380
Novičar iz raznih krajev.
C. k. dnarstveno ministerstvo je z razpisom od 6. okt. zaukazalo, da se smejo že zdaj novi sreberni dnarji avstrianske veljave pri vseh plačilih c. kr. dnarnicam in pobernim uredom dolžnih rabiti, in sicer plača mali zvezni tolar 1 fl. 25% kr., forintnik ali goldinar 57 kr., četert-forintnik 14y4 kr. dosedanjega dnarja. — Moguncijo, po nemško Mainz, je eno najstarejih mest nemške dežele, in že Rimci so imeli ondi svoje mesto Moguntiacum. Precej veliko je in leži na reki Rajno blizo tam, kjer se reka Majn v njo izliva, v hesenskem velikovojvodstvu. Od leta 1814 je najvažnija nemško-zvezna terdnjava proti Francoz-kemu, v kteri imajo avstrianski in pruski vojaki posadko. Velikost grozne nesreče, ktera je to mesto 18. t. m. za* dela, se da še le zdaj nekoliko bolj natanko pregledati. Kmalo po 3. uri popoldne je zadonelo strašno gromenje, zemlja se je stresla, hiše so se majale, strehe poderale, okna drobile. Strah je bil neizrekljiv. Tako imenovan „Kastrich" in gornja „Gaugassea je bil kup razvalin, pod kterimi so bili njegovi prebivavci pokopani. Serce se je tergalo vsakemu, kteri je vidil strašno razmesarjene trupla raztresene ležati ali nesrečne umerati; starši so otroke, otroci starše iskali, možje svoje žene in žene može klicali!
Kjer je stal hram za smodnik (stolp), zija zdaj silno velika razorana jama. Eamnje je letelo po celem mesta in 3/4 ure deleč, in je, kamor je priletelo, ljudi, živino in hiše pobijalo. V stolpu je bilo 200 centov smodnika, 700 napolnjenih granat in kakih 240 zažigavnih krogel. Velika sreča, da se še te niso unele, še bolj se je pa previdnosti božji zahvaliti, da so pred nekimi tedni več sto centov smodnika odpeljali. Koliko je po tej nesreči ljudi ob življenje in zdravje prišlo, še ni mogoče povedati; da jih je več sto, naznanjajo vsi časniki. Kako se je pa taka grozna nesreča primerila? Marsikako so to vganjevali, al najnoveji časniki pa pišejo, da jo je strašna hudovoljnost nad mesto prinesla! Čakati pa moramo, da se ta govorica poterjena skaže, potem jo bomo povedali, kakor tudi število ubitih in ranjenih naznanili. Presvitli cesar, komaj strašno nezgodo zvediti, so koj iz lastne dnarnice 20,000 fl., in pre-svitla cesarica Elizabeta 2000 fl. v pomoč nesrečnemu mestu poslati ukazali, verh tega pa še ministru notranjih zadev zapovedali, poskerbeti, da se v celem cesarstvu po deželnih poglavarstvih in škofijah mili darovi za nesrečne Mogunčane poberajo. Tudi presvitla cesarica vdova, Ka-rolina Avgusta, so 2000 fl. v ta namen podarili. — Kakor je v nemških časnikih brati, bo namesti pruskega kralja njegov brat še dalje tri mesce vladal. — Iz Londona je došla čudna novica, da je imela angležka vlada namen, nekoliko bark pred Napol poslati, da bi napolsko vlado prisilila, dva o poslednji poskušeni prekucii vjeta Angleža v Salerni spustiti. Ker je avstrijanska vlada se z lepim zoper to postavila, je angležka odjenjala. — V Rajonu na Francozkem je neki 19. t. m. se enaka nesreča zgodila, kakor v Moguncii. — Na Rusovskem bodo 1862 tisuče leto obstanjka rusovskega cesarstva obhajali. Car je ukazal, da se v spomin te obletnice v Novgorodu, v pervem stolnem mestu rusovskih vladarjev, spominek postavi. — Iz Mol d o ve in Valahije piše nek francozk časnik, da se v teh in sosednih deželah vstaje boje. Da se odborniki v divanih prav rogovilasto obnašajo, je res, da so pa prebivavci njih homatij že do gerla siti, je še bolj res, in komaj čakajo, da bo zbor v Parizu njih zadeve v roko vzel in uravnal. O zedinjenji že skorej nikjer ni več govorjenja. — Obsojene zorotnike zoper življenje serb-skega kneza so v težkem železji v Gurgusovac odpeljali v težko ječo za vse dni. — V Cernigori ni samo vse še pri starem, ampak od dne do dne prihaja stiska te uboge deželice huja in večja. Tu ni več pravice in kjer ni te, tudi sodnika ni. Šeptavci in osumljevavci so sodniki, ker je knez preveč od strasti omamljen, da bi um in sejrce poslušal. Derži ga pa tudi strah vedno v njegovem poslopji, da si ne upa, med ljudstvo stopiti. Ravno zvemo, da je Danilo .svojim podložnim prepovedal, .s Turki kaj opraviti imeti. Ropanja in morjenja ni konca ne kraja.