/ottnlnt pintama v mmmi mmm Cma Din 1- Slmimshl acm Stel!. 125 U liuHliaiil, 3. junija 1936 leto t Nova politika ali navadna Mussolinijeva poteza? Pred spremembami v italijanski vladi Pariz, 3. junija. Rimski poročevalec pariškega lista >Agence cconomique et financiere« pošilja rest, da se bodo t najkrajšem času izvršile v italijanski vladi vazne spremembe. Po teh vesteh bo Mussolinijev zet grof Oiano postal zunanji minister. Dalje bo bo dobil važno mesto v vladi bivši guverner Rima Bottai, glavnega tajnika Fašistične stranke Staraeea bo zamenjal Messandro Paolini. Prav tako bodo zamenjani vsi poslaniki v važnih evropskih središčih. Svoje mesto bo moral zapustiti tudi ženevski zastopnik Italije baron Aloisi. Vzroka za te spremembe je treba iskati po eni strani v izpremenjenem položaju Italije, po drugi strani pa v Mussolinijevem običaju, da zamenja svoje sodelavce takrat, ko so na višku svoje delavnosti in svojih uspehov. To smo imeli priliko videti že nekajkrat. Uradne izgube v Abesiniji Rim. 3. junija, o. Po uradni statistiki, objavljeni včeraj, znašajo vso italijanske izgube v abesinski vojni 2313 mrtvih. Dalje je treba k temu številu prišteti še 2009 častnikov in vojakov, ki so umrli z.a posledicami ran in 31 ujetnikov, ki so jih pobili Abesinci. C me čete so imele 1593 mrtvih, delavske čete pa 433 mrtvih zaradi bolezni in zaradi zahrbtnih abesinskih napadov. Schuschnigg v Zitini vili Rini. 3. junija, o. Avstrijski kancler dr. Kurt Schuschnigg, ki je včeraj nenadno dopotoval z Dunaja v Benetke, je takoj nadaljeval svojo pot v Firenzo. Iz Firenze pa je odšel z avtomobilom naprej v Viareggio, razkošno kopališče na Tiren- ski obali. V Viareggiu se je naselil v vili, ki je last bivše avstrijske cesarice Cite. Vila je trenutno prazna, ker se ne nahaja v Italiji noben član avstrijske cesarske rodbine. Mussolini gre k Schuschniggu Rim. 3. junija. Z ozirom na obisk avstrijskega kanclerju v Italiji prihajajo vesti, da bo Mussolini še danes odletel v Viarcggio na razgovor k avstrijskemu kanclerju. Schuschnigg je prišel v Italijo zato, da utrdi zveze in da ugotovi, v koliko so napredovali razgovori med Italijo in Nemčijo, ki bi utegnili najmočneje zadeti prav Avstrijo. Mussolini bo Schuschniggu med razgovori povedal vsebino svojih posvetovanj, ki jih je imel zadnje čase z nemškim poslanikom v Rimu. Dr.Stojadinovič, predsednik JRZ Belgrad, 3. junija. Na včerajšnjem zaključnem .-»sedanju kongresa JRZ, kjer je predsednik vlade ir. Milan Stoiadinovič imel zaključni govor o na-ogah stranke glede države in glede občinskih vo-;itev, ki bodo v jeseni, je bil izvoljen tudi ožji Ali je vaš postanek v Gibraltarju izpremenil morda dosedanje načrte Vašega Veličanstva, je vprašal poročevalec. >Kaj naj bi bil izpremenil. Nahajam se na pravi poti, s katere me nič ne more spraviti.« ■>Kako je Vaše Veličanstvo zadovoljno s sprejemom v Gibraltarju?« »Izredno sem zadovoljen. Ganilo me je, ker sem se prepričal, da je Velika Britanija ostala zvesta svojim prijateljem tudi tedaj, kadar jih doleti nesreča.« »Ali računa Vaše Veličanstvo s podporo Velike Britanije tudi v bodoče?« »Velika Britanija je bila vedno zagovornik Društva narodov. Zaupam ji, kakor tudi Franciji in drugim članom Društva narodov, da bodo ostali na strani pravice.« >Kaj namerava Vaše Veličanstvo storiti v Evropi?« »Vsemu svetu bom povedal, kaj se je zgodilo med vojno, ki smo jo vodili z Italijo. Vprašal bom ves svet, ali je prav, da se v 2-) tednih uniči 25 stoletij stara abesinska civilizacija, in sicer z barbarstvom izza časov pred nastopom krščanske prosvete.« Sklepi francoskih socialistov Pariz, 3. junija. V resoluciji o splošni politiki, Vi jo je sprejela socialistična stranka, se poudarja, da se bodo narodni poslanci borili proti fašizmu, branili javne svoboščine, borili se proti bančni in industrijski nadvladi, delali za zmanjšanje brezposelnosti, pospešitev narodnega gospodarstva, vzpostavili republikanski duh v vodstvu nujvišje uprave, skrajšali obvezo vojaške dolžnosti in postavili Francijo v prvo vrsto narodov, ki odločno hočejo mir. V resoluciji se izreka po|>olna zaupnica Blu-mu glede sestave nove vlade. .Resolucija se končuje z ugotovitvijo, da bo režim kapitalizma olistal vse dotlej, dokler ne l>o popolnoma uresničen revolucionarni cilj socialistične stranke, ki mora ustvariti predpogoje za zgradbo novega socialnega in družabnega reda. Šibenik, 3. junija, m. Dne 6. t m. bo prišel semkaj sloviti angleški pisatelj Bernard Shavv s svojo soprogo. V Šibeniku bo ostal dva dni, nakar si bo ogledal še ostala dalmatinska mesta. Ali bo Vaše Veličanstvo posebej govorilo o uporabi strupenih plinov?« Seveda bom govoril o tem. V tej vojni so se odigravale stvari, kakršnih ne pomni nobena dosedanja vojna. V tej vojni se plin ni širil samo po topovskih nabojih in letalskih bombah, temveč še |hj posebnih napravah.« Ali hočete reči, da se la metoda ni uporabljala niti v svetovni vojni?' V lej vojni so uporabljali plin kondenziran kol trdno telo. Dopisnik je nato vprašal cesarja, ali je res, da so mu za prihod v Evropo postavili posebne pogoje? Cesar je odgovoril, da je zmerom težko pobijati netočne in tendenčne glasove. Ali Vaše Veličanstvo misli, da bo imelo v Evropi popolno akcijsko svobodo, je vprašal nato dopisnik. Celo najhujši zločinci imajo pravico zagovarjali se pred sodiščem. Tem naravnejše je. da bo tudi žrtev napada, ki ga je obsodilo 52 držav, imela pravico, če ne drugega vsaj to, da pojasni okoliščine, pod katerimi je prišlo do napada? »Kako misli Vaše Veličanstvo, da se bo položaj dalje razvijal? Ženeva bo našla ureditev problema. Politika Abesinije se ni prav nič izpremenila. Kot država Članica DN se zanašamo na ženevsko ustanovo. Mnogo je malih držav, ki so na tem prav tako zainteresirane kakor ini.