^viak dsn razen in prainikov. laiued daily except Saturdays '^Sundays and Holidays. jpo-YEAR xxxnr. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE uprt ti Lav 2057 South Lawndala Ava. Offioa of Publication: 1687 South Lawndala Ava. Téléphona, Rockwell 4004 Cena liata Je $6.00 at m*Umt January 1». im. at Um poat-attea Um Act of OongrtM ot March 1 tttf. CKtCAOO. ILLm PONEDELJEK. I. NOVEMBRA (NOV. •). IMS 8ubacription l«.00 Yaarly &TEV.—-NUMBER 211 Acceptance far mailing at apedal rate of postage provide« «or to aacUoaliOS, Act of Oct S, 1917, authorised on June 4. 101». Ameriške čete udrle v Afriko! Bitke v Egiptu končane $ popolno zavezniško zmago Močna ameriška ekapedici jaka armada se izkrcala v francoskih kplonijah. Alžir in Oran, glavni luki, okupirani. Petain pretrgal diplomatične odnosa je z Ameriko. Hitler grozi z akcijo. Roosevelt apeliral na Francoze, naj se ne upirajo. Rommelova armada zdrobljena.—Ruski brambovci odbili nemške napade na svoje pozicije na stalingrajski fronti. Nemci izgubili osem milijonov vojakov v bitkah z Rusi od začetka vojne i LONDON. 9. nov.—Alžir, pri-Lično mesto Maroka, franco-i kolonija v Afriki. Je ▼ rokah priikih čet. Poročilo« k& pa ie vidno potrjeno, pravi, da Je , admiral Jean Darlan. vrhov-poreljnik francoske oboroiene ujet. Ameriške čete so šali tudi Oran in Arsew. dve luki. fcd«c Alžlra, prvotno nasns-a v Vichy ju. Je potrdil glavnin generala Dwighta D. El-irja. poveljnika ameriške ^sdicijak* armade. Vest Is {kri« pravi, da Je v mestu mir. pjtnja sa sklenitev premirja pričala in vodi Jih general Juin. vrhovni povelj -francoske oborožene sile v nku. Darlan je dospel v Alžir sad-Hobolo, ds mobilialra vojaške odpor proti ameriški čete ktilaka base ln koneolldirale poticije. Nadaljnjih 70 tov bo Iskrealo čete v krsjih francoske Afrike. Y, FRANCIJA. 9. nor.— Hanri Petain. načelnik države. Je pretrgal dl-tična odnošaje s Ameriko, ■o ameriške čete invadirale kolonije v Afriki in «Is Alžir. Prelom Je sle-bnferenci. katere sta se ude-Pierre Laval, predeednlk tke vlade. In general ime Weygand. bivši lconsul frtncoski Afriki. Laval Je In «1 S. PlckneyJa Tucka. ivnika poslov ameriškega poliva v Vichy ju. o prelomu lav. kONAKOVO. NEMČIJA. 9 ''-Diktator Hitler Je sagoto-nemško ljudstvo, "da bodo l*ni koraki proti ameriški Id ie invadlrala francoske »ie v Afriki. Priprave sa •wv laku. Ml amo vedno •vlieni na akcijo. Bodite M da bomo storili vse. kar » asii močL" *AIRO. EGIPT. 9. novembra, čna armada feldmaršala Rommela Je sdrobljena bilka V Egiptu Je bila saklju-• popolno savesnlško sma-Oitmki Hommelove oboro-•U* »o pobegnili v Libijo In "klce čate so jim sa petamL ^rog 25.000 vojakov od •rmada 140.000 mož ae Je dlo uničenju. JASHINGTON. D. C- a nov. ni k Roosevelt Jo ▼ go-P° radiu apeliral na Fraaoo-ovirajo operacij ameri-°^°foiena «tla. ki ae Je Iskr-v Maroku. On Je govoril v **kem j#llku# ko .o čete Slonijo, ^^nik Ja naglaaU. da ¿•te invadirale Maro- u «lomijo_____ Nke. lemvež tudi aorraJ ''•nciJa. Francosko Hud rasano Izpod nacijeke Via. ¿J*»«. Turaia. 7. nov,—Po-rr " ("či]e w KUae, da nem-w-rH'.rtna letala prevažajo Aten in drugih l^t na afriško fronto, da r h'^melovo armado, ka-' ««v. zniki zadali straho- Madagaskar pod britsko kontrolo Francoski governer prosil za premirje bo vite udarce. Pri prevažanju čet je zaposlenih petsto letal. Hitler je potegnil več vojaških divizij iz Rusije in Jugoslavije in jih poslal v Afriko. Kairo. Egipt. 7. nov.—Zavezni-niki so zajeli italijansko armado1 okrog 40,000 vojakov v svojem prodiranju na afriški fronti. Veliko število vojakov je že vrglo orožje proč in se podalo. Britska osma armada je v zadnjih dneh prodrla čez sto milj v zapadni smeri v zasledovanju ostankov nemških vojaških zborov, ki be-že proti Libiji. Italijanska armada je prišla v past, ko so zavezniški tanki zdrobili osiščno bojno črto. Nemške čete beže proti Matruhu, važnemu železniškemu križišču na vzhodni strani libijske meje. Britske, avstralske, novoze-ke in južnoafriške čete so za petami bežečih nemških in italijanskih vojakov. Zavezniki so že zasedli osiščna letališča pri E1 Dabi in Fuki. Ameriški letalci podpirajo zavezniško silo na kopnem v operacijah proti osiščni sili. Šest nadaljnjih italijanskih divizij je obkroženih na ozemlju na južni strani Sredozemskega morja. Te so bile izolirane, ko so jih Nemci v svojem begu pi-o-ti zapadu zapustili. Britsko poveljstvo pravi, da so zavezniki ujeli nadaljnjih 4000 italijanskih in nemških vojakov in zaplenili 79 tankov. Od začetka ofenzive so zavezniki razbili 260 osiščnih tankov. Angleški general Bernard L. Montgomery je povedal časni kar jem, da je ujeti nemški general Ritter von Thoma priznal, da je položaj osiščne armade kritičen. Moekva. 7. nov,—Ruski brambovci so odbili napade nemških oklopnih kolon in pehotnih oddelkov na svoje pozicije v sta-ingrajskem industrijskem dis-triktu in jih vrgli nazaj z veli kimi izgubami. Čez dva tisoč nemških vojakov je obležalo na bojišču. Rusi so razbili tudi dva najst nemških tankov in dvajset motornih vozil. Na severozapadni strani Sta lingrada se bitke nadaljujejo. Nove ruske čete, ki so priskočile na pomoč brambovcem tega mesU, napadajo levo krilo na cijske armade. Bitke so se po več tednih obnovile na fronti pri Kalininu, severozapadno od Moskve. Dva nemška bataljona, ki sta naskočila ruske pozicije, sta bila zdrobljena. iNa kavkaški fronti se položa ni izpremenil. Rusi so obdržali vse postojanke kljub silnim napadom sovražnika. Nemci so izgubili tisoč vojakov in petnajst tankov v napadih na ruske postojanke. Premier Stalin je v svojem govoru v zvezi • proelavami 25-letnice boljševiške revolucije dejal. da so Nemd izgubili milijonov vojakov ln častnikov na ruskih frontah od začetka vojne. On Je izrekel tudi upanje, da bodo zavezniki kmalu odprli drugo fronto (Dalja as l | 7. nov.