štev. 2.-3. Letnik Lxvii. (šoi. 1.192627.). V Ljubljani, 19. avgusta 1926,
Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieniitvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
III. kongres in VI. skupščina UJU v Beogradu.
Z BEOGRAJSKIM KONGRESOM JE SITUACIJA POPOLNOMA RAZČIŠČENA IN JASNA. — SPLOŠNE IZJAVE ZA POPOLNO STANOVSKO EDINSTVO UČITELJSTVA. — TUDI DRUGO UČITELJSTVO JE PROTI ZLORABI NARODNEGA EDINSTVA ZA CEPLJENJE NAŠIH STANOVSKIH VRST. — UČITELJSTVO IZ VSEH DELOV DRŽAVE SE JE IZREKLO PROTI VNAŠANJU VSAKIH PRIMESI PARTIZANSTVA V NAŠE STANOVSKE PROGRAME. — TEZE DEKLARACIJE SO ZMAGALE TUDI V BEOGRADU.
SVEČANE IZJAVE PREDSTAVNIKOV NOVE UPRAVE UJU.
UČITELJSKI DNEVI V BEOGRADU.
Po šestih letih smo vnovič hiteli v našo lepo prestolico. 9mo obiskali kraljevski Beograd, kjer je bil 18. julija 1920 položen temeli našemu UJU.
Leta 1920 smo se sestali prvič v bratski slogi "učitelji cele države.
'Naravno, da ie to vplivalo na nas tako silno, da nismo imeli časa razmišljati o težkih problemih vzgoie naroda, da nismo imeli časa razpravljati o preteklosti. analizirati sedanjost ali pa delati načrtov za lepšo in boljšo bodočnost.
Navdušeni, kakor znamo biti le ml, neštetokrat prevarani idealisti <?mo podirali mostove za seboi in hiteli v bodočnost v zavesti ene misli, ene ideje — vseobjemajočega iugoslovenstva. Slovenci smo prvi razkrili streho svoje dotedame Zaveze. Srbi so sledili. Hrvatje so odlašali in se niso mogli takoi odločiti. No slednjič so bile premagane ovire in 18. iulij 1920 re danes mejnik med bivšim in sedanjim
Ideia enotne skuDne stanovske organizacije ie padla na rodovitna tla — le žal. da se ni še povsem realizirala, ker so ovire, ki jo zastavljajo velikanske in politika — nesrečno dete vsakdanjega življenja ruši. kar igrade idealisti.
Zato smo danes do šestletnem obstoju še vedno prešibki, še vedno ni v nas Dravega stanovskega ponosa in tudi uspehi, ki iih lahko zabeležimo v tej dobi. niso tako veliki, kakor bi lahko bili.
Stranke so nas. nas še in nas boclo uničevale, če se ne zavemo in se ne osamosvojimo glede stanovske Doti od njih.
_ Svoje dni so .nas na Slovenskem ločili v edino pravoverne naprednjake in v zaničevanja vredne klerikalce, v Srbiii si še stoje nasproti učitelji člani raznih strank, na Hrvatskem šteie UJU-ievec državotvorne kosti tovarišu Radi-čevou. in narobe.
Da na moreio vsi naši »prijatelji« v kalnem ribariti, nas razdvajajo z idejo narodnega in državnega edinstva.
Spretno markirano stremljenje za nadvlado nad nami — skrivajoč se za eeslo narodnega in državnega edinstva, skuša ustvarjati med nami dve tfronti: državotvorce in separatiste, kot protl-državne elemente.	»
Vsiljurein v organizacijo treslo dnevna politike, hočeio razdvajati in ubijati stan. ki mora v eno fronto ako hoče zavzeti v državi mesto, ki mu pripada.
Za to geslo skrivajo nekateri svoio nesposobnost in grehe proti stanu in organizaciji, drugi ga pozdravljajo, ker ga sploh ne umejo, tretji Da hočeio ood nle-srovo krinko prikriti svoio preteklost se sramuieio matere ki iih ie rodila in se v svoii hlapčevski mentaliteti pridružujejo vladajočim v upu na bogato osebno Korist. Toliko v splošnem z ozirom na državne razmere.
Za resnično narodno edinstvo. za zbjižaire treh bratov ca ne store Dri tem i»cesgr pozitivnega. Kljub Vsem banketom m sijajnim govorancam se Slovenec Srb in Hrvat v življenju odtujujejo, a slaba nezmožna uorava in neznosna 'KoruDCiia ubijata čustva ki so prevladovala ob prevratu in jamčila za srečnejšo našo bodočnost.
NEKAJ KRITIKE K PROGRAMU.
Toda namen ni danes razpravljati o tem Podati hočemo sliko zborovanj, Kl so bila v Beogradu od 7^.—io. t. m.
in t. i. sliko III. kongresa in VI. glavne skupščine UJU v Beogradu.
Naiprei konstatiram, da ie že v programu teh dni. ki ga ie obiavljala »Narodna Prosveta« v več številkah, slabo izbran razpored ki ni bil v Drospeh zborovanjem.
Ako bi bil program bolie sestavljen. bi šlo delo gladko od rok in bi ne tičali do nepotrebnem toliko časa v zbo-rovalnih dvoranah, temveč bi si ogledali lahko Beograd in okolico. Tako pa nismo imeli mnogo časa hoditi okoli.
Potem pa tisto medsebojno spoznavanje od 7.—9. zvečer v hotelu »Cla-ridge« (Kleridžesu) v soboto 7. t. m.
Drugo je to, da smatrajo mnogi kongrese za nekako retorično šolo. v kateri nas more s svojimi filipikami brez vsebine ali pa s svoiimi neprestanimi dodatki itd. Lepo je. če se članstvo zaveda svoiih Dravic. toda vse do gotove mere. Kongres in skupščina ne smela biti semeni, na katerem bi baran-tali.
i «
Popis vsega, kar sem videl, nai pokaže v objektivni luči. kai smo pozitivnega naredili.
DOHOD SLOVENSKE DELEGACIJE V BEOGRAD.
Prvi Slovenci smo prišli v Beograd v petek 6. t. m. ponoči, ostali 7. t m. zjutraj, kjer smo prejeli vse potrebne informacije glede prenočišč itd.
SKUPŠČINA POV. ZAGREB V ZEMUNU.
Dne 7. t. m. smo odšli s parnikom v Zemun in se udeležili nekoliko skupščine poverjeništva 'Zagreb Prisrčno so nas pozdravili bratie Hrvatje in v odgovoru našega poverjenika Andr. Skulja je izzvenela želja po enotni fronti vsega učiteljstva kraljevine k skupnemu cilju.
Skupščine poverjeništva Zagreb ne bom opisoval. Prišli smo tja ravno ko so razpravljali o načinu kako protestirati uspešneje proti preganjanju učiteljstva po Hrvatskem, ki je včlanjeno v UJU in se bori za ideale, ki so mu smernice
Debata je bila burna in spoznali smo. da tiče Hrvatie globoko v dnevni politiki, a videli smo da se i pri njih dani in da ne bo napadanemu Doverje-ništvu mogoče zadovoljiti iih s praznimi ■ obljubami.
Kritika ožjega sosveta ie pokazala, da hoče hrvatsko učiteljstvo deianj. Radikalnejši elementi so grozili z eksodu-som iz Beograda, če bi jih minister pro-svete ne sprejel, oziroma če bi iim ne dal garancij, da popravi krivice.
POSVETOVANJE DELEGATOV LIUB-
LJANSKEGA POVERJENIŠTVA.
Po prihodu v Beograd smo se Slovenci sestali, da se pogovorimo o taktiki. ki nai io zavzamejo naši zastopniki v Glavnem odboru. Ukrenili smo vse kar se nam ie zdelo potrebno, da branimo svoje posebno stališče, ki ga zavzemamo od sprejetia deklaracije dalie.
SEJA GLAVNEGA ODBORA UJU.
Od 3 •—5. ie zboroval Glavni odbor. ob 5. uri ie bil sestanek delegatov z Glavnim odborom.
Podani so bili naši predlogi glede kandidatov v novi Glavni odbor, v razne odseke. Pobrali so nam legitimacije za verifikacijo mandatov.
Od slovenske delegacije so prišli v verifikacijski odbor strokovni tajnik
tov. Josip Kobal, v budžetni odbor tov. blagajnik Rado Grum v odsek za predloge tov. Josip Ribičič, v odsek za »Iz-veštaj« tov. Dušan Šestan. v odsek za izmeno pravil tov. Anton Skala. V depu-taciio za Dolaganie venca na grob neznanega iunaka na Avali ie bil določen tov. Musek.
Določeni sestanek v svrho medsebojnega SDOznania ob 7. uri se ie pone-srečil. kakor sem že omenil, tako ie minul Drvi dan.
III. KONGRES UJU.
Drugega dne — v nedelio 8. t. m. .ie bil v veliki dvorani novega vseučilišča III. kongres UJU.
Udeležba ie bila prav lepa. Gotovo ie bilo nad 2000 ljudi v dvorani — a mnogo iih ie stalo še na hodnikih.
Pogrešeno je bilo, 'ker ie foil kongres pred državno skupščino. Logično bi bilo da bi sledila skupščini beograjskega in zagrebškega Doverieništva VI. državna skupščina. Toda bratie Srbi imajo v tem oziru svoje ozire. Postavili so na nedeljo kongres.
OTVORITVEN! NAGOVOR.
Točno ob 9. uri dopoldne ie otvoril kongres' oredsednik Udruženja Vuksa-novič.
V svojem govoru ie omenjal veliko našo domovino in veliko naciio. ki jo tvorimo.
Popolnega ujedinjenja še ni — je rekel — duhovno Da smo eno.
Posledice večstoletne (tisočletne) ločitve so provincializem. so razne plemenske težnje ki nas ločijo.
Toda nad Dlemenom ie narod, nad provincializmom — nad pokrajino, ie država.
Vse za veliko Jugoslavijo. Zato delajmo za en jugoslovenski narod, da bomo ena država in en narod.
Naglaša to radi onih. ki tega nočejo razumeti.
Nadalje omenja preganjanje hrvatskega učiteljstva. proti čemur moramo nastopati enotno.
Potreben nam ie enoten šolski zakon. Ko bomo imeli enotno šolstvo — en b u k v a r /a vse bo fele cili dosežen in bo dobljena velika bitka.
Nato prehaja na dnevni red.
VOLITEV ZAPISNIKARJEV.
Naiprei so bili soglasno izvoljeni zapisnikarji. predlagani že prejšnji dan od delegacije Med njimi ie tudi A. Mervič — zastopnik Slovencev.
VOLITEV ODSEKOV.
Nato ie bil izvoljen verifikacijski odbor za tem še izveštajni odbor.
POZDRAV N.I. VEL. KRALJU.
Po dovršeni izvolitvi odsekov je bil prečitan in odposlan Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru brzojavni pozdrav. kar ie kongres z navdušenjem sprejel.
INCIDENT PRI POZDRAVU MINISTRU PR OS VETE.
Pozdravni brzoiav namenjen ministru prosvete ie naletel na velik odpor, ko e"a ie orečitail predsednik-.
Razburjenje se ie polastilo večine zborovalcev. ki ie burno protestirala, da se odpošilianie te brzojavke ne odobri.
Spor ie nastal v tem. da se v Dubrovniku tudi ni pozdravilo tedanjega
ministra prosvete dr. Korošca in se ie sklenilo opustiti tudi v bodoče pozdravljanje min. prosvete. Zborovallci so po-vdar.iali. da ne smemo noznati ministrov partizanov in da mora imeti čista stanovska politika učiteljske organizacije tudi v tem pogledu svoj stalen odrejen cravec ki ne sme ccznati partizanske pristranosti.
Zapisnikarji so depešo prepisali.
POZDRAVI ZASTOPNIKOV.
Temu ie sledil pozdrav gospodu Dragomiru Obradoviču. ki ie zastopal ministrstvo prosvete.
Od srca ie Da šel pozdrav tovarišu zastopniku češkega učiteljstva in ostalim gostom.
Izmed odzdravov omenjam g. za-stoonika ministra prosvete. ki ie razvijal svoi program.
Po delu bomo sodili vse ki prihajajo med nas.
Pozdrav g. vseučiliškega profesorja dr. Dragoliuba Jovanoviča Da ie bil tako klasičen do vsebini in obliki da ga ^je morem podati v verni reprodukciji.
S ponosom ie omenjal da ie bil nekoliko časa učiteli v Južni Srbiji. Simpatično ie donel niegov pozdrav nam kulturnim delavca z dežele.
Apeliral ie na nas. da ustvarjamo ljudske univerze, da preganjamo analfa-betizem. da dvignemo narodno izobrazbo.
Cuvaimo nacionalno vero. nam kliče. ustvar.iaimo nacionalno zavest.
Vzgoja te zavesti je zanemarjena, toda boji se. da ne zaidemo tu in ne bomo vzgajali politične narodne zavesti. Iker se to načelo napačno umeva. Opozarja nas na nevarnost, da ne zaidemo v politično strarika<stvo.
Prešel ie čas — verskih boiev prešel ie čas — nacionalne borbe politične borbe so za nami — prihaja Pa in vstaja doba ekonomsko-kulturna — vstaia socialna borba.
Učiteljstvo ¡bodi tu na mestu, da vrši svojo težko nalogo.
Njegove programatične besede bi bile najprimernejši sklep kongres a a In škoda, da se nismo tedai razšli
Pozdrav tov. Opluštila imenom češkega učitelistva se ie naslanjal v glavnem na temeljne ideie Komenskega in velikega Masaryka.
Tudi govor profesorskega udruže-nia ie bil primeren dnevu.
Pozival nas ie. da delamo v duhu narodovih potreb. Dvignimo mu duh, dvignimo njegov niveau.
Dvignimo ga. da bo vodil svoio usodo z razumom in s pojmovanjem svoje vloge v svetu.
DEPUTACIJA ZA POLAGANJE VENCA NA GROB NEZNANEGA JUNAKA NA AVALI.
Nato so bili izbrani zastopniki učiteljstva, ki so imeli nesti venec UJU na grob neznanega iunaka na Avalo. Izmed Slovencev ie bil izvolien tov. Musek.
POZDRAV RUSKIH UČITELJEV
Sledil ie še pozdrav zastopnika ruskih pedagogov poln zahvale za gostoljubje, ki so ga Rusi deležni pri nas.
POZDRAV NEODREŠENIM BRATOM.
Nato ie g. predsednik Vuksanovič poslal še pozdrave bratom-tovarišem (icam) solnčne Gorice in lepega Trsta, kar ie izzvalo viharen aplavz kongresl-stov.
POPLAVE.
V	nadaljnjih svojih izvajanjih ie omenjal poplave in dejstvo da ie Glavni odbor UJU dal 10.000 Din v ta namen in apeliral na nas. da podpiramo akcijo Rdečega križa za pomoč poplavljencem.
VIHARNE SCENE ZARADI PREGANJANJA UČITELJSTVA.
Nato ie član Glavnega odbora MIlan Smiljanič omenjal vesele dneve našega prvega svidenja omenia Dadle tovariše in ostro protestira proti preganjanju hrvatskih tovarišev(ic). Protest mora biti energičen in ga ie tudi podal.
Taka preganjanja naj se onemogočijo. prizadetim nai se krivice popravijo.
Hrvatje so bili pri tem zelo razburjeni. G. preds Vuksanovič ie nato podal ¡ziavo. ki pa ni zadovoljila bratov Iz banovine in po dvorani je nastal nemir, v katerem ni mogel do besede tov. Vi-torovič Dušan iz Obrenovca. Po dvorani so doneli klici: Komunist ne bo govoril, v Moskvo noidi itd A to vse ker niso tovariši iz Hrvatske zreli za resen nastop. Njegova izjava bi bila splošne na-rave«in bi bila gotovo soglasno sprejeta, če bi učitelji ne pozabljali na kongresih, da so učitelji.
Ne morejo se otresti strankarske orientacije in pokvarijo vse.
V	dvorani ie nastal velik hrup in nered in iz vzklikov zborovalcev se Je razvidelo da protestiraio proti pristra-nemu stališču te iziave. ker se ie protestiralo in obsojalo samo preganjanja P°d prosv. min. Radičem na Hrvatskem. Delegacij* ie hruonn zahtevala stalnega, nestrankarskega Pravca v stanovski politiki organizacij tudi v tem oziru. pri čemer Se mora obsoditi preganiania in nezakonitosti. ki so se zgodile nad učitelistvom od vseh prošlih režimov in tudi bodočih, ki bi se ponovno lotili preganiani učitelj-stva.
