovoljenj zahteva napore, ki bi jih sicer lahko usmerjali v produktivnejše namene. Zaradi dragega denarja smo se tudi mi v preteklem letu usmerjali v t.i. lohn posle, kjer so kupci preskrbeli vlakno, mi pa smo ga za njih predelali. Dodelavo smo v letu 1988 povečali za 25%, v strukturi prodaje pa seje delež storitev povečal za skoraj 2%. Delež povečanja izvira predvsem iz povečanja storitev za tuje kupce. V preteklem letu smo bili prisiljeni pogosto povečevati cene naši preji. Vrednost USD seje povečala z indeksom 419. Na povečano vrednost in tudi plačila vnaprej (12% take pri odpiranju akreditivov) smo morali plačevati vrsto dajatev v gotovini, medtem ko j e naša prodana preja bila le izjemoma plačana z gotovino. Neprestano naraščajo tudi vsi drugi stroški: energija, embalaža, rezervni deli, itd. Situacija se za tekstilce še nadalje poslabšuje. Zato se bomo morali še nadalje prilagojevati trgu, pridobivati nove kupce, dopolnjevati naš proizvodni program in skrbeti za kvaliteto. Sami in skupaj s kupci bomo morali povečati prodajo na tuje trge in pri tem izkoristiti oprostitve dajatev, ki jih omogoča predpis o uvozu zaradi izvoza. Vida Vukovič LETO 1988 JE Zaposlovanje Odbor za delovna razmerja v preteklem letu ni imel pretežkega dela. Kot vsa leta poprej, so se tudi v letu 1988 sestali člani odbora praviloma enkrat mesečno, ob koncu meseca. Skoraj da bi lahko zapisali, da ima odbor za svoje sestanke že »železni« dnevni red. Vsakomesečno člani odbora obravnavajo prošnje za zaposlitev, sklepajo o razporeditvah delavcev zaradi službenih potreb in zaradi opravljanja lažjih delovnih nalog, nadomeščanju, odpovedih, upokojitvah. Zelo pogoste so tudi prošnje delavk, da bi opravljale delo v samo dopoldanski izmeni, zaradi neurejenega varstva otrok. Večini odbor take vloge zavrne. Člani odbora odločajo tudi o odsotnostih z dela z nadomestilom osebnega dohodka (izredni plačani dopusti) ter o odsotnostih brez nadomestila osebnega dohodka (neplačani dopusti). Slednjih je bilo v letu 1988 zelo malo. V porastu pa so bile pogodbe o delu. Na predlog direktorja sektorja o sklepanju pogodb odloča odbor. Po pogodbi o deluje bilo v letu 1988 opravljenih 4725 ur, kar pomeni eno mesečno delo 26 delavcev. Člani odbora vsake tri mesece spremljajo gibanje števila zaposlenih, prihode in odhode delavcev. Enkrat letno pa pregledajo poročilo o fluktuaciji delavcev za vseh dvanajst mesecev preteklega leta. V 12 mesecih, to je od 1.1.1988 do L 1.1989 seje v delovni organizaciji zmanjšalo število zaposlenih za 63 delavcev in seje tako po 17 letih ponovno znižalo pod 1000 zaposlenih. Med letom je delovno razmerje sklenilo 21 delavcev, 5 delavcev pa seje vrnilo iz JLA. Od 21 delavcev seje 15 delavcev prvič zaposlilo, torej so bili pred nastopom dela v tovarni nezaposleni, 3 delavci pa so bili pred tem zaposleni v drugi delovni organizaciji. Delavci so pričeli z delom v naslednjih oddelkih: Oddelek moški ženske skupaj — predpredilnica 1 — 1 — predilnica 5 6 1 1 — sukalnica 1 4 6 — vzdrževanje 1 — i — zunanji transport 1 — i — počitniški dom — 2 2 — pripravniki 2 2 4 Skupaj 12 14 26 Največ delavcev je pričelo z delom v proizvodnih oddelkih, kjer zaposlujemo predvsem delavce s končano osnovno šolo. Kvalifikacijska struktura se v zadnjih letih ni bistveno spremenila. Na dan 1.1. 1989 je bilo v delovnem razmerju v Predilnici 993 delavcev. Od teh je imelo: I. stopnjo strokovne usposobljenosti — 67,3% II. stopnjo strokovne usposobljenosti — 8,5% III. stopnjo strokovne usposobljenosti — 1,1% IV. stopnjo strokovne usposobljenosti — 13,4% V. stopnjo strokovne usposobljenosti — 7,6% VI. stopnjo strokovne usposobljenosti — 1,5% VII. stopnjo strokovne usposobljenosti — 0,6%. Delovno razmerje je lani prekinilo 89 delavcev. Le-ti so pred prekinitivjo delali v naslednjih odelkih: Oddelek moški ženske skupaj — mešalnica 1 — / 1 — predpredilnica 1 3 4 — čistilnica in mikalnica 4 — 4 — vzdrževanje Č in M 3 — 3 — vzdrževanje PP 1 •3 4 — predilnica 10 10 20 — vzdrževanje P 3 — 3 — laboratorij 1 1 2 — sukalnica 4 11 15 — efekt sukalnica — 1 1 — zabojarna 2 — 2 — zbiralnica cevk — 4 4 — finančni sektor 1 , 2 3 — vzdrževanje 8 ' 1 9 — kadrovsko spl. sektor 2 3 5 — počitniški dom — 2 2 — komercialni sektor 1 1 1 2 — zunanji transport 4 — 4 — pripravniki — 1 1 Skupaj 46 43 89 Za obdobje znaša 1 —12/88 fluktuacija delavcev 8,2%, lani v enakem obdobju je bila enaka. Realna fluktuacija (brez upokojitev, odhodov in prihodov iz JLA ter smrti) pa znaša le 3,3%. Tudi v letu 1988 je bil najpogostejši vzrok prenehanja delovnega razmerja upokojitev. Od 31 upokojitev seje 19 delavcev odločilo za predčasno — 61,3%, lani pa seje predčasno upokojilo 16 delavcev ali 50% od skupnega števila upokojitev v letu 1987. Če primerjamo gornje podatke s planom kadrov, ki smo ga sprejeli za leto 1988, lahko ugotovimo, daje bilo zaposlovanje v delovni organizaciji ravno obratno kot smo planirali. Planirali smo intenzivnejše zaposlovanje v proizvodnih oddelkih. Predvidevali smo, da bo potrebno v proizvodnji zaposliti 53 novih delavcev, zaposlili pa smo jih le 14. V celoti tudi nismo realizirali predvidene zaposlitve pripravnikov s VI. stopnjo strokovne usposobljenosti, ker sta