—Vojni urad je naznanil, da je Madagaskar, francoski otok, pod kontrolo britskih čet. Francoski governer Armond Leon Annet je prosil za premirje, ko so britske čete zasedle vse strategične točke in mesta na otoku. Naznanilo dostavlja, da je bilo premirje že podpisano insovražnogti ustavljene. Prve britske čete ao se izkr cale na Madagaskaru v maju tega leta in okupirale Diego Sua-ez, glavno otoško mornarično bazo. Po okupaciji so začele prodirati naprej akoro brez od} ura strani francoske oborožene si e na otoku. Zdaj, ko je Madagaskar pod britsko kontrolo, je minila nevarnost pred osiščno okupacijo otoka. Governer Annet je ie 16. septembra prosil Angleže sa premirje, toda stavljene pogoje je na pritiak Le valove vlade v VI ekyju jamil naelednj! dan. UJ Vlckfr. Francija. 7. nov.—Tu LT"T'^ rriMichigan Tool Co., je dejal, da veljstvom britske oborožene sile na Madagaskarju in francoskim [overnerjem Annetom. Maršal 'etain je inetruiral governerje, naj podpiše premirje, ko so bile francoske čete poražene v bitki britsklml pri Ambalavl. fAVKO ROITU Stavkarji se vrnejo na rfffo ZASLIŠANJE V WASHINGTONU Detroit. MMu t. nov.—Neodvisna unija Mechanics Educational Society of America je preklicala stavko v šestih tovarnah Michigan Tool Co. in Naah-Kel-vinator Co., kl $0 udeležene v produkciji vojnega materiala. Stavko je oklloal sadnji petek Matthew Smith, predsednik unije. V konflikt Je posegel federalni vojno-delevskt odbor In 1 s s i 1 i 1 preklic stavke. Lewis Gill, pokrajinski direktor odbora, je dejal, da se bo vrfltlo zaslišanje v Washingtonu, zaeno pa je Izrekel upanje, de bo spor, ki je izzval stavko, tearfnan. Smith je naansnil, da se bodo vsi stavkarji vstoili na delo. Najprej so lastavkali delavci v treh tovantak Michigan Tool Co., nakar se Je etevka razširila na tovarne Nash-Kelvinator Corp. in BrigCi Manufacturing Co. Smith je oefal, da se bo na daljnjlh 5000 delsvcev, članov njegove unije» pridružilo stavki, if arn, Oscard t. predsednik Domače vesti ČUcaška ves! Amerika se ne bnri za imperializem pravi Murphy Boston, Mass., 7. nov.—Frank Murphy, član federalnega vrhovnega sodišča, je dejal, da se Amerlks ne bori zs imperializem v tej vojni. Njen cilj je po-stavltev pogojev, de bo vsako ljudstvo ssmo odločilo, kekšno vledo hoče. Murphy Je4ejal, da e v Interesu združenih narodov, če se izognejo kontroverzam, ki bi ogražale tovariiki duh med njimi. Odmerki kave bodo morda zvišani Washington, D. C., 7. nov.— Donald M. Nelson, načelnik od-x>re za vojno produkcijo, je namignil, da bodo odmerki kave zvišani, če se bo uvoz povečal Vse zavisi od uvoza. Odredba, ki stopi v veljavo 29. novembre, določa funt kave za oeebo ne pet tednov. Nemški ranjenci prihajajo v Bolgarijo Ankara, Turčija, 7. nov.—Potniki. ki so dospeli sem iz Bolge-rlje, pripovedujejo, de vlaki do-važajo nemške vojake, ki eo bili ranjeni na ruakih frontah, v Bolgarijo. Vlaki pripeljejo povprečno tisoč ranjencev vsak dan ruskih front. vojnega in mornaričnega depart-menta z apelom, naj store potrebne korake. V tovarnah njegove kompenije izdelujejo pri-tikline se 'aitke in bojne ledje. Ako stavka ne bo kmalu končana, bodo morale druge detroit-ske tovarne sepreti vrata. Smith je osnečll stavko sa delavski praznik ln lsjevil, de se bodd stavkarji vrnili na delo, ko dobe zagotovilo, da jih organizatorji unije CIO ne bodo nadlegovali. Konflikt med unljeme je nestal, ko so organizatorji unije CIO prišli v tovarne Briggs Co., da pridobe delavce za pristop v unijo. Nekaj organizatorjev so člani Smithove unije pognali iz tovarne. Amerika pozdravlja ofenzivo t Afriki Držami ujnik Hull hvali zaveznike i f Washington. D. C- 7. nov.--Uradni krogi so pozdravili vesti z afriške fronte o uspešni zavez-niški ofenzivi in strahovitih udarcih, ki Jih Je dobila osiščna armada, obenem pa so izjavili, da je za popolno zmago potrebno unišenje te armade, ne samo potiskanje nazaj. Državni Ujnik Cordell Hull in vojni UJ nik Henry L. Stimson eta*pohvs-lile zaveznike. Hull Je na sestanku s časnikarji dejal, de Je Amerika zadovoljna s poročili britakih vojaških krogov o uspehih, ki Jih Je doeegla zavezniška oborožena sila v Egiptu. Mllitarletlčne avtoritete eo terasi le zadovoljstvo, ker eo v bitkah udeleženi ameriški letalci. Pričakuje ee, de bodo zavezniki popolnoma /dr o bili osiščno silo v Afriki Poročilo, de se Je 7000 emeri-vojake* izkrcalo v Chicago.—Dne 7. t. m. je umrl Peter Stopar, star 60 let in rojen v Loki pri Mengšu v okraju Kamnika, član društva 39 SNPJ. Pokojnik teži v Žefranovem pogrebnem zavodu ln civilni pogreb se vrši v torek, dne 10. novembra, ob dveh popoldne ha pokopališče Wood lawn Memorial Park. Izredna društvena seja glede tega pogreba se vrši nocoj ob osmih v nsvadnih prostorih. Veetl te Detroits Detroit, Mich.—Dne 3. nov. je po večletni bolezni umrla Mary Mihelič, sUre 56 let in rojena v Hrastu nad Metliko v Beli Kra Jini, žena predsednika društva 121 SNPJ, pri katerem je bila tudi ona včlanjena. Poleg mofta zapušča pet sinov, štiri hčere in 13 vnukov, ki so vsi člani SNPJ. —KaUrlna Rlcca, tudi članica društva 121 SNPJ, je zadnja dni povila dvojčka, sina in hčer, na ša jednote pa je dobila dva nova Člana. Starša sta prišla s prestopnim listom od društva 62 SNPJ v Calumetu ln mati Ja hči znanega aktivnega stavkarja is leta 1913 v okrožju bakrenih rudnikov Pavla Stavdoharja. Is Clevelande Cleveland.