"Araerikanski Slovenec* LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. letnik (vol.) lji, Nemci začeli z ofenzivo v Rusiji NAPADI PRIČELI NA 165 MILJ DOLGI FRONTI Moskva, Rusija. — Dolgo obetana nemška poletna ofenziva se je pričela izvajati v noči med nedeljo in ponedeljkom na 165 milj dolgi fronti v sredi ruske fronte med Orelom-Kurskom in Bolgorodom. Prvi napadi, dasi so bili ljuti in siloviti, so Rusi uspešno odbili z velikimi izgubami za Nemce. Slednji so zgubili v prvih dneh blizu 600 tankov in do 215 vojnih letal, omenjajo ruska poročila. Namen nemške ofenzive še ni popolnoma znan. Ugotavljajo pa, da imajo Nemci načrt prebiti rusko fronto v sredini južno od Moskve in isto obkoliti, če jim bo sreča mila in če jim bodo ruske sile to dopustile. S tem bi ruske sile razdelili, kar bi bilo velike važnosti za poznejše operacije, kakor tudi obrambo nemške fronte v Rusiji. To so nemški nameni. Nihče pa ne ve, kako in v koliko bo mogoče Nemcem uspeti na ruski fronti. Kajti Rusi, ki so znali uspešno čuvati svojo kožo v dveh prejšnjih nemških ofenzivah, nikakor ne bodo držali roke križem v tej tretji o- fenzivi, pač pa bodo ........n|j vračali batino za batino in mnogi so mnenja, da nemška moč ni daleč več tista, kakor je bila v prejšnjih ofenzivah. Na podlagi tega Nemci gotovo ne bodo dosegli kakih posebnih u- [ spehov. Mogoče je ta ofenziva i le tudi samo takega značaja, da bi zavrla rusko ofenzivo, i katero so mnogi obetali te prihodnje tedne in so Nemci sami z veliko skrbjo o njej govorili. Prvi uspehi nemških armad so majhni. V dveh sektorjih so prodrle nemške čete za par ki- NEMCI URADNO PONEMČILI VSA SLOVENSKA IMENJ REV. RUDOLF POTOCHIK V soboto dne 3. julija je preminul v bolnišnica v Milwaukee, Wis. slovenski župnik Rev. Rudolf Potočnik, kjer se je zdravil zadnje dve leti. Pokojni gospod je bil mirnega in tihega značaja. V javnosti se je malo oglašal. Rojen je bil leta 1887 v Selcih nad Škof jo Loko na Gorenjskem. Novo mašo je pel v rojstni župniji 21. julija 1914. Med svetovno vojno je služboval kot vojaški kurat, kjer si je nakopal v velikem trpljenju razne bolezni, ki so ga mučile do smrti. Po vojni je prišel v Ameriko leta 1927 in je bil nekaj časa v Alliquippa, Pa. Po smrti č. g. Marko Pakiža je bil nastavljen za župnika v West Allisu, Wis., kjer je več let uspešno deloval. Za tem je bil več let župnik pri sv. Cirilu in Metodu v Sheboyganu, Wis. Od tu je moral v bolnišnico pred par leti, kjer je zadnjo soboto končal svojo pot trpljenja. Truplo pokojnika je bilo prepeljano v West Al-liško slovensko cerkev na 61. cesti, odkjer bo pokopan v sredo dopoldne, kakor se nam poroča po privatnih virih. Blagemu gospodu naj bo Vsemogočni obilni plačnik za vsa njegova dela tiTna zemlji za blagor človeških duš. Vsem ga priporočamo v molitev in blag spomin. Več o njem in njegovem delovanju pa enkrat pozneje. « Mussolini je odstavil dosedanjega fašističnega sekretarja v Ljubljani. — Najhujša gonja nazijev in fašistov v Jugoslaviji je naperjena proti izobražencem, sedanjim in bodočim voditeljem ljudstva: duhovnikom, profesorjem in dijakom. najbolj mirne volitve v mehiki izza dolgih LET Mexico City, Mehika. — Zadnjo nedeljo 4. julija so se vršile v Mehiki narodne volitve v sedmih državah. Volili so pokrajinske državne guvernerje in narodne poslance za državno zbornico. Razun ene aretacije v prestolnici ni bilo nobenih posebnih izgredov in letošnje volitve so potekle najbolj mirno, kar jih še bilo v Mehiki že izza dolgih let, omenjajo poročila iz Mehike. Večino poslanskih sedežev v zbornici je dobila Mehikanska revolucionarna stranka. Stranka narodne akcije in pa skrajni levičarji so dobili vsak le par poslancev. Pred leti so bile vsake volitve v Mehiki prava civilna vojska, v katerih je tekla kri. Zdaj so se v tem oziru tudi Mehikanci civilizirali in vodijo svoje volitve mirno. -o- za male mesarje je hudo Chicago, 111. — Mnogo malih mesarjev je že zaprlo svoje trgovine in so odšli rajši delat v tovarne, ali pa za druge večje mesnice. Razlogi za to so, ker mali mesarji ne morejo nabaviti mesa po želji in ker ne morejo nuditi postrežbe po želji, zgubljajo odjemalce. o- general sikorski se ubil v letalski nezgodi London, Anglija. — General Vladislav Sikorski, ministerski predsednik poljske zamejne vlade v Londonu, se je v nedeljo večer smrtno ponesrečil blizu Gibraltarja pri Sredozemskem morju, ko je z letalom potoval na Bližnji vzhod. Z njimi je bila tudi njegova hčer Mrs. Sofija Lesnikova, ki je služila v poljski pomožni službi. S smrtjo Sikorski j a je poljska vlada zelo prizadeta. Na Njegovo mesto so člani vlade v Londonu imenovali Stanislava Mikolajčika. širite "am. slovenec"! KRIŽEM SVETA — Zurich, Švica. — Iz Nemčije došla poročila omenjajo, da je Adolf Hitler obolel na živčni nervoznosti. Vzel si je dopust in počitnlkuje v Berch-tesgaden na Bavarskem. Poročijo je morda resnično, mogoče ne. Zdravniki za take bolezni pravijo, da zlodej živcev sploh nima. — Bern, Švica. — Poročila iz Turčije omenjajo, da Turčija ostane nevtralna. V vojno bj šla na strani zaveznikov, če bi ji plačali ceno, ki je popolna kontrola nad Balkanom do Donave. Kaj takega se pa Turkom brez Rusije niti Angleži ne upajo obljubiti. — London, Anglija. — Rusija, kakor zgleda za enkrat ne bo takoj priznala vrhovnega francoskega odbora sedmerice, ki zdaj vlada nad francoskimi posesti v Afriki. Rusi imajo zato posebne razloge. V Moskvi pravijo, da morajo prosti Francozi storiti kaj več, kakor samo sestaviti