POZDRAVNE BRZOJAVKE.
Medtem ie nekdo čital brzojavne pozdrave kongresu toda slišal iih ni nihče. Med brzojavkami ie bil tudi brzojavni pozdrav tov. E. Gangla.
Prizori, ki so se tu odigravali, so mi dokaz, da nismo niti zreli za delo za narodno edinstvo Saj se razburjamo radi političnih fraz, kako naj zbližujemo naše državljane med seboj. Nemogoče!
IZPOPOLNITEV IZJAVE O PREGANJANJIH.
Ko se ie nemir nekoliko polegel ie predsednik Vuksanovič dopolnil prvotno izjavo o obsojanju krivic radi preganjanja učiteljstva tako. da izjavljamo, da obsojamo vse krivice brez izjeme. S tem si je osvojil misli tov. Vitoroviča. Toda njegova* avtoriteta ni mogla pomiriti razburjenih mas.
Šele tov. Jelisava Vavra ie s svojim temperamentnim govorom pomirila razgrajače in govorila res iz srca pravih učiteljev ko ie konstatirala. da smo mi graditelji naše lepe domovine da mi dajemo dušo tei stavbi. Vsi smo vodniki, ki vodimo narod v celino. Toda enoten narod moramo šele zgraditi. V to pa je potrebna ustvaritev nove mentalitete. Zato pa mora sloneti naše delo na ustvarianiu nove narodne mentalitete na najrealneiši podlagi, in v to ime Pozdravlja orav vse preganjane brez izjeme. ker so trpeli za te ideale.
Kongres pa nai najde možnost, da bomo prav vsi brez izjeme ¡pod eno streho.
20-LETNICA I. SRBSKEGA UDRU-ŽENJA.
Zdaj bi imel nastopiti referent gosp. Mihailo Stanoievič z referatom o dvajsetletnici prvee-a vsesrbskega kongresa in prve jugoslovenske konference v Beogradu. Toda zaman ie bil trud. da bi pomirili opozicijo.
POLAGANJE VENCA PRED SPOMENIK DOS. OBRADOVIČA.
Predsednik je to uvidel in zaključil kongres is pozivom, da se podamo pred spomenik Dositeia Obradoviča. kjer smo položili venec.
Odšli smo. Manifestacija ie potekla po programu. Pred spomenikom ie govoril tov. Čed. Todorovič.
Kongres Pa ie s tem skrahiral
PAR ZNAČILNOSTI.
Značilno ie. da nas ni pozdravil noben zastopnik Beograda, značilno je.
da nas ie prezrla kraljeva vlada in ni čutila potrebe, da bi nas pozdravil kak njen zastopnik ...
Dobro!
Nismo še zreli, še vre v nas in ne najdemo prave poti.
Toda oomniio nai vsi! Jugoslovenskt učitelj pojde po poti, ki mu io danes kaže slovenski učitelj v zmislu deklaracije in s tem bo narod več pridobil ko+ s firmo narodnega edinstva. za katero se skriva korumpirano srce in druge slabosti.
In radi te bodočnosti brez iskanja zaslombe v kaki demagogiji mora vsakdo pozdravljati tudi III. kongres UJU. s katerim je pričelo učiteljstvo usmerjati svoie korake v ravno in čisto oot stanovske politike.
KONGRES UJU V BEOGRADU ZBOROVANJE ODSEKOV.
V nedeljo popoldne so zborovali odseki. in sicer verifikacijski odsek, odsek za predloge, odsek za »Izvešitai«. bud-žetni odsek v Učiteljskem domu«, odsek za izmeno pravil je pa povabil načelnik tega odseka g. Mih. M. S t a n o j e v i č na gostoljubni svoj dom.
OGLEDOVANJE ZNAMENITOSTI IN RAZSTAV.
Ostali delegati so si ogledali beograjske znamenitosti in razstavo učil g.
0	p 1 u š t i 1 a iz Češkoslovaške. Razstavil ie moderna učila, ki jih ie priredilo češkoslovaško učiteljstvo.
VI. GLAVNA SKUPŠČINA UJU.
Plodovitejša od kongresa ie bila državna skupščina, ki se ie vršila v ponedeljek 9. t. m.
Otvoril io ie ob 9. uri tov. podpredsednik Vlada Petrovič in izrekel svoje obžalovanje nad dogodki prejšnjega dne. Brzojavni odgovor Niegovega Veličanstva ie bil spreiet z viharnim navdušenjem.
PROSLAVA 20-LETNICE USTANOVITVE I. SRB. UDRUŽEN.IA
Nato je sledil referat tov. Stanoievič a o 20-letnici prvega vsesrbskega kongresa, v katerem ie sivolasi naš pobornik omenial vse delo. izvršeno v teh letih in se spominjal vseh mrtvih in živih oredbojevnikov našega UJU. Posebno omenia tovariše nadle v vrtincu svetovne vojne. Referat ie obsegal obširen historiiat zgodovinskih dogodkov, ki so važni kot predzgodovina za naše UJU.
Skupščina Je izvajanjem referenta burno pritrjeval^ in videti ie bilo. da uživa tov. Stano.ievič med učitelistvom velik ugled.
Tovariš podpredsednik se predavatelju zahvali za trud in pozdravlja nato našega veterana — starega borca za učiteljski stan in za megov ugled tovariša Mihaila Joviča.
Burno pozdravljen se omenjeni za-hvaljufe in povdaria. da sta Srb in Hrvat — en narod, dveh imen. Ideja bratstva in edinstva Se širi. Zato bodite iskreni, bodite edini — delujte skupno in v to nam kliče zdravo!
REFERAT TOV. SKALE O REORGANIZACIJI UJU.
Sledil ie referat tov. Antona S k a-
1	e o reorganizaciji pravil UJU. To ie stvaren ekscerot iz neštetih predlogov, podanih ooverieništvu UJU Ljubljana, kakor tudi drugih okrajnih učiteljskih društev.
Iz niih ie predavateli pobral najboljše in sestavil Poročilo, ki nam ie pokazalo da si želi učiteljstvo nasledniih iz-prememb:
1.	Učiteljska društva nai se imenujejo po kraiu. kier ima predsedstvo svoj sedež.
2.	Poverjeništva nai ostanejo Toda letos ne moremo izmenjati pravil. Treba predloge šele zbrati in iih uporabiti prihodnje leto.
Vse misli posameznih društev so obravnavane no naslednjih točkah, podanih organizaciji po Glavnem odboru-
I.	Naloga in cilj UJU
II.	Ustroj organizacije.
III.	Kai nai tvori temelj UJU v slučaju ukinitve poverjeništev
IV.	Kdo ie lahko" član UJU?
V.	Kako naj se organizirajo slušatelji višjih pedagoških šol?	s
VI.	Uprava: Volitev Glavnega in Izvršnega odbora
VII.	Kdo nai voli?
VIII.	Skupščine in kongresi.
IX.	Budžetiranje.
Tovariš govornik pripominja, nai nas bratie Srbi in Hrvatje ne razumeio napačno. To ni nikak separatizem, to -so misli in nasveti našega noverieništva ki predlaga zato. naj se pravila zdaj ne menjavajo. temveč da se počaka z njimi do priliodnie skupščine.
Na podlagi predloženega poročila nai Izvršni odbor sestavi načrt novih pravil in iih predloži Glavnemu odboru. Leta 1927. bomo ootem šele sklepali o niih veljavnosti.
Prvi pogoi uspehu ie enotna organizacija UJU. v kateri nai bo vse učiteljstvo Jugoslavije. Načela organizacije nai bcdn taka. da omogočimo oristoo v naše vrste orav vsemu učitelSstvu. V organizaciji bodimo samo učitelji zunai iste oa Smo lahkn Po mili volji v strankah v kulturnih in drugih društvih To ip naše načelo. Bilo ie sicer že 1. 1919. in ob ustanovitvi UJU merodaino to načelo toda ostalo ie boli na papirju praksa ie pa hodila svoio oot.
V načelu rešeno vprašanje ie dalo leta 1920. eno organizacijo.
Zavidalo nas ie uradništvo — mi pa smo bili ponosni na svoie UJU
Toda samo navdušenje ne nadomešča dela. Iztreznjenie prihaja in posledica ie. da se enotnost ruši in ie nevarnost razcepljenia tu.
Strokovno organizacija mor? imeti na čelu Hudi ki razumeio kai ie strokovna ¡deia.
Ne mešajmo Dolitike v stanovske organizacije In tudi v tem oziru so grehi tu. Trkali smo na tuia vrata, na svoja vrata nikdar. Capljali smo za drugimi, efekt ie sedaj tu. Pet let po zagrebški skupščini tožimo kako ie slabo — ker ne delamo po pravilih.
Pred petimi leti ie delalo srce in ustvarilo pravila. Zdai mora nastopiti razum. Ta nai pride do veliave.
Po teh nekakih uvodnih razmotri-vaniih orihaia poročevalec k a"nalizi vseh 9 točk novega programa.
K I. točki pripominja da .mora že naziv organizaciie povedati, kai ie organizacija. Že tu mora biti jasno covedano. da smn neodvisni orf rfnevtip politike.
Ker ie obsee sreskih učiteljskih društev različen, zato ie tu boljše če društva imenujemo kratkomalo učiteljska društva z imenom kraia kier imaio svoje sedeže.
Okoli na« se mora zbrati v«» iugo-slovensko učiteljstvo brez izjeme. Tu ne sme biti ločitve no verah, strankah itd.
Vsi za narod in za stan — dvigaimo stan.
Organizacija mora sodelovati pri rešitvi vseh iavnih vprašanj.
1.	Utrjuje naj duhovno edinstvo vseh delov naroda.
2.	Utrjuje stanovsko disciplino in moralo itd.
Enotne šole ne bomo imeli, če ne sodeluje v UJU učiteljstvo vseh kategorij šolstva.
Potrebna nam ie dobra uprava in prenehati mora vsako gruPaci?a učiteljstva oo strankah v organizaciji.
II.	V ustrojstvu organizaciie nai ostanejo noverieništva. katerih obseg naj temelji na kulturnih enotah. Seveda se morajo prevelika poverjeništva reorganizirati.
Mogoča bi bila ustanovitev strokovnih tajništev po posameznih oblastih
III.	Vsled tega odpade III. točka.
IV.	Na vrsto prihaja vprašanje članstva UJU.
Z ozirom na to. da ima meščansko-šolsko učiteljstvo svoio stanovsko organizacijo. da imaio profesorji svoio organizacijo, bi mogel biti član UJU le osnovnošolski učitelj. Toda potrebna nam ie ena organizaciia vsega učitelistva države.
Zato se glase nekateri predlogi nai izpremenimo pravila UJU v toliko, da vstopijo v UJU ostale stanovske organizaciie lahko kot celote Drugi predlog predvideva razne odseke tretji pa priporoča ustanovitev Unije vseh kategorij učiteljstva. Izvršni odbor nai izdela primerne predloge v to svrho.
V.	Tudi vprašanje organizacije slušateljev pedagoških šol ie treba rešiti.
VI.	Upravo je treba reformrati. Zdai ie premalo stikov med Beogradom, t. 1. med Glavnim odborom in med P.o-verjeništvi. Dosedanji aparat ie prevelik in predrag.
Predlogi v tem oziru so. naj se osnuie:
1.	Direktorii.
2.	Izvršni odbor.
3.	Glavni odbor.
4.	Poverjeništva.
5.	Učiteljska društva.
Radi prevelikih izdatkov ie treba skrčiti Izvršni in Glavni odbor. S tem prihranimo mnogo. Tako bo delovanje organizacije boljše.
VII.	Glede volitev odborov so stavljeni razni predlogi.
VIII.	Kongresi nai odpadejo in če se že vrše. nai bodo to le manifestacije. Skupščine Da nai ostanejo.
IX Upravno leto naj traja od 1. julija do 30. junija.
Ako izvršimo vse te izpremembe, potem bo naša zgradba velika in močna.
Disciplinirajmo članstvo. Skraini čas ie da se otresemo «strankarskih vplivov. Drug drugemu prožimo roko in tako bomo dovršili veliko delo v naš orosipeh.
VERIFIKACIJA MANDATOV.
Sledilo ie looročilo verifikacij-skega odbora, ki ie poročal, da je bilo verificiranih: Oiji sosvet in nadzorni odbor — predsedniki — delegati skupaj
Beograd:	17	83	89 = >189
Zagreb:	12	38	46 = 96
Split:	2	4	19= 25
Ljubljana:	10	28	23| = 60
Sarajevo:	—	HO	7= 17
skupno . . 387
Samo društvi Nikšič in Užice nista bili odobreni, ker nista poravnali članarine v zmislu pravil.
IZPREMEMBA DNEVNEGA REDA.
Po tem poročilu ie bil odmor, po katerem ie tov. Š e s t a n predlagal, nai bo popoldne prva točka dnevnega reda volitev odbora.
Soglasno sprejeto!
REFERAT O PROSVETNI POLITIKI.
Sledil ie referat tovariša profesorja S k a v i č a o prosvetni politiki.
Omenjal ie preganjanje učiteljstva. kj se je na Hrvatskem izpostavljalo, za narodno in državno edinstvo.
Predavateli omenia razdeljenost naroda politično in kulturno pred vojno.
Še danes ie vprašanie enecrq ali treh narodov diskutabel — sai ie del naroda, ki trdi. da smo trije in ne eno.
Osnova UJU je bila na podlagi, narodnega in državnega edinstva. a ni doseglo v danih razmerah ko ni rešeno vprašanje enega ali treh narodov uspehov. ki bi iih drugače
Da moremo doseči tudi v tem oziru zadovoljive uspehe, nam ie nujno potreben enoten šolski zakon.
Ker ni bilo delo UJU uvaževano v javnosti, zato se vprašamo kai naj naredimo da bo niega mnenje boli uvaževano.
Organizacija mora zavzeti stališče v vseh vorašamih javnosti.
Državna prosvetna politika mora biti enotna.
Velike važnosti ie vprašanie učiteljske izobrazbe. Potrebna ie učitelju taka izobrazba radi-posebnega stališča, ki ga ima učitelj med narodom.
Potrebno je organizovanje prosvetnih oblasti, toda ločene na? bodo te oblasti ort politične irorave
Tudi narod naj tu nove kai hoče. kaj
rabi.
Vpliv političnih strank ie tu škodljiv.
Stalnost v organizaciji šolstva v nadzorovaniu in upravi šole. to je kardi-nalna zahteva naša.
Tudi stalnost položaia učitelistva je potrebna.
Toda v dosego tega cilja nam le.po" treben primeren takt.
Če bo šolska politika zadovolievala ves narod potem bo uspeh popolen
Dosedaj smo trpeli, ker nismo še tako duhovno ujedinieni. da bi mogli enotno postopati.
V začetku ie govornika motil nemir nezadovolinežev. ki so hoteli ostrih izjav o preganjanju — toda ob koncu ie vsa dvorana molčala in gotovo pritrdila predsedniku ki se mu ie zahvalil za lepo poročilo. Proseč tovariše naj bodo stvarni v eventualni debati, ie prešel k nadaljnji točki dnevnega reda.
Anton Mervič.
«
SESTANEK SLOVENSKE DELEGACIJE Z REFERENTOM P. FLERETOM ČLANOM IZVRŠNEGA ODBORA.
V	svrho medsebojnega sporazumnega delovanja je uporabil pov. Andrej S k u I i priliko in ie sklical v ponedeljek opoldan sestanek v »Imperialu«. kier naj bi se predvsem navzoči člani ožjega sosveta in navzoči delegati sporazumeli z referentom min. prosv. tov. Pavlom V 1 e r e t o m , kot članom Izvršnega odbora UJU za sporazumno bodoče delovanje in enotno postopanje
V	prijateljskem razgovoru so se obravnavala posamezna organizačna vprašanja in so se objasnili medsebojni od-nošaji.
Pole? teh vprašani so se delegatom tudi pojasnile nekatere zadeve, ki zadevajo potek kongresa in skupščine
Na tem sestanku sta se tudi določila kot zastopnika liublianskega poverjeništva na sestanku za sestavo liste Glavnega odbora pov. Andrej Skulj in urednik Ivan Dimnik.
Obvestilo se ie tudi delegate o po-setu. ki ga bo imelo ljubljansko ooverje-ništvo pri ministru g. Iv. Puclju ter so se nominirali v deoutaciio člani ožjega sosveta pov. Andrej Skulj. podpredsednik Anton H,r e n . urednik Ivan Dimnik in L ju d. M u s e k.
SESTANEK ZA SESTAVO LISTE NOVEGA GLAVNEGA ODBORA.