štipendistki podaljšali absolventski staž. Že več let smo v planu kadrov izkazovali potrebo po zaposlitvi pomočnika glavnega direktorja in potrebo po zaposlitvi elektroinženirja. Oboje je bilo v letu 1988 tudi realizirano. Pomočnika glavnega direktorja smo kadrovsko rešili z notranjo razporeditvijo, elektroinženirja pa smo na novo zaposlil. Vera Bric Lažja dela, invalidnost Vsako leto se srečujemo tudi z večjim številom delavk in delavcev ki se na podlagi zdravniških potrdil premestijo na lažja dela in naloge. V lanskem letu smo imeli: — 41 premestitev na lažja dela zaradi bolezni in poškodb izven dela — 31 podaljšanj premestitev — 19 premestitev zaradi nosečnosti — 12 premestitev na podlagi sklepa invalidske komisije, od tega je 10 delavcev postalo invalid III. kategorije, dva pa imata spremenjeno delovno zmožnost. Poleg tega so se trije delavci še invalidsko upokojili (I. kategorija). Točnejši podatki oz. problematika lažjega dela bo podana na delavskem svetu 30.januarja, oz. v naslednji številki glasila. Za sedaj le še primerjava z letom 1987. Število premestitev na lažja delaje bilo lani sicer nekoliko manjše, kot leta 1987 »pridelali pa smo več invalidov.« Lani, kot je že rečeno, 12, leta 1987 pa 5, in sicer 4 invalide III kategorije in invalida II. kategorije. Invalidskih upokojitev smo imeli v letu 1987 pet. Procentualno znaša število delavcev, ki se v enem letu premestijo na lažja dela od 7 — 8% celotnega števila zaposlenih v Predilnici Litija. Andrej Krhlikar V zbiralnici cevk že več let stoji krajši klasičniprevijalni stroj. Delavke, ki opravljajo lažje delo, previjajo ostanke preje. Vzroki prenehanja delovnega razmerja so bili naslednji: — upokojitev 31 delavcev — invalidska upokojitev 3 delavci — odhod v JLA 15 delavcev — pismeni sporazum — odpoved del. 24 delavcev — izjava, da ne želi delati 2 delavca — disciplinska izključitev 3 delavci — potek del. razm. za določen čas 7 delavcev — smrt 4 delavci Skupaj 89 delavcev ZA NAMI... Med lažja delovna opravila uvrščamo tudi čiščenje flyerskih cevk Družbeni standard Letovanje Preteklo leto j e letovalo v domovih Predilnice Litija 416 delavcev, 66. delavcem pa je bil izplačan, na podlagi predloženega potrdila, dodatni regres v višini 30.000 din. Glede na število zaposlenih v Predilnici Litija, je organizirano letovalo približno polovico vseh delavcev. V počitniškem domu v Novigradu je letovalo kar četrtino delavcev s svojimi družinskimi člani. Komisija za letovanje in družbeno prehrano je pri oblikovanju cen za počitniške domove, poleg ostalih dejavnikov, upoštevala tudi višino osebnega dohodka delavca Predilnice Litija. V preteklem letuje bilo izplačano 62% regresa za letni dopust v gotovini, ostala sredstva so bila porabljena za regresirano letovanje v počitniških domovih. Ker stroški za prehrano najhitreje naraščajo, bo pri oblikovanju letošnje cene penziona v Novigradu potrebno dodati večji delež skupnega regresa, tako da bodo delavci tudi v letošnjem letu lahko letovali v počitniškem domu. Zaradi hitrega naraščanja cen in padanja življenjskega standarda, pričakujemo v letošnjem letu še večje število prijav za letovanje v prikolicah. Se vedno imamo le 6 prikolic in 2 premični bivalni .enoti, to pa je glede na število zaposlenih premalo. V letu 1988 skoraj polovico prijavljencev nismo mogli uvrstiti za letovanje v prikolicah. Tudi v prikolicah so cene bivanja regresirane, tako so stroški letovanja dosti manjši, kot če se odločimo za počitniški dom. Za Gozd Martuljek se večinoma odločajo naši upokojenci. Letni oddih raje preživijo v mirnem planinskem domu, kot v vrvežu ob morju. V Čateške Toplice so odhajali na letovanje delavci in upokojenci zaradi zdravja in dobrega počutja. Prijetno seje v topli termalni vodi pregreti in razgibati utrujeno telo. Tudi koča na Veliki planini je vsako leto bolj zasedena. Poleti so prijetni sprehodi v okolici, zimski čas pa izkoristijo v glavnem smučarji, seveda če je dovolj snega. Obrat družbene prehrane Vsi delavci Predilnice Litija imajo med delom brezplačni topli obrok. Višino sredstev, ki se lahko v ta namen porabijo, določa družbeni dogovor. Komisija za letovanje in družbeno prehrano redno usklajuje višino sredstev, ki so namenjena za prehrano med delom. Delavci Predilnice Litija dobijo bloke za malico glede na število opravljenih delovnih dni. Delavci obrata družbene prehrane se trudijo za boljše počutje delavcev med delom. Stanovanja Stanovanjske probleme delavcev Predilnice rešuje odbor za stanovanjska vprašanja. V letošnjem letu smo dodelili 16 stanovanj, od tega 3 dvosobna, 5 enosobnih, 4 sobe in 4 garsonjere. Kupili smo kar 5 novih stanovanj s stanovanjsko površino 215 m2. Ta stanovanja so bila pridobljena z nadzidavo Ponoviške ceste 7, 9 in 11. Za nakup stanovanj smo porabili vsa razpoložljiva stanovanjska sredstva. Ob koncu leta 1988 imamo na prednostni listi uvrščenih 17 prosilcev, ki čakajo na enosobna stanovanja in 29 delavcev, ki so se prijavili za dodelitev dvo in trisobnega stanovanja. Helena Hiršel Samoupravljanje O delu delavskega sveta in sprejetih odločitvah, smo vsi delavci tekoče obveščeni z obvestili v dnevnih informacijah, zato o tem ne bom pisala. Podrobneje bomo o tem pisali po