odbor. — Stockholm, Švedska. — List "Social Demokraten" objavlja, da so nazijske oblasti zadnji teden obsodile 21 oseb na smrt* v Moraviji na Češkem. Nemci so jih osumili, da so sa-boterji in da so pomagali tuje-zemskim parašutnikom. — Lisbona, Portugalska. — Nemške oblasti so* začele strogo omejevati dobavo mašnega vina na Nemškem. Katoliški duhovniki ga dobijo le male količine in še za iste so najstrožje odredbe. Dobave so dovoljene le ustanovam, od katerih ga more dobiti posamezni duhovnik. — Moskva, Rusija. — Rusi so začeli izdelovati in uporabljati neke nove mine, ki so posebnost v tem, da jih ni lahko z dosedanjimi aparati odkriti, kje so zakopane. S takimi minami so uničili te dni eno celo nemško stotnijo. i argentinska vlada skuša se vedno sedeti na dveh stolih Buenos Aires, Argentina. — Vojaška vlada generala Pedra Ramireza nadaljuje dvorezno politiko napram zaveznikom in silam osišča. V argentinski prestolnici je še vedno kotišče j nemških, italijanskih, španskih in japonskih špijonov, ki pod raznimi krinkami vodijo j svoje operacije v korist osišč-jnih sil. Vlada za vse te mahi-nacije dobro ve, pa vendar ne | stori ničesar, da bi omejila ali j ustavila ta delovanja. Med tem i pa argentinski diplomati mole-dujejo v Washingtonu za go-jspodarsko pomoč, misleč men-Ida, da so v Wdshingtonu slepi in da ne vidijo, da uradna Argentina ne samo da ne stori nobenega koraka proti oeišču, marveč še trpi proti zavezniška osiščna delovanja na svojih tleh. V Washingtonu so se že naveličali gledati to dvorezno neiskreno politiko južne sosede. -o- "samo mrtev nazij je dober", pravijo rusi Moskva, Rusija. — Po brezštevilnih nazijskih barbarskih zločinih, ki so jih izvršili nad ruskim prebivalstvom, so Rusi spoznali, da so fiaziji pravi barbari. Zato se vojskujejo proti nazijem brez usmiljenja. Strojnice ropotajo, dokler kak nazij giblje. Rusi imajo v tem oziru novo parolo: Samo mrtvi naziji so dobri, ker niso več nevarni. -o- naziji uničili male trgovce in obrtnike » Washington, D. C. -— Vodstvo Kolumbia univerze je objavilo s statističnimi podatki, da je nazijska stranka s svojo strogo kontrolo uničila v Nemčiji vse male obrtnike in trgovce. Prav ti so se za Hitlerja ■najbolj navduševali, ko je prihajal na površje. Navduševali pa so se za svojega največjega sovražnika. Danes je vs^ v ro-; kah narodne socialistične stranke pa velebiznesa v Nemčiji. BOJI V PACIFIKU PREDIGRE VELIKIH SPOPADOV Sydney, Avstralija. — MacArthurjev sunek v severno solo-monsko otočje, ki ga je uspešno izvedel zadnji teden je del globoko zamišljenega zavezniškega načrta proti Japoncem. Zavezniška strategija v južnem Pacifiku gre za tem, da si ustanovi potrebne baze za vojna letala, s katerih bodo zavezniki lahko hitro in poljubno dosegali japonske ožine okrog Nove Gvineje, Celebes in Borneo. Severni solomonski otoki so za tak namen nad vse potrebni in tudi praktični. V popolni posesti solomonskih otokov, ne bo mogla Nova Gvineja, ki je v se- j vernem delu še vsa v japonskih rokah, kakor tudi ne novobri-tansko otočje, več vzdržati pred zavezniškimi napadi. Kadar pridejo zavezniki do posesti tega otočja, bodo imeli odtod samo še korak do Borneo in Celebes otočka in odtod na Filipine. Ti zadnji cilji so seveda še'daleč. Toda zavezniki so na potu do njih. Pri vsem ne smemo pozabiti, da zavezniki pripravljajo za jesen, ko nastane v Burmi suha sezona, veliko ofenzivo. Tudi Kitajce že dolgo tranirajo in zalagajo z vsem potrebnim za večje boje z Japonci. Ne samo na enem mestu, na dveh treh, če ne štirih krajih bodo začele v jeseni ofenzive in vročine za KUPUJTE VOJNE BONDE! BUY WITM •TATI! P AH* \S1AMM amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ' ~ ^ Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. stev. (no.) 116 chicago, ill., torek, 6. julija — tuesday, july 6, 1943~ lometrov, a so jih Rusi ustavili in ne morejo naprej. Nemci sami poročajo, da so Rusi z oja-čenji postavili proti njim silovit odpor. Nemška moč se ceni na 211 divizij vseh tipov, med ,temi je nekako 20 divizij, ki so jih dale Nemčiji satelitetne dr-jžave, Rumunija, Ogerska in Italija. V napadih omenjajo, da se Nemci poslužujejo novih j načinov vojevanja, s katerjmi skušajo Ruse \ premotiti, a kakor zgleda, jim načrti ne uspe-jvajo preveč dobro. Veliko zanimanje vlada v Moskvi, kakor tudi drugod po svetu, kaj bodo storili zavezniki na zapadu. Ali bodo mirno gledali, da bodo Nemci imeli proste roke proti Rusom na vzhodu, ali se bodo te prilike poslužili in začeli z drugo fronte na zapada. Drugo zanimivo vprašanje je, kaj bodo storili letos Japonci? Nemški krogi trosijo vesti, da bodo Japonci napadli Ruse koncem poletja in da bo s tem vprašanje ruske nevarnosti likvidirano. Ali bo? To so vprašanja, o katerih se v svetu alarmantno debatira. Kaj gotovega in natančnega za enkrat še nihče ne ve. Bodo pa kakor zgleda letos še hude borbe, najbrže odločilne borbe, katerih izifr bo jasno pokazal, kako dolgo bo trajala vojna. Japonce bo dovolj. Zato sedanji sunki v Tihem morju so samo predigre velikega splošnega udara, ki pride, kakor napovedano pred nekaj tedni na sestanku med Churchillom in Rooseveltom v Washingtonu. Prihodnjo jesen in zimo bo A-zija priča velikih novih dogodkov ni sigurno je, dh Japonci v teh dogodkih ne bodo imeli posebne sreče, kakor to kažejo vsestranske priprave zaveznikov za to borbo. •-o- hoover prerokuje draginjo New York, N. Y. — Bivši predsednik Herbert Hoover je v svojem govoru zadnjo nedeljo omenil, da predno bo minilo osem mesecev bodo cene živ-ljenskim potrebščinam višje, prehranjevalnega blaga pa manj. Edina pomoč, pravi Hoover, je to, da se ustanovi narodni vojni odbor, kateri naj* bi imel oskrbo prehrane. Nasilno ponemčevanje Slovencev New York, 29. junija (JIC). I — Prejeli smo besedilo nared-| be glede ponemčevanja sloven-I skih imen na ozemlju Gorenj-1 ske in Koroške ter prinašamo ta izredni dokument, ki je dokaz in priča enega najbolj neverjetnih nemških poskusov, da izbrišejo slovenski narod z obličja zemlje. Prevod te na-redbe, ki je bila izdana v Celovcu 20. avg. 1942, se glasi: 1. Uporaba slovenskih krstnih imen je prepovedana tako v govorici kot v pisavi. Mesto njih je treba uporabljati odgovarjajoča nemška imena. 