Na iniciativo zagrebškega ooverje-ništva se ie vršil v ponedeljek opoldne sestanek v hotelu »Imperial« v svrho dogovora za sestavo enotne in sporazumne liste za Glavni odbor UJU.
Tega sestanka so se udeležili zastopniki vseh ooverjenfštev. Kot zastopnika liublianskega poverjeništva sta bila nominirana na oredsestanku pov. tov. Andrej Skulj in urednik Ivan D i m n ik.
Sestanek vseh zastopnikov ooverje-ništev ie pokazal, da ie teza strogo nestrankarske stanovske organizacije prodrla tudi v drugih poverieništvih.
Pov. Andrej S k u 1 i je oovdarjal, da mora ieniati izbiranie kandidatov v Izvršni odbor oo strankarski ooredeije-. nosti in moramo v Izvršni in Glavni odbor izbrati svoie najboljše liudi. ki bodo dali garancijo za nestrankarski pravec stanovske politike v organizaciji.
To so vsi tudi odobravali in enako stališče so povdariali tudi drugi govorniki na tem sestanku.
Pri sestavi liste ie pov. Andrej Skulj iznesel v imenu ljubljanskega poverieništva kandidat"-, listo, ki ie bila spreieta na pokrajinski skupščini v Celju, katero so navzoči brez ugovora sprejeli.
VOLITVE NOVEGA GLAVNEGA ODBORA UJU.
Ko je popoldne podpredsednik gnsp. Vlada Petrovič otvoril skupščino, je povdaril. da ie bil dopoldne sprejet predlog ljubljanskega poverjeništva. naj se volitve izvrše kot prva točka dnevnega reda popoldanskega zasedanja. Vsi zborovalci so ponovno pritrdili temu predlogu.
G. Vlada Petrovič ie povdaril da ie treba v Izvršni in Glavni odbor izbrati osebnosti ki bodo dale Udruže-niu garanciio za uspešno delo in osebe, ki bodo dale garanciio za izvedbo smeri
LISTEK.
VINKO MODERNDORFER:
Boji in napredek Mežiških rudarjev.
Pod tem naslovom je izšla pred kratkim brošurica tovariša Moderndor-ferja. Dobil sem io i iaz v roke in sprva sem si mislil: »Čemu ;nam tovar š vsi-liuie svoie lokalne zadeve? Kakšen pomen naj ima to za nas učitelje?«
Učiteljevo delo bi moralo biti vedno usmerjeno v pravi boj v oni boj. ki ima Pred seboj jasno začrtan cilj. Tako delo bi rodilo pravi uspeh in naš ugled bi rastel.
Ni pravo delo to. da sem v kakem društvu in tam le pomagam morda le z nasvetom pri prirejanju veselice itd. To je sicer navidezno lepo in v hipu učinkovito Pa le v hipu Ko Pa hočem videti pravi uspeh, tedai se vse pene ore-
stanovske politike, ki io ie označila skupščina. Treba ie. da se pritegne vse skupine na to bazo in da izgine iz Udruženja vsaka partizanska smer ter se iz-vaia stroga stanovska politika na novi bazi. Omenjal je. da se ie vršil v to svrho že predsestanek. ki ie sestavil listo, katero prečita.
Vnela se ie debata za izpremembo liste, in sicer so zahtevale učiteljice večjega zastopstva, skupina somišljenikov tov. Milutina Stankoviča je pa zahtevala, da pride tudi on v odbor.
Vsem zahtevam se ie ugodilo in je bila nato sprejeta lista, na podlagi katere se ie Glavni odbor na večerni seji sledeče konstituiral:
Predsednik UJU ie g. Vlada K. Petrovič.
Podpredsednica je gdč. Jeii-sava Vavra.
Podpredsednik Izvrširtegia
0	d-b o r a ie g. Tihomir Kostič.
Tajnik ie g. Jovan Miliievič.
U r e cl_n i k »Narodne P r a s v e-t e« ie g- Vujica Petkovič.
Urednik »Učitelja« ie g- Mih. M. Stanojevič.
Ostali člani Izvršnega od" bora so eg.: Pavel Flere. kot kandidat in zastopnik slovenskega učitelistva, Stevo Tintor. kot kandidat in zastopnik hrvatskega učiteljstva. Milutin Stanko-vič. Pero Vuksanovič. Danilo Djordje-vič. Mata P. Ljujič. Anta Mladenovič.
Namestniki Izvršnega odbora: Dušan Milutinovič. Petar Djako-vič. Rad? Vujič in Sava Milosavljevič
Kot člani Glavnega odbora so bili še izvoljeni:
Za SI oveni i o: gg Anton Gnus, Anton Hren. Josip Lapajne in Ivan Dimnik (kot namestnik).
Za Srbijo, Črno goro in V o j v o d i h o: gg. Milan Smiljanič, Dioka Petrovič Todor Dimitriievič
Za Dalmaciio: gg. Krešimir Novak. Tanasiie Koliani Hinko Urodje-vič in Ivo Mitrovič (kot namestnik).
Za Bosno in Hercegovino: gg. Izaija Mitrovič. Milan Sučevič. Ljuba Jovanovič in Gligorije Jerič (kot namestnik).
Za Hrvatsko: gospodje■ Jelisava Vavra. Blaž Štetič. Jovan Milojevič in Antoniie Srnic (kot namestnik).
Za člane Glavnega nadzornega odb.ora: gg. Filip Tošo-vič, Proka Damianovič. Dušan Diordje-vič. ga. Jela Ivanovičeva in Boža Ra-dulovič. — Namestniki- Jova Jakovlje-vič in Svetozar Ivkovič.
DEPUTACIJA PRI MINISTRU GOSP.
PUCLJU.
Po izvršenih volitvah je po prejšnjem sporazumu s predsedstvom Udru-žema odšla deputacija liublianskega poverjeništva k ministru g. Ivanu Puc-
1	i u. da mu obrazloži novo stališče poverjeništva.
Poverieništvo šo zastopali pov. An-d r e i S k u 1 i. pov. namestnik Anton Hren član ožjega sosveta L j u d. M u s e k in urednik Ivan Dimnik.
Poverjenik tov. A n d r e i S k u 1 i je obrazložil in povdaril g. ministru novi ooložai v liublianskem ooverieništvu UJU ki hoče stati vsem režimom enako obiektivno nasproti pričakuje pa enako objektivnem in strogo zakonitega postopanja tudi obratno do učiteljstva.
Ker se čuie. da vlada pritisk od strank glede gotovih personalnih izpre-
hitro razblinijo in zopet sem tam. kjer sem bil pred nedavnim.
Stara resnica je, da nas učitelje čaka nebrojno nalog, katere nam ie izvršiti med ljudstvom. Smo oa li zreli za pravo delo med ljudstvom? Dvomim, kajti drugače ne bi bili tako zasovra-ženi pri ljudstvu kakor smn baš sedaj. Nimamo jasnosti v načelih, nimamo pravega pojma o naši vlogi med narodom. Morda se bo vse to čudno zdelo in vendar ie tako.
Vendar pa naše pravo delo za ljudstvo ne bi bilo tako težko, ako bi le hoteli malo se poglobiti vase. Hipoma bi spoznali, da ie vse to naše oehanie za strančice le tuja navlaka, s katero se ponašamo pred takozvano gospodo. Kaj briga kmet. delavec trpin itd.!
Vidimo bedo med ljudstvom in bežimo pred njo. Zapiramo se z močnimi zapahi, da ne bi slišali ljudskega klica Po pravih voditeliih oziroma «bo ljudeh s čutečim srcefri. Pa1 zopet naš ,glas: »Kaj ljudstvo kai beda in še drugo! Stranka, stranka, to ie glavno!«
memb. ooozaria. da take izpremembe ki se izvrše zgoli iz strankarskih razloeov in na tej podlagi, niso niti v interesu strank samih, niti v interesu šolstva in narodne prosvete še mani pa ie to združeno v interesu učiteljskega stanu. Zato ie pred takimi izpremembami resno svariti in ie prav svarilen zeled da stranke s takimi izpremembami ničesar ne pridobe. polpretekla doba.
Poverieništvo in novo vodstvo, ki ea zastopamo bo stalo strogo na stališču da se imam v«a premeščeni» stalnega učiteljstva izven razpisa izvršiti le sporazumno s prizadetimi vs? oremeščenia ki imrio disciplinaren značaj, le na oodla-gi predhodne disciplinarne preiskave in na oodlagi disciplinskega pravoreka in vse nadzorniškp izDremembe le na podlagi ugotovlienih stvarnih r^zloeov in ne brez predhodnega zaslišanji, prizadetih in iiprtcvitve vzrokov, ki naj bi bili Dod-lasa izpremembi
Na to ie iznesel pov. S k u 1 i predloge. ki iih ie prejelo ljubljansko poverieništvo od članstva v zadevi snovanja kmetijsko nadalievalnih šol za deco od 14—18 leta in zadevi prirejanja tečajev za učitelje: ki nai bi ea usposobili za ta pouk ter snovanie teh šol. Omenjal je tudi konkretne slučaje da bi se dovoljevali dopusti v svrho študija te stroke.
Gospod minister ie Obljubil, da bo takoi ustavil potrebne vsote za snovanje in vzdrževanie kmetijsko-nadaljeval-nih šol v budžet. ki ga ie prav ta dan pripravljal za oddajo in enako tudi potrebne vsote 7A tečaie za izobrazbo učiteljev za kmetijsko nadaljevalne šole. Enako hoče tudi napraviti posebno vlogo na ministrstvo prosvete s strani ministrstva polieorivrede da se bodo dovoljevali učitelistvu dopusti v svrho kmetijskega študija.
POROČILO »IZVEŠTAJNEGA« ODBORA.
Delegati so prejeli tiskano poročilo o delovanju Glavnega odbora. To poročilo ie pretresal Izveštaini odsek
Tiskano poročilo o delovanju Glavnega odbora UJU oovdaria izročitev re-solucii V. glavne skupščine v Subotic' g. ministru prosvete, delovanje za zaščito stanovskih interesov: protesti proti premeščanjem na Hrvatskem, vloga za 15% povišek pri 32 letih penziie. premembe šolskih nadzornikov, za reorganizacijo učiteljišč za iziednačenie preiemkov poročenih učiteljic, akcija za disciplinarni postopek po čin. zakonu, izplačilo dolžne razlike nov cenzus za odmero penzije, delovanie na reorganizaciji Udruženja. zakon o narodnih šolah, zveze z učiteljskimi organizacijami drugih slovanskih držav. Koviljački Učit. Dom in Jugoslov. Učit. Dom v Beogradu, vračilo penzij-skih fondov naš organizačni tisk seje in delo Izvršnega odbora, obveščanje članstva v personalnih zadevah, osebne izpremembe v Glavnem odboru in Po-verjeništvih. manifestacije. knjižnica Glavnega odbora; poleg teea poročila obsega »Izveštaj« imenik članov Glavnega odbora in odborov vseh ooverjeni-štev in okrajnih učiteljskih društev ter poročila o delovaniu ooverieništev.
Iz »Izveštaia« ie razvidno, da šteje poverjeništvo Beograd 6480 članov, poverieništvo Zagreb 2040 članov, poverieništvo Ljubljana 2324 Članov pov. Sarajevo 703 člane pov. Split 897 članov. Skupai jma torei UJU 12.454 članov.
Take misli so mi došle v glavo pri čitanju Moderndorferjeve brošure. Ves zamišlien sem io položil na mizo in z ža-lostio v srcu sem priznal, da iih ie malo v naših vrstah, ki bi s tako žilavostjo delali za trpina, kakor to dela naš tovariš in pisatelj omenjene brošure. Nikakih poklonov nočem delati tovarišu Modern-dorferju. le to lahko trdim da ie iz vsega delca viden lep okvir učitelja-de-lavca. ki ne kloni hrbta tudi v naikritič-nejših urah Ne mamiio ga lepe besede gospode. Tak bi moral biti učitelj!
Iz brošurice lahko sleherni v izpre-vidi kai ie bol in kai pomeni boievitost članstva. Le trohica oriborjene pravice je stalo ogromno truda.
Kapitalizem je mednaroden. To Je iasno začrtano i v tej brošuri. Rudarja in kmeta-trpina ie izsesaval nemški kapital. a sedai opravlja to isto delo. Anglež, onj Anglež, o katerem smo sodili med svetovno voino tako sentimentalno»
Herman Kmet.
»Izveštaj« obsega tudi račune in bilanco UJU.
V	imenu Izveštainega odbora ie poročal tov. B l a g o i e R a d o j k o v i č. Konštatiral ie da so člani Glavnega odbora poročilo podpisali. Niso še izpolnjene vse zahteve učitelistva. Nova uprava bo imela še mnogo dela na realizovanju učiteljskih zahtev, v prvi vrsti pri šolskem zakonu. V nekaterih pogledih je Glavni odbor premalo storil in se ie premalo energično zavzel, posebno glede preganiania učitelistva v drugi vrsti ie treba povzdigniti v tem pogledu stanovski tisk. treba ie večie oažnie. da dobimo dobre šolske nadzornike, energič-neie se ie treba zavzeti za izplačilo razlik.
Podpredsednik g. Vlada Petro-v i č oovdaria. da se mu zdi umestna kritika tov. R a d o i k o v i č a. Po tej kon-stataciji se ie poročilo o delovanju Udru-ženia brez debate odobrilo.
DEBATA O IZPREMEMBI PRAVIL.
V	imenu odseka za izpremembo pravil ie poročal g. L j u i o K r a j a č i č . ki ie orečital predlog da se revizija pravil odloži na bodočo skupščino, med tem se pa referat g. Skale prevede in razmnoži ter odpošlje vsem poverieništvom, da se na oodlagi teh smernic sestavi načrt novih pravil, ki iih pred glavno skupščino obravnavajo vsa poverjeništva.
Predloe ie bil spreiet po daljši debati v katero so posegli gg.: Uzelac, Milan Protič, Nedelj ko Laza-revič. Danilo Milanov i č . D juro Logomerac Ž i v o j i novic in Skala.
Ta debata ie iasno pokazala, da želi učiteljstvo od vsega partizanstva popolnoma očiščeno organizacijo ki bo strogo stanovska in strokovna. Vp* referat g-Skale ie bil že v tei smeri izdelan, še ostreie pa ie to zahtevo začrtala in po-vdarila debata.
V	tei debati ie bilo jasno videti, da so temeline teze ki iih ie sprejelo slovensko učiteljstvo v Celiu globoko ukoreninjene v najširših plasteh učiteljstva in da se učitelistvo odločno izreka za strogo nestrankarsko stanovsko politiko in za stanovsko edinstvo vsega učiteljstva v državi.
DEBATA O PROSVETNI POLITIKI.
Najzanimivejša ie bila debata o prosvetni politiki, ki ie bila naravnost zmagoslavna za deklaracijo slovenskega nči" telistva in niene teze. ki so bile sioreiete v Celju.
Kakor bi vrelo iz govornikov, tako so orikipevale misli deklaracije drn°-a za drugo pri enem kakor pri drugem govorniku. vedno boli v izraziti obliki, iz-zvenevale so iz temperamentnih govorov učiteljstva iz Južne Srbije Bosne Hercegovine. Dalmaciie in Hrvatske.
Kmalu ie bilo videti, da smo si edini in smo istih misli tudi glede oreokreta, ki se mora izvršiti v naši organizaciji.
Slovenskim delegatom deklaracije ni bilo treba niti iznašati niti zagovarjati, sai so io iznašali drugi in zagovarjali boli odločno, kakor so io zagovarjali dosedanji meni naivneteiši zagovorniki
Srbsko učitelistvo ie bilo še radikal-neie od slovenskega ter ie zahtevalo že na svoji pokrajinski skupščini popolno sindikalno osnovo za reorganizacijo Udruženja in tudi na pokraiinski skupščini hrvatskega učitelistva v Zemunu se
Organizacija mladine in delo učiteljstva pri isti.
(Dalje.)
16.	Škocijan ori Mokronogu osnovna šola: Izdelali so dva predmeta za razstavo v Beogradu. Na binkoštno nedeljo so uprizorili: igri »Ptičii kralj« in »Volk in kožica«. Obe igrici ie mladina izborno izvajala. Občinstvo, ki ie napolnilo društveno dvorano do z.adniega kotička ie bilo polno hvale Dohodkov Je bilo 300 Din. Od čistega dobička se le poslalo Ju gosi o venski Matici iin Družbi sv. Cirila in Metoda po 50 Din. Ostali znesek so porabili za izlet ob sklepu šolskega leta. Nabirali so dne 7. iuniia 1925 za Rdeči križ (351.45 Din) in napravili izlet v bl žnio okolico.