—Dne 4. nov. je po daljši bolezni umrl Miheel Velentin, star 66 let in doma is Ba-Če pri Podbrdu ne Ooriškem. V Ameriki je bil 33 let in tukej zapušča ženo, tri linove—eden ie v armadi v Avstraliji—in dve nčerl. Bil le dan inullve HM SNPJ.—RoJIkinjs Mary Kopač j**j>. t. m. tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Zdravi se v bolnišnici. Nov grob v Neffsu. O. Neffs, O.—Pred dnevi Je tukaj umrl Frank Zaje, star 56 lat in rojen v Smsrtnem pri Ljubljani. Bil je dolgoleten in zelo aktiven član društva 4 SNPJ, pri katerem je tudi njegova družina. Naši člani vojaki I Sheboygan/ Wis.-Nadaljnja dva člana društva 344 SNPJ sts odšls v vojaško službo. To ste Adolf Pelko in Frenk Spende. Člsnstvo jima Želi srečen povra-tek. Rusija proslavlja obletnico revolucije Rooseveltova iena hvali ruske vojake Moekva. 7. nov.—Rusije, čeprav je v vojni s Nemčijo, Je danes proalavila 25-letnico boljševiške revolucije s paradami ln govori. Rdeče zastave so vihrale in v paradah kazale slike voditeljev komunistične stranke ln ponavljala revolucionarna gesla. Med Američani, ki so čestitali Rusiji ob obletnici revolucije, so bili Rooseveltova žena, Donsld M. Nelson in Walt Disney. Mos-kovsks radiopoataja je objavila vsebino čestitke Rooseveltove žene. MVsi s občudovanjem zremo na junaško borbo ruskih vojakov pri obrambi domovine," se glasi čestitka. "Popolnoma smo uver-jeni, ds bo borba ruskih armad uspešna ln da bo sils združenih narodov eventualno s d r o b 11 s skupnegs sovražnika." Novo Rooseveltovo zagotovilo Rusiji Amerika ji bo nudila vso pomoč Protiošiič ne demonstracije v CUeju Santiago, Čile, 7. nov.—Na ti »<><:•<• ljudi M- je udeležilo prnh- osiščnih demonstrsclj v tem mestu. Množice so paradirale pred palačo predsednika Juane liioss in vpile: M2lvijo demokracije!' "Proč s fsšizmom!" ln "Pretrgsj mo zvezo z oelščemt" Predsed nik Je s balkone svoje palw< « opazoval demonstracije, katere so organizireli socialisti, komu nlsti ln voditelji čilejskih delov sküx unij. Predsednik letalska firme aretiran Los Angeles, Cel., 7. Sov.*« Edward F. Zap, predsednik Zap Aeronautičal Co., Je bit aretiran po federalnih detektivih na obtožbo. da Je podkupil nekega mornaričnega častnika t namenom, da dobi vladno naročilo Zap je bil aretiran, ko Je etoptl s vlaka na tukajšnjem kolodvoru. ______, D. Cm 7. nov.— Predsednik Roosevelt Je ob letnici boljševiške revolucije ponovno zagotovi) sovjetski Rusiji vso mogočo ameriško pomoč v vojni in kooperacijo po vojni, ko se bodo polagali temelji za mir. Zagotovilo vsebuje poslanica, katero je Roosevelt poslel Mlhajlu Kalininu, predsedniku vrhovnega svete Zveie sovjetskih sode-llstičnlh republik. Drževni tajnik Cordell Hull je tudi poslal poslanico Kalininu. "Ob priliki proslave 25-letnice ustanovitve Sovjetske unije vam čestitsm v Imenu ameriške vlade ln ljudstvs" prsvl Roosevelt v poslanici. "Že drugič v eni generaciji sta Amerika in Rusija združeni v borbi proti skupnemu sovražniku. Kooperacij! v tej borbi more slediti kooperacije po vojni, ko se bo ustanavljal mir. Ruska armada in ljudstvo v svoji borbi proti nacljski oboroženi sili doprinašate ogromne Žrtve, V pe ne bodo zaman. Bodite prepričsni, de bo Amerika podpirala Rusijo v vseh osi-rih tudi v bodočnosti. Zmaga nam je zagotovljena " Hullova poslanica Kalininu se glasi: MV tej silni borbi sa ohranitev svobode ljudstev Amerika zbira in mobilizira vse sile, de,sada smrtni udarec skupnemu sovražniku. Popolnoma aem uverjen, da bodo naši, vaši ln napori naših zaveznikov trlumflrali v tej borbi. Zmagali bomo na bojiščih in štrli eovražnlka, kl Je v svoji nadutosti skušal podjarmi ti ves svet in ga podvreči svoji kontroli." UNUA PLINSKIH DELAVCEV DOBI CARTER OD CIO E A«« kut iua nosna-nila organimatoriino kampanjo TEKMA Z LEWISO-VO RUDARSKO UNIJO Boston. Msssm 7. nov,—Člani eksekutivnega odbora Kongresa induatrijakih organizacij so na svoji seji soglasno sprejeli predlog glede podelitve čarterja uniji United Gas, Coke St Chemical Workers, zaeno pa so na-znsnili Intenzivno organizatorlč-no kamjHinjo, da se potegne do-iHvce, uposlene v teh industrijah, v unijo. S tem Je bils vržena rokavica Johnu L. Lewisu, predsedniku rudarske unije UMWA, ki skuša organizirati mlekarske faimerje, plinske in kemične dtiavee. To delo vrši petdeseti distrlkt UMWA. Philip Murray, predsednik CIO, Je dejal, da bodo delegatje omenjene unije dobili Nedež na konvenciji njegove organizacije, kl se prične v pondeljek v Boa-tonu. DelJe je rekel, da ne ve, koliko plinskih delavoev ie or> ganisiranlh. V plinarnah je upo- Naciji dobili belgijsko zlato t New York. 7. nov .-Radijsko poročilo is Vichy ja pravi, de Je'šk*h voja««v - , francoska vlada izročila nacijem1 eglpteki luki. Je bilo zanikano betelisko zlato v vrednosti čez Uradni krofi eo Izjevtll, de Je $200 000,000 Nemčiji. Zlato se Je ameriška grupe, kl ee Je Izkrca-nahaielo v francoski državni; la v luki. ukljulevnla le Inie-benki Odredbo za Isročtiev zle- nirje. tehnike In bolničarke, noj U je izdel maršal Petain. pe bojevnikov. Amariike čete niso dospele v Palestina Jeruzalem, 7. nov,—Avtoritete so zanikale poročila Is Ankare. Turčija, da so ameriške Sate dospele v Palestino In Sirijo In se pridružile britekim vojaškim posadkam Amerika Ima nekaj vojakov v Palestini, kl pe ao ne dopustu. Eksekotlva Je naznanila, da bo poslala protest federalnemu delavskemu odboru aaradl podpisovanja pogodb med kovlnaraki-mi In ladjegradnlšklmi unijami ADF in podjetniki. John