zaključku mandata. V letu 1988 se nismo srečevali s problemi sklepčnosti, lahko bi celo rekli, daje bila udeležba na delavskem svetu dobra. Morda bi opozorila le na problem obravnave gradiva. Delegati največkrat stališč k posameznim točkam dnevnega reda ne pridobijo v delovni sredini, temveč zastopajo svoje mnenje. Ob upoštevanju dejstva, da morajo biti vsi predlogi strokovno utemeljeni in upravičeni, pa to tudi ni tako kritično. Odgovornost za pripravljeno gradivo in predloge še vedno nosijo poslovodni organi oziroma strokovni delavci. Redno pa delavci postavljajo razna delegatska vprašanja in pobude, na katera poizkušamo tekoče odgovarjati oz. pobude upoštevati. Sicer pripomb na reševanje teh vprašanj in pobud še ni bilo, morda pa bi bilo le dobro delegate o tem povprašati. Ugotavljamo tudi, da se ob vse težji gospodarski sitauciji v naši tovarni delavci preko delegatov delavskega sveta in družbeno političnih organizacij vedno bolj vključujejo v samoupravni sistem odločanja. V preteklem letu pa je prav gotovo nekoliko zamrlo delo delegacij. Delegacije so zaradi odhoda delavcev kadrovsko osiromašene. Nekateri delavci v zadnjem času izražajo tudi želje po sestankih samoupravnih delovnih skupin. Ob tem moramo pripomniti, da samoupravne delovne skupine lahko delujejo v treh vlogah: zbor delavcev, sindikalni sestanek ali delovni sestanek. Največkrat bi morda morali biti sestanki samoupravnih delovnih skupin prav v vlogi delovnega sestanka, česar v praksi skorajda ni. Pobudniki za sklic teh sestankov pa so vodje oz. delavci sami. Disciplina Vse kršitve delovne discipline, ki so predlagane v obravnavo disciplinski komisiji, le ta obravnava na javnih obravnavah. Delo komisjje prav gotovo ni prijetno, je celo zelo težko. Javne obravnave trajajo kar nekaj ur. Člani komisije morajo biti ves čas zbrani in se posebno truditi, da pri svojih odločitvah ne bi bili pristranski, kar je še posebno težko, kajti obravnavajo kršitve svojih sodelavcev, ki pa v svojo obrambo največkrat navajajo razne pomanjkljivosti in nezadovoljstva, ki izhajajo iz dela. Poleg tega pa navajajo tudi osebne težave. Vse te navedbe, če so ugotovili, da so resnične, člani discplinske komisije upoštevajo pri izreku disciplinskega ukrepa, kot olajševalno okoliščino. Kot obremenilna okoliščina pri izreku disciplinskega ukrepa pa je še veljavni discplinski ukrep. V letu 1988 so na 10. javnih obravnavah obravnavali 99 primerov kršitev delovne discipline. Poleg tega pa redno obravnavajo tudi zamudnike na delo. V povprečju zamudi na delo mesečno 30 delavcev. Vsaj dva pa zamudita na delo več kot dvakrat. Pri ugotavljanju zamud na delo so pod največjim nadzorom delavci v poslovni stavbi. Zamude se ugotavljajo na podlagi žigosanih kartic, katere registrirajo kot zamudo že prihod ob 6.00 uri. Tudi pavšalne odškodnine za zamudo na delo niso več nizke. Najnižja pavšalna odškodnina za zamudo na delo znaša 0,5% od OD za mesec, v kateri je delavec zamudil na delo. Najtežje člani disciplinske komisije izrečejo disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Največkrat so okoliščine takšne, da so delavci že večkrat obravnavani. Tudi po dvakrat jim člani komisije ukrep prenehanja delovnega razmerja odložijo za določen čas, kljub temu, da so izpolnjeni vsi pogoji za izključitev. V upanju, da bo odložitev ukrepa na delavca vzgojno vplivala, se člani disciplinske komisije poslužujejo tudi tega. V končni fazi ugotovijo, daje ves trud zaman in morajo izreči tudi to najstrožjo kazen. Tako je v letošnjem letu zaradi disciplinske izključitve prenehalo delovno razmerje 3 delavcem. Ta ukrep pa so izrekli še 2 delavcema, ki pa sta se pritožila na delavski svet, ki bo o zahtevkih razpravljal v teh dneh. Poleg tega so izrekli ukrep prenehanje delovnega razmerja, katerega izvršitev so pogojno odložili za dobo 3 mesecev 3 delavcem, za dobo 6 mesecev 1 delavcu in za dobo enega leta 5 delavcem. Dve delavki so disciplinsko premestili za določen čas na druga dela in naloge, enemu delavcu pa so pogojno izrekli disciplinski ukrep denarne kazni v višini 10% od DO. 36 delavcev so zaradi nediscipline javno opozorili, 23 delavcem pa so izrekli le opomin. Zaradi lažje kršitve, ob upoštevanju olajševalnih okoliščin, so 8 delavcev oprostili, v 13 primerih pa so postopek, zaradi pomanjkanja dokazov, ustavili. Dva primera kršitve delovne obveznosti pa še niso rešili, ker delavca nista prišla na javno obravnavo, niti nista podala izjave v predhodnem postopku. V primerih neopravičene odsotnosti z dela, predčasnega zapuščanja del in nalog, malomarnega opravljanja dela ter povzročanja motenj oz. zastojev pri poslovanju, pa so 50 delavcem naložili plačilo pavšalne odškodnine. Največ kršitev je zaradi neopravičene odsotnosti z dela in nadurnega dela, nato sledi malomarno opravljanje dela, neizpolnjevanje navodil nadrejenih in odklonitev dela. Bilo je tudi nekaj primerov vinjenosti na delovnem mestu, pet delavcev pa je tudi na delovnem mestu spalo. Dva delavca sta bila obravnavana zaradi neizpolnjevanja predpisov iz varstva pri delu, ena delavka zaradi poizkusa prilaščanja družbene lastnine in ena zaradi prilaščanja osebne lastnine. Glede na napisano pa sami presodite, kakšna je delovna