« Kakšna bo Blumova vlada Pariz, 3. junija. V poslanskih krogih kroži lale kombinacija o sestavi vlade Lona Bluma: Ministrski predsednik brez listnice Leon Blum, državni |>odtajnik v predsedstvu vlade Marx Dor-moy, minister brez listnice Paul Paure, minister brez listnice Camille Ghautemps, minister državne obrambe Daladier. državni podtajnik v tem ministrstvu Marx 1’icard, letalski minister Pierre Cott, minister vojne mornarice Francois Detessan, zunanji minister Vvon Delbos, državni podtajnik v kolonijalnem ministrstvu Marius Moutet, pravosod-, ni minister Maurice Violette, finančni minister Vincent Aurol. Dr. SchacHt potuje Budimpešta, 3. junija. Listi potrjujejo vest da bo v kralkem prispel v Budimpešto predsednik Reichsbanke dr. Schacht. Listi poudarjajo, da bo la obisk dr. Schachta v madžarski prestolnici velikega pomena za razvoj trgovinskih in finančnih odnošajev med Madžarsko in Nemčijo. Grška amnestija Atene, 3. junija, m. Danes »e bo sestala parlamentarna konferenca, ki izdeluje uredbo z zakonsko močjo o amnestiji. Časopisje poroča, da vlada ne bo sprejela nobene spremembe, ki bi šla za tem. da bi se razširila amnestija tudi na oficirske obsodbe za politične prestopke ter da bi se ti oficirji lahko vrnili znova v vojsko Časopisje nadalje dodaja, da bodo v primeru če bi 6e take spremembe sprejele, vsi pripadniki venic stranke zapustili parlament v znak protesta. Carigrad, 3. junija, m. Bivši vrhovni komisar v Egiptu g. Lojd, ki 6e je nekoliko dni mudil v Carigradu, je odpotoval v Belgrad, kjer bo stopil v stik s tamošnjimi politiki. V Palestini upor do konca Jeruzalem, 2. junija, o. Včeraj se je vršil tukaj sestanek arabskih županov iz .laffe, Nablu-sa, Ranileha, Lydde, Hebrona. Zupani so sklenili, da ukinejo vse. občinsko delo, med drugim tudi razdeljevanje vode, oskrbovanje z elektriko, skrb za javno varnost itd. Zupani bodo z vsem svojim vplivom pozivali svoje prebivalstvo, naj nadaljuje proti Angležem odpor do skrajnosti in za vsako Milijon Italijanov na mejah Rim. 3. junija. Agencija Stefani demantira vest .o neki nameravani vojaški demonstraciji Ita-ijo na dan Ki. junija. Neka inozemska agencija je objavila vest, da namerava Mussolini tega dne koncentrirati okoli milijon ljudi na mejah, da bi na la način vplival na zasedanje ZN. Sedem dni na ledeni plošči Rim, 3. junija. Našli so skupino ribičev, ki jih je tok odnesel, ko so bili na ledenih ploščah na Bajkalskem jezeru. Našli so jih po sedemdnevnem iskanju in so jih rešili v poslednjem trenutku, ko so bili že popolnoma onemogli od pre-stanega trpljenja. Zaradi brezposelnosti znorel Nevvvork, 3. junija. Brezposelni Johnson Wal-ter je zaradi brezposelnosti znorel in v duševni zmedenosti ubil svojo ženo in štiri otroke. Nato se je še sam ubil. 1500 milijonov dolarjev za delo Washington, 3. junija. Ameriški senal je sprejel načrt zakona o kreditu 1500 milijonov dolarjev, ki jih zahteva Roosevelt za delo brezposelnim delavcem tekom 1937. Zakonski načrt bodo sedaj vrnili poslanski zbornici z izpremembami senata. Vanderveld sestavil vlado Bruselj, 2. junija, o. Ker je dosedanji predsednik belgijske vlade Van Zeeland po razgovoru s kraljem odklonil sestavo vlade, menijo politični krogi, da bo kralj poveril sestavo nove vlade Vanderveldeju, ki je zelo znana politična osebnost v Belgiji in predsednik belgijskih socialistov. Vanderveld je tudi predsednik nacionalistične internacionale. * Nemiri v Grčiji vse resnejši Atene, 3. junija. Nevarnost ponovne splošne stavke postajo čedalje resnejša, ker prihaja v raznih krajih na deželi do delnih stavka hi neredov. Tako so davi stopili v Volosu v stavko tekstilni, tobačni in kovinski delavci, tramvajerii in pristaniški delavci Večja skupina stavkajočih je navalila na tobačno tovarno, ker so njeni lastniki pred kratkim- odpustili okoli 100 delavcev. Intervenirala je policija Da napravi red ie morala rabili orožje. Več oseb je ranjenih na obeh straneh. Med ranjenimi organi javne varnosti ie sam orožniški šef iz Volosa. Glede na te nerede v Volosu je gospodarski minister dal izjavo poročevalcem lislov, da vlada misli, da je stavka v Volosu neupravičena, ker so vendar vse materiialne zahteve delavcev sprejete. Zato se zdi, da je to stavko povzročilo komunistično vodstvo, ki hoče z njo utemeljiti proglasitev splošne stavke, ki sc pripravlja v Solunu. V Volosu je položaj šc zmerom zelo resen, ker obstoji možnost novih izgredov. Otrtastva so izdala vse potrebne ukrepe. Orožniške patrulie neprestano križarijo po ulicah Vse trgovine m lokali so zaprti. Kmetijski minister Renakis ie odstopil. Na njegovo mesto je prišel g. Kiriakos. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu ie takisto odstopil. Na njegovo mesto pride Para-midas, bivši načelnik generalnega štaba iz časa pobunc leta 1923. ie ena „Queen Mary" London, 3. junija, o. Po poročilu Daily He* ralda je angleška vlada sklenila, da da paroplovni družbi Cunard White Star Line podporo peiih milijonov funtov šterlingov (1 milijardo 300 tisoč dinarjev) za zgraditev nove orjaške prekomornice iste vrste, kakor je »Queen Mary«. Z gradnjo nove orjaške ladje bodo takoj pričeli v glasgovskih ladjedelnicah. Nesreče v Avstriji Dunaj, 3. junija. V binkoštnih praznikih se je pripetila na Dunaju in v okolici cela vrsta nesreč V dunajski okolici sla dva človeka utonila, pri kopanju v Donavi. Neki podnarednik topniškega polka ie padci, ko jc plezal na Peilstcm v nižjeavstrijskih Alpah in obležal na meshi mrtev. Na državni cesti med Dunajem »n Semmeringom je trčil neki tovorni avto v dva motocikla. Dve osebi sta se ubili. Drobne Sofija, 3. junija. Ob priliki včerajšnje avtomobilske nesreče na cesti Sofija—Pirtop je nažla smrt tudi v inozemstvu zelo znana bolgarska operna pevka Kristina Morfova. Pokojna, je bila najpopularnejša operna pevka ter je bila zlasti znana kot interpretatorka bolgarskih narodnih pesmi. Pariz, 3. junija. V večini tovarn, kjer so delavci stavkali, sc je delo ponovno začelo. Tokio, 3. junija, laponska vlada ie sklenila intervenirati pri avstralski vladi, ker je le-ta uvedla nove uvozne carine. Dunaj, 3. junija. Med binkoštnimi prazniki je bilo na Dunaju več prometnih nesreč. — Zaradi avtomobilskih nesreč sc ic smrtno ponesrečilo sedem oseb. Newyork, 3 junija. Poveljnik in oficirji novega francoskega velepamika »Normnndie« so izjavili, da bodo na prihodnjem potovanju najbrž potolkli svoj lastni rekord in da bo na ta način »Normandie« vsekakor ohranila »modri trak«. Berlin, 3. junija. V bcrlin ic prispela grofica Eda Ciano, hčerka predsednika italijanske vlade Mussolinija. V Nemčiji ostane nekaj tednov. Filadelfija, 3. junija. V teniškem matchu med Avstralijo in USA za Davisov pokal je zmagala Avstralija z 3:2. Atene, 3. junija Po poročilih iz zanesljivega vira bo grška vlada povabila neko angleško misijo, da reorganizira qrško letalstvo. Zveza newyorških zlatarjev je