Oreen, predsednik industrijske unije la-djegradniških delavcev, je dejal, da se ja delavski odbor postavil na stran unij ADF in preprečil volitve glede representa-cije pri kolektivnih pogajanjih med delsvci v mnogih ledjedei-nicah. On In Murray sta to osna-čila sa zaroto v škodo unijam CIO. R. J. Thomas, predsednik avt-ne unije, Je izjavil, da se uatroj kolektivnege pogajanja ruši, ker kompanije nočejo upoštevati delavskih pritožb in se upirajo arbitraži. Delavski odbor bi lahko prisilil kompanijo v pogajanja, če bi hotel. Dvs voditelje angleških delavcev ste se udeležile seje ek-sekutivnega odbora CIO—Jack Tanner in Bryn Roberta. Obe sta bila bratska delegate na konvenciji ADF, ki se Je nedavno vršila v Torontu, Kanada Čla* nem O«'bora ste povedale, da bodo angleške unije navesele stike ■daljami CIO, še se bodo mirovne pogajanj a s voditelji unij ADF Izjalovila. Več Grkov ubitih in ranjenih v izgredih Washington, D. C., 7. nov,— Tukajšnji grški informacijski urad poroča, da Je bilo več Gr kov ubitih in ranjenih v Izgredih, kl so se vršili v Atenah 26 oktobra, obletnici Italijanskega napeda na Gitljo. Veet lz Alek-sendrije, Egipt, pravi, da so izgredi sledili demonstracijam na glavnem trgu mesta, katerih se j«* udeležilo 10,000 ljudi, med temi študentje In pohabljeni vojaki Osiščne čete so napadle demonstrante In jih več ubile In rsnile. Nemci ustrelUi 322 talcev v Jugoslaviji London, 7. nov.—Nemci so ustrelili 322 telcev v dveh jugo-alovsnskth mestih sednjl mesec m se tako maščevali za napad nt nemški vojaški vlak. poroča ju-goelovanaka vlada Angleška časnikarska sgentura Reuters poroče U Curiha, ftvica, da so naclji ustrelili pet fsntov v Mozirju, ker se niso hoteli pridružiti nemški srmadl. Starši fantov so bili deportirani. Registracija mehiških fantov za vojaško s I u i b o i Mexico City, 7. nov^-VoJnl urad je odredU registracijo fantov v starosti osemnajst let se vojaško »lu>bo. Vsi se bodo mo-rail registrirati v krajevnih nabornih uradih 16. novembra. PROSVITA PONEDELJEK, ». NQVEmpd, Ameriški vojaki na manevrih nekje v Angliji Datum v oklepaju na primer (November 30, 1S42). polef vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je • tem datumom potekla naročnina Pooo vite jo pravočasno, da ae vam liat ne ustavi. ___ Dobrega razpoloženja v Nemčiji ni več Masa nemškega ljudstva je začela izgubljati vero v Hitlerjevo zmago! Razpoloženje nemškega ljudstva leze na tepenega psa!— Najboljši dokaz tega je nacljski radio v Berlinu, ki dnevno poskuša pojasniti Nemcem dortia, zakaj je potrebna druga zima vojskovanja v Rusiji, zakaj še nI padel Stalihgrad, zakaj Nemci še niso prišli do olja na Kavkazu, zakaj to in zakaj ono. . . In čim bolj doktor Kljukec (Goebbels) pojasnjuje, tem bolj'se zapleta v protislovja in tepe samega sebe po zobeh... Z drugimi besedami: čim bolj ln dalj Hitlerjeva ganga gobezda, tem manj Ji Nemci sami verjamejo! Nemci vendar nlao tako zabiti, da ne bi spoznali, kako jih berlinski Kljukec Vleče, ko jim danes pripoveduje, da Stallngrad nI važen in je vseeno, če ga Nemci Imajo ali ne, dočim jim je lati Kljukec pred meseci pripovedoval, da je Stallngrad ključ do kavlu-škega olja; dalje, ko jim danes pripoveduje, da sta Amerika in Anglija krivi, da se Stallngrad še vedno brani, ker sta oborožili Ruse,jiočim jih je lati Kljukec prej slovesno zagotovil, da bodo nemške podmornice že poskrbele, da bojna oprema lz Amerike sploh ne pride čez morje. ' Kljukčeva gostobesednost v "pojasnjevanju" je torej najlepši dokaz, da je nekaj narobe z masnim razpoloženjem v Nemčiji»-da masa v Nemčiji nima več zaupanja v svoje nacijske "firarje" ln Je začela obupavatl. Zadnje dni se je pripetilo nekaj, kar Nemcem pojasnjuje položaj vse drugače, kakor vaa "pojasnjevanja" berlinskega Kljukca. Iz Moakve je prišlo poročilo, da je nemško poveljstvo vprašalo Ruse za Štiri dni premirja v Stálingradu z namenom, da bodo Nemci pobrali svoje ranjence in pokopali mrliče, to pomeni, da so Um tako veliki kupi nemških mrllČev in ranjencev, da ja treba prenehati z bojem, če jih hočejo spraviti s pota. Rusko poveljgtvo je odgovorilo Nemcem, da pristane na štiri dni premirja s pogojem, če nemško poveljstvo pove javno nemškemu ljudstvu o tem premirju in vzroku. Nemško poveljstvo pa nI hotelo sprejeti tega pogoja in premirja ni bilo. Rusi pa nlao hoteli molčati in so takoj sporočili vso stvar po radiu v Nemčijo. Hitlerjeva vlada doslej ni odgovarjala Rusom, to pot je pe naredila Izjemo ln je kategorično zanikala, da je kdaj bilo kakšno premirje ponujeno Rusom. Jeza v Berlinu je bila toliko večja, ker je radio v Londonu pobral moekovsko vest o ponudbi premirja in jo hitro razglasil v vseh jezikih po kontinentu in ostalem svetu. Berlinski radio Je rekel, da Ja vagt.Mgola propaganda**—e tem pa so nacijl ponižali sami sebe, kar so na to "propagando" odgovorili s histeričnim zanikanjem. Nemška maaa pa tudi dobro ve, da je nekaj narobe g Hitlerjevo armado v Rusiji, ko ae tako počasi pomlče—ln ko ni nikjer nemškega uradnega poročila o Izgubah na ruaki fronti. Silne nemške izgube na ruaki fronti strašno mučijo nacíate. Od milijonov nemških vojakov, ki so odšli v Rusijo, ni nobenega glasu domov in njihovi sorodniki ne vedo, ali ao mrtvi ali ujeti. Nacljaka vladajoča klika se zaveda, da dolguje tem Nemcem pojasnilo, kaj se Je sgodllo s svojci, kj so y Rusiji Uginill, kakor da so sa udrll v zemljo. Še lani je doktor Kljukec dan za dnevom vtepal Nam* cem v glavo, kakšne zvari so boljševlki, ki ujeta Nemce kar šiva požro—zdaj pa to tepe nJega samega, kajti Nemci doma hočejo vedeti, kaj se je zgodilo s njihovimi sinovi, brati ln očeti, od katf-rlh nI glasu. Pritisk je tako močan, da je nacljsko poveljstvo pred kratkim vprašalo Ruae za zameno seznama ujetnikov, toda sovjetsko poveljstvo noče ničesar slišati o tem. Naj Nemce gloje skrb za svojce!