disciplina v naši tovarni! Vlasta Grom Predvidena večja poraba in trgovina bombaža v sezoni 1989/90 Svetovne zaloge bombaža so bile prvega avgusta 1988 ocenjene na 32 milijonov bal, kar so najnižje zaloge v zadnjih štirih letih. Predvidevajo, da bo svetovna produkcija bombaža v sezoni 1988/89 okoli 86 milijonov bal, porabo pa ocenjujemo na okoli 83 milijonov bal, kar ostaja na nivoju prejšnjih sezon. Ker pričakujejo, da bo proizvodnja za cca 3 milijone bal večja kot poraba, bodo prav za toliko porasle svetovne zaloge. To pomeni, da naj bi bile svetovne cene za cca 7 cento-v/Lb nižje kot v sezoni 1987/88. Svetovna proizvodnja bombaža v sezoni 1988/89 naj bi bila samo za dva milijona bal manjša kot v sezoni 1984/85 ter 6 milijonov bal večja kot v sezoni 1987/88. Tri četrtine svetovne proizvodnje bombaža pridelajo Indija, ki predvideva 2 milijona bal večjo proizvodnjo, Sovjetska zveza, ki načrtuje 1,3 milijone bal bombaža več in Kitajska s povečanjem 1,2 milijona bal večjo proizvodnjo. Za sezono 1989/90 se pričakuje, da bo svetovna produkcija padla za cca dva do tri milijone bal, ker so cene v prejšnji sezoni padle za 20 cen-tov/Lb. Prav nizke cene v sezoni 1985/86 so doprinesle padcu produkcije v sezoni 1986/87, podoben efekt pa lahko pričakujemo tudi v sezoni 1989/90. Padec porabe bombaža v letu 1988 je verjetno posledica nižje cene v letu 1989. Poraba bombaža je padla v ZDA, Vzhodni Aziji in Evropi, posebno v prvih 6 mesecih. Koncem leta 1988 ter v letu 1989 pa se znova pričakuje večjo porabo bombaža. — diagrami Iz diagramov je razvidna setovna produkcija in poraba bombaža ter gibanje cen bombaža in poliesterskega vlakna. M. Dolinšek V prašni komori v prizidku čistilnice bombaža, kjer se zbira prah in odpadki iz bobnastih filtrov, so delovni pogoji zelo težki. Pri zamenjavi vreč na ciklonih se celotni prostor zapraši, prah pa se razširi tudi v sosednji prostor prizidka predpredilnice, kjer pada po strojih in materialu. Že dalj časa si služba vzdrževanja skupaj s proizvodnim sektorjem prizadeva pogoje dela izboljšati. Zamenjali smo tkaninaste vreče, ki so prepuščale fini prah s PVC vrečami, vendar sedaj še izbiramo pravo velikost vreč in debelino PVC folije. Pri zamenjavi vreč, kjer se zbira finejši prah, bobnaste filtre za čas menjave vreč zaustavimo, prej pa seje to izvajalo med obratovanjem in tako povzročalo še večje zapraševanje. Prav v teh dneh bomo izvedli poizkusno zamenjavo vreč s predilnimi lonci, s katerimi naj bi se prah tudi odvažal do kontejnerjev. Zidarska skupina bo zabetonirala tlak v prašni komori na višino, kot je v sosednjem prostoru predpredilnice. Dokončno bomo težave s prekomernim prahom verjetno rešili šele takrat, ko bomo nabavili stiskalnico za stiskanje prahu v brikete, ki so uporabni za kurjavo. S tem bi rešili tudi odvoz prahu na komunalno deponijo in zmanjšali stroške tega odvoza. Razmišljali smo tudi o prestavitvi prašne komore na drugo lokacijo, vendar se to zaradi pogojenega delovanja od-praševalnih naprav ne da izvesti. Marjan Sonc SVETOVNA PRODUKCIJA IN PORABA mili, bal BOMBAŽA________________ —produkcija * * - poraba GIBANJE CEN BOMBAŽA IN POLIESTRA US Cents/Lb 20--------1-----1------1------1------1------'-----L------1------ 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 — Bombaž Japonski PES ---- Italijanski PES SVETOVNA PRODUKCIJA BOMBAŽA PO REGIJAH 25 v milionih bal Severna in Sred. Amerika J.Amer. Afrika Evropa Vzhodna J. Azija, Azija in BI.vzhod CZ] 86/87 IH 87/88 Avstral. SVETOVNA PORABA BOMBAŽA PO REGIJAH v milionih bal Severna j. Amer. Afrika Evropa Vzhodna J. Azija, in Sred. Azija in gl.vzhod Amerika [ZZ 86/87 UH 87/88 Avstral. Program dela delavskega sveta za prvo polletje Samoupravni splošni akti — postopno usklajevanje naših samoupravnih spološnih aktov z novo zakonodajo — sprotno dopolnjevanje samoupravnih splošnih aktov s področja nagrajevanja s tekočimi spremembami Gospodarjenje — sprejem letnega plana DO in plana skupne porabe za leto 1989 — obravnava in sprejem zaključnega računa za leto 1988 ter periodičnega obračuna poslovanja za prvo tromesečje 1989 z obravnavo problematike gospodarjenja in izvajanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka za OD in skupno porabo — spremljanje cenovne problematike in usklajevanja cen preje — obravnava in sprejem inventurnega elaborata po stanju 31. 12. 1988 — problematika reklamacij in event. bonifikacijski odpisi — spremljanje likvidnostnega položaja DO ter sklepanje o najemanju kreditov za obratna sredstva — inventivna dejavnost Poročila — o opravljenem nadurnem delu v 2. polletju 1988 — o delu po pogodbah v letu 1988 — o izvajanju varstva pri delu in preventivnih pregledih — o izvajanju požarnega varstva v DO — o izostankih z dela zaradi bolezni, nesreč pri delu in porodniškega dopusta — o izdajanju Litijskega predilca in stroških izdajanja — o službenih potovanjih v tujino Družbeni standard — razpis kreditov za zasebno gradnjo stanovanj delavcev — sklenitev pogodbe za letovanje v toplicah in pogoji plačila delavcev — sklepanje o pogojih in cenah letovanja v počitniških enotah PL v letu 1989 — določitev višine in razporeditve regresa za letni dopust za 1. 