tožila mestno upravo, ki več let ne plača svoječasno naročene dragocene nagrade in odlikovanja, Med njimi so zlate svetinje za vodjo italijanske zračne odprave Balba in celo za soproga Molisona iz leta 1933. Mesto trdi, da bi morali plačati oni sprejemni odbori, ki so izročili odlikovanja oceanskim zmagovalcem. sA zlatarji odgovarjajo, da so izvirala naročila od mestne uprave, ki je sama sestavljala slavnostne odbore. Nova vojna na Daljnjem Vzhodu London, 3. junija. Konflikt zaradi Abesinije šc ni poravnan in rešitev še ni popolnoma negotova, ko je nn vidiku no\a vojna, in sicer v severnem Kitaju. Kakor znano, Japonska pošilja zadnji čas v severni Kitaj preko pristanišča T j e n c i n a po morju pa preko železnice iz Mukdcna v Peking stalno nova ojačenja. To je seveda hudo razburilo kitajsko nacionalno vlado, radi česar so začele kitajske oblasti v severnih provincah odpor proti Japonski. Župan v Tjencinu je izjavil, da se ne bo pokoril poveljniku japonske posadke. Tudi v Pekingu se javlja odpor kitajskega guvernerja, i a katerim stoji Velika Britanija, ki »e boji japonske aneksije severnega Kilaja. Kitajski študenti so začeli protestni štrajk. V soboto se je zgodil atentat na železniški most med Tjencinom in Tankujem, baš ko je preko mosta vozil japonski vojni transport. V Tokiu so seveda ogorčeni. Kitajci pa pravijo, da so Japonci sami atentat aranžirali, točno tako. kakor se je to zgodilo septembra meseca 1932, ko je japonska armada podoben železniški atentat blizu Mukdena vzela za povod, da je zasedla vso Mandžurijo. Japonska vojna oblast zahteva, da mora rat-natelj železnice Mukdrn—Peking odstopiti, japonsko vojaštvo pa je že zasedlo k n-* ritnico v T je n cin u in vse postaje na progi iz T j e n c i n a do C' a n k a j h v a n a. Japonci so tudi aretirali policijskega ravnatelja v Tjencinu. Kot prvo dejstvo japonskega vmešavanja se smatra, d a b o proglašena »neodvisnost« province Hopcj s Pekingom vred. V Tokiu izjavljajo, da ima sedaj Kitaj na izbiro, ali hoče napraviti z Japonsko sporazum v smislu azijske zveze proti tujim velesilam ali pa bo prišlo do vojske, ker se ne bo umaknil iz Kitaja noben japonski vojak. Aneksija severnega Kitaja s strani Japonske utegne postati velika afera, ker so v severnem Kitaju zelo občutno prizadeti gospodarski interesi Velike Britanije. Temu prepričanju daje izraza že danes londonsko časopisje, ki trdi, da gre za premišljeno akcijo, v katero so vpleteni vsi nasprotniki Velike Britanije v sedanjem momentu, k <> se nahaja v konfliktu z Anglijo tudi Italija in ko Nemčija budno spremlja ta položaj v svojo korist' Temna bodočnost tekstilnega delavstva: V 20 letih bo Maribor - mesto beračev Nujno potrebno je starostno zavarovanje Maribor. 2. junija. V zadnjih 10. letih *• je zunanja lice Maribor« temeljito izpremenilo, prav tako pa tudi struktura.' mariborskega prebivalstva. Tam, kjer »o se prod 10. Uti razprostirala redko naseljena predmestja, kipi danes proti nebu dimnik polog dimnika. Iz trgovskega središča z dobrodušnimi meščani in penzionisti je nastalo izrazito industrijsko mesto. Vse to je posledica naseljevanja tekstilne industrije. Danes zaposlujejo tekstilna podjetja samo na pod-roSju mesta brez okolice nad 5000 delavcev, še letos se bo to število dvignilo na 6000, ker bodo nekatere tovarne svoje obrate znatno razširile. V prihodnjih letih pa se bo tekstilno delavstvo nedvomno podvojilo, ker se obeta naselitev novih podjetij, sedanja pa bodo še povečala obseg svojih tovarn. Tekstilna industrija prosperira, tovarne jedva zmagujejo naročila, milijoni in milijoni dobička »e stekajo v Maribor, v mestu samem pa tega denarja nikjer ne vidimo. Tudi oni, ki s svo* jimi pridnimi rokami pomagajo tovarnarjem pri zbiranju dobička, nimajo od vsega tega bogastva ničesar. Mezde v tekstilni industriji so sramotno nizke. Eno samo podjetje je v tetn pogledu častna izjema. Povsod drugod zaslužijo delavci * skrajnim naporom jedva toliko, da sproti živijo. N* kak prihranek ni misliti. Danas tvorijo kader tekstilnega delavstva še same mlade sile. Cvet naše podeželske in predmestne mladine hodi dan za dnem, noč za nočjo k tekstilnim strojem na delo. Napori »o veliki, prehrana nezadostna, stanovanjske razmere skrajno slabe. Kaj bo, ko se fizične sile teh mladih ljudi izrabijo? Čez 20 let bo Maribor mesto beračev Pri sedanjem napredku tekstilne industrije bo naijtnanj 10.000 ljudi izčrpanih, industrija jih bo kot nerabne vrgla na cesto. Zvezo z domom, z vasjo bodo med tem že zdavnaj izgubili, naselili se bodo v mestih, osnovali ei družine. Kdo jih bo potem vzdrževal, ko jih tovarnar požene iz podjetja? Že sedaj mesto z veliko težavo preživi čez zimo 1000 brezposelnih z njihovimi družinami. Edini izhod iz te grozeče perspektive bi bila pravočasna uvedba starostnega zavarovanja Mariborska tekstilna podjetja delajo danes s takimi dobički, da bi lahko v svojem lastnem delo- krogu ustanovila primerne fonde, iz katerih bi dobivali izčrpani delavci na starost primerne podpore. Vzgled tovarna I. Hutter in drug Pot, po kateri naj bi »e tako zavarovanje organiziralo, je pokazala veletovarna J. Hutter in drug. Podjetje spada med največje tekstilne industrije v državi. Sedaj zaposluje 1200 delavcev, v kratkem pa bo povečalo obrate, tako da bo dela še za nekaj ato ljudi in se bo delavski kade/ dvignil na okrog 2000 zaposlenih ljudi, Podjetje plačuje tudi daleko najvišje mezde med vsemi tekstilnimi tovarnami v državi. V Mariboru je to doslej edina tekstilna tovarna, v kateri ni bilo ves čas od obstoja mezdnega gibanja. Med lastnikom in delavci vlada idealno delovno občestvo, ki je dobilo viden izraz zlasti sedaj pri skupnem ustanavljanju fonda za starostno oskrbo delavcev. Na iniciativo lastnika g. Josipa Hutterja se je ustanovilo „Društvo za starostno preskrbo delavcev tov. I. Hutter In drug" kateremu je banska uprava potrdil* pravila in te dni se je vršil v tovarni ustanovni občni zbor. Bilo je to svojevrstno zborovanje, ki bi mu težko našli v današnjih razmerah primera. Delavstvo in urad-ništvo se je zbralo na prostranem tovarniškem dvorišču okrog svojega šefa, ki je v kratkem nagovoru obrazložil pomen in namen nove organizacije ter se je potem soglasno izreklo za ustanovitev. Lastnik je pri tej priložnosti še posebej pokazal svoje veliko razumevanje za usodo svojega delavstva. Ustanovil se je glasom pravil poseben fond, v katerega prispevajo delavci 5% od svojega zaslužka Tovarna pa prispeva sama isti znesek kakor delavstvo Pri sedanjem staležu delavstva bo znašal letni prispevek od delavskih mezd okoli 750.000 Din. Ker bo dala isti znesek tudi tovarna, bo razpolagal fond vsako leto z 1,500000 Din gotovine, kar je za današnje razmere velika vsota. Za začetek bo tovarna pomagala društvu na noge z izrednim večjim prispevkom, poleg tega mu bo dala dolgoročno brezobrestno večmilijonsko posojilo. 