17.	Toolice Pri Zagorju ob Savi. osnovna šola: Priredil, so dve otroški igri. sodelovali pri dramatičnem odseku Sokola in napravil: Izlet v okolico
18.	Zagorie ob Savi osnovna šola: Sklenili so obdarovati obmejno deco za
da v na:'prikladneišem središču med vsemi poverjeništvi na seje. na katerih se bodo utrdili medsebojni osebni stiki med Doverieništvi iti centralo ter se ba-do spoznavale medseboino Drilike v posameznih poverieništvih. Na teh sejah se bo razpravljalo o položaiu in potrebnih enotnih korakih ki iih imaio izvesti posamezna poverieništva in Izvršni odbor v interesu učiteljskega stanu in po-vzdige naše stroke.
Drugi predlog ie doposlal kot protest proti celjski pokrajinski skupščini ljubljanskega poverjeništva Izvršnemu odboru neki akcijski odbor, obstoječ iz gg. Ivana Š m a i d k a Antona Li-•kožarja, Antona dermeka, Rudolfa Dostiala. Luke Jelen-ca. Rudolfa Kneza in Pavla P 1 e s n i č a r j a. Ta predlog ie Izvršni odbor že pred skupščino sam odklonil, ker ne pripozna kot osnove Udruženja nikakih akcijskih odborov in ie došel predlog na Izvršni odbor popolnoma nelegalnim potom.
Osvoieni so bili še razni drugi predlogi. ki iih priobčimo oosebe.
Po izčrpanem dnevnem redu je zaključil predsednik g. Pero Vuksano-v i č s posebnim nagovorom skupščino.
KA.I PIŠE »NARODNA PROSVETA« O PREOKRETU v U.IU?
»Narodna Prosveta« prinaša izpod peresa bivšega -urednika »Narodne Prosvete« tov. S t. Staničiča uvodni članek pod naslovom »Rezultati kongresa«. kier piše sledeče:
»Kongres in skupščina sta izvršila tudi izvolitev nove uprave UJU. Neprekinjena zahteva vsega učitelistva. da se iz Udruženja odstrani partijska politika, ie dala kot rezultat koalirano listo nove uprave UJU.
In kot poroštvo za boljšo bodočnost organizacije, kot željo vsega učiteljstva in neodložljivo potrebo — so ob priliki konstituiranja vse tri glavne grupe pov. v UJU podale preko svoiih govornikov svečane izjave da 7. vstopom v upravo UJU odpravljajo iz sebe vsako strankarsko politično tendenco otresajo s sebe partizanski prah in prehajam v upravo UJU. da služijo učiteljstvu izključno kot prosvetni in stanovski delavci, brez ozira na stranke.
Te iziave daieio novo nado za boljšo bodočnost našega Udruženja. za krep-kejše in složneiše delo v upravi in če se bo na temeliu teh izjav vodilo našo organizacijo samo po prosvetnih in stanovskih ootih. udano in nesebično, se bo našla vez. da bo vsp naše učitelistvo eno* dušno in složno.	^
Po svoji mnogobrojni udeležbi je bilo vidno živo zanimanje za skupno delo in cilie ter ie bil doprinešen dokaz, kako velika ie liubezen in neomajna ie vera v naše stanovsko edinstvo in našo stanovsko zajednico.«
KA.I PRAVI O POTREBI NOVEGA PREOKRETA HRVATSKI PEDAGOG DR. J. TURlC.
On piše v »Narodni Prosveti«: »Ako učiteUe prevladajo na kongresu politični, strankarski plemenski in konfesionalm interesi in afekti ie to dokaz da nimamo
učiteljev, ki so samostojni in svobodni duhovi ter ne moreio biti niti vzgojitelji takih duhov. Isto in enako zlo je. ako učitelji robuieio Srbstvu. Hrvatstvu Ju-goslovenstvu komunistični, socialistični ali klerikalistični »religiji« in vrsti te alj one stranke. Učiteli. ki robuje.ie fanati-ziran; učitelj, ki ie fanatiziran ta ie poln strasti: učiteli. ki ie poln strasti, ta ne more dvigniti mladine višie od sebe. A to .ie naša dolžnost!
Stvorimo stanovsko organizacijo, ki bo preprečila poedincem. da bi služili strankam in ne šoli.«
SEJA GLAVNEGA ODBORA.
Takoi po skupščini se ie sestal novi Glavni odbor na sejo v svrho konstituiranja.
Na tei seii so poverjeniki posameznih Doverieništev podali svoie oficijelne iziave. v katerih so vsi brez izjeme-na-elašali. da se hočeio izogniti vsakih par-tiiskih ozirov in vplivov in hočejo zastopati v Glavnem odboru strogo novo smer, ki bo donesla učiteljstvu večjih uspehov, na tei oodlaei nai se izvrši tudi konstituirame novega odbora
Izbrani so bili funkcionarji, kakor so spredai označeni.
Po konstituiranju ie Povzel besedo bivši predsednik UJU gosp. M i 1 u t i n Stankovič. ki ie naglasil da ie le slučajno prišel zopet v Glavni odbor.
Pripoznal ie po?reške. ki so se dogodile, - ——-«- -----—
Zveza učiteljskih društev Julijske Krajine - razpuščena.
ko ie še on bil na vodilnih mestih Udruženja, a s tem oripoznaniem nai bo tudi vse pozabljeno kar ie bilo. Sezimo si zopet prijateljsko v roke in deluimo na novih osnovah, brez partiiskih primesi, kakor se ie to povdarjalo na kongresu in skupščini in kar bo edino v blagor učiteljskega stanu in narodne prosvete za kar hočemo složno vsi delovati v Glavnem odboru.
Niegova izjava ie bila toplo pozdravljena od vseh.
BANKET V »1MPERIALU«.
Zvečer ie bil banket v hotelu »Impe-rial«, katerega se pa zastopniki ljubljanskega poverieništva niso mogli udeležiti, ker so odhaiali r večernim vlakom in ie silno neurje, ki ie nastalo tik oo skupščini. preprečilo udeležbo še onim. ki so se ga prvotno namenili udeležiti v imenu tega poverieništva.
Ivan Dimnik.
ARGUS ARGUS ARGUS
]e naS najboljši Informacijski zavod_
Ima v vseh mestih svoje poverjenike_
daje Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrljsklh podjetij In privatnikov ARGUS-ove Informacije so vglkdar točne Izčrpne
In hitre
ARGUS ARGUS
»e nahaja v Vuka Karadilča ul. II. Beograd ,ov telefon je 6-25, a brzojavni naslov Argu»
Italijanski »imperij«, ki ob vsaki priliki povdaria svojo moč in veličino, se ie zbal peščice tovarišev in jim razdejal skupno ognjišče. Kdor pozna laško men-taliteto temu ta vest ni prišla nepričakovano. Našim tovarišem in tovarišicam ie namenjeno izpiti grenki kelih do dna. Želimo jim le da bi ne ostalo nič grenkega v kupi. ko prideio k nam preko meje.
»Zveza« naših tovarišev v neodre-šeni zemlii ie pomenila več nego si mislimo. V niei je bila osredotočena vsa kultura. ki so ii bila drugače vrata zaprta. Mani stanovska nego kulturna (stanovskih pravic ni bilo kie braniti ob obstoječem laškem cinizmu) ie bila eminentne važnosti ne le za učiteliski stan nego tudi za narod. Nobena druea organiza-ci a ni izvršila toliko izključno kulturnega dela med nairširsiimi plastmi -zasužnjenega naroda kot razpuščena »Zveza«. In zaradi tega ie morala iti
»Zveza« ie prva spoznala da mora vsak sam pomagati kdor noče pasti za desetletja nazaj v državi, ki proerrama-tično sili širše plasti v analfabetstvo — vzdrževala ie večtedenške vsakoletne izobraževalne tečaje za svoie člane in širila obzorie svoiih članov v samoiz-obraževalnih odsekih. Iz teh tečajev in odsekov ie izšlo lepo število kulturnih borcev, ki so svoie znanje in izkulšnje razširili med ljudstvo. Inteligenca, poštenost in trdnost našega ljudstva tam preko meie ie v dobršni meri uspeh dela teh borcev. Z ukinitvijo »Zveze« je to delo uničeno in vsak tovariš bo od-
slej navezan na še boli skrčeno število izobrazbeželjnih nego doslej.
»Zveza« ie izdajala mladinski list »Novi Rod« ki se ie znal tekom let uve-liaviti v naši literaturi. Pred leti. v času naše literarne suše. ie bil med najboljšimi literarnimi revijami izmed najboljših, kajti izdajal ie dela. ki niso bila namenjena le deci. ampak tudi odraslim katerim so bile slovenske knjige zaprte. Vse ga ie čitalo mlado in staro. In imena kakor Cankar, Župančič, \Golar, Širok Levstik Milčinski i. dr niso oo nobenem drueem listu postala tako popularna kot Po »Novem Rodu«. Ves čas svojega obstoia se ie boril z laškimi oblastmi ki so ea na vse moeoče načine preganiale. ga prepovedale deci. ga se žieale in brezuspešno iskale v niem kai nezakonitega. Kai bo sedaj 7. njim. ki je bil skoro edino slovensko čtivo za zatirano deco?
Z »Zvezo« :e uničen tudi pevski zbor »Zveze«. — Izvrševal ie veliko delo naše kulture med narodom in kazal našo glasbeno kulturo tuierodcem. S svoiimi vajami ie obvaroval marsikaterega člana pred malodušiem in obupom; s svoiimi koncerti oo deželi ie oživel marsikje umirajoče navdušenje in vzbudil v marsikom uspavan oonos: s svoiimi koncerti po Italiii pa ie predrugačil marsikie umetno privzgojeno mišljenje o nas in naši pesmi.
Vsemu temu ie zadan težak udarec, ki ga bo težko parirati.
Nam. v svobodi, ne preostaja drugega nego sočustvovanje. Tembolj, ker
je videlo spoznanie. da na tei osnovi ne pridemo do cilja in pripoznavati so se pričele teze popolnega stanovskega edinstva v svrho obrambe skupnih interesov.
Že referat g. S k a v i č a ie bil znatna poteza umika in priprava za bazo popolnega stanovskega edinstva učiteljskega stanu. Na kongresu samem sta bila oba incidenta javna manifestacija za popolno stanovsko edinstvo in nestrankarsko obrambo učiteljskih stanovskih „ interesov. Pod vtisom hrvatske pokrajinske skupščine v Zemunu in pod vtisom enodušnega izraza novega oravca stanovske politike organizacije, ki ie bil viden na kongresu, ie potekel tudi referat g. S k a v i č a . brez ofenzive proti novi smeri in brez obrambe starih tradicij in gesel, proti katerim ie vel veter ves čas kongresa in ves čas na skupščini.
V	imenu odseka ie izjiesel resolucije o prosvetni politiki g. Z i k a Rado-s a v 1 j e v i č . ki zahteva enotni šolski zakon pri katerega izdelavi mora sodelovati tudi naša organizacija. Odločno mora biti zaščitena učiteljska stalnost.
Lahko trdimo, da pravi izraz mišlie-nia nčtelistva oa ni bil referat g. Skaviča in ne iznešena resolucija temveč »p bil pravi izn*T rnišleriia večine učiteljstva viden v debati in v izražaniu mišljenja ki so ga iznašali delegati vseh ookraiin v debati. Posebno učitelji iz južnih delov Srbiie so neizprosno in zelo radikalno iznašali in zastopali temeljne ideje stanovske politike kakor iih zastopa deklaracija slovenskega učitelistva.
V	debato so posegli ¡?g. A r a n i c k i, S t o j i 1 o v ič , V u kis anovič. S i m a Simič. Vitorovič. Če da M T o-dorovič. Dušan Šestan Jura j Mravinac, Nedelj ko L a z a r e -v i Č in ga. N a t a 1 i i a L a z a r e v i č.
Posebno v toplih besedah in vehe-mentno ie zagovarjal strogi nestrankarski Dravec stanovske politike v organizaciji zastopnik sarajevskega poverieništva g. Nedelj ko Lazarevič.
Tov. Dušan Šestan ie med svo-iim govorom orečital tudi celisko deklaracijo v srbo-hrvatskem prevodu.
Voditeli opozicionalnega učiteljstva v beograjskem poverjeništvu delegat g. Vitorovič ie v ostrih besedah obsodil cepljenje učiteljskih vrst na podlagi vsiljenih nestanovskih gesel v stanovske programe kakor se to vrši z zlorabo narodnega edinstva ki ie le sredstvo za delitev učiteljstva v državotvorno in an-tidržavno. v zveličavno in separatistično.
Debata o prosvetni politiki ie bila najsvetlejša točka vsega kongresa in skupščine, v niei ie nadla odločitev o smeri stanovske politike ki jo želi ogromni del učiteljstva iz vse države, z nio ie zmagala tudi celiska deklaracija brez glasovanja na državnem torišču v učiteljskem parlamentu.
PREDLOGI IN NASVETI.
G. Blagoie Ristič ie čital nato še došle predloge, ki so bili predloženi skupščini potom Izvršnega odbora.
Iz področja ljubljanskega poverieništva sta došla dva predloga.
Sprejet ie bil predlog ožjega sosveta pov Liubliana, da nai se sestajajo redno vsak drugi mesec vsi poverjeniki ter predsednik in tajnik UJU iz Beogra-
Božiič in pomagati bedni bolehni obitelji.
19. Liubliana. I. deška osnovna šola:
Podmladkarii so skrbeli za revne svoje součence ne glede na to ali so bili člani al ne. posebno s tem. da so donašali bobe situirani obrabljeno perilo, obleko in čevlje ter iih razdeljevali med ubožneiše učence. Takih obdarovani ie bilo v vsem letu 29 — Učenci od III. razreda više so dopisovali neposredniie z učenci Pod-mladkarii drugih šol maše kraljevine. Dopisi so bili večinoma odgovori na pisma, ki so iih prejemati od drugod največ iz beograjskih šol. — Ob sklepu šolskega leta ie prispevala blagaiina Podmladkar-iev za počitniško koloriilo na Dovjem z zneskom 200 Din. ki se ie iporab'1 za vzdrževanje revnih otrok v omenjeni koloniii — Prirejali so izlete v okolico in na Gorenjsko ter nekai razredov na Dolenjsko.
77. Maribor. IV. dekliška osnovna šola: Nabirale in poslale so prispevke deci v Prizren. Izdale so 1650 Din za šivalni stroi. — Priredile so en koncert skuipno s Podmladkarii drugih šol in en koncert na Vidov dan Udeležile so se prireditve »Slovenskega žen" skega društva«. — Napravile so izlete v bližnjo okolico.
„Nema".
Po devetnaisturni vožnii smo srečno privozili v prestolico. Vsak izmed nas ie preštel svoie boleče kosti, pregledal svoi mošniiček. olajšanem no tov. Kobalu za napitnine neprestano se rae-niajočim sprevodnikom in oropanem po zagrebški restavraciji — ter skočil več ali mam gibčno na peron, da se leno dostojanstveno postavi rvb sprejemu.
Pa stojimo in čakamo ter se oziramo. Vprašam tujca: »Prosim gospod kie čakaio tovariši določeni za soreiem? Ne bi rad zamudil!«
»Kdo?« vpraša tujec.
»Tako nekak tovariški odbor, nekak komite, ali podobno.«
»Ah. nema iih. nema!« *
* *
»
S prtljago v levi in načrtom mestnih ulic v desni, romamo vsak v svoi določen hotel. Po dolgem trudu izpraševanju in velikih nepotrebnih ovinkih do-spem do svojega. Prosim vratarja, da mi pokaže sobo, zame rezervirano.
»Nema ie!« pravi.
»Kako, da ne?« vprašam ponižno ter mu kažem listek. »Sai ie rezervirana zame!«
»Da. ali oddali smo io. ker nam je zmanjkalo prostora, morda se kaj izprazni medtem.«
In grem. da si poiščem sobo na lastno pest. Hodim in hodim, pa me zaloti nevihta in ves premočen se znajdem v Savski šoli kier ie deloval odbor za od-kazovanje prenočišč. Povem- tako in tako...