1989 Sodelovanje z delegacijami — obravnava gradiv (v sodelovanju z izvršilnim odborom in odborom za stanovanjska vprašanja) za skupščine SIS materialne proizvodnje — po potrebi sodelovanje z delegacijami za sprejem načelnih stališč do posameznih pomembnejših vprašanj, o katerih bodo sklepale skupščine SIS oz. občinska skupščina Kadrovske in druge zadeve — razpis delovnega področja glavni direktor — odobravanje službenih potovanj v tujino — sprejem ocene poslovodnih delavcev o uresničevanju smotrov poslovodnih delavcev DO v letu 1988 — obravnava eventuelnih zahtevkov za varstvo pravic na sklepe odborov in komisij — eventuelno imenovanje delegatov — vprašanja, pobude in predlogi delegatov. Predsednica DS: Vera Bric Priznanja Zveze rezervnih vojaških starešin Naš upokojenec Ivan Belec je preje! ob dnevu JLA Zlato značko ZRVS Jugoslavije. Priznanje mu izroča sekretar OK SZDL Litija Anton Pavliha Branko Bizjak, pred katerim upokojeni delavec naše tovarne in dolgoletni glavni in odgovorni urednik Litijskega predilca, že vsa leta aktivno deluje tudi v organizaciji ZRVS. Anton Pavliha mu izroča priznanje — Znak ZRVS Slovenije Ob dnevu JLA so bila tudi letos podeljena občinska, republiška in zvezna priznanja Zveze rezervnih vojaških starešin, kijih prejemajo rezervni vojaški starešine kot priznanje za delo v organih in organizacijah Zveze rezervnih vojaških starešin. Priznanja pa niso namenjena samo rezervnim vojaškim starešinam, temveč tudi drugim posameznikom, organizacijam, društvom, organom in organizacijam ZRVS ter drugim institucijam. Podeljujejo se sledeča priznanja: 1. Zvezna priznanja ZRVS: — Plaketa ZRVS Jugoslavije — Zlata značka ZRVS Jugoslavije. 2. Republiška priznanja ZRVS: — Plaketa ZRVS Slovenije — Znak ZRVS Slovenije. 3. Občinska priznanja ZRVS: — Listine ZRVS Občinske Konference. Priznanja Zveze rezervnih vojaških starešin v letu 1988 so prejeli: L Plaketo ZRVS Jugoslavije: — DO LESNA INDUSTRIJA LITIJA 2. Zlato značko ZRVS Jugoslavije: — Ivan Belec, rezervni major 3. Plaketo ZRVS Slovenije: — OŠ DUŠEN KVEDER-TOMAŽ LITIJA 4. Znak ZRVS Slovenije: — Branko Bizjak, rezervni kapetan I. r. 5. Priznanja OK ZRVS Litija: — Franc Kolman, rezervni kapetan I. r. — Drago Anžlovar, rez. kapetan — Marko Mlinar, rez. vodnik — Dr. Pajntar Pavel, zdravnik. V. Bizjak DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1989 Delavski svet delovne organizacije je na seji v decembru 1989 sprejel delovni koledar za leto 1989. Pred tem je bil predlog delovnega koledarja v javni obravnavi po samoupravnih delovnih skupinah. Delavci so imeli na predlog več pripomb in sicer se niso strinjali z nočnim delom ob sobotah, prostimi dnevi pred L novembrom in nekateri tudi pred dnevom republike ter kolektivnim dopustom, za katerega so predlagali, da bi ga preložili v začetku julija. Delegati delavskega sveta so po predhodnem posvetovanju s strokovnimi službami v delovni organizaciji večino pripomb pri sprejemu koledarja tudi upoštevali. Le kolektivni dopust je zaradi komercialnega vidika ostal tako, kot je bil prvotno opredeljen. V istem času imajo kolektivne dopuste tudi naši kupci. Tako bi bila prodaja zmanjšana, s proizvodnjo pa bi še povečali zaloge gotovih izdelkov. V. B. "DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1989 Ijanuar Ifebruar Imarec Iapril I maj I junij I julij (avgust Iseptemb.loktober jnovemberldecemb- I jingBPlrariinr-lFininPiniaHU ra PinninmniiinmFiFiPirnnPinniFiPinininriinni Pikini niHM iBoam HnHraKanragnnranfiHmHaDtaB mi irotarn amiiii Hiinioring Miiani "HHHMHBMIflnBHIilHBilMnnnnS IIDI3 1 2 LEGENDA: m izmena na delu .sluz. na delu E prosti dan E3 solidarnostA.3 7 ur 18.3. El kolektiv, dopust 119? I Ir/E) I mu\ I 16Vi 1 1192 1 11841 1168 I 11 na am ii n D ii. ■ ■ 3 i z D 1L n D 3 1 21 D it S D 3 1 2, D n 1 j. E 1 it HS • • • • Ja H H ji 5) r@1 ►skupaj dolov dni ►obračunane ure Iz zgodovine naše predilnice Marija Langus iz Mojstrane je na uredništvo Litijskega predilca poslala zanimiv članek o naši tovarni, ki je izšel v knjigi Naš rod leta 1935. V tistem času je bila tovarna stara natanko 49 let, torej tik pred praznovanjem Abrahama. Članek z naslovom »Od bombaža do preje« je napisal znani litijski publicist Jože Župančič. Mariji Langusovi se za njeno pozornost zahvaljujemo. Celotni članek je za objavo v glasilu preobsežen, zato objavljamo le del članka, ki opisuje oddelek predilnice. Objavljamo tudi sliko oddelka iz tistega časa. Med stroji selfaktorji, ki se po dvorani šetajo Najbolj zanimivi stroji so selfaktorji. Ta beseda je angleška, kakor so angleška imena tudi drugih strojev, ki jih pozna predilniška stroka. Večino teh strojev so namreč izumili Angleži, kjer je tekstilna industrija najbolj razširjena. Selfaktor izdeluje in navija prejo in bi mu po naše dejali predilni stroj. Je to orjaška pletilka dolga 36 m. En del selfaktorja stoji trdno, drugi je preipakljiv in leži na kolescih. Ta hodi neprestano tri korake naprej, tri korake nazaj. Nitke so vedno napete in se navijajo na vretenca. Kadar je stroj v raztegnjenem stanju, naredi vtis orjaške harmonike na strune. Predstavljajte si tako godalo 36 m dolgo, ki se po večkrat v minuti raztegne in sklopi in pri tem zabrenka 900 strun. Toliko niti prede stroj