2e letos se bo začela s sredstvi tega fonda izvajati Zadnje dejanje trboveljske žalolgre Orožnik Gajiek oddan v umobolnico Celic, dne 2. junija. Mnogo razburjenja in sočutja je vzbudil dogodek, ki se je pripeli! v Trbovljah dne 9. septembra lanskega leta Tistega dne dopoldne je orožniški kaplar Ludvik Gajšek v gostilni »Pri Škratu« v duševni zmedenosti s službenim samokresom ustrelil svojega tovariša orožnika Stojanoviča Vinka in Pečnik Faniko. Pečnikova je imela še toliko moči, da je zbežal« proti stranišču, nato pa se je zgrudila in izdihnila. Ko sta videla gostilničarka, gdč. Golančeva in orožnik Stojanovič, da gre za res, sta skušala pobegniti. Gajšek je pa streljal tudi za Stojanovičem, ter ga zadel bežečega v trebuh; Stojanovič je še tisti dan zaradi dobljene rane v bolnišnici umil. Gajšek je nato divjal še naprej, ranil več oseb, končno sc je orožnikom le posrečilo, da so ga zvezati in odvedli nu orožniško postajo. Vse to je storil Gajšek v zmedenem stanju. Državno tožilstvo v Cčlju ic odredilo nato obdukcijo Qbeh nesrečnih žrtev blaznega orožnika, Gajška samega pa so oddali najprej v bolnišnico v Celje, nato pa v vojaško bolnišnico v Zagreb. Gajšek je bil nato predan vojaškemu sodišču, pod katerega kompetenco »padajo orožniki. Ker je bil Gajšek kmalu odpuščen iz službe, je vojaško drž. tožilstvo odstopilo »pise rednemu sodišču. Gajšek je bil nato tudi že oddan v bolnišnico za živčne in duševne bolezni v Vrabču. Zdravnika izvedenca sta dala o njem strokovno mnenje, da se je nahajal Gajšek ob času groznega dejanja v stanju skaljene zavesti in da za svoja deianja ni odgovoren. Danes se je vršil pri celjskem okrožnem sodišču narok o Gajškovi nadaljnji usodi. Senat je o {Močil, da se odda Gajšek v zavod za zdravljenje umobolnih in bo najbrž oddan v Lepogla-vo, kjer se nahaja pri tamkajšnji kaznilnici tudi tak zavod Celjske novice Celje, 2 junija Žrtve nesreč. Ko se je 12 letni sin mizarja Kolarič Mariin od Sv jederti nad Laškim v soboto doma igral, je padel na njega sklad desk in je fantu zlomil desno nogo. — Služkinja Križnik Terezija iz Drešinje vasi je pred dnevi vpregla konja v voz. Kon> je potegnil voz, njo pa je zgrabilo za levo roko ter ji odtrgalo mezinec in zmečkalo kazalec. — Kolar Marija z Dremskega rebro pri Šmarju ie pri izobešanju perila padla z lestve in *i zlomila desno nogo. — Vrenko Antonija, posestnica od Sv. Uršule pri Dramljah je v ponedeljek padla s stola in si zlomila levo nogo — Rojca Jožefa, 39 letnega posestnika iz Marija Dobja pri Dramljah je v nedeljo vrgel bik v jasli in ga poškodoval po rebrih in obeh nogah Vsi ponesrečenci se nahajajo v zdravniški oskrbi v celjski bolnišnici. Krivoprisežnike je treba strožje kaznovati Ljubljana, 3 junija. Krfvoprisežništvo se je zadnja leta, ko je zavladala gospodarska kriza, ki je povzročila hkratu padec gospodarske morale, silno razbohotilo po naših krajih. Podkupovanje prič je na dnevnem redu. Za nekaj kovačev se že dobe priče, ki mirno in hladnokrvno prisegajo in lažno izpovedujejo. Ne mine skoraj teden, da ne bi kak krivoprisežnik stal pred malim kazenskim senatom. Sodniki sedaj strožje sodijo te vrste zločine. Dve kmečki rodbini iz ljubljanske okolice sta se že 12 let sovražili in preganjali po sodiščih. Spor se je pričel zaradi neke tepke. Stanko Zdešar, 35 letni posestnik iz Kozarij pri Viču, je v civilni pravdi Marija Zdešar—Stanko Erbežnik nastopil pri okrajnem sodišču kot priča. Pričal je v korist svoje žene tako, da je pravdo dobila. Erbežnik je nato ovadil Zdešarja zaradi krive prisege. Pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. gosp. Ivan Breliha se je včeraj vršila daljša raz-prava. Krive prisege obloženi Stanko Zdešar je zanikal krivdo. Zaslišanih je bilo več prič. Stanko Zdešar je bil zaradi zločina krive prisege obsojen na 5 mesecev strogega zapora, v plačilo povprečnine 800 Din, v plačilo odškodnine trbezniku 100 Din in naposled v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 lela. Predsednik je v sodbi pioudarjal: 'Krivo pričevanje se je začelo zadnji čas tako silno siriti pri nas, da so zato potrebne strožje kazni. Obsojeni ste v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta, da ne boste mogli ta čas nastopati pred sodiščem kot priča.« Zdešar je prijavil revizijo in priziv proti sodbi. Razprava je bila mestoma prav dramatična. \ Novice s Slov. goric Sv. Ana v Slov. goricah, 2. jun. Ponovne poplave. Na binkoštne praznike je nad Slov. goricami močno deževalo. Posledica je bala zopet povodenj. Komaj so se bile odtekle vode, ki so pred nedavnim prestopile bregove naših rek in uničile velik del žitne setve ter naredile veliko škodo na travnikih, sta do-Hni Ščavnice in Pesnice sedaj zopet pod vodo. Prestopili so bregove tudi vsi potoki, da ie sedaj uničeno še vse ono, kaT je bilo od zadnje poplave ostalo. Travniki so se zopet pokrili z debelo pdastjo blata, žito je pobito k tlom, naj-večjo škodo pa je povodenj povzročila na koruzi in krompirju. Preobilno deževje je storilo svoje tudi na posevkih, ki se nahajajo na višjih predelih in jih poplova ni zadela Trava je začela gniti, ker je preveč moče. Ljudje, ki so se za letos veselili obilne žetve in pridelkov, -so sedaj v skrbeh. Prva njihova želja je, rla se zre-gujira reka Pesnica in s lem odsiranno redne vsakoletne poplave. Podrto upanje, češnie so letos izredno lepo zorele in ie vse kazalo, da bo naš kmet letos s cesmemi zaslužil kolikor toliko, kar bi mu bil seveda zelo dobrodošel zaslužek v teh težkih časih. Vsi ti upi pa so splavali po vodi, ker je rfe/.cvjc povzročilo, da so začele češnie na rlc-bclo pokati. Kliub obilni letini, najbogalejši zad-nim let se bodo češnie prav zaradi pokanja prav težko ah pa za prav mzko ceno prodajale Kokošji tatovi. Pretekli teden so neznanci, uprizorili po Slov. goricah pravcati