»Ah. kar tu ostani!« mi pravi prijazen srbski tovariš in mi odkaže posteljo v šolski sobi. Bila ie dvanajsta izmed trinajstih. Odlagam in vprašam tovariša ob sosednji postelji: »Ti. ki si že eno noč prebil tu. povei: ali imate koga. ki smrči? Moji živci so namTeč kaput!«
»O. tega nema med nami!« se nasmehne moi trinaisti sosed
Noč. Truden in zbit ležem in čakam, da priromaio vsi domov in utihnejo. Okrog ene ponoči nastane res tišina. Ali bila ie tišina pred nevihto. Komaf za-dremljem. me vzbudi strahovito grgra-nie. grčanie. oiskanie in hropenie kakor da gre mogočen plaz preko nas: moi'trinajsti sosed .ie začel smrčati... Sedem na postelio in bulim obupano v praznino. In drug za drugim sedajo tovariši... tekom pol ure nas sedi vseh dvanaist tovarišev — zavistno gledamo trinajste-
ga. ki se ne gane ampak z neizrecnim fanatizmom odpira nove registre. — Ob petih zjutraj smo-vsi. razen trinaistega, v kavarni.
*
* *
Zmanjka mi žieic. Stopim v prvo trafiko, da si iih kuoim. Pa mi da fante črno-žolte. »Prosim,« pravim »Ciril-Me-todove. ali pa one Jadranske straže.«
»Nema!« odkima fante.
*
* *
Vprašam priznanega srbskega stanovskega organizatorja- »Ali imate pri vas tudi »Akcijski odbor?«
»Kakov akciiski odbor, brate? Nema toga kod nas-«
»Ali poznate ori vas prepir o narodnem in državnem edinstvu?«
»I toga nema kod nas!«
»Kai pa imate?« »Stanovsko edinstvo iščemo!«
Y
* *
Navsezadnje sem se tudi jaz naučil: Ko sem se vrnil in izstopil v Ljubljani, stopi predme berač in mi proži svojo suho dlan. Pogledam v denarnico in vzdihnem: »Nema. brate!«
j Ribičič.
ie naša nemoč kriva nesteče. Ko bomo prenehali s katederskimi razpravami, ko bomo oornedli z vsemi partizanci. ki za-viiaio svoi egoizem v plašč državotvornosti; ko bomo vsi eno. bodisi trite ali eden; ko bo ustvarjen novi rod. ki ne
bo gledal le na lastni prag amoak tudi preko Draga; ko bomo mi vzgoiitelji naroda resnično prenehali s tradiciio ki si ni znala privzgojiti takega rodu — tefej bodo govorili zanamci drugače in ukradene Diavice nam bodo vrnjene.
Šolski vrtovi in kmetijski pouk.
(Važna odredba prosvetne uprave.)
Podlaga kmetijsko - prirodoznanske-mu ipouku je pravilno urejeni šolski vrt.
Tu črpa mladina osnovne po.tne Iz poljedelstva, sadjarstva, zelenjadaristva, cvetličarstva in čebelarstva ter se ii vzbuia ljubezen do prirode. veselje in moč volje za delo. Zato oa bodi šolski vrt oravilno urejen in najskrbneiše oskrbovan v estetičnem in gospodarskem oziru.
Brez šolskega vrta ne more šola zadostiti želji staršev in družbe, da bi vzgojila naraščaj v pridne kmetovalce, vnete gospodarje in gospodinje, niti ljudi. ki bi liubili naravo in cenili delo; zato ie dolžnost vs^h činiteliev. da na to obračajo pozornost.
Koder nimaio šole šolskih vrtov naj ¿:e nemudoma napravijo: kier so maT'ši od 10 arov. nai se povečajo in kier so še neurejeni, učnim smotrom neodgovarja-joči, nai se že letos urede.
Umno kmetovanie zahteva tudi pravilno in smotrno kolobar.ien.ie. ki ga ie radi različnosti kultur na šolskem vrtu, še boli oa iz učnih ozirov točno izvaiati-Zato mora vsak učiteli-vrtnar v jeseni narediti delovni načrt, ki ga hrani v šolskem arhivu. Ta dtlovni načrt ie skica šolskega vrta v merilu T—100. ki se nanjo voiše na tablah ali na gredicah kulture. ki se bodo v naslednjem letu gojile. Zbirka večletnih delovnih načrtov služi tudi učencem kot učilo, ie oa tudi kaži-oot novo nastopivšemu učitelju-vrtnarju.
Velikost drevesnice, ki ie ooglavit-na oanoga šolskega vrtnarstva, se ravna do velikosti šolskega vrta. Zemljišče izpraznjene drevesnice uporabljal - za druge kulture najmanj pet let.
Vsako leto zasadi nov del drevesnice in umikai pred nio zelenjad na zadaj izpraznjeno drevesnico. Umevno je. da mora biti zemljišče za novi nasad drevesnice že v jeseni 50—60 cm globoko rigolano in Drav dobro pognojeno. da se vzgoji naidalje v treh letih srednje de-belnato in v štirih letih visoko debelnato drevje.
Ker obče ni mogoče vsako leto po-gnojiti celega šolskega vrta kolobari z gnojenjem vzporedno s kulturnimi rastlinami po triletnem turnu. t- i vsako leto pognoiiš 1ls vrta. Po zahtevi gnoja delimo namreč rastline na tri dele:
a)	zeljnate rastline (karfiiola. zelje, koleraba, spinača. solata i. d.)
b)	stročnice (fižol. grah. leča i. d.)
c)	korenstvo (korenje, pesa. čebula, česen i. d.)
Zeljnate rastline potrebujejo največ gnoja, zato jih posadi na pognojeno tretjino. Na isto mesto posadi v drugem letu stročnice v tretjem oa skromnejše korenstvo. kakor kaže sledeča razpredelnica:
V.
koren, zeljn. stročn. koren, zel in
Vs
stročn.
koren.
zeljn.
stročn.
koren.
Leto	7s
1926 zeljn.
1927.	stročn.
1928.	koren.
1929.	zeljn.
1930.	stročn. itd.
Opozarjam krajne šolske svete in šolske upravitelje, naj točno izvršujejo odredbi višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 15. junija 1921, št. 7351 in z dne 18. oktobra 1921. št. 13.517 ter od-rejujem:
1. Na šolah, kjer ni še šolskega vrta, ali kjer ie manjši od 10 a. nai se za bodoče upravno leto stavi potrebna vsota v proračun krainega šolskega sveta za nakup in ureditev zemljišča za šolski vrt, po možnosti v neposredni bližini šolskega poslopja;
2 naznanijo nai se vse šole. kier
a)	ni šolskega vrta.
b)	kjer ie manjši od 10 arov."
K površini šolskegt vrta nai se ne vračunava šolsko dvorišče, telovadišče in šolska stavba.
3. Učitelji-vrtnarji nai predložijo v dvojniku v merilu 1—100 delovni načrt za leto 1927.
Na tem delovnem načrtu nai na po-sameznih tablah ali gredicah vpišejo kal bodo v letu 1927. na vrtu gojili.
Poročila pod točko 2. a. b in načrti pod točko 3. nai se mi predlože do 21. oktobra t. 1.
Opozarjam, da more učiteli-vrtnar tu in tam odstopiti kos šolskega vrta drugemu učitelju(ici) v obdelovanje in uživanje: toda to ne sme motiti kolobar-jenja.
Oskrbovanje šolskega vrta se šteje učiteljstvu v njegovo kvalifikacijo
Sploine vesti.
-	PRIHODNJA ŠTEVILKA UČITELJSKEGA TOVARIŠA izide šele 1. septembra, ker smo zaradi aktualnosti gradiva morali izdati danes dvojno številko. Iz gospodarskih ozirov pa ne moremo dati listu priloge. Vkljub obsežnosti lista je moralo izostati še nekaj gradiva, ki je sicer bilo določeno za to številko.
—	Diplomski izpit na višjih pedagoških šolah se more po novem pravilniku z dne 7. avgusta t. 1. polagati le v jesenskem terminu, izjemoma tudi v zimskem roku. Za izpit se morejo prijaviti absolventi višje pedagoške "šole in absolventi filozofske fakultete če dokažejo, da so naimani štiri semestre poslušali predmete pedagoške skupine in da so vsaj dve leti uspešno službovali na osnovni, meščanski ali učiteljski šoli. a biti morajo državljani kraljevine SHS. — Diplomski izpit se deli na pismeni, ustme-ni in predavanje. Od strokovnih Dredme' tov Doedinih skupin se more polagati: I. a) narodni iezik in narodna književnost ter obratno: b) zgodovina ifr drugi predmet do volji; c) zemljepis in drugi predmet do volji; II. tui iezik in drugi Dredmet do volji; III. a) zoologija in botanika ter obratno: b) kemija in zoolo-eiia ali botanika ali zemljepis: c) zem-
ljepis in zoologiia ali botanika ali mineralogija z geologijo; IV. matematika in drugi predmet po volji: V. risanje in opisna geometrija. Od pedagoških Dred-metov moraio vsi kandidati Dolagati iz-Dit iz obče didaktike ter Dosebne didaktike strokovnih oredmetov. — Kandidati, ki so absolvirali višjo Dedagoško šolo pred šolskim letom 1925./26.. polagajo diplomski izpit do starem oravilniku
—	TOVARIŠI! OPOZORITE obrt* nike, trgovce in industrijce, da inserirajo v našem stanovskem glasilu! Inserati so namreč važen vir dohodkov vsakega lista.
—	Ministrstvo orosvete i* dovolilo
z odlokom z dne 27. julija 1926 O, N. br. 4658 učiteljem. Članom kmetijskih zadrug dopust od 8.—15. septembra 1926, da se morejo udeležiti kongresa kmetijskih zadrug v Veliki Kikindi dne 11. in 12. septembra t. 1. — Kdor se misli kongresa udeležiti naj pravočasno iavi službenim potom odsotnost prosvetnemu oddelku.
—	Odlikovanja učiteljev. Kralj ie Dodoisal ukaz o odlikovamu večjega števila učiteljev in Drofesorjev učiteljišč. Med drugimi so odlikovani z redom Sv. Save IV, razreda H i n k o D r u z o -
v i č, orofesor na moškem učiteljišču v Mariboru. Matko Kante, šolski nadzornik v pok. v Ljubljani in Jos..)Pm-č i č profesor v Ljubljani. — Z redom Sv. Save V. razreda so odlikovani Iv. T o m a ž i č . šolski nadzornik v Mariboru, F r a n j o K a r b a . sreski šolski nadzornik v Ljutomeru, A n t. Sivka, šolski upravitelj v pok. v Sv. Jurju pri Celju. Fran Rojina. šolski uDravitelj v Dok. v Šmartnem Dri Kranju. D o.m i -cijan Serajnik. učitelj v pok. v Ormožu. Adolf Rozina, šolski upr. v Ormožu, Anton Hren, šolski upr. v Studencih in Janja M i k 1 a v č i -č e v a šolska upraviteljica v nokoju.
— Natečaj za sprelem kandidatov v orvi letnik višie pedagoške šole v Zagrebu za šolsko leto 1926./27.* Po členu 6. uredbe o višji Dedagoški šoli in do tdločbi gosooda ministra za Drosveto z dne 21. julija 1926, št. 45.261/111. se sprejme v Drvi letnik te šole za šolsko leto 1926./27. (75) pet in sedemdeset rednih slušateljev (slušateljic).
N Vsak kandidat ki se hoče VDisati v višjo pedagoško šolo v Beogradu za rednega slušatelja, se mora obrniti najkasneje do dne 10. septembra 1926 s prošnjo na rektorja te šole Istočasno v Zagrebu in v Beogradu se brošnja ne sme vlagati.
Prošnji, ki se mora poslati po službeni poti ie treba priložiti- 1. izpričevalo o učiteljskem zrelostnem izpitu; 2. izpričevalo o Draktičnem (usoosobljenost-nem) učiteljskem izpitu; 3. potrdilo o letih učiteljske službe in ocenah delovanja v vsem tem času; soreieti se morejo samo oni ki so delovali naimani tri leta z odličnim usnehom na osnovni ali na meščanski šoli: 4. izoisek iz roistne matice. če Da ga ni mogoče dobiti, do zakonskih Dredpisih izdano potrdilo o rojstnem dnevu in kraju (kandidat ne sme biti starejši od 38 let); 5. zdravniško Iz-Dričevalo o zdravstvenem stanju; 6. kratek življenjepis, v katerem nai kandidat označi, kje in koliko časa je služil kot učitelj ali oženien ali ne (učiteljica: ali ie omožena ali ne), ali in koliko ima otrok.
Prošnje, ki jim niso priloženi vsi navedeni dokumenti, se ne jemljejo v do-štev.
Vsak' kandidat mora navesti v prošnji, v kateri skupini Dredmetov se hoče izObražati. Poleg skunine. v kateri se hoče izobražati v prvi vrsti lahko navede tudi drugo .skuDino da se eventualno soreime v to skuDino. če ne bi bilo več Drostora v oni skuDini. za katero se je najprej oglasil. Določena skupina se ne more izpremeniti.
Skupine predmetov so:
I.	skuDina: narodni jezik s književnostjo zgodovina in zemljeois:
II.	skupina: tuj jezik (nemški * aH francoski ali italijanski) narodni iezik s književnostjo in zgodovina;
III.	skupina: prirodopisje (zoologija, botanik^ mineralogija in geologjia). zemljepis in kemija:
IV.	skupina: matematika, fizika In kemija:
V.	skupina: vse vrste risanja, opisna geometrija in matematika
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 30. julija 1926. štev. 171.
Na natečaj se smejo prigilasiti učitelji in učiteljice iz vse kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kandidati, ki se hočejo izobražati v II. skuoini predmetov, nai označijo v prošnji, v katerem izmed navedenih treh tujih jezikov se hočejo izobražati. Ob sprejemu v to šolo morajo pokazati ored-hodno zadostno izobrazbo iz dotičnega tujega lezika. da bi se mogli z usoehom izobražati.
Kandidati, ki se sprejmejo, se obve-ste do službeni poti o sorejemu in o nrl-četku predavanj.
Po členu 7. uredbe o višji pedagoški šoli obdrže sprejeti učitelji in sprejete učiteljice, če so v državni službi. Dravico do olače in ostalih prejemkov, ki iih dobivajo od države, dokler se uče. v tej šoli.
I t pisarne rektorja višie pedagoške šole v Zagrebu, dne 24. julija 1926.
—	Petdesetletnica. Abiturijenti moškega učiteljišča v Ljubljani iz 1- 1876. obhaiaio letos v četrtek, dne 19. avgusta svojo petdesetletnico. Izmed 25 takratnih gojencev zadnjega letnika jih živi še 12. namreč: Fran Gabr-šek. Matija Hiti. Fran Jeglič, Ivan Kern, Janez Leveč Leopoldi P u n č u h . J;ulij S a d n i k . Anton Skubec. Viktor Š e t i n a. Josip T o p o h o v šife k , dr. Henrik Turna in Božidar Valenta Izmed njihovih nekdanjih profesorjev živi le še Viljem Linhart, poznejši deželni šolski nadzornik za Štajersko Sedaj biva v Gradcu. Na jubilejnem programu ie med drugim sv. maša zadušnica za umrle sošolce ob 9. uri dopoldne v trnovski župni cerkvi v Ljubljani, opoldne istega dne skupno kosilo v gostilni »pri Mraku« na Rimski cesti št. 4 v Ljubljani, potem Da izlet.
—	Zahvala. Vsem cenjenim tovarišem ki so se dne 2. t. m. v tako velikem številu sDomnili moie 60-letnice mature ter mi ori tei priliki oodarili častno in Domembno darilo se tem potom naj-iskreneie zahvaljujem. — Josip Benedek. nadučiteli v pokoju.
—	Vabilo na sestanek. Leta 1919. nas ie bilo nekaj učiteljev upokojenih. po kronski veljavi, a Dozneie so nas prevedli na dinarsko Denziio ki nam DriDa-da od 1. novembra 1919. Na račun cele razlike se nam ie izolačalo Dar tisoč dinarjev. ostala večja vsota, s katero bi si bili vsaj nekai ODomogli. se ni izola-čala. češ. da ni kredita. Da se Drizadeti tovariši(ice) SDOznamo in se vsai dožene naše število da se Dosvetujemo in dogovorimo o Drimernih korakih ki nam iih bode v dosego dolžnih razlik pod-vzeti. ie vsekako umestno da se čim Dreie snidemo na skupnem sestanku, na Dr. v Ljubljani Ako ie med Drizadetiml kak tovariš Ljubljančan nai ta določi dan in kraj sestanka in nai blagovoli to prijaviti v »Učit. Tovarišu«, kamor naj Driglase tudi vsi drugi tovariši svoje naslove. I. R.