obenem. Koliko je v dvorani selfaktorjev — ne vem. Tud teh nisem štel. Tovarniška tajnost! Vidiš le, da so pri selfaktorjih zaposleni delavci z različnimi nalogami in se delijo v predilce, sukače in natikače. Budno hodijo ob strojih gori in doli. Pretrgano nit zlepijo z vso naglico. Kadar pa so vretenca dovolj navita, pohite ob strojih naglih nog in jih po več hkrati posnemajo s stroja, zatem pa natikajo nove papirnate nastavke, na železne palčice, kamor se potem navija nova preja. Tu je treba hitre postrežbe, kajti ta čas stroj stoji in čaka. Daje čas zlato, opaziš tu še prav posebej. Dekleta so pregreta, brez nogavic tekajo med stroji in delavci, ki odvažajo rejena vretenca so brez suknjičev. Skozi ogromna okna — saj so skoraj vse stene steklene — pa strmiš v zasneženo pokrajino in ob oknih vise ledene sveče... Ko si ogledaš tudi dvorano šklepetajočih selfaktorjev, si v glavnem spoznal vse, kar nudi predilnica radovednemu gostu. Ostale delavnice služijo predilnici le bolj za pripomoček. Tako n.pr. izdelujejo kar doma papirnate cevke, na katere potem stroji navijajo prejo. Litijska dcca uporablja te cevke tudi za podaljšek majhnih svinčnikov. V. B. DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV TEKSTILCEV TER OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA NAŠE TOVARNE VAS VABIJO NA TRADICIONALNLPLES PREDILCEV v soboto, A februarja s pričetkom ob 20. uri v dvorani na Stavbah. PREDILCEV Igral bo ansambel "OLIVER TWIST s humoristom Francem Pestotnikom Prvič so naši delavci letovali v prikolicah leta 1976. Po 13 letih uporabe bomo tri od šestih povsem obnovili. Letovali bomo v obnovljenih prikolicah Zaradi dotrajanosti prikolic v Runkah, Srupicah in Fazani je bilo potrebno razmišljati o nakupu novih, ali popravilu starih prikolic. Cena nove prikolice v IM V Novo mesto je približno 40.000.000 din, za tri nadomestne prikolice bi tako potrebovali kar 120.000.000 din. Ker omenjenih sredstev ni, smo se odločili za obnovitev starih v.servisni delavnici IMV Brežice, kamor smo prikolice že pripeljali. Prikolice bodo do začetka letne sezone obnovljene in zagotavljajo nam, da bodo kot nove. Cena vseh obnovitvenih del v prikolici je približno ena četrtina cene nove prikolice. Če imate predloge o predstavitvi prikolice v drug kamp, obvestite o tem komisijo za letovanje in družbeno prehrano do konca meseca februarja. Komisija bo predloge obravnavala in v okviru možnosti prikolice prestavila v željcne kampe. Helena Hiršcl /O ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana Zbori varčevalcev LB-Gospodarska banka Ljubljana kot največja temeljna banka v Sloveniji in banka, v kateri varčuje največji del prebivalstva na širšem ljubljanskem območju, bo v začetku leta 1989 izvedla zbore varčevalcev. To je najširša oblika soodločanja občanov varčevalcev pri poslovanju banke s sredstvi občanov. Varčevalce, ki so zaupali banki svoje prihranke, prav gotovo zanima, kaj se dogaja z. njihovim denarjem. V veliki meri so zainteresirani za varnost vlog, razporejenost, velikost, organiziranost kot tudi poslovni čas posameznih enot banke. Sigurno pa bi nekateri občani radi vedeli tudi več kot jim nudijo informacije na bančnih okencih in v medijih javnega obveščanja. Taki občani se bodo verjetno zborov varčevalcev prav radi udeležili. Banka bo vesela njihovih pripomb in novih idej. Seznanili se bodo s pogoji poslovanja banke posebno še na področju poslov z občani v zadnjih dveh letih, z razvojnimi usmeritvami na področju zbiranja in usmerjanja sredstev občanov kot tudi z. delom sveta varčevalcev. Občani so na zborih varčevalcev in preko delegatov v svetu varčevalcev v preteklih obdobjih podali številne pripombe in pobude glede izboljšanja poslovanja, novih storitev, pogojev kreditiranja in organiziranosti enot banke. Prenekatere pobude in pripombe so bile uresničene in sprejete na organih upravljanja banke. V letošnjem letu bodo zbori varčevalcev z ozirom na negotove pogoje poslovanja in prilagajanja bank tržnim razmeram še pomembnejši. Pričakujemo številno udeležbo varčevalcev tako zaposlenih, kot obrtnikov, kmetovalcev, upokojencev in drugih. V Ljubljanski banki, Gospodarski banki Ljubljana, Ekspozituri Litija bo zbor varčevalcev dne 2. februarja 1989 ob 12.00 uri v sejni dvorani Skupščine občine Litija. Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana, Ekspozitura Litija Pisali so nam... Demal Grošič služi vojaški rok v Makedoniji, v Skopju. Ob novem letu nam je Doslal razglednico mesta. Vsem zaposlenim v Predilnici želi srečno, veselo ter uspešno leto 1989. Sindikatu delovne organizacije se najlepše zahvaljuje za denar, ki ga ie prejel pred prazniki. Pepca Pavliha, naša upokojenka, nam je po novoletnih praznikih pisala iz zdravilišča v Valdoltri. Vsem zaposlenim želi veliko uspeha v letu 1989 in vse prav lepo pozdravlja. V svojem pismu razmišlja o današnjih vse težjih časih in težki gospodarski situaciji, ki jo z dneva v dan vse bolj občutimo. Iz njenega pisma objavljamo pesem. Svet v današnjih časih Vse na svetu je narobe, vsak le sebe počasti, drugemu želi le škodo, ki jo sam nerad trpi. Če človek bil bi bratu brat, če cvet ne bi zvenel, vsem svetu bi bilo lepo, cel svet bi bil vesel. Stotnija Moja