2. Slovenska rodbinska imena je dovoljeno izgovarjati in pisati le na nemški način izgovora in pisanja. 3. Za ponemčenje slovenskih krstnih imen in za nemško pisavo slovenskih rodbinskih imen je merodajna posebna priloga k tej naredbi (Verord-nungblatt), ki je del te nared-be in vsebuje seznam ponemče-nih slovenskih krstnih imen in nemški način pisanja slovenskih rodbinskih imen." V vseh onih slučajih, v katerih bi slovensko krstno in njegova ponemčena oblika, ali pa slovensko rodbinsko ime in nemški način pisanja manjkala v priloženem seznamu, bo ponemčenje krstnega imena, oziroma nemški način pisanja določen s posebno naredbo. Določbe za ponemčenje krstnega imena in nemški način pisanja rodbinskih imen ne veljajo za krstna in rodbinska imena onih oseb, ki so bile že mrtve v trenotku, ko stopa ta naredba v veljavo. Nadalje so neveljavne te določbe tudi za krstna imena in •rodbinska imena takih oseb, ki niso niti nemški državljani, ni-iti zaščitene od nemške države. 4. Ponemčenje slovenskih krstnih imen in uvedba nemškega načina pisanja sloven-jskih rodbinskih imen sta izvedeni uradno, tako da ho dobil ; vsakdo svoje posebno potrdilo. V vseh onih slučajih, v katerih je slovensko krstno ime in njegova ponemčena oblika, ter slovensko rodbinsko ime in njegov nemški način pisanja, že naveden v seznamu, omenjenem v paragrafu 3„ prvi odstavek, bo dostavil potrdilo vsakemu posamezniku krajevni-pristojni deželni svetnik (Lan-drat). V vseh drugih slučajih pa bo ponemčenje krstnega imena ali nemški način pisanja rodbinskega imena določen in dostavljen, s posebno naredbo od šefa civilne uprave. 5. Določeno nemško krstno ime in določeni nemški način pisanja rodbinskega imena bodo vpisani v javne sezname. Od onega dneva naprej, ko je v teh javnih seznamih vpi- sana tozadevna opomba, je do-; voljeno izdajati izvlečke iz .; krstnih, mrtvaških in rodbin- - ;skih knjig, le še pod določenim - nemškim krstnim imenom in po - določenem nemškem načinu pi-> sanja rodbinskega imena. 6. Prestopki proti tem do- - Iočbam bodo kaznovani z glo-, bami ali z zaporom. Prestopki : morejo biti kaznovani tudi ob-■ j enem z globo in zaporom. 7. Naredba stopi v veljavo retroaktivno od 10. avgusta 1942. Istočasno je razveljavlje- i; na naredba o nemškem načinu J pisanja krstnih in rodbinskih imen v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske iz februarja 1942, ki je izšla v "Verord-jnungs und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung fuer die besetzten Gebiet« Kaerntens und Krains" v Celovcu, dne 13. avgusta 1942. . *• Šef civilne uprave Rainer. -o- Fašistični sekretar v Ljubljani odstavljen London, 23. junija (AP). — Rimski radio poroča danes, da je Mussolini imenoval nove fašistične sekretarje v različnih krajih Italije, Sicilije in Sardinije. Cilj tega ukrepa je najbrže, da se popravi ljudska morala v krajih, katere stresajo zračni udarci zaveznikov. Izredno značilno je, da se med temi ogroženimi mesti nahaja tudi Ljubljana. -0- Trpljenje dijakov v Jugoslaviji Sovietski list Pravda poroča o pustošenju kulturnih vrednot v različnih evropskih deželah^ O Jugoslaviji pravi, da so okupatorji pobili približno 4.000 dijakov in več sto profesorjev in predavateljev. -o- Preganjanje slovenskega duhovništva Neue Berne Nachrichten objavlja v svoji številki od 29. maja memorandum konference nemških škofov: "V okupirani Jugoslaviji je položaj vere ravno tako slab, kot na Poljskem. Skoro vsi slovenski duhovni iz Gorenjske se nahajajo v koncentracijskih taboriščih. Vse imetje, ki je pripadalo dne 10. junija 1941 cerkveni oblasti, je konfiscira-no. Slovenci, globoko religiozen narod, so s tem silno prizadeti. -o- Pomanjkanje delavskih sil na Hrvaškem Nova Hrvatska od 23. maja objavlja naslednji poziv delavske borze: Že dolgo časa vlada pomanjkanje delavskih moških sil, ki bo najbrže trajalo do konca vojne. V svrho olajšanja tega pomanjkanja se priporoča upo-raba ženskih delavskih sil, ! kjerkoli žene morejo zamenja-|ti moške v njihovem poslu. REV. RUDOLF POTOČNIK v uniformi vojnega kurat a. AMERIKAN3KI SLOVENEC Torek, 6. julija, 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Rusiji in Afriki. Za naprej bo še veliko slabše. Vsak dan, kolikor dalj se bo vojna vlekla, bo bolj in bolj padala morala nemškega naroda. V satalitetnih državah, ki so v tej vojni pomagale Hitlerju, vlada večja in večja nezadovoljnost. Bolj in bolj manjka živeža, blaga in drugega in bolj in bolj so vsi narodi naveličani vojne. Vse to je rak rana na telesu osišča, ki ga bo končno ugonobila in upro-pastila. Nemci vedo, da so vojno že zgubili! —n. klMIMMMHtHMHMtHMMtHMMItHMlIMHIIMHMHIIHHMtlHMMHM; • Zlata poroka % Beachcreek, Mont. — Rojaka Jakob in Uršula Mavric sta pred kratkim ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev obhajala zlato poroko. DOGODKI Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja vsak torek in petek. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telelon: CANAL 5544' Naročnina: Za celo leto---------------------------------$4.00 Za pol leta_________________________2.00 Za četrt leta -------------------------- 1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto__________________$4.50 Za pol leta-----------2.25 Za četrt leta--------------------1.50 Pismo iz Slovenije__ Cleveland, O. — Mrs. Mary Režek iz 1434 E. 61. St., je po Rdečem Križu prejela pismo iz stare domovine. Piše ji brat Alojzij Širaj, ki je uposlen na pošti v Kočevju. Pravi, da so doma vsi zdravi in mati so tudi še živi. Pismo je pisano v nemščini in je bilo oddano 2. januarja 1943. Knjiga o četnikih ** Chicago, 111. — V oceno nam je bila poslana knjiga, ki jo je ravnokar izdala založba P. Dutton & Co., Inc., New York. Naslov ji je "The Wrath of the Eagles, A Novel of the Chet-niks'\ Knjiga je precej obširna in stane $2.50. Spisal jo je Du-najčan Frederick Heydenau, ki biva sedaj kot begunec v Ameriki, pa je mnogo let preživel v ozemlju, kjer delujejo četniki, in dobro pozna tiste kraje in ljudi, pa se tudi dobro razume na vojaške operacije. Knjiga je očividno spisana na podlagi časniških poročil, ki so izšla tudi v slovenskih ameriških listih. Spisana je v krasni angleščini, je zelo zanimiva od kraja do konca, ter ne ponavlja iste tvarine, ki smo jo videli v filmu "Cetniki". Omenja tudi Slovence, četudi le mimogrede. Novi grobovi Milwaukee, Wis. — Dne 14. junija je umrl rojak Anton Pe-trich, star 63 let, iz 1584 So. 44th St., ki ne zapušča tu nobenih sorodnikov. Dne 22 junija je umrla Elizabeta Cesar, stara 57 let in rojena nekje na Koroškem. Zapušča moža, štiri sinove, dve hčeri in brata. V Ameriki je bila 36 let. Dne 27. junija je neznosna vročina umorila rojaka Johna Turka, starega 61 let. Rojen je bil v Škocjanu na Dolenjskem, bil je samski in je živel v Ameriki 31 let. CAS HITLERJEV SOVRAŽNIK - ZAVEZNIKOM PRIJATELJ V letu 1939 in 1940 je bilo Hitlerjevo železo vroče in Hitler je vsestransko zmagoval. Ko je ob napadu na Poljsko celo Stalin podpisal z njim pakt, je zgledalo po svetu vse temno in črno in skoro nobenega izhoda ni bilo na vidiku. Nemci so rogovilili ob mejah svojih sosedov in velika nervoznost je vladala vsepovsod. Nemci so imeli v svojih rokah vso inicijativo v orožju in propagandi. Črna bodočnost se je obetala. Kakor zdaj znano, ni nihče razen Rusov v Moskvi pravilno umeval tedanji položaj. Rusi so tedaj videli oboroženega roparja Hitlerja poleg sebe. Anglijo neoboroženo. V Franciji so se'prepirali in uganjali neumnosti, kakor so sedeče stavke in druge take francoske špecialitete. V Ameriki je bilo vse za izolacijo. Kaj nas briga stara Evropa in drugi svet, zase zglejmo, zase se brigajmo. Nekateri "brihtni" kongresniki in senatorji so celo povdarjali, da moramo biti z vsem enako dobri, vsem prodati vse kar hočejo, pa bo mir. Da bi^a nas kdo napadel? "That can not happen here!" so povftarjaii naši modrijani v Washingto-nu. Rusi so delali drugače. Pred njimi je stal oborožen ropar Hitler, pa so ga le z zvijačo vjeli, roparja, "sina su-periornega nemškega naroda" (za uganjanje barbarstva!). Kaj so hoteli? Na eni strani so videli, da Hitler lahko vsak čas vrže proti njim do štiri sto divizij, če potreba. Sami pa niso imeli nobenega soseda, ki naj bi pomagal. Anglija sama ni imela nič, ne letal, ne tranirane vojske. Kdo naj kaj pomaga? V Evropi bi Hitler lahko na hitro zabil klin v Rusijo, Japonci bi lahko udarili na vzhodu in Rusije bi ne bilo več v kakem letu. Vse to je bilo pred očmi ruskih voditeljev. Kaj storiti? Treba je bilo misliti, hitro misliti in hitro delati. Kako? Roparju začasno biti prijazen, med tem se pa pripraviti kolikor se da na obrambo, to je bila edina izbira. In odločili so se za zadnje. Svet se je čudil, komentiral, sodil in obsojal. Še predno je minulo dve leti so tisti, ki so obsojali Moskvo, spoznali, kako napačno so sodili. Hitler je napadel Rusijo, ker ta, kolikor bolj je bila pripravljena, toliko manj je dajala pomoč Hitlerju v blagu, itd. Nemci so spoznali, da jih je nekdo v Moskvi silno potegnil. In to je bil Stalin. Stalin je lahko tak ali tak. V preteklosti je bil silno kosmat grešnik, ampak roparja Hitlerja je ukanil in pozneje tudi vojaško premagal. Le bodimo odkriti, da ni bilo številne ruske vojske, bi Hitler ne oslabel, niti Angleži in Amerikanci bi ne imeli nikdar priložnosti, vsaj take ne, da bi se oborožili in pripravili za končni obračun s Hitlerjem. Prva tri leta in pol vojne je bila Rusija, ki je politično in vojaško s svojo strategijo držala Hitlerja v šahu, da se je moral, hote ali nehote motiti z njo in proti njej uporabljati svojo glavno moč. Ce bi bil Hitler lahko to moč vrgel kam drugam, bogve kako bi bilo danes. Po štirih letih se je položaj zaobrnil. Angleži in Amerikanci so se oborožili in oboroževanje in rast vojaške moči gre tu še vedno navzgor. Pri Nemcih gre navzdol. Afrika je stala Italijane in Nemce težke bilijone in na stotisoče najboljših mož in velike množine orožja. Zgubili so vse. Osišče je v zadnjem letu vojne doživelo dva velika poraza in to je poraz nemških armad v Rusiji pred Stalingradom in ob Volgi in drugi je veliki totalni poraz Italijanov in Nemcev v Afriki. Ta dva poraza sta zadala osiščnim silam take rane, da se ne bodo zacelile. Treba je le še takega odločilnega poraza na kontinetu Evrope in