— Iz Norveške je zadnje dni prišla podtalna vrat v London, da se je uprlo moštvo ene nemške podmornice v norveških vodah. Podmornica je bila poslana proti angleškim konvojem, ki plovejo v Rusijo, toda podmornica ni šla daleč od norveškega obrežja, nakar je Izstrelila vse torpede v morje ln se vrnila na baso s poročilom, da je potopila—celo vrsto sovražnih ladij. Odgovorni poveljnik je pe opazil nekaj sumljivega ln naposled Je dognal, da ga Je moštvo nalagalo. Kaj se je potem zgodilo s saboterjl ln Izdajalci vest ne pove. Upor enega aamega moštva podmornice seveda fte ne pomeni dosti, je pa lahko začetek, ki dokazuje, da so sa nemfki pomorščaki že naveličali večnih napadov na ladje ln rlskiranj« svojih življenj—ln to Ja le nekaj. Nikakor se pa ne smemo varati, da bi že U teh znimenj sklepali, da je v Nemčiji protinadgtična revolucija že na pohodu. Nezadovoljnost je velika in trpljenja je doetl, daai ga nI toliko, kolikor ga )e v onih deželah, ki ao danes pod nadjako knuto. Olavno Je, da nemška maaa doma Ugublja vero v Hitlerjevo zmago. To pomeni, da je Nemčija krenila na pot—poraza, čim aa enkrat defltlsem naseli v ljudstvo, mora enkrat počiti. Nemška pot do poraza je lahko še dolga; še bo morda treba drugih pet milijonov mrtvih Nemcev, kar se gotovo zgodi, predno zavezniki pridejo preko Francije ln Belgije, preko Balkana in Poljake v Nemčijo; še bo precej nemške krvi poteklo, predno bodo Nemci lztlanjeni lz Afrika In Ruaije ter Skandinavije Kadar nemško ljudstvo izgubi vero v Hitlerjevo zmago, tedaj bi bilo pripravljeno na kapitulacijo, ampak nacljski diktatorji ne bodo. Vae kale. da bodo odgovorni nacljski fanatiki gnali vojno do zadnje krogle, kajti oni vedo, kaj Jih čaka, če pridejo živi v roka zmagovalcev. Vse kaže, da kapitulacije po zgledu v letu 1911 to pot ne bo. Vse kale, da fanatični nadeti »e i »odo bojevali do zadnjega jarka, da zadnje hiše doma, kadar bodo apudenl Is vseh sosednjih dežel v Nemčijo. |J| t _______ Pred drajurfimi rtflEPELJEK, fr Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoalovanakega informacijskega centra in drugih Tirov ^ prehrano m Jugovzhodu ™ Evropa ^h^aoktiONA^Zr»-^ jasnostjo se kažejo na ob-¿2 brnenj, grozeče lakote-■^i^hi 2 Goeringovo obljubo, ffine bodo stradaU, tudi bodo dru^od umirali -Udu, so oblasti pobrale za v Nemčijo kolikor mogoče B_ih pridelkov, ¿fgdi pomanjkanja kruha je v Belgradu do izgredov, a radio je nedavno poročal u Hrvaškem ponekod kruha „. ni več dobiti. Drugje do- •0 Jugoslovani komaj desetega, kar jim je bilo obujeno. Mzarska bo uvedla racioni-jje mesa, ki je bilo tam vedno [velikem izobilju in poraba ma- bo omejena. jlgarska bo oddala Nemcem 85 odstotkov svojega žita, da bodo v nekaterih bol-okrajih pobrali v prid ¡mcem celokupni pridelek. so nastanili nadzorniško bje na vseh važnejših postara» železnici ter si prizade-da bi pospešili tovorjenje 'odpošiljanje vlakov z živili, jja je baje sprejela, da bo ivila v Nemčijo 500,000 ton in ječmena, 450,000 ton in 12 milijonov ton zelja in Id j a. Tozadevna pogajanja in italijanskih strokov-za prehrano so bila baje jcena v Monakovem. 'Rumuniji Vladajo velike tež-zaradi pomanjkanja delav-Položaj se je še poslabšal ii povoden j, suše in potre-Podpredsednik vlade, Mihai tu, je izjavil, da bo po-i letos le šesti del rumunske ki je pripraven za obde-nje. Rumunsko poljedelstvo, ie vojna disorganizirala, ija v tako težkem položa-lor še nikdar do zdaj. radiopostaja "Brat ttu-obtožuje Nemce, da so svili le 2500 traktorjev na-30,000, ki bi jih morali po-l v plačilo dolgov iz pretekle-Deta. Nemci so izropali Ru-ajo tudi v pogledu 'živine. |V...— VESTI IZ SLOVENIJE lational Correspondence prinaša v svoji številki od [•ktobra dramatičen opis režij« vasi Dražgoše. Louis uc je pod naslovom "Jane-napisal o porušenju tega pretresljivo kratko novelo, i bila tudi že priobčena v stoli v našem časopisju. Iz-dopis International Corres-ice se glasi: Hujše kakor Lldice )na, (CIP).—Poročilo oci-o razdejanju Dražgoš (Slo-"ja) razodeva način ravnanja, ~ !a krutost presegs tudi Kljub svoji zakasnelosti p izvirno poročilo Uko zanl-»n značilno, da ga prinašanj v izvlečku, ^ose, vas z 81 hišami, cer-zupniščem, šolo in pro-domov, je pozimi mora-:^«jeti pod streho gerileko približno 150 mož, ki so se lJ5» pred izredno zimo. u,ler» so taborili v šotorih, ^ so živeli v hišah v gor-I delu vasi. Dne 7. januarja F poslali vojaški oddelek tovornimi avtomobili ln mož( da un^jjo in imlski oddelek. Njihov »cetniki odbili s straho- lz«ubami, uko da so ■ VoJ*ki uprli in niso ho-£ov» napasti, dokler niso |jh ustrelili zarsdi nepo-*''e po treh dneh je »Klo doseči cilj, toda našli J padlih merilcev, do-T* v« <*Ull rešili, ko je J Položaja, pokazal, da je [^%'iben. I h i/med kmetov se ni . > • Z. one. ki so '»«■lu veel, eo eeltf ■ ' da niso nobenega jubov niti pod stre- r;:11 Nemd so Jim sve-r»*cdi iivljenje, Uko de rjPloh niti poskušsli nl-r«' H- ali /bežati d«lu vasi, kjer so gerilci taborili in tudi živeli v hišah, so se ljudje skrili v kleteh ali pa izven hiš, da bi se med spopadom ne izpostavljali, a se tudi niso skrivali niti poskušali zbežati, misleč, da sploh ni vzroka, da bi jim grozila maščevalna jeza Nemcev. Nacisti so začeli svoje delo v onem delu kraja,, kjer so bili svečano obljubili