lov za kurami Ni je skoro vasi \ Slovenskih goricah, kjer bi ne imeli posestnika, katerega so obiskali kurji tatovi in mu izpraznili kurnike Tatovi so morali brli prementeni in v tem poslu dobro izvežbani, da uh nikjer ni nihče čul niti videl. Zato doslej za njimi tudi m nobenih sledov. Ogenj uničil gospodarsko poslopje Velenje, 2. junija. V Šaleški dolini in v okolici Šmartna ob Paki se zadnia leta pošastno množijo požari podtaknjeni od zlobne roke. Tako je nekemu posestniku v Lokovici v dveh letih kar štirikrat zapel rdeči petelin. Na binkoštni ponedeljek je zopet zažarelo nebo. V Skalah je gorelo gospodarsko poslopje posestnika Hrota. Ogenj je nastal v hlevu. Ker ni bilo cjomačib takoj zraven, bilo je okrog enajstih ponoči, se je naglo širil in objemal poslopje. Zdaj samo še razvaline spominjajo na uničen objekt. Živino so utegnili v zadnjem hipu rešiti, vse drugo je uničeno. Na kraj požara so prihiteli gasilci, vendar pa je bilo gaSenje skoraj nemogočo, ker ni vode v zadostni bližini. Zavarovalnina ne bo Krila nastale škode. Kako je ogenj nastal, fce m ugotovljeno, okolnosti pa kažejo, da je bila zraven človeška roka. Uvedena je preiskava. velikopotezna stanovanjska akd|a Gradile »e bodo moderne stanovanjske hiše za de-lastvo, posameznikom pa se bodo dajala tudi posojila po 5% obresti za zgradbo enodružinskih stanovanjskih hišic. 2e takoj v začetku se je prijavilo med delavci 366 reflektantov za stanovanja v skupnih hišah ter 183 za posojila za zgradbo lastnih bUic. Ker se bodo gradili po načrtih stanovanjski (jbjekti z 12 stanovanji, bi bilo treba zgraditi že samo za sedaj prijavljene reflektante 30 velikih stanovanjskih hiš Stavbišča e« bodo izbrala na Pobrežju, kjer je zemlja ie poceni na razpolago. Poleg tega leži prostor precej visoko nad Dravo in v veliki ploskvi, tako da se bo dalo to noVo »Hutterjevo naselje« zgraditi po enotnem načrtu ter bo predstavljalo sčasoma samostojno, majhno, moderno urejeno mestece Ker bo zgrajen čez Dravo tudi pobrežki most, bodo imeli delavci s tovarno direktno zvezo. — Na zborovanju tovarniškega delavstva je bilo izvoljeno tudi vodstvo društva Predsedstvo je prevzel sam lastnik tvornice g. Josip Hutter ter s tem podal garancijo, da bo svoj velikopotezen in za današnje čase izreden načrt v resnici tudi izvedel. V odbor je tovarna sama po pravilih delegirala šest članov — obratovodij. Poleg predsednika g. J. Hutterja so v upravnem odboru inž. Janko Petrlček, inž. Henrik Čopič, inž. Lindtner, obratovodja Elstner, obratovodja Stud-ničny, Franc Zupan, Jakob Lipša, Stanko Kokol, Franc Klojčnik, Ivan Markež in Helena Dvoršak. Predsednik nadzorstva je solastnik tovarne g. Rihard Poche, člani pa so inž. Pehani, inž. dr. Ja-wurek, Mirko 2ižek, Franc Anželi in Hani Krištof Na ta način je dalo največje mariborsko tekstilno podjetje krasen zgled, kako naj bi se rešila skrb za bodočnost tekstilnega delavstva. Mariborska javnost pričakuje sedaj z upravičeno radovednostjo, ali bodo tudi ostala mariborska tekstilna podjetja skušala slediti zgledu Hutterjeve tovarne. Kdaj dobimo zdravstveni dom Trbovlje, 2. junija. Pred letom je občinska uprava sklicala anketo, na katero je povabila vse zainteresirane kroge za dogovor, kako priti do zidave zdravstvenega doma. Pobudo za to anketo je dalo društvo >£k>la in dom« na meščanski šoli. Ankete se je udeležil tudi takratni ravnatelj Higienskega zavoda g. dr. Petrič. Sklepi ankete so bili, da Higienski zavod izdela tozadevne potrebne načrte in občina da prostor za zidavo in potrebno vsoto, ki ji po zakonu gre za prispevanje. Do danes pa Higienski zavod načrlov še ni naredil, čeprav je že leto dni, ko mu je bilo naročeno in v katero kompetenco spada ta zadeva, da se kot prvi za zdravstvo zavzame. V kraju Trbovlje je nad 2500 šoloobveznih otrok, pa še ni ustanovljena poliklinika, dočim zakon predpisuje ustanovitev poliklinik tam, kjer je nad 400 otrok. Imamo državno posvetovalnico za matere v nekem prostoru, ki niti od daleč ne odgovarja predpisom. Imamo protituberkulozni di-sj>anzer, ki mora biti nastanjen v bolnišnici bratovske skladnice in se mora seveda stiskati. Vse to bi spadalo v zdravstveni dom, ki bi vse združil. Občina, ki ima nad 12.000 prebivalcev, pa nima urejenega nobenega odgovarjajočega zdravstva in ne primernih prostorov. Najslabše pa je zdravstveno stanje mladine, nad 28% tuberkuloznih otrok, pa ni nikogar, ki bi jih zdravil. Zidava zdravstvenega doma je dolžnost Higienskega zavoda in t« ima urediti to zadevo, ako hoče, da služi svojemu namenu in dolžnosti, ki jo ima. Prizadeti starši bolnih otrok apeliramo na Higienski zavod, da omogoči zidavo tega jtrepotrebnega doma. Zlasti pa apeliramo, da se postavi poliklinika, v kateri se bodo zamegli zdraviti naši šolarji, ki se pri sedanjem sistemu ie pregledujejo, zdravijo pa nikjer. Zločin na gostiji Sitrahovit zločin se je bil izvršil v ponedeljek v vasi l.aduou pri Zagrebu Kmet Hudec je 7 nožem zaklal gozdnega čuvaja Neršiča. Obadva sta živela dolgo časa sprta med seboj. Kljub temu se drug drugega nista mogla izogniti, kadar sta se srečola. Cim sta trčila, sta se ponovno sprla. Košček zemlje je bil vzrok dolgoletne leze in sovraštva. Pred kratkim pa sta se pomirila in spravila, vendar je bilo to pomirjenje le začasno. V ponedeljek sta bila obadva povabljena na gostijo k nekemu kmetu. Ob bogato obloženi mizi sta pila in jedla in se prav prijazno pogovarjala. Med njima ni prišlo niti do najmanjšega prepire in je bil zato prisotnim tem bolj nerazumljiv dogodek, ki se je bil izvršil med njima. Proti večeru je Neršič vstal od mize in šel proti vratom. V hipu je za niim planil Hudec jn mu zarinil dolg nož v vrat, še preden je mogel Neršič misliti na obrambo. Med gosti je nastala panika, nekaj se jih i« ojunačilo in skočilo k napadalcu in mu iztrgalo nož iz rok. Ta čas pa je Neršič že izdihnil Morilec je bil aretiran in se zagovarja s popolno pijanostjo. Kratka stavka tekstilnega delavstva Celje, 2. jiinija. Danes ob pol 12 je nenadoma izbruhnila v tovarni Bergman stavka vsega delavstva. Do nje je prišlo radi tega, ker sta bili odpuščeni dve delavki. Vse delavstvo se je radi tega odpusta čutilo prizadeto v svojih pravicah. Stopilo je v stavko, in so se takoj začela pogajanja z vodstvom tovarne. Delavci so zahtevali, da se sprejmeta nazaj obe odpuščeni delavki, in da se