veliki pruski zmaj bo padel, morda zopet potuhnjeno, kakor v zadnji vojni, toda od zaveznikov je odvisno, če bodo zopet taki po-tuhnjenosti verjeli ali zaupali, ali pa bodo enkrat za vselej tega nesrečnega zmaja pokončali. Cas je bil Hitlerjev največji sovražnik dosedaj in bo tudi za naprej. Zaveznikom pa je čas najboljši zaveznik. Prva štiri leta je bil čas Hitlerjev sovražnik iz razloga, ker vsak dan, je prinašal zaveznikom več orožja, večjo vojsko. Tako je šlo, dokler nista prišla zanj dva velika poraza v Deček utonil Duluth, Minn. — Ni še dolgo, odkar je tukaj utonil John Zalar, star 11 let, ko se je kopal v Gorenjem jezeru. Za njim žalujejo starši in drugi sorodniki. DELO SHEBOYGANSKIH SLOVENK ZA AM. RDEČI KRIŽ Sheboygan, Wis. Ko je vojni grom vedno glasneje grozil tudi naši novi domovini Ameriki in so se postojanke Ameriškega Rdečega Križa z naglico pripravljale za takojšno pomoč, smo se she-boyganske Slovenke takoj odzvale apelu in ustanovile svoj [odsek pod imenom Odsek She-boyganskih Slovenk za Am. Rdeči Križ. Prvo zborovanje se je vršilo 21. aprila 1941 v I dvorani sv. Cirila in Metoda. | To zborovanje je sklicala gospa Marie Prisland. Na prvi sestanek so bile skli-jcane uradnice vseh slovenskih društev; izmed teh smo si izbrale načelnice za razna dela pri Rdečem Križu, in te načelnice so potem razdelile delo med tiste žene in dekleta, katere so se nadaljno priglasile, seveda je bilo treba tudi hoditi in razdeliti dela po hišah* in bodriti delavke za to veliko človekoljubno delo. Upale in mislile smo, da pač ne bo prišlo do vojne tukaj; kajti me smo se organizirale še 8 mesecev pred incidentom na Pearl Harbor ju. Bile smo obveščene, da se naj sestavi rekord o vsem delu našega odseka, kakor tudi sploh o, vsem, koliko so naša društva darovala za vojne svr-he in to od začetka, ko smo organizirale naš odsek 27. aprila 1941, pa do 1. maja 1943. Naše poročilo sledi: AMERICAN RED CROSS— SLOVENIAN UNIT SS. Cyril & Methodius Parish Sheboygan, Wis. Report from date of organization, April 27, 1941, to April 26, 1943 Sewing — 30 workers — 711 articles — 1321 hours. Knitting — 38 workers — 115 articles — 2610 hours. Surg. Dressings — 46 workers — 2666 hours. Rationing Board — 4 workers — 254 hours. Nurse's Aid — 4 workers — 540 hours. First Aid — 3 workers — 160 hours. a _ OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! Čitamo poročila iz raznih naselbin, koliko mladeničev so dale v vojaško službo. Tudi od tukaj jih veliko služi Strica Sama. Nekatera tukajšna društva so jih dala po dvajset in več. Ravno sedaj se mudi na dopustu Jožef Matjasič, ki je prišel iz države Nebraska. Služi pri parašutnih četah, to je pri tistih vojakih, ki skačejo iz zrakoplovov. Je naš cerkveni pevec in prav fejst fantr Moj sin pa služi v ameriški mornarici že 10 let. Par let je bil v Shanghaju na Kitajskem, in to ravno v času, ko so Ja« ponci začeli Kitajce napadati. Potem je bil nekaj Jet v Wa-shingtonu, D. C. Eno zimo je prebil v Newfoundland^, kjer so fantje zelo veliko mraza u-žili. Sedaj je pa menda nekje na Pacifiku. Kot 6-letni deček je prišel v to deželo leta 1920, in sicer iz Hriba V Loštem'Potoku. Že od takrat je bil vedno samo za morje vnet. Dal Bog srečno povrnitev vsem našim mladeničem! • jfltt .SSf—. j3L . , ±L. j« B* IŠČE SORODNIKE IN PRIJATELJE St. Peter, Minn. (Slovenski rojak Frank Si-menik, ki se nahaja v državni bolnišnici v St. Peter, Minn., nam je poslal naslednje pismo. Kdor pozna njegove sorodnike ali prijatelje, naj jih blagovoli o tem obvestiti — Urednik.) Cenjeni bratje in sestre: Jaz sem tukaj v State Hospital, St. Peter, Minn., že malo več ko eno leto. Prišel sem iz Chicage tukaj v St. Paul. Pa je tukaj eden na cesti začel vpiti name. Jaz sem šel pa na policijsko postajo se pritožit, zakaj vpije name, ker nisem nič naredil nobenemu. Iz policijske postaje so me dali v hišno bolnišnico in so mi rekli, da bodo videli, kako se bom zadržal tukaj. V tej hišni bolnišnici je taka postaT va, da človeka ne pustijo od tukaj, če se kdo ne podpiše zanj. Tujcaj sem popolnoma prost. Imam pravico iti v mesto sam in vse naokrog. Delam v Bakery Shop. Jesti je tukaj dosti in The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 Issued every Tuesday and Friday. Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year --------------------------$4.00 For half a year---------------2.00 For three months------------------ 1.25 Chicago, Canada and Europe: For one year —.-------------------$4.50 For half a year------------2.25 For three months----------1-50 POZQR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisniki so proieni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predmo je lisi zaključen. Za iorkoTO številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ____ Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ NAŠI FANTJE Eveleth, Minn. Corporal F. A. Pleshe piše iz nekega kraja v Iranu (Perzija), da je kot urednik posebnega vojaškega dnevnika za Srednji Vzhod slučajno naletel na Jožeta Kaušek, ki je tudi eve-lethski slovenski fant, kar ga ni samo malo presenetilo. Pleše je pri vojakih že okrog dve leti in pol in ves ta čas ni niti enkrat prišel skupaj z nobenim drugim vojakom iz Eveletha. Pleše se nahaja v baraki ravno zraven tiste, v kateri se nahaja Kaušek. V Iranu sta se našla! Joe Kaušek ima lepo majhna "movie camera" in precejšnjo zalogo filmov in oba prav pridno snemata slike v taborišču, pa tudi v romatičnem mestu v bližini. Nosilka zrakoplovov, ladja 1 