—	Prednaznanilo. Še ored Dočetkom šolskega leta izideta od tov.< Cirila Pre-gelja dve novi pesmarici. Od obeh pesmaric. ki sta naslovljeni »Nageljčki«, vsebuie Drva čez 60 eno in dvoglasnih Desmi za srednjo stODnio. druga Da istotako čez 60 dvo in troglasnih Desmi za višio stopnjo osnovnih šol. Pesmi so večinoma narodne, v šol-
*********************** ***********************
* * * * * * * * * * * * * * * *
Knjigoveške, galanterijske, kartonažne
potrebščine: platna, usnja, umetna usnja (specijaliteta za damske torbice), limana platna, lepenka (bela, rujava siva), papir (luksuzni, knjigoveški), zlato
itd ima stalno v zalogi
„ŠAGRIN'
. LJUBLJANA Telefon štev. 595	nasproti hotela,Union'	Miklošičeva cesta 6
* * * * * * * * * * * * * * *
**********************************************
Šolske zvezke po konkurontnih iml iz najin papirja s
Izdeluje Bssr Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ui. 6.
UčitelJstvo opozarjamo, da nai uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah
zvezke Učiteljske tiskarne.
Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONVIKTA" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru.
ski praksi preizkušene in razven par izjem prvič objavljene v šolskih pesmaricah. Ker sta tudi tehnična izvedba in zlasti zunanja oprema odlični, ie uoati. da bosta pesmarici dosegli vsestransko svoi namen. Pesmarico »30 tro-glasnih mladinskih zborov« ie odkupila tvrdka Goričar & Leskošek v Celju, kamor se naj odslei naslovijo naročila. Dobi oa se tudi po ljubljanskih kniigar-nah.
—	ŠOLARSKA KNJIŽNICA ni po> polna, ako ji manjka najboljši mladina ski list »ZVONČEK«. Naj ne bo več šole, ki bi ne bila naročena nanj. Letna naročnina znaša Din 30.—, ki jih vsaka šola lahko pogreša. U pravit elji(ce) sto: rite svojo dolžnost in uspeh nam je zat jamčen.
—	Poročil se ie gosp. Makso Dachs, strojnik Učiteljske tiskarne z gdč. Pavlo Martine. Bilo srečno!
—	TOVARIŠI(CE)! ZBIRAJTE na-, ročnike našega najboljšega mladinskega lista »Zvončka«, da pripravimo pravo« časno naklado zš 1. štev. letnika 192627, ki izide meseca septembra. Naročnino je treba vplačati najmanj :/4 letno na> prej. Letna članarina znaša Din 30.—, četrtletna Din 7.50. Vsak(a) tovariš(ica) naj pridobi vsa j dva naročnika, da spra* vimo tako list v aktivno stan je. Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi.../
—	V članku «Gospodinjski tečai učiteljic v prošli številki ie tiskovna pomOta. in sicer stoji: Zemljanova namesto Zem-liakova kar tem potom popravljamo.
A: „Zakaj nisi pravočasno vložil prošnje za povišico?u B: „Ker nisem imel „ROČ. KATALOGA „Lansko leto je pošel že prve dni septembra."
—	Redukcijo uradništva pripravljajo.
»Kmetijski list« piše: Tudi znižaniie števila uradnikov ie popolnoma utemeljeno, ker imamo še danes (povprečno) najmanj polovico uradnikov preveč! Ne sme se pa pri tem postopati kruto! To odpuščanje naj se vrši polagoma, zlasti tako. da se gotova mesta ne zasedajo več. Nekaj starih uradnikov nai se oošlie v pokoj, a na njihova mesta nai nihče ne pride, kar ie pa mlaiših. nai dobe primerno enkratno odškodnino, da si ustanove novo eksistenco. Tako so naredili v Avstriji in stvar se ie siiajno Obnesla. Seveda bo vsled redukcij nastalo voitie češ. kam pa nai gredo fantje .iz šol? Tem povemo to-le: Šola ne daie do iavne službe nobene pravice, ampak samo usposobljenost! Mizarski pomočnik tudi nima nobene pravice do dela v mizarski fabriikl in mizarski fabrikant nima prav ndbene dolžnosti izučenih mizarskih pomočnikov rediti, pač pa ima mizarski pomočnik usposobljenost za svoie delo. Če dobi delo ali ne je druga stvar, in ravno tako je s šolanimi liudmi. V Ameriki ie mnogo šolanih ljudi, ki rudo kopljejo, oa še nobenemu ni krona z edave padla in mu prav gotovo tudi pri nas ne bo. Kdor Te mlad in zdrav in kdor hoče delati, bo prav gotovo tudi jedel.
—	UPRAVA ZVONČKA ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane a 60.— Din, na: vadno vezane a 45.— Din in nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto posame* znih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago. Vsi oni, ki hočete izpopolniti nekompletne letnike, sezite po teh številkah, dokler so še v zalogi.
—	Srednja vinarska in sadjlarSka šola v Mariboru sprejema prošnje za vpis v to šolo do 15. septembra t- 1- Pouk prične 1. oktobra. Lastnoročno na celo polo pisano prošnjo za spreieim. ki vsebuje prosilčev točni naslov, ie poslati direk-ciii srednje vinarske in sadjarske šole v Maribor. Prošnjo ie kolkovati s 5 in 20 Din. Učenci so eksternisti, t. j- stanujejo ip prehranjujejo se. dokler ni zanie posebnega internata — v mestu na lastne stroške ali pa z državno štipendijo, za katero pa morajo v dopisu za sprejem posebej prositi in to prošnjo podpreti z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Ob vstopu v šolo se mladeniči preiščejo tudi po zdravniku zavoda: ako njih zdravstveno stanie ni oovoljno se odklo-niio vzlic temu. da ie njih zdravniško spričevalo ugodno. Spreiam naznani pismeno vsakemu prosilcu oosebei septembra meseca. Program pošljemo na zahtevo brezplačno — Direktor Andrej Žmavc.
—	DKaška stanovanja v Mariboru.
Starši, ki žele dati svoje otroke v Mari-
bor v šole. naj se obrneio za informacije na naslov g. Antona Skala. Maribor. Ko-roščeva 5/II-
„ROČNI KATALOG" za šolsko leto 1926/27 je pravkar izšel. Cena 16 Din.
— Počitniški sestanek slušateljev in absolventov višiih nedagoških šol v Zagrebu in Beogradu iz ljubljanske in mariborske oblasti bo 28. avgusta t. 1. v
Rogaški Slatini. Prijave (radi skupnega obeda i- dr.) ie čimpreje poslati na Klub slov. sluš. v. p. š. v Zagrebu. Ljubljana, Ilirska ulica 27/. d., kjer dobe lahko vsi slušatelii podrobne informaciie.
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Liubliana. Poljanski nasfo 10/21 oošlie vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezplačno Zahtevaite ga takoi: ne bo Vam žal!
Članstvu UJU Poverjeništvo Ljubljana!
Posamezni funkcionarji in člani ožjega sosveta preiemaio nešteto pisem za protekcijo pri imenovanjih.
Prizadete opozariamo. da sta zastopnika učiteljstva v namestilnih komisijah za liubliansko oblast tov. Ivan Demšar, šolski upraviteli v Zabnici pri Škofji Loki. za mariborsko oblast pa tov. Aleksander Alt, učitelj v Studencih ori Mariboru.
Člani vodstva, kakor tudi organiza-ciia. se.oa načeloma ne bodo dali angažirati na nobeno stran, ker hočeio stati vsemu stanu glede zakonitega postopka enako obiektivno nasproti.
V interesu stanovske morale in discipline ie da se članstvo ne obrača do nikogar kakor do svojih zastopnikov v namestilnih komisijah za nainemoralneje Pa moramo smatrati obračanje članstva
do političnih strank ali njenih eksponentov.
V interesu vsakega noSameznikp in vsega stanu ie da s» Priooznaio zakonite osnove rm katerih im» kdo prednost pri namestitvi ter Se ne skuša o rušiti te osnove s strani učitelistva samega.
Strogo morajo varovati te osnove tudi naši zastopniki v namestilnih komisijah in ie niih dolžnost, kakor tudi dolžnost prizadetih da rozoveio organizacijo na pomoč kadar cp bodo rušilp osnove zakonitega postopka.
Odločno povdariamo. da stoji vodstvo organizaciie na strogo obiektivnern in nepristranskem stališču glede nameščam in premeščanj učiteljstva in hoče to objektivnost ohraniti napram vsemu
stanu in vsem posameznikom. UJU poverjeništvo Ljubljana, dne 17. avgusta 1926.
Poverjenik:	»	Tajnik:
Andrej Skulj s. r.	Josip Kobal s. r.
Članstvu UJU Poverjeništvo Ljubljana!
V Celju ie prejelo novo vodstvo organizacije ž nad idvetretjinsko večino mandat za delo. Na kongresu in skupščini v Beogradu se ie isti pravec nove smeri naše stanovske politike v organi-zaciii še bolj utrdil in ie zadobil s tem odobrenie od naše naivišje suverene kor-poraciie. Glavne skupščine UJU.
S tem smatra vodstvo organizacije, da ie zanie debata o smeri ki io ima zavzemati. končana Naše članstvo upravičeno pričakuje mirnega in stvarnega dela in predvsem, da končajo medsebojni boii, ki prehaiaio popolnoma v oblike osebnega značaja.
Zdi se pa. da se od gotove strani nalašč ubiraio pota in metode da bi bila naša organizacija še vedno izročena notranjim pretresliaiem in da bi tako ne mogla oriti do resnega in stvarnega dela katero io čaka na vseh koncih in krajih.
Uredništvo »Učiteljskega Tovariša« ie predložilo ooverjeništvu številne dopise. v katerih se nadaliuie debata o incidentih na pokrajinski skupščini v Celju. Edino pravo mesto za protest proti vsem nenarlamentarnostim, ki bi se Po-
godile na skupščini, ie bilo skupščinsko predsedstvo ne ca da se z dolgimi debatami hoče tretirati to vprašanje več ali mani osebnega značaja, v našem listu.
Poverjeništvo ie zategadelj" primo-rano v interesu stanovske časti in ugleda prekiniti v svoiem glasilu z vsako na-dalinio debato v tei smeri. S oriobčitvi-jo odgovora tov E. G a n g 1 a v današnji številki smatramo debato o tem za končano, vse došle dopise v tei zadevi pa priključimo materialu 7.a razsodišče.
Tudi v bodoče bo poverjeništvo izločilo ¡7 lista vsp donise. ki bodo osebnega značaii» in naisi prihaiaib od katerekoli stran?
Komur ie kai za stan in organizacijo. ta nai se po svojih močeh udeistvuje v pozitivnem smislu. Kdor na hoče še nadaljnjih pretresljajev vi naših vrstah, ta nai si poišče drugo torišče ne Pa naše organizacije. Vsaka poštena, odkrita in dostojna opozicija, ki se legalno udeistvuie. nam ie dobro došla. Izrabljanju osebnosti in politično-strankarskih eesel v načelnem boju oa se bo moralo in tudi znalo vodstvo organizacije upreti 7 vso odločnostjo.
UJU poverjeništvo Ljubljana, dne 17. avgusta 1926.
Poverjenik: Andrej Skulj s. r.
Tajnik: Josip Kobal s. r.
Odgovor na vse strani!
V	30 številki »Učit. Tov.« z dne 29. julija 1926 sem priobčil članek »Starec, tiho bodi!«. k i e r ne navajam nikogar po imenu, temveč govorim le o tem. kar se ie bilo pripetilo na celjskem zborovaniu.
V	1. številki tega lista z dne 4. avgusta 1926 sem dobil odgovor, ki ie presenetil vse trezne in stvarne ljudi. Zadeva se ie s tem priostrila tako da je vanjo sedai zapletena tudi moja o s a b ii a in stanovska čast.
Odbil bi lahko naskok takoi danes, k^er razpolagam z dokazi. Pravilneje se mi pa zdi. da se izognem
V Ljubljani, dne 15. avgusta 1926.
iavni polemiki z ljudmi, ki ne vedo kaj pomeni drzna žalitev časti moža. ki ni imenoval nobenega imena: zato nastopam organ iz ¡a/Č no' p\ r i v n o pot.
Ves material ki mi ie na razpolago v dokaz resnice, prejme po mojih pooblaščencih razsodišče 1 i u b 1 i a n s k e g a p o v e r i e n i š t v a UJU z zahtevo, da takoj o t v 0-ri postopanie in izreče sodbo.
Obenem si pridržujem pravico, da se poslužim vseh obrambnih sredstev, ki so mi na razpolago izven organizacije, ako in kadar se mi bo to zdelo umestno in potrebno.
E. Gangl s. r.
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Po razpisu so imenovani: V Ljubljani:
za strok, učitelja I. moš. mešč. šole Rudolf Wagner; za st. veroučitelja I. žen. osn. šole Ivan Pivek; v Dobovi za st. učitelja Alojzij Peterlin;
v Artičah za st. učiteljico Vida Hirschman; za st. učiteljico JVJaruša Novak-Smolnikar; v Boža-kovem za st. šol. upravitelja Alojzij Kresal; v Komendi za st. učiteljico Olga Madon; v Moravčah za st. učiteljico Magda Rajšp; v Skaručni za st. šol. upravitelja Gvidon Pahor; na Golem za st. šol. upravitelja Alfonz Inkret; v Kamniku za st. učitelja Ivan Golob; v Krašnji za st. šol. upravitelja Vladislav Rape; v Trzinu za st. učiteljico Valerija Arrigler; pri Sv. Mateju za st. učiteljico Marija Rus; v Dobrepoljah za st. šol. upravi-
telja Janko Kokotec; za st. učitelja Fran Valjavc; za st. učiteljico Vida Jaklič; za st. učiteljico Karla Hočevar; v Dolenji Vasi za st. učiteljico Ivana Ambrožič; v Olševku za st. učiteljico Marija Auersberg; v Voklem za st. učiteliico Angelika Bezlaj-Jakulin; v Cerkljah pri Kranju za st. učitelja Milan Pavlovec; za st. učiteljico Henrika Ferjančič; za st. učiteljico Bogumiia Tevš; v Smledniku za st. šol. upravitelja Vinko Rupret; za st. učiteljico Ivana Rupret-Lipovec; v Sori za st. učiteljico Ana Pilbach; v Boštaniu za st. šol. upravitelja Dragutin Fakin; za st. učiteljico Iva Fakin-Bizjak; v Št. Jurju pod Kumom za st. šol. upravitelja Peter Potočnik; za st. učiteljico Antonija Lobe; v Cerkljah na Krki za st.
upravitelja Anton £eliškar; v Radečah za st. učiteljico Leopoldina" Merala; v Škocijanu za st šol. upravitelja Janko Milešič; v Trebelnem za st. sol. upravitelja Anton Uršič; v Veliki Dolini za st. ucittlja Zdenko Dolinar; v Laškem za st" učitelja Josip Kotnik; pri Sv. Križ« nad Litiji za st. sol. upravitelja Večeslav Perko- v Hotiču za st. učiteljico Josipina Perme; v Toplicah pri Zagorju za st učitelja Arnošt Adamič; za st učitelja Matko Sulin; za st. učiteljico Marija Ada-mič-Repič; za st. učiteljico Emilija Vodopivee; za st. učiteljico Leopoldina Vodopivee; v Borovnici za st. učitelja Josip Fatur; v Preserju za st učitelja Oton Fettich-Frankheim; na Dolu pri Ljubljani za st. učiteljico Bernarda Zupančič; v Horjulu za st. učiteljico Tinca Merlak; pri Sv. Jakobu na Savi za st. šol. upravitelja Ignac. Petje; pri Sv. Petru pri Ljubljani za st. učiteljico Ana Kosca; na Preski za st. učitelja Ivan Mihelič; v Sostrem za st. učitelja Leopold Bohinc; za st. učiteljico Ljudmila Stiene; za st. učiteljico Marija Prezelj; v Šmarju pri Ljubljani za st. uciteljico Marija Smolič; na Viču pri Ljubljani za st. učitelja Vaclav Držaj; v Št. Vidu pri Ljubljani za st. učitelja Milan Kerda; na Vrhniki za st. učiteljico Marija Vodopivee-Velušček; v Dobernicah za st. uciteljico Josipina Istenič; pri Sv Lovrencu za st. učiteljico Ljudmila Jenko; v Mirni Peči za st. učiteljico Pavla Vrabič- v Dolnji Nemški vasi za st. učiteljico Vida Dereani-Kraševec; v Prečni za st. učiteljico Iva Jelenc-Zužek; v Stopičah za st. učiteljico Justina Rodič; v Žužemberku za st. učiteljico Ana Kunstl; v Mošnjah za st. učitelja Nikolaj Prestor; na Bledu za st. učitelja Rudolf Micolinič; v Bohinjski Bistrici za st. učiteljico Pavla Požar-Herbst; na Dobravi za st. šol. upravitelja Ivan Lacheiner; v Gorjah za st. učiteljico Gizela Plšak-Kukman; na Jesenicah za st. učiteljico Marija Vidmar; za st. učiteljico Verena Vodušek; v Koroški Beli za st. učitelja Andrej Žvan; v Kranjski Gori za st. učiteljico Frančiška Znane; v Kropi za st. učitelja Fran Hafner; v Radovljici za st. učitelja Viljem Griindner; za st. učitelja Vilko Puntar.