položaj delavstva zboljša. Pogajanja so zelo hilro jiotekjila in ugodno končala že ob 6 zv. Delavstvo se je vrnilo na delo. Športniki zavozili z avtomobilom v Slovenko Belgrad, 2. junija, m. Sinoči ob četrt na 12 je prišlo pred vojnim ministrstvom v Miloša Velikog ulici do strahovite avtomobilske nesreče, Ob tej uri je vozil po Miloša Velikog ulici s silno brzino belgrajski industrijalec Vojislav Nikolič s svojim težkim osebnim avtomobilom znamke Kadilak. Industrijalec Nikolič se je vozil z banketa, ki ga je priredil odbor BSK. Pred samim vojnim ministrstvom je v trenutku, ko je privozil Nikolič, hotela prekoračiti cesto služkinja Slovenka Terezija Mlinarič. Nesreča pa je hotela, da je avto zadel v Mlinaričevo ter jo vrgel na ulico. Pri tem sunku je dobila Terezija Mlinarič večje poškodbe. Industrijalec Nikolič, s katerim je sedelo v avtomobilu ie sedem oseb, je postal zaradi nesreče z Mlinaričevo v trenutku tako. zbegan, da je bliskovito zasukal volan na desno ter je zaradi tega z vso silo udaril v lipo pred vojnim ministrstvom. Sunek je bil tako silen, da je lipo s koreninami gladko i^uval iz zemlje, avto pa se je zaradi sunka s silnim treščem zakotalil po ulici. Kakor rečeno, je bilo poleg Nikoliča v avtomobilu še sedem oseb. Bili so to sami nogometaši belgrajskih športnih klubov. Najhujše poškodbe je dobil Dragan Jovanovič, uradnik Generalne direkcije drž. železnic in drugače znani nogometaš. Medtem, ko se je avto prekucnil, je udaril Jovanovič v strop avtomobila ter obležal v avtomobilu s hudimi poškodbami, tako da ni mnogo upanja, da bi ostal pri življenju. Lažje pa je bil poškodovan med drugimi tudi Pera Radovanovič, branilec SK Jugoslavije. Policija je takoj uvedla preiskavo o vzrokih nesreče. Kakor vse kaže, je prišlo do nesreče zaradi lega, ker je Nikolič, ki se je, kakor rečeno, vračal s svojo družbo z banketa, vozil prehitro. Okradeni kriminalisti Skozi Sarajevo so te dni potovali udeleženci svetovnega policijskega kongresa v Belgradu. -Bili so to predstavniki policij in kriminalnih uradov raznih evropskih držav. Med njimi so bili podpredsednik svetovno znanega Scotland Varda iz Anglije, šef nemške policije, sef dunajske policije, šef francoske policije in drugi. Ugledni kriminalisti so si ogledali v Sarajevu vse večje in pomembnejše zanimivosti, pri čemer so jih po mestu spremljali nekateri sarajevski intelektualci. Gostje so pri lem obiskali tudi znano sarajevsko čaršajo, kjer so si za spomin nakupili nekatere posebnosti. Eden od spremljevalcev, neki sarajevski odvetnik, )c pri tem naredil prav zanimivo salo, ki je med kriminaJisti izzvala precej smeha Ta odvetnik je namreč poiskal v mestu nekega starega »mojstra« in ga najel, da okrade inozem-ske kriminalne sirokovnjake. Ko so gostje kupo-vali razne predmete in jih basali v svoje žepe, se je med nje pomešal ta »mojster« in jim sipret-no izmikal iz žepov vse, kar so sd bili kupili. — Nihče od kriminalistov tega ni opazil. Ko so gostje zvečer prišli v kopališče Ilidžo, so začudeni ugotovili, da so jim zmanjkale vse stvari, ki so jih bili kupila na čaršiji. Dognali so žalostno dejstvo, da so bili okradeni. Kasneje pa je prispel sarajevsko odvetnik s celo vrečo »ukradenih« stvari in jih porazdelil začudenim gostom. Povedal jim je svojo šalo in jim dopovedal, da tudi kriminalne kapacitete niso varne pred žeparji. Ta zgodbica je med gosti izzvala veliko veselje, Sarajevčani pa so si izmislili že kar dolgo vrsto šal na račun kriminalistov. 60 letnica gasilske družine v Novem mestu Gotovo ni pretirano, ako poudarimo, d« j« prav gasilstvo ena najpotrebnejših, pa tudi najbolj človekoljubnih organizacij v vsakem kraju, lči si lahko šteje v čast, če tako organizacijo ima. Toliko bolj ponosni pa smo lahko Novomeš6ani ki imamo v svoje sredi že 60 let močno in strumno organizirano prostovoljno gasilno društvo, ki j« za časa svojeiga delovanja preprečilo že marsikateri požar, bodisi v mestu ali bližnji in daljnji okolici ki bi bil po»tal lahko usoden za ves dotični kraj! Novomeško gasilno društvo ima svoi delokrmj » prvi vrsti U.v rae®tu' kadar je potreba m zlasti, odkar una svoj lastni avtomobil in moderno brizgalno, radi hiti na pomoč tudi v okolico mesta. Zahvala, da praznuj« novomeško gaailno društvo letos svoj visoki jubilej, gre vsekakor n£- fiT T* ^n°Vll?I,U’ novomeškemu trgovci Adolfu Gustmu, kajti na nj pobudo #« j^ društvo Veren^ rf -vomeško prstov. £>& loil nl r pa mu I« °b ustanovitvi bil štvo tZ 1 ^tav .f-uzer- Da pa se je moglo dru-i , . j.po, razv>iati in končno doseči tako po-po nost m discipliniranost kot jo ima danes, pa gre zarivala njegovim predsednikom in poveljnikom, ^aonje čase zlasti pok. Francetu Reitzu, ki ga arustvo danes pogreša mnogo bolj kot kdaj prej. V slavnostnih dneh društva se bo v Novem mestu vršil tudi gasilski kongres in obvezen izlet gasilske zajednice dravske banovine Tako bo ob tej priliki v Novem mestu združeno v#e slovensko gasilstvo pod zastavo svojega zaščitnika in patrona sv. Florijana. Dne 5. julija bo na trgu KraJja Petra sv. maša, ki jo je dovolil knezoškofrjski ordinarijat v Ljubljani. Maševal bo g. prošt Karel Čerin, ki bo tudi blagoslovil novi prapor novomeške gasilske čete. Slepa mladina koncertira Ljubljana, 3. junija Po vseh koncertih, ki se radi nagnetejo v aPf j "? I1® konec koncertne sezone, ne upaš vež, da bi slišal kaj dobrega, slabega si se že preobjedel, m tako greš konec maja z nekim predsodkom na koncert slepe mladine. V koncertni dvorani, ki je skoro prazna, vidiš, da je večina občinstva z istim predsodkom ostala doma. Skoro tragično je, kako skuša maloštevilno občinstvo slepce še s ploskanjem preslepiti, da ne bi čutili praznin pred seboj. In potem poslušaš godbo na pihala, tarnburaški zbor, mešani in otroški zbor, občuduješ nadarjena gojenca Udbinca in Belavlča. ki igrala Mozarta in Chopina na klavir, potem skupaj štiriročno Dvoraka, potem zopet na fa- gotu 07. rogu in »e vzajemno spremljata na klavirju. Tvoja skepsa od točke do točke kopni, a n* samo to. Posebno Adamičevo pesem >Jezusu pu-šeljček«, ki jo zapoje troglasen otroški zbor tako prisrčno občuteno s trudno zastrtimi glasovi, dočim njih oči brezizrazno strmijo nekam v daljavo, — ta pesem je morala pretresti in ganiti do srca vsakega, če ni bil on sam gluh in slep. Po dvorani vibrira nekaj skrivnostno človeškega. Iz vsega se čuti. da lem otrokom in mladim fantom pomeni glasba nekaj več kot navadnemu človeku. Zanje je ton svetloba in zvok barva, morda jim glasba lahko postane edina svetla točka življenja. Žalo pa zasluži veliko priznanje požrtvovalno delo onih, ki smatrajo za življenjsko delo, da prinesejo tej mladini solnca v njih temo. w. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 3. hirata: Klotrtda. jutri, četrtek, 4. junija: Francise« ks. t/. Lekarne. Nočno službo imav>: mr. Marijin trg5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta in mr. fSohinec ded.. Rimska cesta ji Kaj bo danes Filharmonična dvorana: ob 18.15 Tl. produk- rii<=i šole Glasbene Majice. , , Društvena dvorana Kodeljevo: ob 8 sestanek dekliškega odseka Saleznanske ^osvete. na katerem bo predavaj dr. Fr .Blatnik. Danes ob četrt na sedem ,e v ftfhamonicm dvorani II .javna produkciji S°J.cn^ bene Matice Ijubhanske. Spored obsega 21 na slonov ki jih absolvirajo gojenci sole od naimz-i!;>Pdo naivišiih letnikov Gojenci na violinskega in solopevsfcega oddelka. jCace jek je točno ob četrt na sedem, spored se dot« v knjigarni 7a 3 Din in je obenem > rn-ochikoiji. Ravnatelistvo vabi starše in pnjatene šole k obilnem iposetu. | Propagandno predvajanje »kSo^ti^Tiih »**•* »Doline gradov«, od Novega mesta do Kostanjevice in nazaj, gradov, kopališč samostanov m drugih krasot to v četrtek, dne 4. ,ur.,a t l ob 8 zvečer v dvorani »Sloge« vi.bhanskega dvora (poslopje žel. dir. v Uubljan.) Predava propa-gator Dolenjske Viktor Pirnat. Opozanamo na to edinstveno priliko vse prnatelie lepe Doleniske kot tudi interesente za izlet ki ga organizira v te kraje udruženje železniških uradnikov v Ljubljani ki katerega izleta se lahko udeleživsakdo. Prijave za ta izlet spreiema kot tudi date vsa pojasnila in prospelde »Putmik« Uubljan^ Maribor in Zagreb. - Za predavaje m vstopmnel Lastni doml Ta misel vas )e gotovo vodila, ko ste garali in varčevali vse svoje žiVlieme. ko pa ste si prihranili dovolj, da lahko £"čr^e gradnjo, vas prevzame nova skrb: kako nai Jo dom i zn led a in iz kakega materiala bi ga bilo najprimerneje zgraditi. »Ljubljanski vdesetem« od 30. maja do 8 hinna, vam bo svetovali Na. posebnem oddelku za stavbarstvo bodo razstavljeni in praktično predočeni vsi pripomočki m izsledki moderne gradbene tehnike. »Zapoj si pesem, ko muči te tuga I...« zra-ven si zaigraj na kitaro, klavir ali tamburico. Ce p« nimaš posluha, navij gramofon, ali pa priključi radio aparat. Na »Ljubljanskem veleseimu« boš med množico drugih zanimivih novosti nasei tudi svojim želiom in žepu primeren instrument, ali radio aparat. . Društvo »Živalca« hoče s svojo razstavo no Ljubljanskem veleseimu od 30. maja do 8. rumia zainteresirati naše ljudi za rcio onih vrst in plemen malih živali, ki bi mogle res riuditi iispeh in dobiček V poštev za to pr-ihaiaio. perutnina, kunci rtiče pevke itd., ki jih bodo obiskovalci velese ima videli v ogromni izbiri na razstavi - *^'VNaCIL letoSnji operni produciji ljubljanskega drž konservatorija bomo slišali posamezne scene iz 3 repertoarnih opernih del in sicer iz ri-delia, Rusalke in Glumačev, vmes pa se izvajajo plesi in sicer najprvo Cejkovskega Ruski ples, nato Smetanov Furijant iz opere Prodana nevesta in Baranovičevo Kolo. Glasbeno vodstvo ima Leskovic Bogomir, režijo g. Debevec, plese |e naštudiral inž. Golovin. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v open, cene kakor za duaške predstave. Produkcija je v petek, dne 5. t. m. ob 20 v opernem gledališču. Naredba. Na osnovi členov 66 m 6/ zakona o notranji upravi se zaradi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških rekrutih odjeia, da se v času od 5. do 7. junija t. L vojaškim vpoklicaneem v stalno kadersko službo v Ljubljani ne sme točiti in prodajati alkoholnih pnac. Prestopki te naredbe se bodo najstrozje kaznovali po določilih člena 69 zakona o notranji upravi z denarno globo do Din 500, oziroma ob neplačilu v določenem roku z zaporom do 10 dni. NaTedba stopi v veljavo dne 5. junija t. 1. Upravnik j^olicije. OPERA: Začetek ob 20. REPERTOAR NARODNEOA GLEDALIŠČA Drama. Začetek ob 20. uri Sreda, 3- junija: »Tiran«. Red Sreda. Četrtek. 4’ junija: »Mladi goapod Sef«. Red C. Patek 5 iunija ob 15. uri: »Prva legija«. Dijaška predstava. Cene od 14 Din navzdol. . Opera, Začetek ob 20. uri Sreda, 3. junija: »Kavalir z rožo«. Red B. četrtek, 4. junija: »Luoia da Lammermoor«. Red Četrtek. Petek, 5. junija: »Produkcija operne šole državnega konservatorija«. OPERA Koncem tedna bo v operi premiiera Lenar-feve »Vesele vdove«. 2e pred vojno je bila stalno na repertoarju vseh gledališč. Letošnjo uprizoritev je pripravil kapelnik Štritof, ki je oskrbel popolnoma nov prevod. Olavni vlogi igrata ga. Gjungjenac in g. Levar. — Premijera bo izven abonmaja. Radio Programi Radio L|ubl|ana Sreda. 3. junija. 12.0(1 Pw«io« lahilt« eaMt>< i ** I 1««dma (Trbovdjeka

dha) 13.4n Vremenska n*pov»d, 1 .11n i, nn ('aisB, ohjav« n|kw*«1ii, otrvmlrila S»xSj SnbaM V.e mogoiel (P«*ra vr»ta priUubjJjv- | nih pto*6) 14.00 Vremensko porodilo, boram t<*«»ji 19.00 . Napoved 6a»a, vremon«ka nmpov&d, porodila, r*hjava ; sporeda, obveetUa 19..T0 Nacionalna ara: Evgrmk* in Jugoslovani (dr. Zarnik ta Znoret*) j.jU'Uvod v pre- ; BOI 20.00 Prenos opero iz oparnee« jimlft ilfia v ljub- | JdanJ — V I. odmoru gluabeuo predavanje (R. Matija Bravivliair); v II. odm.ru: Napoved časa. vremenuka n««poved. poroftiil«. ohjava sporeda. Drugi programi SRKDA, I. Junija. Bel grad I: 20.00 Vokalni dueti 30.30 Saljiivi dvotrovor 21.00 Konjovi6ev« akladne Prenos kavarne — Belgrad II: U.ltf Aleksiftevo predavanje o boleznih, ki se 7/Jrannjo v Jugoslaviji — Zaarrh: 20.00 Prenoe 'w. Iri •Narodnem ka/nlišlu«. Od mariborskega občinstva se poslovi v četrtek, 4. t. m. v vlogi finančnega ministra Almbichleria v Lichtenbcrgovi duhoviti satirični komediji »Kfiriiero kanclista Win-ziga« Predstavo je »izven« ter bloki ne veljajo. Gg. gledališke abonente in lastnike blokov, ki še niso zadostili svoji obveznosti, prosi gledališka uprava, do čimprej poravnajo morebitne zaostanke, ker je sezona že pri kraju ter mo^a gledališka blagajna obračunati. Maribor. Seja Slomškove družine bo drevi ob 20 v običajnih prostorih. Krščanska ženska zveza javlja, da se vnre-icmajo prijave za Raihenburg do 14. junija v pisarni na Aleksandrovi