Enterprise, ki je mogoče napravila več škode japonski mornarici in zračni sili kakor katera koli druga ladja naše mornarice, je pred kratkim prejela posebno predsednikovo pohvalno priznanje po admiralu Chester W. Nimitz, vrhovnemu poveljniku pacifiškega brodovja. Naše rojake bo zanimalo, da je v posadki te ladje tudi naš fant Stanley Laurich, sin Mr. in Mrs. John Laurich iz Eveletha. William J. Novakovich, sin ■Mr. in Mrs. Alex Novakovich je postal Staff Sergeant in je pri inženirjih v Santa Fe, New Mexico. Kazen njega služijo . Strica Sama še trije drugi sino-• vi te družine. Eden, Pvt. Ja-i mes, je vojaški zrakoplovni ' mehanik na Miami Beach, Fla.; drugi, Corp. Edward, služi pri • :artileriji in je prek morja; tre-, 11 ji, Corp. John, pa je pri zdrav-( niškem dodelku v Camp Bar- keley, Texas. James Anthony Lushine iz Eveletha je ravnokar dobil di- ■ j plomo (Bachelor of Science de-! gree) na kolegiju vzgoje, Uni-( versity of Minnesota. James je . edini študent iz Eveletha, ki je k letos# graduiral na imenovani univerzi. V teku svojega šola-L nja na U. of M. je dobil dve er- • ki kot odlikovanje za uspehe v ■ footballu; dve leti je bil nam-i reč "tackle" pri dijaški igral-. ski skupini Golden Gophers. j Domačinka. ni preslabo; Lepo prosim vse brate in sestre, naj mi kdo pošlje naslov, da se podpiše zame, da grem od tukaj preč. Jaz bom dal vaš naslov zdravniku, zdravnik vam bo pa poslal pismo, da se vi podpišete zame in grem od tukaj. Sprejmem delo na farmi, ako se kdo podpiše zame. Imena zdravnikov so Dr. Tremont in Dr. Miller in Dr. McKenny. Lepo pozdravim vse brate in sestre. Prosim uslišite mojo prošnjo. Frank S imenik, State Hospital, St. Peter, Minn. POROČILO IZ ZAPADNE OBALE . S an Francisco, Cal. Ni še dolgo, kar sem poročal o veselem praznovanju 50-let- j nice zakonskega življenja Mr. i in Mrs. George Stephan. 2ali-bog pa moram zdaj' sporočiti žalostno novico. Pri delu v tovarni mu je naenkrat slabo prišlo, in ga je njegov sin takoj domov peljal. 2e sta blizu domače hiše dospela, pa mu je smrt nenadoma pretrgala! nit življenja. Zelo nas je pretresla ta novica in kar nismo mogli verjeti, da ljubega nam rojaka Geo?gea Stephana ni več med živimi. Pokojni je. bil doma od Metlike, odkoder se je preselil najprej v Tower, Minn. Nato se je družina preselila v Bingham Canyon, Utah. Ker sta pa imela že več hčera omoženih v San Francisco, sta pred par leti še oče in mati prišla za njimi. Menda je malo slovenskih družin, ki bi toliko slovenskih časopisov podpirale. Naročeni so na Am. Slovenec, Novi Svet, Ave Marijo, in Glas Naroda. Pogreb se je vršil iz tukajšnje slovenske cerkve ob veliki udeležbi ljudstva. Naš C. g. Vital Vodušek so imeli v cerkvi ob krsti zelo lep in pomemben govor. Pokojnega so nam opisali kot vzor družinskega očeta. Preminuli zapušča neutolažljivo soprogo, sedem hčera, ki so vse omožene, in enega sina; vsi ti so se udeležili pogreba. Žalujočim naše sožalje, pokojnemu pa večni mir! KAJ BO 25. JULIJA Youngs town, O. Dragi mi čitatelji našega cenjenega lista, najprej vas prosim, da mi oprostite, ker se že precej dolgo nisem'oglasil. Sem precej zaposlen. Nekoliko me zadržuje vročina, nekoliko pa Victory Garden. Pred par dnevi sem bil v Gi-rardu, pa me je vprašala Mrs. Kati Anžiček, če bom šel mogoče tudi jaz 25. julija v Le-jmont, 111. Hotel sem izvedeti, i kaj bo tam, pa mi je povedala, da bodo šle tja vse slovenske ženske, stare žene in mlade punce in dekleta iz cele Amerike. Oh, boy, tega pa ne smem zamuditi in prav gotovo se bomo videli 25. julija na tistem prijaznem gričku. Kdo mi more zameriti, če bi prav rad z vsemi tistimi ženskami malo pobrbral, če le ne boste preveč sitne. Tudi ne pozabite prinesti s seboj kakšnih potic, predvsem pa domačih klobas, ker mi taka roba zelo dobro stori, pijače bomo pa menda že tam dobili. Prav rad bi videl tam tudi Min-nesotčane in Minnesotčanke, če jih bo kaj prišlo, South Chi-, cažane bom pa doma obiskal, posebno mojo sestrično, Zalo-karja, Bučarjeve, družine Brus, Košir, itd. Torej vse Slovenke iz cele Amerike, da se boste zbrale 25. julija na tistem griču v Lemon-itu prav za gotovo. Meni bi to prav ugajalo. Bomo se kaj po-.'govorili, kakšen kozarček spi-I li in tudi kakšne zapeli. Do te-; daj pa vas vse skupaj pozdravljam. Na svidenje 25. julija I 1943! Frank Suhadolnik umrl Cleveland, O. — Dne 27. junija je v starosti 75 let umrl pionir Frank Suhadolnik, ki je 41 let vodil trgovino z obuvalom na 6107 St. Clair Ave. in je bil poznan kot eden najstarejših slovenskih trgovcev v Clevelandu, kamor je dospel leta 1893 iz vasi Kamnik pri Pre-serju na Notranjskem, kjer je bil rojen. Zapušča soprogo, sina, dve hčeri in brata. Pogreb je oskrbel Grdinov pogrebni zavod. Po materini strani je bil tudi Rev. Kazimir Zakrajšek v sorodu s pokojnim. Mr. Suha-dolniku bodi blag spomin, preostalim pa naše sožalje. Daljši radio program Milwaukee, Wis. — Z nedeljo 4. julija bo slovenski program na postaji WRJN podaljšan iz običajne pol ure na celo uro. Odslej naprej se bo naš program začenjal vsako nedeljo ob 9. uri dopoldne in bo trajal do 10. ure, karje gotovo zelo prijetna novica. i Rojakinja v odlični službi Cleveland, O. — Gospddična Anica Erštetova, hčerka Mr. in Mrs. Louis Erste iz E. 69th St. in St. Clair Ave., ima nenavadno odlično mesto na polju ban-kirstva, je namreč asistentinja federalnega rezervnega agenta. Skrbeti mora, da se financiranje vojne gladko vrši. Skozi njene roke gre vsak teden 25 milijonov dolarjev. Takih služb, kakor