dežela. Saidi Macanovic v slovo Besede slovesa so bile težke, posebno še, ker smo se poslovili od tako mladega življenja kot je bilo njeno. Ugasnilo je takoj po novoletnem praznovanju. Vedeli smo, kako hudo je bila bolna, vedeli smo, da je bila njena volja do življenja neizmerna. Verjeli smo z njo, da se bo še vrnila v svojo delovno sredino. V naših srcih je odjeknila bol, pa čeprav smo jo že slutili. Saida se je leta 1959 rodila v Okreču pri Sanskem Mostu. Ker v domačem kraju ni bilo kruha, se je odločila, da ga zapusti. Prišla je v Slovenijo, v Litijo. Iskala je zaposlitev in jo kot 20 letno dekle dobila v naši tekstilni tovarni. Srečala se je z vsemi napori in tegobami tekstilnih delavk. Vsa leta je delala v oddelku predilnice. V Litiji si je ustvarila tudi družino. Sin Elvir in hči Indira sta še premajhna, da bi doumela, kaj pomeni smrt mamice. Vendar ju bo ta bol spremljala^ skozi celo življenje. Že ko je bila hudo bolna, si je želela zase in za svojo družino lepše in boljše stanovanje. Želja se jije uresničila, vendar žal prepozno, da bi še lahko dalj časa uživala srečo v krogu svojih najdražjih. Saida počiva v svoji rodni zemlji. V naši delovni organizaciji bo ostala praznina, ker je ne bo več med nami. Ne bo ji več treba poslušati utrujajočega ropota predilnih strojev. Radi se jo bomo spominjali. PRIŠLI — ODŠLI v mesecu decembru 1989 Prišli: 12. 12. 1988 Gašper Juvan, Brodarska 12, Litija, predilnica rezerva; 12. 12. 1988 Branko Adamlje, Ješče 6, Šmartno, predilnica rezerva; 12. 12. 1988 Jože Retar, Lupinica 11, Šmartno, predilnica rezerva; 19. 12. 1988 Mojca Dragar, Lupinica 16, Šmartno, predilnica rezerva; 19.12.1988 Robert Vidmar, Cesta komandanta Staneta 18, Litija, predilnica 3. izmena; 22. 12. 1988 Spomenko Balta, Prvomajska 2, Litija, predilnice 3. izmena; Odšli: Odhod v JLA: 15. 12. 1988 Štefan Konjačič, Trg na Stavbah 15, Litija, sukalnica 2. izmena; 15. 12. 1988 Martin Kozlevčar, Reka gozd 21, Šmartno, sukalnica 1. izmena; 15. 12. 1988 Janez Biaggio, Slivna 5, Vače, predilnica rezerva; 15. 12. 1988 Demal Grošič, Praprošče 11, Litija, predilnica rezerva; 15.12.1988 Vojko Gorišek, Trg na Stavbah 5, Litija, remont predilnice bombaža; 15.12.1988 Boštjan Škufca, Zg. Log 9, Litija, čistilnica in mikalnica 1. izmena; 15.12.1988 Janez Drobne, Konjščica 5, Polšnik, obratno vzdrževanje; V delovni organizaciji je bilo na dan 31.12.1988 zaposlenih 647 žensk in 346 moških, skupno število zaposlenih je 993 delavcev. Od skupnega števila zaposlenih je 35 mladoletnih oseb. J. Zupančič Nova cevčnica na stroju Hirschburger za predložke za novi DD sukalni stroj ALLMA v sukalnici. Poškodbe v decembru V zadnjem mesecu lanskega leta smo imeli štiri poškodbe, vse na delu. Anton Femc je poškodoval prste leve roke, ko je odpiral vrata v oddelku OE predilnice. Palec in sredinec mu je stisnilo med vrata in podboj. Ko je Greta Urbanija na sukal-nem stroju za efektne sukance že povezovala nit in položila valjček na ležišče, seje nit ponovno strgala in za sabo potegnila kazalec leve roke. Pri tem se je nit zarezala v prst. Gašperju Juvanu je pri sekanju obročnega železa zletel del pločevine v obraz (lica) in mu ga poškodoval. Med odcejanjem kuhanega krom-irja se je vroča voda razlila Anici koda na noge in je prišlo do lažjih opeklin. Andrej Krhlikar MALI OGLAS Ugodno prodam, sicer že nekaj let star, toda popolnoma nerabljen šivalni stroj Bagat—Slavica. Tel. 881 -026! Občinsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal OK ZRVS Litija Občinska konferenca zveze rezervnih vojaških starešin in Občinski štab teritorialne obrambe sta tudi letos organizirala strelsko tekmovanje v počastitev občinskega praznika in dneva JLA, ki je bilo v strelskem domu Šmartno pri Litiji. Tekmovanje z zračno puško je bilo 10. po vrsti in razdeljeno v tri kategorije: pionirji, mladinci in člani. Tekmovanja seje udeležilo 15 ekip: sedem pionirskih, dve mladinski in šest članskih. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: EKIPE: Člani: L mesto ekipa OŠTO Litija II — 959 krogov, 2. mesto ekipa STRELSKA SEKCIJA PRESAD GABROVKA — 984 krogov, 3. mesto ekipa OŠTO Litija I — 854 krogov, 4. mesto ekipa PREDILNICA LITIJA — 845 krogov, 5. mesto ekipa OO SINDIKATA PRESAD GABROVKA — 822 krogov, 6. mesto ekipa KO ZRVS Gabrovka — 712 krogov. Mladinci: 1. mesto ekipa OO ZSMS Šmartno — 692 krogov, 2. mesto ekipa OO ZSMS PRESAD GABROVKA — 506 krogov. Pionirji^ L mesto ekipa OŠ FRANC ROZMAN; STANE I Šmartno — 459 krogov, 2. mesto ekipa OŠ FRANC ROZMAN-STANE lil Šmartno — 299 krogov, 3. mesto ekipa OŠ FRANC ROZMAN-§TANE VI Šmartno — 269 krogov, 4. mesto ekipa OŠ FRANC ROZM AN-STANE V Šmartno — 262 krogpv, 5. mesto ekipa OŠ FRANC ROZMAN-STANE II Šmartno — 231 krogov, 6. mesto ekipa OŠ DUŠAN KVEDER-TOMAZ Litija — 210 krogov, 7. mesto ekipa OŠ FRANC ROZMAN-STANE IV Šmartno — 201 krogov. POSAMEZNIKI: Člani: 1. mesto Branko Pintar, OŠTO Litija — 346 krogov, 2. mesto Janez Nograšek, OŠTO Litija — 334 krogov, 3. mesto Bogo Tomše, PREDILNICA LITIJA — 322 krogov. Mladinci: 1. mesto Jure Fašing, OO ZSMS Šmartno — 248 krogov, 2. mesto Marjan Janežič, OO ZSMS Šmartno — 223 krogov, 3. mesto Marko Vukšinič, OO ZSMS Šmartno — 221 krogov. Pionirjj: 