varnost in življenje. Polovili so vse moške od 14 let naprej in jih zaprli v žup-nišče in v prosvetni dom. Nate so obe zgradbi z zažigalnimi granatami porušili in zapalili, tako da so z ljudmi vred pogorele. Vse one, ki so se skušali rešiti, so pa postrelili. V gornjem delu vasi so delili smrt s še večjo brezobzirnostjo. Najprej so posUvili 15 mož, ki so bili čez 14 let, v vrsto in jih pokosili s strojnico, ostale pa so postrelili bodisi posamič, bodisi v skupinah. MUdega Kajžerja so prisilili, da prinese svojega na smrt bolnega očeta, katerega je bil skril v kleti, k hišnim vratom. Ko se je tam pokazal, so umorili najprej očeta, potem pa še sina. Vse ljudi so zgnali skupaj in zapalili vse hiše, tako da je vse zgorelo in so ostala le še pusta pogorišča. PoUm pa so se vrgli še na temelje in jih z razstrelivom pognali v zrak, tako da res kamen ni osUl na kamnu. A še vedno jim ni bilo zadosti. Medtem, ko so streljali može, je zbežala večina žen in otrok v Jelovške gozdove. V svojem strahu so pustile vse in niso vzele s seboj niti najpotrebnejšega, niti denarja ne. A krvoločni Nemci so bili nenasitni in so šli za njimi, da jih polove. Zelo značilna za nemško postopanje je zmes zavratnosti in bruUlne krutosti, katero so celo v tem posebnem slučaju skušali preplesti z našemljeno dostojnostjo. Tudi o tej posebnosti njihovega vedenja najdemo podrobnosti v tem poročilu, katerega na žalost ne moremo priobčiti v celoti. Nekje so z velikimi pripravami postavili ob zid dražgo-ško rodbino, češ da jo bodo ustrelili. Nenadoma, se je pojsvil nemški vofak ln izjavil, da jamči za to rodbino, da ni dajaU strehe nobenemu izmed gerilcev. Nato so jih zopet izpustili—da bi mogli pripovedovati svojim lju dem o tej plemeniti črti nacistov in širiti skozi deželo povest o "nežnosti" njihovegs moštvs. Tudi v najhujšem navalu svoje zlobne maščevalnosti Nemci torej ne pozabljajo zakonov propa gandističnega dela. V...— Begunci is Nemčije prihajajo v Slovenijo (Izvirno poročilo z dne 6. julija) Zarsdi stalnega bombardiranja Nemčije se vedno več ljudi v neredu seli iz Nemčije, najraje avstrijske krsje. Avstrijci jih ironično nszlvajo "Bomben-frlschler" (nsmesto Sommerfrischler, kakor če bi v sloven ščini dejal bombovlščar mesto letoviščsr). V okolici Maribora Podadmlral Wllllam F. Halaey. poveljnik ameriške bojne mornarice na Južnem Pacifiku. in drugod, v onem delu Slovenije, ki je okupiran od Nemcev, se nahaja več tisoč otrok, ki so bili evakuirani iz Nemčije. Če se bo zavezniško bombardiranje nemških mest nadaljevalo, bo nastal velik nered v železniškem prometu. Ti zavezniški zračni napadi so zelo dvignili moralo v okupiranih Krajih in povečali odpor. Po nemških statistikah je 35 odstotkov zimske setve uničene in letošnja žetev bo mnogo pod normalo. V Berlinu in drugih velemestih se je prehrana v splošnem zelo poslabšala. Kljub strogim kaznim so tatvine na dnevnem redu, pfedvsem tatvine na železnicah in tatvitne poštnih paketov. Zdi se, da je tudi nanovo ustanovljena železniška SS-policlja brez moči. V...— Italijani streljalo duhovnike Pred nekaj dnevi smo objavili poročilo, da je bil v Ljubljani kot Ulec ustreljen kaplan Skvar- ča. Danes pa smo dobili poročilo, da so Italijani ustrelili v Kočevju upokojenega župnika Eppicha. Ustreljen je bil zato, ker je javno obsojal Italijapska grozodejstva in ker je proti volji poveljnika vojaškega oddelka dal blagoslov in odvezo gerilccm, ki so jih Italijani ujeli in ns licu mesta ustrelili. Upokojeni župnik Eppich je bil stsr že 86 let, svoj čss je bil poslanec v deželnem zboru. V... — Odločnost Slovencev v domovini "Pobratim"—eden Izmed tajnih in ilegalnih časopisov v Sloveniji—piše v svoji številki z dne 1. junija naslednje: .. Odločno odklsnjsmo vsak poskus meglenih samoodločb, nimamo ne čase ne volje, ds bi se Šele odločevell, rešeUli . . . Nismo pozabili, kam nas je privedel koroški plebiscit, zavedamo se, ds nsm Je le Msister rešil Msribor in fivsbič Notranj-sko! Povračila ne bomo proelli PROSVETA Rusi ja za sodbo vojnih zločincev Besedilo note sovjetske vlad* —Dne 15. oktobra ob štirih zju-t raj je radio Habarovsk v svoji radiooddaji za Sovjetsko zvezo v ruščini oddal naslednjo izjavo sovjetske vUde o njenem namenu, da posUvl pred sodišče vse hltlerjpvce, ki Izvajajo Uror proti narodom v podjarmljenih ruskih in drugih evropskih deželah. Sovjetski proglas.—Izjava se glasi: "Izjava sovjetske vlsde o odgovornosti hltlerjevskih osvo-jevalcev in njihovih pomagačev za zverstva, ki so jih zskrivlli v zasedenih evropskih ozemljih." Koraki Isgnaalk vlad.—Izred ni poslanik in polnomočni mini ster čehoslovaške republike Zde-nek Fierlinger ter predaUvnlk francoskega nacionalnega odbora Roger Garrand sta naslovila preko narodnege komisarijaU zunanjih zadev predsedniku sve-U narodnih komisarjev SSSK Jožefu V. Stalinu kolektivno noto vlad Čehoeloveške, Poljsko, Jugoslavije, Norveške, Grške, Belgije, Holandske. Luksembur-ge in francoskega nacionalnega komiteja, ki je vlogo podpisal Ta kolektivne nota vsebuje Izjavo o kaznovanju zločinov izvršenih zs časa vojne, datirano od 13. januarja. V njej je Ura-žena želje, ds bi 8ovjeUka zveza s svoje strsnl izdala opomin proti zverstvom, ki jih vtie hit' lerjevci ns vseh zasedenih ozemljih. Sovjetski odgovor.