—i Premestitve po lastni prošnji v ljubljanski oblasti: v Dobovi za učiteljico Olga Bencina; v Senovem za učiteljico Josipina Arnšek; v Za-bukovju za st. učiteljico Kristina Sturm: v Podzemlju za st. učiteljico Sonja Kavčnik-Vyzourek po službeni potrebi; za učiteljico Ana Vardjan; v Črnomlju za učiteljico Melita Butara-Schiller; v Mengšu za st. učitelja Josip Mrak: v Velikih Laščah za učiteljico Iva Pucelj; v Voklem za st. upravitelja Fran Rozman; na Trati pri Škofji Loki za učiteljico Stanislava Debeljak; v Tržiču za učiteljico mešč. šole Berta Saksida: v Pod-blici za učitelja Adolf Klavora; v Št. Janžu za st. učitelja Alojzij Markič; na Krki za učiteljico Marija Cibej; v Zamešku za učitelja in šol. upravitelja Srečko Gostinčar; za učiteljico Vida Go-stinčar-Kljun; v Trebnjem za učiteliico Dora Ju-traš; v Trbovljah-Vode za st. učitelja Julij Novak; v Šmartnem pri Litiji za st. učiteljico Marica Koritzky; v Ljubljani za st. učiteliico, prid. Prosv. Odelj. Marija Namorš-Pirc; v Dolu pri Ljubljani za st. učitelja Niko Einspieler; za st. učiteljico Maksimilijana Einspieler-Gregorič; pri Sv. Jurju pri Grosupljah za st. učiteljico Angela Žnidaršič; za st. učiteljico Ana Sekuia; v Višnji Gori za st. učiteljico Zofija Honigsman-Breznik; na Viču za st. učiteliico Marija Burja; v Št. Vidu pri Ljubljani za st. učiteljico Pavla Kobler-Wein-berger; v Polhovem Gradcu za st. učiteljico Ela Čampa; v Cerknici za učiteljico Matilda Mar-tinčič; v Igavasi za iučiteljico Julija Turk; v Valta Vasi za učiteljico Viktorija Kulovic; v Ajdovcu za učitelja I. Boškovič; v Toplicah pri Novem mestu za st. učitelja Josip Verbinc; v Novem mestu za st. učiteljico Josipina Borštnik; v Šmihelu za st. učitelja Fran Žukove; v Stopičah za st. učiteljico Valerija Zurc; v Dolnjem Karteljevem za učitelja in šol. upravitelja Leopold Junc; za učiteljico Aleksandra Golija; v) Gorjah za st. upravitelja Josip Vider: v Ljubnem za učiteljico Ivana Štrus; v Kranjski Gori za st. učiteljico Pavla Budinek; v Gorjah za st. učitelja Valentin Razinger.
—i Vpokojitve. Vpokojeni so: Ernestina Jamšek, učiteljica na Studencu-Igu; Josipina Bizjak-Koderman, učiteljica v Celju.
—i Po razpisu z ukazom so imenovani: V Mariboru: za st. šol. upravitelja I. moš. osnovne šole Aleksander Alt; v Braslovčah za st. šol. upravitelja Alojzij Lušin.
—i V Ljubljani je imenovana: za st. učiteljico I. žen. osnovne šole Leopoldina Kump, učiteljica žen. roč. del drž. žen. učiteljišča v Ljubljani.
—i Na razpoloženje je postavljen Miško Kosec, šol. upraviteli moške osnovne šole v Mostah in Valerija Jeraj, šol. upraviteljica ženske osnovne šole v Mostah.
—i Imenovanja po razpisu z ukazom: V Ljubljani: za st. strok, učiteljico II. dekl. mešč. šole Alojzija Triller; v Artičah za st. šol. upravitelja Josip Rustja; v Globokem za st. šol. upravitelja Alojzij -Gorup; v Rajhenburgu za st. šol. upravitelja Ferdinand Ferlug; v Zdolah za st. šol. upravitelja Robert Ivanuš; v Homcu za st. šol. upravitelja Miroslav Praprotnik; v Ribnici za st. šol. upravitelja Herman Kmet; v Sodražici za st. učiteljico Olga Vodopivec-Vrbič: v Olševku za st. šol. upravitelja Ivan Joeif; v Kranju za st. učitelja Miloš Tajnik; v Naklem za st. učiteljico Franja Grom; v Šenčurju za st. učiteljico Franja Kump-Labernik; v Cerkljah za st. učiteljico Roza Seliškar-Pak; v Št. Janžu za st. učiteljico Josipina Smole; v Radečah za st. učiteljico Roza Pirkovič; v Laškem za st. učiteljco Olga Tomšič; v Loki pri Zidanem mostu za st. šol. upravitelja Andrej Gostiša; v Litiji za st. učiteljico Balbina Eppich; za st. učiteljico Angela Jaklič: v Devici Mariji v Polju za st. učiteljico Karolina Trost-Lenček; za st. učiteljico Ana Hiršman: v Rudniku za st. učiteljico Marija Franke-Kotnik; v Seno-žetih za st. učiteljico Iva Dolinšek; v Spodnji Slivnici za st. šol. upravitelja Marija Kastelic; na Viču pri Ljubljani za st. učitelja Josip Lipove; v Zalogu pri Ljubljani za st. učiteljico Franja Lavrič; v Št. Vidu pri Ljubljani za st učiteljico Adela Pogorele; v Mirni Peči za st. šol. upravitelja Rudolf Obrekar; v Radovljici za st. učiteljico Ana Mencinger-Vizjak.
—i Napredovanja. V 3. grupo II. kategorije: Marica Čeh: Zofija Gaberjevčič; v 4. grupo II. kategorije: Radovan Jaut; Milan Vauda Vida Jaklič, Sonja Klovar, Gustav Luznar. Marija Ko-porc-Perko, Marija Žagar, Marija Gaberšek, Dra-gotin Zupančič; v I, grupo služitelja: Edvard Kardelja.
Iz seie ožjega sosveta Pov. UJU Ljubljana.
Dijaška stanovanja v Mariboru.
št,
Ime, ulica
1.	Ana Fischer. Aškerčeva ul- 5 • • •
2.	Jožica Ličar, Wildenrajnerjeva 17 .
3.	Urška Peric, Aleksandrova ul. 11 -
4.	Cijan Josip. Vrazova ul. 6 . . . •
5.	Marija Ferenčak, Gosposka 50/1.
6.	Gaube Frida. Ribiška ul. 9 . . . •
7.	Megla Alojzij. Krekova ul. 8 . . •
8.	Štebih Franc. Dobreška c. 9/1 . . .
9.	Zupančič Franc, Smetanova 42/1. . lo: Vršič Franjo, Gosposka ul. 38/11. .
11.	Štibler Neža. Smetanova ul. 44;1.
12.	Blaha Olga, Gosposka ul. 56 . . •
13.	Plankl Franc. Tattenbachova 16/111.
14.	Kreoič Angela, Cvetlična ul. 27/111. -
15.	Rajniš Terezija. Cvetlična 25/111. .
16.	Ostravška Kat., Vošnjakova 22/II. .
17.	Zadnik Alojzija, Ob železnici 8 . .
18.	Jeretin Fani. Majstrova ul. 16/IL
19.	Koštomaj, Prečna ul. 6.....
20.	Ivanetič. Prečna ul. 6 ' ' " *
21.	Čopič Anica. Vrbanova ul. 12/1.
22.	Pavlinič Avgust. Cvetlična 25 . .
23.	Pavlin Leopold, Koroščeva 2 ■■ •
24.	Kutin Franc, Majstrova ul. 19/11.
25.	Brečko Avgust Cankarjeva ul 13 .
26.	Murko I., Smetanova ul. 46/II. . •
27.	Zaveršnik Antonija. Gospejna ul. 2 .
28.	Lesjak Tine. Sokolska ul. 3 . . . .
29.	Cotič Viktor, Majstrova uL 17 . • •
30.	Skerlj Ivana. Koroščeva ul. 6/1. . •
31.	Antonac Josipina, Koroščeva ul. 6/1.
32.	Vodenik Ida. Gosposka ul. 46/11. . .
33.	Drevenšek Ciril. Metodova ul. 18
34.	Pipan Marija. Gosposka ul. 58/1. . •
35.	Jakob Košič, Krčevina 119/113 . .
36.	Ferjančič Franc. Koroščeva ul. 2/1. .
37.	Dvoršak Julija, Kejžarjeva 9 ■■ •
38.	Hrašovec Nežika, Loška ul. 5/H. . •
39.	Bizjak Alojzija. Krekova 8/1. . • •
40.	Koser Mira. Cvetlična ul. 21/11. . .
41.	Dovnik Ivanka, Frančiškanska 21/II.
42.	Krivanek Marija, Marijina ul. lO/III.
43.	Šonc Silvestra. Sodna ul. 14/111. . .
44.	Fritz Marija, Marijina ul. 10 . . .
45.	Jeseničnik Josip, Pristaniška ul. . .
46.	Sever Josip. Cankarjeva ul. 13/1. . .
47.	Wolf Zinka. Kejžarjeva ul. 6 . . .
48.	Čanko Gregor, Tattenbahova 19/1. .
49.	Brumat Dragica, Slovenska ul. 9/1. .
50.	Samsa Ivana. Gledališka ul. 10 . .
51.	Koller Marija. Krekova ul. 4/II. . .
52.	Lipui Angela. Trg Svobode 3/II. .
53.	Tiefengruber K. Wildenrainerjeva 17
54.	Tomassi Kamila. Meljska c. 70 • •
55.	Glušič Ana, Krekova ul. 8/II. . . .
56.	Kovačič Alojzij, Koroščeva ul. 2 . .
57.	Pust Julijana, Cvetlična ul. 8 . . .
58.	Merz Konrad. Tattenbachova 18/11. .
59.	Weigert Roza, Cankarjeva ul. l/II. .
60.	Kosem Drago. Preradovičeva 8 . .
61.	Druzovič Hinko, Krekova ul. 14/11. .
62.	Rupnik Marija. Gosiposka ul. 50 . .
63.	Tinta Fani, Strossmajerieva 3 . . .
64.	Mešiček Ana, Praprotnikova 133
65.	Skok Terezija, Koroška c. 56/1. . .
66.	Paučič Kristl. Smetanova ul. 46/11. .
67.	Zorn Ana, Koroščeva 8.....
68.	Fabjan Anton. Koroščeva ul. 2/1. . .
69.	Stanjko Jožef. Koroščeva ul. 8 . .
70.	Cejan Albin. Ciril Metodova 18/1.
71.	Frühauf Jozefina, Gospejna 2/1. . .
72.	Najdič Franja, Krekova 14 . . . .
73.	Rudež Franc. Majstrova 17/11. . .
74.	Hummar Jožef. Pobrežka c. 17/11. .
75.	Kranc Avguštin. Jože Vošnjakova 19
76.	Pipan Alojzij. Jože Vošnjakova 22/1.
77.	Milan Zemljič, Prešernova ul. 2/1. .
78.	Kranc Avguštin. Jože Vošnjakova 19
79.	Pipan Alojzii Jože Vošnjakova 22/1.
80.	Zemljič Milan. Prešernova ul. 2/1. .
81.	Rajer Fani Smoletova ul 8 ...
82.	Miller Henrik. Meljska cesta 32 . .
83.	Dekleva Alojzij. Cvetlična ul. 23/1. .
84.	Štibler Terezija. Miklošičeva ul. 2/II.
85.	Doplikar Valerija Lajteršperk 272 .
86.	Kljun Helena. Lekarniška ul. 7/1. . .
87.	Jarh Franc. Tvorniška ulica 15/1. koroški kolodvor........
88.	Košenina Helena Krčevina 125 . .
89.	Holčeva Franja. Marijina ul. 10/11. .
90.	Jaree Katica Sodna ul. 16/111. . . .
91.	Vreš Marija. Zrinski trg 9 ... .
92.	Strojan Alojzija Tattenbachova ul. 26
93.	Kociper Mara. Gledališka ul. 2/part.
94.	Mihael Globočnik. Trsteniakova ul. 4
sprejme dijake	(inje)
. . 1	-
2	2
2	—
popolna oskr"
1	—
2	—
—	3 2	— 1	2 1	— 2	-4	— 3	3 2	—
—	1
3 1 2 1
4
3 2
2 2
2	—
1	—
4	—
2	2
1	—
2	2
2	—
—	3 2	—
—	1 1	—
3	— —	2 1	— 2	— —	1 2	2
4	— —	1 2	— 2	— 2	— 2	— 3	3 —	1 1	— 1	—
—	3 2	— 3	3 2	—
—	1 3	— 1	— 2	— 2	— 1	1
—	3 2	— 2	1 2	—
—	3
3	—
1	—
3	3
1	—
2	—
2	—
—	2
2	—
3	—
—	2
2	—
3	—
2	ali 2 1	ali 1 1	ali 1
3	— 6	— 3	—
1 2 2 1 1
1 ali 1 1 -1 ali 1
ali 2 ali 1
Iz 2. seie ožieea sosveta UJU — oover.e-ništvn Ljubliana ki se je vršila 3. avgusta 1926 v Ljubljani.
OTVORITEV IN ZAHVALA
Poverjenik tov. A SkuU »ozdravi navzoče člane in ugotovi sklepčnost. Svoio odsotnost sta opravičila tov. Godceva in Lapaine. ki sta bolna. Spornima se delavnih tovarišev, ki so bili v oreisnjem ožjem sosvetu in sicer tovarišev: Ant. Gnusa. Petra Močnika Ljudevita Potočnika in Vilibalda Rusa ter članov nadzor' stva tov. Frana Luznarja Josipa Rajšpa in Vite Zupančičeve. Vsem se izreče zahvala za niili vestno in požrtvovalno delovanje.
PONOVNA EKSEKUTIVA.
Gospodarsko stanje poverjeništva ne dopušča da bi se mogel ožji sosvet pogosto shajati. Da pa ne zaostane delo. se s soglasnim sklepom ustanovi ekseku-tiva iz članov ožjega sosveta * ki bivalo v Ljubljani da zborno in sporazumno rešuje tekoče posle. V važnejših zadevah ie pozvati tega ali onega člana izven Ljubljane. Zboruie vsak torek in soboto. Posebnih pravic nima.
MENCINOV REFERAT.
Tov. Mencin pripravi svoi referat izza pokraiinske skupščine v Celiu za tisk. Služi nai kot komentar k deklaraciji. Natisne nai se v 1000 izvodih.
NOVI ČLANI.
Od novopristopivših članov nai zahtevajo okrajna učiteliska društva nisme" no izjavo, da niso včlanjeni v nobeni drugi stanovsko politiški organizaciji.
UČITELJSKA TISKARNA.
Poverjeništvo ie predložilo predsedstvu Učit. tiskarne vse važneiše sklepe in predloge posameznih okrajnih učiteljskih društev ki so se obravnavali na pokrajinski skupščini. Upravni svet prosi, da se poverieništvo o v«eh točkah iasno in precizno iziavi. Ožji sosvet poveri tov. Hrena da sestavi tozadevni odgovor, ki nai temelii na predlogih okrainlh učiteljskih društev in na debati ki se ie vršila pri seii ožiega sosveta.
OPOZICIJA
V nadalimem ie razmotrival ožii sosvet znano vlogo opoziciie izza celjske skupščine Sklenil ie: Ako bi pooblaščeni zastopniki opoziciie tov. Knaflič Šega in Verk naknadno iziavili. da se np zado-volje z iziavo ožiega sosveta podano na pokrajinski skupščini in obiavlieni v »Učit. Tovarišu« dne 4. avgusta 1926. štev. L, pooblaščamo predsedstvo da pismenim potom vpraša delegate če smatraio skll-canie izrednega delegaciiskega zborova-ma v tej zadevi za potrebno.
AKCIJSKI ODBOR.