1. mesto si delita: Martin Matoz, Boris Tomažič, OS FRANC ROZMAN-STANE ŠMARTNO 157 krogov, 2. mesto Janko Zaman, OŠ FRANC ROZMAN-STANE ŠMARTNO 145 krogov, 3. mesto Boštjan Kogovšek, OŠ FRANC ROZMAN-STANE ŠMARTNO 109 krogov. Prehodni pokal OK ZRVS Litija za leto 1988 so prejeli: Ekipa OŠTO Litija, Ekipa OO ZSMS Šmartno in Ekipa OŠ FRANC ROZMAN-STANE Šmartno. V. Bizjak Naš delavec Bogo Tomše si je pri posameznikih med člani pristreljal tretje mesto v občini Škropilni koledar za sadno drevje Čeprav še prave zime ne občutimo, se nam kljub temu približuje toplejša pomlad. Z novim letnim časom so povezana tudi opravila v naših sadovnjakih. Mednje sodi škropljenje sadnega drevja. Strokovnjaki sicer zatijuje-jo, da je uporaba kemični preparatov škodljiva. Sicer pa je škodljivo tudi ozračje, v katerem živimo. Škropilni koledar za sadno drevje smo zasledili v Radenskem vestniku. Ker vemo, da si več naših delavcev pridela del ozimnice v svojem sadovnjaku, ga objavljamo v našem glasilu. Bodite pozorni! Breskve je potrebno prvič škropiti že v februaiju. VARSTV. UKREP ČAS ŠKROPU. RAZVOJNI STADIJ BOLEZEN ALI ŠKODLJIVEC PRIPOR. SREDSTVA IN KONCENTRACIJA JABLANE predpomlad. škropljenje 0,5% Folidol olje prva polovica brstenje do ameriški kapar, jajčeca 1 % Oleodiazinon aprila mišjega ušesa listnih uši, škrlup 0,1% Delan 1. škroplj. pred cvetenjem 10 dni po prejšnjem vidijo se cvetni škrlup peclji jablanova plesen 0,2% Dithane M 45 0,07% Enovit 2. škropi, pred cvetenjem 10dni po prejšnjem rdeči balon škrlup in jablanova plesen, rdeča sadna pršica (rdeči pajek) ista sredstva kot pri prvem škroplj. 0,2% Kelthane škroplj. v cvet 10 dni po prejšnjem poln cvet škrlup in jablanova plesen ista sredstva kot pri prvem škropljenju poletno škroplj. v drugi polov, plodovi večji junija kot oreh škrlup in jablan, plesen jabol. zavijač in amer. kapar ista sreds. kot prej 0.2% Basudin ali 0,2% Lebaycid HRUŠKE predpomlad. škropljenje konec marca brsti so napeti začetek aprila škrlup na vejicah hruševa bolšica 1 % bakreno apno 0,1/Ultracid škroplj. pred cvetenjem prva polovica vidijo se aprila cvetni peclji škrlup 0,2% Dithane M 45 škropljenje po cvetenju maj in nato še 2-3 x v preši, plodiči se 10-14 dni razvijajo škrlup, hruševa bolšica, listne uši 0,2% Dithane M 45 0,2; Basudin, 0,1% Metasystox poletno škropljenje julij in avgust plodovi so razviti škrlup hrušev zavijač hruševa bolšica 0,2% Dithan M 45 0,2% Basudin BRESKVE zimsko oz. predpomlad. škropljenje februar, marec ko se brsti breskova kodravost prično napenjati listna luknjičavost 1 % bakreno apno 0,15% Delan škropljenje po cvetenju 10-12 dni po venčni listi so cvetenju odpadli listna luknjičavost breskova plesen listne uši 0,1% Delan 0,3% Karathane 0,1% Metasystox MARELICE predpomlad. škropljenje marec ko se brsti napenjajo monilia listna luknjičavost 1 % bakreno apno škropljenje v cvet april začetek cvetenja cvetna monilija luknjičavost 0,1/Ronilan ČEŠPLJE IN SLIVE predpomlad. začetek škropljenje aprila brsti se napenjajo čepljev kapar rožičavost, monilija 0.5% Folidol olje .1 % bakreno apno škroplj. takoj po cvetenju konec aprila venčni listi so odpadli češpljeva grizlica listne uši 0,15% Ekatin nadalj. škroplj. po cvetenju maj in v preši, plodiči se 10-12 dni razvijajo listna luknjičavost monilija, listne uši, rdeča sadna pršica 0,1 % Delan 0,15% Ekatin 0,2% Kelthane ČEŠNJE IN VIŠNJE predpomlad. apri| škropljenje brsti se napenjajo listne uši, kapar 1 % Oleodiazinon škropljenje po cvetenju sredi maja plodovi se razvijajo češnjeva listna pegavost, monilia 0,2% Dithan M 45 0,1% Delan škropljenje po obiranju julij češnjeva listna pegavost 0,2% Dithan M 45 NAGRADNA KRIŽANKA M AS A TOVARNA uR - No, kaj bo zdaj ? Ali misliš mogoče kandidirati za ... Rešeno križanko iz te številke Litijskega predilca oddajte najkasneje do ponedeljka, 13. 2. 1989 v skrinjico časopisa ali pošljite na uredništvo. Nagrajene bodo 3 pravilno rešene in izžrebane križanke. Nagrade: 1. nagrada — 5.000 din, 2. nagrada — 3.500 din, 3. nagrada — 2.000 din. Ugankarski slovar: LA- PLACE — francoski astronom (PIERRE SIMON); AT AR — mesto v Mavretaniji; ISTIKLAL — stranka neodvisnosti v Maroku; KALIKO — tanka bombažna tkanina; RANK — angleški filmski producent; AAL — pritok Rena v ZRN; UTANT — bivši sekretar OZN. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 12/1988 — Vodoravno: SANKANJE, ZASEKAN, IBAR, PO, ARNO, OV, TIT, ANI, U, AKTIVIST, SAMOUPRAVA, PERKO, PRAVLJICA, KAN, AS, EB, MOTILKA, EP, T, ŠIBA, TES, ALAROD, ANTON, RMAN, ALARIH, ORLIČ, LIMBO, TVA, NA, LOKA, TIRANIJA, OŽ, ILONA, NI, KRAS, VEZNIK, ARIJKA, ONA, ČA, SO, ARTIST, RIESA, TAMAR, DONAT, EBOLI, AN, KAL, SAKO, VANE, SUHA ROBA, AR, PERESTROJKA, IRO, TOIJALA, MANA, KSENON. Na uredništvo smo prejeli 30 rešenih novoletnih nagradnih križank. Zal je bilo tokrat več nepravilno rešenih. Najpogostejši napaki sta bili: vrsta aspirina — pravilno je ACISAL, južnoameriški ples — pravilno je LIMBO. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke. Nagrade prejmejo: L nagrada — Ivanka Bučar, Litija, Brodarska ul. 8 — 5.000 din, 2. nagrada — Milan Majcen, Litija, CKS 1 — 3.500 din, 3. nagrada — Zofija Čebela, Sava, Selce št. 5 — 2.000 din.