je njena, je samo 12 v celi deželi, in Miss Erste je edina žensk| v Z. D., ki ima tako mesto. Ona je tudi'ena izmed dveh oseb, ki imata dostop do posebne s 100-tonskimi jeklenimi vrati zaprte shrambe pod" Federalno rezervno banko. Miss Erste je zavedna ameriška Slovenka. Other Service — 5 workers — 285 hours. Total — 130 workers — 7736 hours. Blood'Donors — 76 people — 94 pints of blood. Donations for Red Cross by the Societies — $110.00. Donations for U.S.O. and War Chest by the Societies — $135.00. Purchase of U. S. War Bonds by the Societies — $11,773.00. Respectfully submitted by Committee in Charge: Sewing: Mrs. John Prisland Mrs. Anton Zorman Knitting: Mrs. Joseph Repenshek Surg. Dressings: Mrs. Frank Fale Blood Donors: Mrs. Frank Fale Civilian Defense: IV- Miss Phyllis Brulla Vse katoliške župnije našega okraja so morale poslati svoja poročila na Miss Adele Hiltzen, War Record Chairman for M.A.C.C.W. na zahtevo milwauške nadškofije in za rekord glavne postajanje Ame- riškega Rdečega Križa v She-boyganu, Wis. Nedavno je bila naša vrhovna načelnica, gospa Marie Prisland, obveščena, da smo izmed 8 katoliških župnij našega o-kraja 4-krat na prvem mestu kar se tiče dela pri Rdečem Križu in sicer pri delu za šivanje, za bolniške obveze, kri za vojake in doneski naših društev za nakup vojnih bondov. Gotovo je to lep kredit vsem Slovencem, posebno pa našim pridnim ženskam in dekletom, ki so delale, in tistim, ki so darovali svojo kri, nekateri po 3-krat in več, za naše hrabre vojake, in pa društvom, ki so se tako častno odzvala s svojimi doneski in vložki. Načelnice naše sekcije se iskreno priporočajo še za na-dalnje sodelovanje, ker na ta način pokažemo lojalnost naši domovini Ameriki in pomagamo po svoji moči do skorajšne-gh ' zmagoslavnega povratka naših sinov in hčerk, ki pokla-dajo svoja mlada življenja na altar svobode in pravice. —f Za Slovensko Sekcijo Am. R. K., Mrs. Joseph Godez, tajnica« Iz Cleveland« Cleveland, O. — Po daljši bolezni je umrl v bolnišnici Mike Arh, star 67 let in rojen v Velikem Mraševem pri Cerkljah ob Krki. V Ameriki je bil 42 let. Zapušča ženo, hčer in sestro. » 24. junija je zadeta od srčne kapi umrla vdova Marija Kovač, doma iz Preserja. Bila je poznana kot pridna perica. Tukaj nima sorodnikov. 25. junija je umrla Ana Do-linar, rojena Taporic, stara 46 let in doma iz Stične na Dolenjskem, odkoder je prišla v A-meriko pred 30 leti. Zapušča 2 hčeri, 2 sina in brata. 26. junija se je smrtno ponesrečil Vincenc Svetina, star 58 let, vdovec in doma s Primorskega. Tukaj zapušča hčer Ano. Stran 2 Torek, 6. julija, 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC : Btrlft 3 Zapadna Slovanska Zveza l DENVER. COLORADO Naalev In imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: * Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place. Chicago, I1L Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroalavich, 3360 Vine Street, Denver, (16) Colo. 2. podpredsednik: Frank J. Bradacfa. 2309 Nicholson St.. Lockport UL ( Tajnik: Anthony Jeršin, 4676 Washington St., Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. [ Vrhovni zdravnik; Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg* Pueblo. Coio. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St, Denver, (16) Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. 3. nadzornik: Anton Rupar, 408 £. Mesa Ave* Pueblo. Colo. , POROTNI ODBOR: * i Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. \ 2. porotnica: Johanna V. Mervtr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, O. j 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn. 4. porotnik: Joseph Codec, 1621S Huntmere Ave., Cleveland, Ohio, j 5. porotnik: Candid Grmele, 9537 Ave. M. So. Chicago. 111. UEADNO GLASILO: ! "AmeriksniH Slovenec", 1849 W. Ctsvcak Rd„ Chicago, HL | — — Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se poiiljajo na glav- < nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbera. Pro- j inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi j bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- < gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. j Kdor želi postati član Zveze, naj se ogls«i pri tajniku oajbližnjega dru- < itva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede < ustanovitve novih društev posije glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila j in potrebne listine. < SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! j NAŠ GENERAL ODLIKOVAN OFFICIAL NOTICE OF THE WSA The membership of The Western Slavonic Association is hereby notified that the' auditing of books, examination of bonds and other valuable documents shall commence Friday, July 30, 1943 promptly at 9:00 A. M. at the home office of its own building. In accordance with our by-laws it shall be the duty of the Supreme Secretary, Supreme Treasurer and the Supreme Board of Trustees to attend. The semi-annual meeting shall be called to order immediately upon the completion of said examination sometime that afternoon. It shall be the duty of the Supreme President, Supreme First Vice-President, Supreme Secretary, Supreme Treasurer and the Supreme Board of Trustees to attend this meeting. All applications for special benefits, if any, as well as all suggestions from subordinate lodges, should be in the Supreme Office not later than by July 28, 1943. With best wishes for a very successful 35th Anniversary membership campain, we remain Fraternally ytf urs, LEO JURJOVEC, SR., Supreme President