ZGOVORNI SADOVI SOLIDARNOSTI
Ljubljančani se bomo 22. novembra letos orlločili o uvedbi tretjega samoprispevka za gradnjo otroških vrtcev, šol, zdravstvenih do-mov in drugih objektov družbenega standarda. Prvi in drugi samoprispevek sta potrdila, kako potrebna in koristno uporabljena so bila sred-stva, ki smo jih Ljubljančani prispevali od svo-jih prejemkov.
V naši tokratni anketi smo povprašali vodje štirih objektov, ki so bili v šišenski občini zgra-jeni s sredstvi drugega samoprispevka, zakaj je bila izgradnja potrebna in kakšne so njihove izkušnje pri upravljanju z objekti.
Dr. Karla Januš, vodja TOZD os-novnega zdravstva v Šiški:
»Delavci v zdravstvenem domu Šiška nu-dimo osnovne zdravstvene storitve kar 50.000 Šiškarjem, za kar smo imeli v starem zdravstvenam domu le 2.000 kvadratnih me-trov bruto površine. Stari objekt je bil skrajno neprimeren za izvajanje zdravstve-naga varstva in smo delali v resnično slabih delovnih razmerah. Vse službe niso imele dovolj  prostora za delo.
Z dograditvijo novega objekta se je naš položaj bistveno spremenil. Za vse službe smo pridobili nove prostore z novimi na-pravami, kar nam omogoča, da na sodoben način opravljamo svoje delo. V osnovnem zdravstvenem varstvu in zobozdravstvu se je občutno zmanjšala čakalna doba. V no-vem objektu imamo tudi dispanzer za me-dicino dela, v katerem opravimo vse pre-glede v enem dnevu na enem mestu, tako da je odsotnost  delavcev  z delovnih  mest
čimkrajša. Imamo namreč aparaturo, ki nam takoj posreduje sliko pljuč, razšinili smo laboratorijsko službo, na voljo imamo tudi avdiogram, tako da večino storitev lah-ko opravimo v našem zdravstvenem domu.
V ncivih prostorih je pravo veljavo dobil tudi dispanzer za zdravljenje borcev. V o-troškem dispanzerju smo dobili socialno psihološki oddelek, poleg tega pa tudi mleč-no kuhinjo, v kateri organiziramo zdi-avstve-no vzgojo mater in jim praktično prikažemo prehranjevanje otrok. V šolskem dispanzer-ju smo dobili ambulanto za preventivno zdravljenje, tako da sedaj bolni in adravi o-troci ne čakajo na pregled v isti čakalnici.
Tudi zobozdravstvena služba je dobila nove, sodobne naprave za zdravljenje, vključno z moderno rentgensko napravo.
Do novega objekta smo lahko iprišli sa-mo s sredstvi samoprispevka, kajti zdrav-stvo ima premalo sredstev za razširjeno re-produkcijo. Če ne bonao izglasovali tretjega samoprispevka, ne vem, kako bomo izbolj-šali pogoje dela osnovni zdi^avstveni službi. To velja tudi za zdravstveni dom v Medvo-dah, ker je sedanja stavba zdravstvenega doma izredno neprimema, saj je to bivši sokolski dom in je bila torej zgradba graje-na za povsem drugačne namene. Izgradnja medvoškega zdravstvenega doma je v pro-grarnu tretjega samoprispevka in če tega samoprispevka ne bi bilo, bi 12.000 Ijudi imelo še naprej enake zdravstyene storitve kot sedaj.«
Janez Dobnikar, ravnatelj osnovne šole Veljka Vlahoviča Koseze:
Ne znam si predstavljati, kam bi otroci hodili v šolo, če ne bi zgradili nove šole v Kosezah. Šole Valentina Vodnika, Veljka Vlahoviča in Milana Mravljeta obiskuje kar 3.400 otrok in če ne bi zgradili nove šole, bi se soočili z nemogočim stanjem. Letošnje šolsko leto obiskuje našo šolo 1.060 otrok, od tega imajo učenoi v^šje stopnje in štirje prvi razredi samo dopoldanski pouk, dva prva razreda in ostali učenci na nižji stop-nji pa imajo pouk v dveh izmenah. V na-siednjem šolskem letu ne bomo mogli zago-toviti niti takšne organdziranosti pouka, kajti kar 170 otrok bo prišlo v prvi razved, iz šole
pa bo odšlo le 95 otrok, ki^ letos obiskujejo osmi razred.
Ker še v Podutiku gradLmo novo naselje, bi bila naša šola iz leta v leto bolj obreme-njena. Prav zato je izgradnja šole v KS Bratov Bahnik, ki je v programu objektov, ki naj bi jih gradili s sredstvi tretjega sa-moprispevka, še kako potrebna. Upamo celo, da bi z izgradnjo nove šole zmainjšali šte-vilo učencev v naši šoli, kajti prostorska stiska je tako velika, da ima en razred po-daljšano bivanje kar v zbornici.
Ivica Juvančič, vodja Vzgojno var-stvene organizacije Koseze:
»Izgradnja vrtcev na tem območju je bila še kako potrebna, saj je na varstvo čakalo kar 800 otrok. Sedaj čaka na sprejem v vrtec okrog 350 otrok, starih do 3 let, ve-
lika večina od njih pa čaka na sprejem v jaslične oddelke. ^V vseh naših enotah irna-mo naroreč samo" 6 oddelkov jasli, vendar so potrebe veliko veeje. Zato intenzivno. razvijamo družinsko varstvo in imame 8 družinskih vamhdinj.
V šišenski občini je predšolsko otrošk» varstvo izmed vseh ljubljanskih občin naj-bolje urejeno, saj velik odstotek otrok ©bi-skuje vrtce. Prav zato moramo sedaj noka-zati solidarnost z ostalimi predeli Ljubfjane, predvsem pa z novimi soseskami, da s sred-stvi tretjega samoprispevka še tam uredi-mo varovanje otrok.«
Anton Prančič, ravnatelj osnovne šole Milan Mravlje Dravlje:
»Menim, da so ta šola, življenje, potrebe in interesi krajanov najboljši dokaz, kako je rnoč s sredstvi samoprispevka urediti osnovno šolstvo. Če te šole namreč ne bi bilo, bi" morali otroke iz te soseske preva-žati z avtobusi v druge šole, kar bi bilo se-veda skrajoo neugodno. Ko smo se lani 22. decembra preselili v novo šolo, je bila prak-tično že pretesna in to dokazuje, kako ve-like potrebe so v Ljubljani po izgradnji no-vih šol. Pri nas imamo enoizmenski pouk le za prve razrede in del drugih razredov, vsi ostali pa imajo dvoizmenski pouk. V našo šolo hodi 950 otrok, imamo pa 24 u-čilnic, kar je največ, kar jih neka sodobna šola lahko ima, sicer postane že kasarna.
Moram povedati tudi to, da se z učenci vedno pogovonmo, ko nastopijo kakšne te-žave in tedaj  imamo izredno močan argu-
ment v rokah, saj rečemo: vprašajte s^je starše, čigava je ta šola. Tako ima samo-prispevek povsem drugačne kvalitate, kot bi jih imel davek. Tudi s stai^ši otrok se pogo-vorimo o vseh perečih iproblemih in tako smo jira tudi povedali: če leta 1984 ne b» zgrajena mova šola v Draveljski gmajni, v šolo ne bo moč sprejeti vseh otrok, kajti do-tok novih prebivalcev na to območje je in bo še naprej velik. M-islira, da je to dovolj tehten argument o potrebnosti tretiega samoprispevka.«