Na dopis akcijskega odbora, v imenu katerega sta se pismeno obrnila na poverjeništvo tov. Jelene in ŠmaMek, sklene ožji sosvet odgovoriti sledeče: »Priznavamo vsako opozicijo, ki se uve-liavlia legalnim potom Ker naša pravila nimam in ne predvidevajo kakih akcijskih odborov, tudi Vašega ne moremo priznati in obravnavati njegovih dopisov.«
BLAGAJNIŠKO STANJE.
Poročilo tov. blagainika ie vzel ožji sosvet odobruie na znanie Določijo se potnine članom v Beograd. Čehoslovaški ligi v Pragi se sklene pošiljati na nieno prošnjo 1 brezplačni izvod »Zvončka«.
UREDNIKOVO POROČILO.
Sklene se- a) Uredništvu »Tabora« ie poslati oficiielen popravek glede na tendencijozno ooročilo o naši pokrajinski skupščini, b) Izjava tov. Iv. Šmaidka v »Narodnem Dielu« ie kršitev organizač-ne discipline. Zato nai se tov. Smajde'« pozove na odgovor če 'e njegovo poročilo avtentično c) Na doois v »Jedin-stvu« bomo po potrebi odgovorili na državni skupščini v Beogradu, č) Tovarišu Pulku se niegov doois vrne lir zahteva črtanie nekaterih mest ker ne odgovarjalo resnici. Tov. Hren ooiasniuie svo; podpis pri znanem Ganglovem članku. Pove. da ie pisal tov. Ganglu obširno nismo.
SESTAJANJE POVERJENIKOV.
Soglasno sprejmejo člani ožiega sosveta predlog tov. Dimnika, ki priporoča da bi se vsi poverieniki shaiali enkrat na mesec ali vsai vsak drugi mesec s predsednikom in tajnikom Udruženia v kakem mestu, ki leži v središču, v svrho intenzivnega dela v organizaciji. Predlo*: se izroči Izvršnemu odboru UJU v Beogradu. da ga predloži glavni skupščini.
NAŠA UČITELJIŠČA.
Razmotrivalo se ie vprašanje o naših učiteljiščih. Sklenilo Se ie dati to točko kot samostoino točko na dnevni red prihodnje seje. Referiral bo tov. Mencin.
DISCIPLINSKA IN NAMESTILNA KOMISIJA.
Ožii sosvet soreime predlog tovariša Dimnika, da se napravi vloga na mln.-strstvo orosvete. ki nai izda naredbo. ¿a bo učitelistvo samo volilo v namestilno in disciplinsko komisiio kakor te bilo to svoječasno že v veljavi
NAMEŠČANJE MLADIH UČITELJIC.
Tov. Musek omenia nameščanje mladih učiteljic na raznih oddaljenih enoraz-rednicah dočim se nameščajo učitelii Ki znalo le nekoliko goslati. telovaditi ali se oečaio s športom le po mestih in večjih krajih. Treba ie zavzeti proti temu odločno stališče. Sklene se napraviti na prosvetna oddelka v Ljubliani in Mar-.-boru primerno vlogo.
NAMEŠČANJE IN PREMEŠČANJE UČITELJSTVA.
Razmotrivalo se ie vprašanje nameščanja in premeščanja učiteljstva. Sklene se. nai bo to posebna točka dnevnega reda prihodnje seie ožiega sosveta.
OSREDNJA ZVEZA DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV
Na posočilo tov. Kobala o sklepili Osredme zveze državnih nameščencev se sklene poslati na vsa okraina učiteljska. društva okrožnico s pozivom cla razpravljajo o tem stvarno in oošI.ie'a ooverieništvu sklepe in stavijo konkretne predloge
Udruženjp iueoslovenske?a učiteljstva — poverieništvo Ljubliana. dne 17. avg. 1926.
Poverjenik:	Tajnik:
Andrei Skuli s. r.	Josio Kobal s. r.
M U/ mi \il u/ W U/ u/ u/ u/ u/ wu/ w u/ u/ u/ w u/ wu/
A: „Kedaj Ti dospe povišica?" B: „O tem mi natančno pojasni „ROČNI KATALOG"".
Da ne zamudim dospelosti, se bom ravnal po navodilu, ki je označeno v Koledarju za mesec september 1.1. •
soba
soba
soba
soba
soba ali le soba
ali soba soba
ali sobo Učiteljski dom v Mariboru.
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvo za zgradbo Učiteljskega kon-vikta v Ljubliani. V mesecu juliju je plačalo članarino učiteljstvo sledečih šol: Črnomeljski okraj: Vinica 50 Din; Kamniški okraj: Dob
20 Din, Domžale' Mara Ušeničnik 50 Din, Komenda 60 Din, Ne vije 20 Din, Vodice 30 Din; Kočevski okraj: Fara vas 20 Din, Osilnica 10 D, Ribnica deška osnovna 100 Din, meščanska 50 D, Stari breg 10 Din, Stara cerkev 50 Din; Kranjski okraj: Sv. Ana 10 Din, Preddvor 40 Din, neimenovan iz Kranja podaril 2 obveznici 7% drž. inv. posojila ž 100 Din s 16 zapadlimi kuponi
)
) Pravkar izšlo!
) )
NOVO!
(I
Pravkar izšlo! (
( (
A. Novak: RISANJE
uinim
s podrobnim vodilom za prvih
načrtom in na-osem šolskih Bet.
Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I.—II., posebej za III., za IV., V., za VI,—VIII., posebej perspektivo za VI,—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI,—VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim*zunanjim napisom znaša Din 500-—
Novakovo .Risanje" je odobreno od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mesečnih obrokih.
Naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI, Frančiškanska ul. 6.


256 Din, Ljubljana: III. deš. osn. šola 30 D, gluho-nemnica 120 D, Božo Račič 11 Din; Ljubljanska okolica: Horjul 20 D, Hrušica 40 D, Jezero 10 D, Moste 220 Din, Podlipa 20 Din, Šmartno pod Š. g. 50 Din, Danilo Pečenko Vič 20 Din; Laški okraj: Gor. Rečica 30 Din; Logaški okraj: Igavas 60 D. Tov. Josip Zakrajšek, šol. upravitelj v Blatni Brezovici je poslal zbirko 151 Din; tov. Niko Fab-janič je izročil društvu 120 Din; tov. Anton Pav-čič, nadučitelj v pok. v Kostanjevici 10 Din mesto cvetja na grob tovarišice Jurčec-Bučarjeve. Z današnjim izkazom znašajo vsi letošnji prejemki 36.208 Din 5 p.	Jos. Kobal. blagajnik.
—g Učiteljska Samopomoč. Redni občni zbor U. S. se ie vršil v Celju, dne 18 iuliia 1926 ob 8. uri v Celjskem domu. Udeležilo se ga ie nad 200 članov in gostov. To Driča. da se učiteljstvo zaveaa velikega pomena. katerega ima U. S.
Društveni načelnik tov. Ivan Kocijančič pozdravi navzoče zborovalce Ln goste, zlasti tovariše(ice) iz Celja ln okolice. 'Nato prečita načelnikovo poročilo. (To poročilo bo objavljeno posebej). Poročilo je bilo z odobravanjem soglasno sprejeto.
Tov. Luka Jelene prečita kot računski pregledovalec odobrene računske zaključke za leto 1923.. 1924. in 1925., oredlaga upravniku absolutorij in zahvalo za vzorno in natančno vodstvo blagajniških knjig Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Trije člani so apelirali na občni zbor, da spreime njih nad 45 let stare soproge. katere ie odbor odklonil. Odbor le dobil okrog 40 takih prijav. Zato predlaga: »Nad 45 let stare priglašence. ki so prosili za sprejem v društvo no 1. seo" tembru 1925. občni zbor izjemoma sprejmi ali pa odkloni. Formalnosti za sprejem izvrši odbor.« — V debati k temu predlogu želi član Gregorio, da bi se za nekaj časa (do konca leta 1926.) sprejemalo priglašence v neomejeni starosti; predlog ie propadel Več govornikov le proti temu predlogu. Vsi so za to. da se izjemoma, ker ie U S. dobrodelno društvo. spreime še teh 40 priglašencev ki
moraio doplačati vse nristoibine in članske iprispevke za vsa leta. ki iih imajo nad 45 let. V bodoče ne bo več takih Izjem.
Drugi predlog obravnava podpore za otroke ob smrti ali doživetju gotove starosti Mislilo se je osnovati v U. S. poseben odsek za to. Izvedba bi bila iz več vzrokov v U. S. nepriporočljiva: Morebitno navzkrižje z zakonom o zavarovalnih družbah veliko število članov — potreben večli odbor, blagajništvo ie v zasnovi ločeno, denarni promet previsok, kar bi lahko smatrale oblasti za spekula-tivno Dodjetie. vsled tega obdavčenje in še več drugih. Zato predlaga tov. Kocijančič: »Za podpore učiteljskih otrok (ob Smrti ali doživetju) nai se osnuje posebno društvo izven U. S Sestavi nai se pripravljalni odbor, ki bo vodil vse priprave do Drvega občnega zbora.« Priporoča ga tovarišem Celjanom, nai se zavzamejo za to misel; isto iim priporoča tovariš Šmajdek. ker so tovariši v Ljubljani preobloženi /. delom v organizaciii in raznih društvih.
Tov. Raišp sporoča, da bo na prihodnji skupščini predlagal: »Vsak učitelj mora biti član Učit Samopomoči. Učit. konvikta Učit doma in drugih stanov-sko-gospodarskih podjetij Isto tovariš Zemljič.
Podanih ie bilo še nekai nasvetov, katere bo možnosti odbor unošteval.
Volitev. Tov. Peček predlaga volitev starega odbora z vzklikom. Predsednik iDoiasni. da se lahko voli ves odbor — če ni ugovora — z vzklikom, le načelnika se mora do § 12 društvenih pravil voliti z listki Skrutinatorja sta bila tov. Germek in Gregorje. Za načelnika ie bil izvoljen z vsemi oddanimi I stki (82) tov. Kocijančič. Ta spreime izvolitev. se zahvali za izkazano zaupanje in obljublja, da hoče z delom v U. S to zaupanje tudi zaslužiti Volitev odborn kov.
namestnikov in računskih pregledovalcev se izvrši z vzklikom. Izvoljeni so za odbornike: Prof. A. Sič. E. Gangl. J Rezek in Iv. Dimnik; za namestnike: Rud. Dostal Jos. Kobal in V. Gregorič: za računske pregledovalce: Fr. Črnagoi. L. Jelene in Fr. Pristovšek. zadnii namesto odstopivšega rač pregl. tov. Josipa Be-nedeka.
Ker ie bil dnevni red izčrpan, se ie predsednik zahvalil zborovalcem za udeležbo in pozornost, debaterjem za dobro mišljeno kritiko in podane nasvete, tov. Celjanom za gostoljubje in ie ob 9. uri 30 min, zaključil občni zbor
Listnica uredništva.
—lu Mnogi tov. se obračajo na uredništvo s pismi in dopisnicami, da nai iim uredništvo sporoči, ali so, imenovani na službeno mesto kamor so prosili ali ne. Nekateri ne prilože niti znamk za odgovor. Vsem prizadetim sporočamo, da uredništvo takoi v prvi številki oblavi imenovanih kakor hitro iih prejme. Nima terei zmisla sp> obračati še nrivatno na uredništvo za poročila in prosimo priza-dete. nai upoštevajo čas. ki ie odmerjen uredništvu ter nai DOtrpe za en ali dva dni. Dokler uredništvo ne prejme imenovani. tudi ne more dati nobenih pojasnil. V obče na uredništvu niso znani
kemcetenti za posamezna službena mesta in v tem pogledu ne more dati orav nobenih poiasnil.
—lu »'Organizacija mladine in delo učiteljstva pri niem.« Nekatera šolska upravitelrstva nam pošiljajo sedai opise, kai ie izvedlo učitelistvo na dotičnih šolah. Opozarjamo, da ie poročilo, ki je natisnjeno v listku oficielno poročilo Podmladka Rdečega Križa in morajo šolska upraviteljstva organizirati P. R. K. na svoiih šolah in poslati Oblastnemu odboru P. R. K. svoje poročilo, ako hočejo, da pride v list. Sami nismo upravičeni vnašati dopisov v to poročilo.
Najboljše An tračen črnilo in prašek za šolsko črnilo priporoča Tvornica kemičnih izdelkov
KEBRIN 5&
Tacen pri Ljubljani. Zahtevajte cenik!
jfeitfian
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK
povsod na zalogi — tiskovine na zahtevo
GUNTHER WAGNER, WIEN X./i.
Tovariši!
PT Tovarišice!
Širite naš tisk
in
priporočajte mladini, staršem in knjižnicam sledeče knjige:
Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč
in druge povesti. Vez. Din 24.—. Baukart: Marko Senjanin. slovenski Robinzon. Broš. Din 8.—, vez. Din 12.—. Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 18.—. Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 30.—. Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke.
Vez. Din 20.—. Eriavec; Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 22.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18.—, vez. Din 26. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi
za mladino. Vezano Din 36.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za
mladino. Vez. Din 46.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 28.—. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi
za mladino. Vezano Din 40.—. Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za
mladino. Vez. Din 46.—. Erjavec-Flere: Starejše pesnice in pisateljice. Vez. 80-— Ewald-Holeček: Mati narava pripoveduje.
Vez. Din 26.—. Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge povesti. Vez. Din 26.—. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10.—. Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—. Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi.
Vez. Din 24.—. Gangl: Zbrani spisi. II.. V. in VI. zv. vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. Vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostalj zvezki so y II. natisku.) Gaspari T. lin Košir P.: Sijaj, 8ljaj, solnčece!
(Zbirka koroških popevk.) Din 8.—. Karafiat-Dr. Bradač: Kresničke. Cena trdo
vezani knjigi Din 18.—. Romanova Manica: Narodne pravljice in legende. Din 16.—. Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 14. Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 14.—. Krasnohorska-Podkrajšek: Pripovedka o vetru. Vez. Din 20.—.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12.—. Meško: Našim malim. Vez. Din 15.—. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvezek. (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. Din 10—*
Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 24.-,
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Rape: Mladini. II., III., IV., V.. VI. zvezek. Vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—. VII. zvezek Din 12.—. VIII. zvezek Din 15.—. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. Riha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci.
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24.—. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 6. Trošt: Moja setev. I. in H. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 8,—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 24.—.
Leposlovne kn|ige.
Carli: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28.—,
broš. Din 22.—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 26.—.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 22.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskega
dobrovoljca. Vez. Din 26.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 36. Matičič: V robstvu. Vez. Din 40.—. Pavlic Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 60.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 24.—.
Rabindranat Tagore-Gradnik: Gitandžall.
Trdo vez. Din 24.—, v platno vez. Din 28. Rape: Tisoč ln ena noč. I. zv. vez. Din 46,
II. zv. vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: Pomenki. Din 10.—.
Dramatika.
Broš.
Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Din 24.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 12.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 22.—. Kosem Zv.: Morje. Din 12.—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 12.—.
Vidic: Ave Patria! Broš. Din 8.—.
Poučne in znanstvene knjige.
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 64.—. Bučar: Slovenski metuljar. Broš. Din 12.—. Kabaj M.: Cerkniško jezero in njega okolica. Vez. Din 50.—. Kunaver: Na planine! Vez. Din* 28.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 38.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka.
Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. Broš. Din 260.—. Rus dr. m.: Prva pomoč. Broš. Din 32.—,
vez. Din 36.—. Veber: Etika. Din 100.—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8.—. vez. Din 12.—. Korban J.: Povodni mož. igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k I. zvezku »Šol. odra« Dm 4. Lah dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori.
Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Ferdo Juvanec: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov. Prvi snopič: Oba iunaka. Drugi snopič: Pri čevljarju. Cena snopiču Din 4.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 40.—.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domorodne
pesmi. Din 3.—. Zirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zvezek a Din 3.—.
Druge knjige
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v
Sloveniji 1923. Broš. Din 10.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920) broš. Din 5.—, II. zvezek (za 1.
1921)	broš. Din 7.—, III. zvezek (za 1.
1922)	broš. Din 8.—, IV. zvezek broš. Din 14.—, V. zvezek broš. Din 32.—.
Wester: Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5.—. Wester: Pravila o izpitih na meščanskih šolah. Din 2.—.
Slike.
Sič
I. Kmečka soba na Gorenjskem. H. Kmečka hiša na Gorenjskem. Velikost 30.3 X 90.5 cm. Slika a Din 30.—. Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220.—. Saša šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10.—.
Galerija naših mož.
9. Aškerc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16.	Parma
Slika a Din 10.—.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik 5. Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
61.5 X 47.5 cm.
Vse gorenje knjige, tudi knjige drugih založb, se dobivajo
v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani
Frančiškanska ulica 6.