—Dne ti oktobre je komisar za zunanje zadeve V. M. Molotov po nalogu sovjetske vlsde nsslovll Fier-lingerju in Garrandu naslednjo deklaracijo: Predsednik glavnega sveta narodnih komisarjev SSSR J. V. SUlin je vzel ne znanje poziv predsUvnikov dežel, ki so začaa->o zasedene od httlerjevske Nemčije, da bi podal svečano svarilno izjavo proti zverstvom, ki so )lh hitjerjevci Izvršili na zaaede-nlh ozemljih. Predsednik glav-nega svete je dsl nelog nerodnemu komisarju za zunanje zadeve, da dosUvi vladam Čehoslovaške, Poljske, JugosUvlje, Grčije, Norveške, Belgije, Holandske, LuksemburŠke ln francoskega nacionalnega komlUja naslednjo Izjsvo sovjetske vlade: Naciatičaa sveretva*—Sovjetska vlada ln vse sovjetske ljudstva opazujejo z občutki breUke skupnosti ln globoke simpstije trpljenje in borbo ze osvoboditev narodov evropskih ozemelj, ki so zasedene od Hitlerjeve Nemčije. SremoU in ponižujoče trpljenje, ketere evropskemu ljudstvu prineše Hitlerjeve Nemčije, sU našla pri nsrodih Sovjetske zveze nsjvečje rezu-mevanje, kajti hitlerjevaki oku galije ne bodo zečasne—temveč bodo zs vekomaj! Na očiščenem ozemlju ne priznavamo več nikakih manjšin. Kolonizirali ga bomo z domačini iz gosteje nesoljenih in lz gospodarsko pasivnih krsjev. Poklice!! bomo pod domači krov našo veliko izseljensko družino in JI dmogočili dostojno Življenje ns rodni grudi!" sti nemških okupatorjev in nji-1in dokazujejo, da aovjeUka via* hovih pomagačev, so ti pods tki da prepušča vso odgovornost za za zeleno mizo. Naše repressive bodo—naia Zemljal Naše- repre-|pa^jl vrle svoje črne zločine v potrdili, da so zločini tlačiteljev dobili avoj končen izraz in potrjujejo, da gre fašistična vlada s svojimi roparskimi tolpami sa ciljem, da zasužnji ljudstvs zasedenih dežel, uniči njihovo kulturo ln poniža njihovo narodno samozavest. PosUvili so si cilj direktnega teleenega uničenje ogromnega dela prebivalstva na vseh okupiranih oaemljih. Zedlnjenl protifašistični odpor. —SovjeUka vlada pa istočasno zatrjuje, da nemški fašisti niso uspeli, niti s svojimi grožnjami, niti s širjenjem raanega sovraštva, niti s plenltvsmi ali lakoto in tudi ne s krvsvimi repreeall-jami, da zlomijo voljo evropskih nsrodov v borbi proti osvoje-vslcem v svrho sopetne obnove neodvisnosti njihovih ozemelj. Brez strshu in s požrtvove-njem so narodi v deželah pod Hitlerjevim gospodstvom stopili v U pravični boj sa osvoboditev in ne poznajo uamiljenja za sovražnika, ne sklepajo s njegovimi tolpami nikakŠnlh kompromisov, uporabljajo vsa mogoča sredstva v boju proti osvajaču ln uatvarjajo narodno gerllsko vojno. Oerllaka vojna.—Mnogi bojevniki sa čast in svobodo iz narodov, ki so pod Hitlerjevo peto, se ne strašijo nobenih ovir in gledajo le na to, kako bi čim več škodovali hitlerjevlm osvojeval-cem ln nemški vojni mašini. Oni sabotirajo vojne industrije na zasedenih ozemljih ln se poslu žujejo v tem najrazličnejših sredaUv: zastsvljajo delo, slabšajo kakovoat izdelkov in vča sih celo sUvkajo in povzročajo Škodo v tovarnah, električnih centrelah ln rudnikih. Oni preprečujejo vse nscistlčne načrte za nabiranje tujih delavcev, ki naj bi alužlli v nemških vojnih tovarnah, kjer se izdeluje bojna oprema, ki bo uporabljena proti zedinjenim narodom ln zasužnjenim ljudstvom Evrope. Organialrana sabotaša.—O n i bore proti tlačenju nemških razbojniških imperialistov ln uničujejo zavojevalčeva skladišča hrane ln municlje. Prekinjajo sovražnikove promethe sveže, trgajo železniške proge, rušijo mostove in kvarijo vagone, po-vzročajo saboUžo na vojnlK in trgovskih ladjah, trgajo Ulefon-ske ln telegrafake žice. S Um dejanako pomagajo zavezniški avUcljl nad ozemlji, JU ao pod Hitlerjevim gospodstvom. Vss odredbe vojnih in civilnih obla-sti tlačiteljev so aabotirane, a zločinci, ki organizirajo in izvršujejo Hitlerjeva naailatva ln njegov Uror, so kaznovani s smrtjo. Sils njihovega maŠČeva-nja ps zsdene vse one, ki sodelujejo s tUčiUlJem. Jugoslovanski domoljubi* — Nej večjo škodo prizadevajo sovražniku ona ozemlja, kjer se je vzbudilo vslikg maščevalna gerllsko gibanje, podobno one» nečloveštve ln tolovajstva nem šklh vojnih sil aločlnski Hitlerjevi vlsdi. Sovjetska zaobljube.—Sovjetska vlada je izjavila, da Hitlerjeve vleda in njene tolpe ne bodo uUkle odgovornosti ln strogi zasluženi kazni za vse nezs« slišane sločlne, zagrešene nsd narodi SSSK ln drugimi narodi, ki ljubijo svobodo. Seanam zločinov.—Sovjetska vlada je izjavila tudi, da njeni uradi sestavljajo seznam posameznih slučsjav vseh teh zločinov Hitlerjevih roparjev, za ks-tere bo rasjarjeni sovjetski ns-rod zahteval—in tudi dobil-, pravično poplačilo. . Ruska - odločnost.—Sovjetsks vlsde je vzela* na znanje obveščanja, nanašajoča ae na grozne zločine, katere so zagrešili hit-lerjevci po naredbi vlade in vojaške civilne oblasti Nemčije na ozemljih Francije, Čehoslovaške, Poljske, Jugoalavljc, Norveške, Grčije, Belgije, Holandske in Luksemburgs in je U seznam predsUvnikov nsvedenih vlsd oznanila široki javnosti. Sovjet ske vlada na novo izjavljs in spominja na svoj sklep ,ds morajo zločinska Hitlerjeva vlsda ln vse njegove tolpe nosltl-4n da jo bodo tudi zares nosili—sa slušeno strogo kssen sa sločine, ki so jih ukrivili nad narodi So-vjetake svete ln n^d vsemi ns rodi, ki ljubijo svobodo, a se ne hajajo zdaj pod začasnim gospodstvom nemške srmade ln njenih tolp. mu, ki vlada v prostranih obls-strašnem obsegu tudMr aessde jslih sovjaUkegs ozemlja, katero nlh sovjeUkih krajih. Taki slo-činl so množinstveni umori miroljubnih meščanov, rušenje mest in vesi, sleparjenje, pleni-tev in uničevanje ljudstvs, živinski napadi ne žene, otroke ln sUree, gonje v suženjsko delo stotisočev ljudi. Ko je sovjeUka vleda zbrels podrobne podatke o odgovorno- (level unij ADr. ae deUvsJd rejo kandidate sa koogresaike U die. »all CIO v Mear JereerJa« In m kateri Je I ki edebreveje vol»» je