ANTHONY JERSIN, Supreme Secretary. URADNO NAZNANILO ZSZ Članstvu Zapadne Slovanske Zveze se tem potom naznanja, da revizije knjig, obveznic in drugih vrednostnih listin, se prično v petek, 30. julija 1943 točno ob deveti uri dopoldne v gl. uradu v lastnem poslopju Zveze. V smislu pravil veže dolžnost, gl. tajnika, gl. blagajnika in gl. nadzorni odbor, da se vdeleže tega pregledovanja. Polletno zborovanje gl. odbora se pa prične takoj po končanih revizijah, in sicer enkrat popoldne istega dne. Tega zborovanja pa veže dolžnost, da se vdeleže gl. predsednik, prvi gl. podpredsednik, gl. tajnik, gl. blagajnik in gl. nadzorni odbor. Vse prošnje za posebne podpore, ako jih bo kaj, kakor tudi priporočila od strani krajevnih društev, morajo biti v gl. uradu ne pozneje kot do 28. julija. Z najboljšimi željami za uspešno 35 letnico in tozadevno člansko kampanjo, ostajava z bratskimi pozdravi Vam udana za ZSZ, LEO JURJOVEC, SR., gl. predsednik -ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. ALI SO OPICE ČLOVEKU PODOBNE? O treh vrstah opic pravijo, da so človeku podobne: orangutan, ki živi na indijsko-malaj-skih otokih, in obe afriški opici: šimpanz in gorila. Orang je človeku najmanj podoben, saj živi zmeraj na drevju in se le malokdaj spusti na tla. Noge so krajše, roke daljše ko pri njegovih afriških sorodnikih. Da se dozdeva človeku, da mu je orang-utan podoben, je pa odtod, ker ima velike veke in ima samec brado. Orang-utan živi sam zase, a gorile in šimpanzi v čredah. Vprašanje je, kaj človeška znanost proučuje na teh "človeku podobnih" opicah. Mogoče je prav da pregledamo to, ker je človek doslej hotel vedeti o njih. Ali opice govorijo? Glede na glasovno izražanje opic je treba poudariti, da so opice daleč za drugimi živalmi, da se morejo celo, manj jizra-žati ko kokoši. Še predinekaj leti so -se domislili trapaste misli, da bi vzgajali šimpanze skupaj z otroki istih let. Uspeh je bil jako jalov: opice se sploh niso ničesar .naučile. Ce bi bili ti ljudje pomislili, da govorjenje ni samo zadeva grla, temveč tudi razuma in pameti, bi si bili mogli prihraniti nepotrebni trud z opicami. Opice zato ne govorijo, ker nimajo pameti. To je tisti velikanski prepad, ki zija med živaljo in pa človekom! Znanstvenik R. Koehler si je pred 20 leti izmislil, da je na Teneriffi preiskal šimpanza, koliko se morejo naučiti raznih umetnosti. Dognal je, da so manjvredne opice zmogle iste priročnosti kakor šimpanzi. In videl je, da največ opfic ne more uporabiti nobenega orodja, tudi takega ne, kar jim je po načinu njih življenja, skakanje in podobno, že prirojeno. — Glede na spomin, spoznavanje barv in oblik so opice dosti manj vredne ko na primer naši psi. Opice so jako raztresene, razposajene, bolj divje ko psi. — Torej — v čem. bi bile opice človeku podobne? Nikjer ni ožje vezi med človekom in opico, ko pri drugih živalih, še več, naš konj, pes in druge domače živali so bolj "pametne" ko opice! ^ _ • * j fr , • Na d esni sloji naš general Dwight Eisenhower, vrhovni poveljnik Zveznih sil v Severni Afriki, francoski general Henri Giraud pa mu podeljuje Veliki Kriz Častne Legije. To se je zgodilo v Alširu. KAJ SE SLIŠI PO ŠIROKEM SVETU ODSLEJ BO MANJ 2GANJA Dne 1. julija so morala podjetja, ki kuhajo žganje, začeti dajati trgovinam, ki ga prodajajo na drobno, samo 60 odstotkov količine, ki se navadno proda. Do zdaj so jim dajale približno 75 odstotkov količine, ki se je navadno prodala pred vojno. Novega žganja ne kuhajo nič več. Žganjarne imajo na rokah zaloge za kaka štiri leta. Te zaloge je vedno manj, in če bo vojna še dolgo trpela, bo zaloga lahko še popolnoma prisu-šila, kar bi bila velika izguba za — žganjarne. Je pač tako, da manj ko ljudje pijejo žganje, lažje ga pogrešajo. _ ........ -o- KOLIKO LAS IMAMO NA GLAVI Morda ima eden ali drugi izmed nas že par las manj na glavi, kakor bi jih moral imeti, vendar na povprečni človeški glavi je okrog 150 tisoč las. Dnevno jih izgubimo kakih 40; deloma jih izčešemo, deloma pa sami izpadejo. Znanstveniki, ki so se posvetiil študiju človeških las, ti lahko povedo, ali je las vzet iz moške ali iz ženske glave. Ce pogledajo lasf skozi povečalno steklo, lahko tudi doženejo, ali je las iz kitajske ali evropejske glave. Lasjer kažejo namreč svojstva plemen, prav tako kakor koža, oči in ustroj obraza. Mongolski las je debel in trd in ima stebelce v sredini. Je okrogel. Evro-pejski las je fin, ne okrogel, temveč podolgovat (oval) in nima stebelca. Las Črncev je oblikovan kakor trak ter ima skoraj vedno stebelce. Na splošno se tudi lahko reče, da so ravni lasje okrogli, kodrasti ali valoviti lasje pa podolgovati, to pa zato, ker kodrasti lasje ne rastejo iz korenin naravnost, temveč od strani. Kodrasti lasje, ki se zvijajo v prav majhnih kodrih, kakor polževe hišice, imajo skoraj vedno obliko trakov. Mrs. John D. Rockefeller Jr. zložno voziti okrog po svojem ogromne posestvu, se vsedeta v električni avtomobil, ki ga je dal napraviti John D. Sr. še leta 1902. Na tem posestvu v Po-cantico Hills je 102 milje lepe privatne ceste. Včasih se pa peljeta na tem starem avtomobilu tudi v bližnje mesto. -o- VEZUV SE NE BO ZMENIL Nekateri so priporočali, naj bi zavezniški letalci vrgli par velikih bomb "blockbusters" v žrelo Vezuva, da bi ta začel bruhati iz sebe ogenj in tako pomagal zavezniški v Pregledaje OS In predpisi je očala j \ 23 LET IZKUŠNJE J OPTOMETRIST > 1801 So. Ashland Aventts | TeL Canal 0523 J • Uradne are: vsak dan od 9 < i /iutraj do 8:30 zvečer. 1