Hitler sesedel. Ne isto pot oboroženege odpors so aa odloč nI rebell podali povsod, a prsv posebno v Jugoslsvlji. Upanje aa osvoboditev,—Nedvomno je, da bo uspešni razvoj U sUvne osvobodilne borbe v vseh njenih oblikah ln izrsrih eden Izmed nejznečilneJŠlh po*/' jev ze končno uničenje vaaobče-gs sovražnika in da bo poapHii uro meščevenje, ki so jo Uko prsvično orisali predaednikl na rodov, ki ao pod Hitlerjevo peto. Vete sovJetevr—-Poročile lz uu rode, katera je objsvil komisar za zunanje zadeve V. M. Molotov, ao datlrene: X dne U. novembra 1MI, ki opiauje st rs hotne krutosti nrn. ških oblasti nsprsm sovjetskim vojnim ujetnikom. Z dne I. Jaaaarje t. L ki prinaša vesti o vsesplošnem plenjenju in grebežu prebivalftva Ur o nezaslišanih, zares pravljičnih zverstvih, katera izvajajo nemške oblasti na zasedenem lovjet-skem ozemlju. Z dae 17. februarja t. L ki govori o strašnih zločinih, krut<> stih in nasilju nemških Ušut» nlh osvojevalcev v okupiram>> krajih ne sovjetskem osami ju. V njih je dnkaians odgovor nosi nemškega vojaškega pavslj-stvs sa vsa zločine. Te vjetov eo bile peslene vladam, a katerimi je Sevjetak* zveza v dioloiiuiUtiiih odftošailh Evropejci spet postanejo nomadi (Los Angalaa Time«, ti. okt. 1041) Ugledni «aanikar in pisatelj dr, Mili« Kibal, ki je napisal «s vel JujfoalavlJI n sklonjenih ilankov — naj omenimo med drugimi le: "Ouerlllaa hold thlrd front in Ju-loalsvia" (Loa Angele« Times, 16. aprila 1»4I.) in "ftlaahine Serbs" Si. avguata, 1041.) — lijoni Židov so bili nstrpani v getoje. NešUvilnl tisoči Evro-P« m v so zaprti v ječah, v delavskih koncentracijskih taboriščih ter ogromno povečavejo celokupno število Izkoreninjenih in nesUlnih Evropejcev. Milijoni so vojni ^gunci, med kete-rimi je najvefe Rusov in Ukrajincev, ki so sapustili svoj s po-Ijedeletve ali svoje tovsrne in se naselili v notranjosti svoje domovine. Največjs sprememba od vseh pa je množestvena deportacija celokupnega prebivalstva, ukrep, katerege Nemci do sedsj Še niso mogli v celoti isvestl. Ako £e. dinjenim narodom še per let no bi uspelo, ds jjb porušijo, se bo odigral ogromen preobrat. V nekaterih slučejlh je cilj popolno iztrebljenje narodov. Deloma se jim je to Že posrečilo s Slovenci. Neki Jugoslovan piše: "Vao Slovenija je na cesti. L . , Pošiljamo t»em žalostne pozdrave, mi popotniki." Ker so vse U izpremembe izvršene s prisilnimi sredstvi, imajo Zedinjeni narodi pred seboj nalogo, da zopet popravijo vse, kar so in kar bodo Nemci zakrivili. A ravno u problem bo izmed najtešjlh, ki jih bo treba rešiti po vojni. Senator za podaljšanje delovnih ur Delavci naj bi «Mali dni v tednu v Istem listu Je nedavno fiunaks priobčil naalednjl Nobena dozefaj v zgodovini o-menjena Vojns ni Uko globoko vplivsla na življenje evropakih narodov, kakor sedanjs. Ne le» ds se je življenje vsakega posameznika pjredrugačilo in bilo vr* ženo lz tira svdjegs normalnega poUkanla, temveč v tlaočlh in celo milijonih slučajev je prišlo do geografskega izkoreninjenja. V Uj zares toUlni vojni se vrši preseljevanje ljudatva v največjem obsegu ne le s prevažanjem srmsde — ki ae je v prejšnjih Čaalh vedno tekoj vrnila domov, ko so bile sovrsŽnosti končana Umveč objeme tudi ogromne deU civilnega preblvalatva. Kakor v čaalh barbarskih navalov, so začeli ŠUvllnl narodi v Evropi zopet živeti nomadski način življenja. To preseljevsnje mi« lljonov Evropejcev Ima dvojen pomen: a strsnl oslšča je bil pre-noa ljudstva dvosmeren. Večji del njihovih moš Je v vojaškem kroju ln se nahaja izven zemlje bodla! v bojih, bodisi da tvori posadke v zasedenih ozemljih. Tudi ako bi Hitler uspel, ds zsres izvede načrt svojca novega reda, bi večine svoJU) čet ne mogel poslati domov. Tudi v tem slučaju bi jih moral oeUviti v inozemstvu in šele zs vojakom poslstl tja naseljence in uprevi-Ulje. Del Ugs zunanjega nemštvs je nsseljen na podjarmljenih ozemljih, ne katerih naj ustvarijo nemški živelj z izgonom in nadomeščanjem starega prvobitnega prebivalstva. Ta postopek se odigreve največ v zepedni Poljski, v nekaterih delih Čehoelovaške in v Sloveniji, severnem delu JugoaU-vije. Drugoa ee Nemci neeeiju* jejo v podjarmljenih deželah, na da bi izganjali staro prebivalstvo, kateremu, od v uune J o U politične in gospodarsko vod* sivo. V teh slučajih postanejo Nemci nove vodilne keeU rfrul be. Hujše od izseljevanja ln priseljevanje Nemoev pe je urmrenje podjarmljenih narodov, Neme! imajo v pasteh dve milijone vojnih ujetnikov v Rajhu in nepe znano število ujetnikov v drv gib deželah V Nemčiji se ne hajs najmanj dva in pol milijo* ne tujin deUvrev, katerih čine je bUa privedene tje a ne-sil jem in proti evpjl volji W* D. Cm 7. nov.— Senator W, L, O'Daniel, demokrat is Texaaa, Je predlošil zakonski načrt glede suspendiranje zakona glede delovnega tedna 40 ur. On je dejal, da je pomanjkanje deleveev posledice Uge aakona. Ameriško ljudatvo je sa podaljšanje delovnih ur v Jnduatrijah, proti pa ao aamo ra-ketlrji v delavskih unijah. O'Daniel jii dejal, da b! morala Amerika poanemeti Nemčijo, kjer deUvci delajo 96 ur na teden, in Japonako, kjer delajo 113 ur. V Rusiji je delovni teden M ur, v Angliji pa 56 ur. "Ml imamo «daj 42,000,000 deleveev, ki lavrše le toliko dele kot bi ga Izvršilo 26,000,000 delavcev, ako bi delali dvanajst ur na dan ln sedem dni v tednu," je rekel senator. "Krajši delovni teden je bil upravičim, ko je Amerike imela armado brezposelnih, ne pe sedaj, ko se nahaja v vojni ln morajo industrije pro-duclrstl bojne opremo. Ameriški delodajalci bodo sadovoljni, če kongres podaljša delovni teden." (N s