cest« 6-I, ob sredah in sobotah od B—10 doip. ali pa pri predsednici ge. Katarini Rmnnan v Cvetlični ulici 23-11. Maistrovi borci priredijo 6. junija ob 20 na vrtu Narodnega doma prijalcljski sestanek v spomin na obletnico, ko so jugoslovanske čete dospele na Gosposvetsko polje. Razglasitev obvezniškega razporeda bo na vojaškem vežbališču na Teznu dne 14. junija. Pod vlak Ljubljana, 3. junije. Danes zjutraj je prišlo na dolenjski progi blizu Rudnika do dogodka, ki bo zahteval najbrž smrtno žrtev. Ko je vozil proti Dolenjski jutranji vlak, je blizu Rudnika nenadoma skočil pred lokomotivo leta 1878 roieni posestnik Ivan Goli, stanujoč v Rudniku. Dasi je slrojevodja takoj zavrl, so kolesa Goliju odrezala stopalo na eni nogi, dobil pa je tudi hude poškodbe po glavi, tako da je malo verjetno, da bo Goli ostal pri življenju. Zakaj je skočil Goli pod vlak ni točno znano. Poznavalci njegovih razmer zatrjujejo, da ni bilo pri njem opaziti nikakega nezadovoljstva, pač pa zadnje dni neko zmedenost. Zato je zelo verjetno, da je Goli izvršil to dejanje v duševni zmedenosti. Olimpijski dan 7. junija V nedeljo, dne 7. junija, se vrši četrti olimpijski dan, ki se bo pa letos proslavil mnogo sijaj-nejše kot vsa druga leta. Na olimpijskih dnevih, ki se vrše v vseh naših večjih mestih, je prevzel pokroviteljstvo minister za telesno vzgojo gosp. dr. Rogič. Olimpijski dan pa jo tudi zadnja prilika, kjer bodo športniki pred olimpijskimi igrami manifestirali svojo zavest za olimpijske igre. Na letošnjem olimpijskem dnevu pa se mora zbrati čim več materialnih sredstev, ki naj omogočijo odhod naših olimpijskih tekmovalcev v Berlin. Ta dan bodo športniki prodajali olimpijski znak, ki bo služil obenem tudi kot vstopnica za vse športne prireditve, ki se bodo vršile v okviru tega dne. Da bo pa proslava olimpijskega dne čim sijajnejša, bo na predvečer dne 6. junija v nemškem prometnem uradu olimpijska konferenca, kjer bo govoril med drugimi tudi minister za telesno vzgojo g. dr. Rogič o temi »Država in šport«. Govor g. ministra bodo prenašale vse radio postaje. Tudi Ljubljana se pripravlja, da čim sijajnejše proslavi ta dan in da se oddolži kar najbolj mogoče našim olimpijcem. V nizu mnogih prireditev moramo omeniti tudi olimpijsko prireditev kolesarske podzveze »Ljubljana«. Kolesarska podzveza »Ljubljana« bo tudi v nedeljo v okviru olimpijskega dneva priredila kolesarsko dirko, ne sicer na dirkališču kot prejšnja lota, ampak na cesti. Dirka se bo vršila iia znani krožni poti Zgornja Siška-Koseze-Podutik-Glince-Dravlje-Zg. Šiška s startom in ciljem pri Čarmanovi restavraciji. Začetek dirke bo ob 14 z odhodom glavne skupine, 5 minut za njo pa starta ju-niorska skupina. Dirke se morajo po nalogu zveze udeležiti vsi verificirani dirkači. Občinstvo, ki se zanima za kolesarski šport, bo imelo lepo priliko, da bo na vsej poti lahko spremljalo potek te zanimive tekme. Ljubljana, 3. junija. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s g. Ivan Brelih in sta kot sosodnika fungirala gfi-Gorečan Fran in dr. Štrukelj Stanko, je včeraj popoldne v 5 ur trajajoči razpravi sodil '25 letnega puškarskega pomočnika Viljema Kramarja, ki ga je državni tožilec obtožil zločinstva dvojnega poskusa umora, ko je 1. aprila letos okoli 13 v ženski bol: nišnici streljal najprej na Amalijo Koroščevo, ki )i je s strelom samo lase na glavi posmodil, m nato oddal proti trgovskemu potniku Stanku Pančurju kar 5 strelov, od teh sta dva priletela v tla, trije pa so Pančurja zadeli, in sicer tako. da je eden projektil zadel hrbtenico, drugi desni bok in tretji v levo stegno. Stanko Pančur je zaradi teh poškodb postal za delo nesjiosoben, ker je leva noga poginoma hroma. Zdravi se še v bolnišnici. Ozadje te žalostne drame tvori intimno razmerje, ki ga gojil obtoženi Kramar do Pančurjeve žene. Ta se |e takrat nahajala v ženski bolnišnici, da si zdravi raka. Mož Pančur in Kramar sta jo prišla obiskat in v nekaj minutah je prišlo do groznega konflikta. Obtoženec se mirno zagovarja Ko je državni tožilec dr. Julij Fellaher prečital obtožnico, je senatni predsednik uvedel zasliševanje obtoženca, ki je trajalo nad eno uro. Predsednik: »Kramar, ste razumeli obtožnico?« Obtoženec jasno: »Sem.« »Se čutite krivega?« »Ne!« „ »Priznate, da ste streljali na Pančurja in Koroščevo?« »Priznam.« »Povejte, da »te krivi!« »Nisem kriv!« Obtoženec je nato začel jx>drobno slikati, kakšno razmerje je vladalo med njim in Marijo Pan-čurjevo, mater treh otrok. Spoznal jo je bil, ko je bil še vajenec pri puškarju Kaiserju, star 17 let. Ona je bila takrat šivilja. Potem se nista 8 let videla. Lani sta se srečala v Šiški na neki veselici. Bila je z možem. Plesala sta. Razodela mu je vse. Obtoženec je tudi pravil, da je nato po tem plesu večkrat zahajal na dom Pančurjeve. Glede značaja hrulil. Na predsednikovo vprašanje, če je imel z ženo kako intimnejše razmerje, je kratko odvrnil: »Drugega nič, ko da sva se na plesih objemala.« Konec marca je zvedel, da je šla Marija Pan-čurjeva v bolnišnico. Obiskal jo je L aprila. Tu je v podrobnostih opisal, kako je prišlo do žalostnega dogodka. Poprej je spil v gostilni 3 deci prošeka. Bil je malo vinjen. Pri postelji bolnice Pančurjeve sta prišla skupaj on in mož. Neprijazno ga je po; gledal. Pančurjcva mu je omenila, da jo je poprej Amalija Koroščeva karala, češ: Ni lepo, da ima fanta, ko je žena treh otrok in ima moža. Predsed nik: »Kaj ste nato naredili?« Obtoženec: »Kri mi je zavrela Bil sem popolnoma razburjen. Potegnil sem revolver.« »Predsednik: »In kaj je bilo? Se zavedate?« »Nič ne vem. Počilo je. Nisem imel namena ustreliti ne Pančurja, ne Koroščeve.« Po strelih je pobegnil proti Sv. Križu. Dva dni in dve noči se je klatil okrog, nato se je javil v jet-nišnici na sodišču. Predsednik: »Vam je bilo žal, da ste to napravili? Obžalujete?« Obtoženec po daljšem molku: »Obžalujem samo, da sem tako mlad. Tega falota ...« Predsednik: »Eni so svetniki, drugi faloti. Obžalujete?« Obtoženec: »Obžalujem « Proti koncu zasliševanja ie obtožencu prišlo slabo, zato je bila razprava prekinjena za četrt ure. Sodni izvedenec, zdravnik dr. Ervin Suher, je nato podal jx>ročilo o zdravstvenem stanju poškodovanega Pančurja, ki še vedno leži v bolnišnici. riča Amalija Koroščeva je opisala neposredni dogodek tragedije v bolnišnici. Znano ji je bilo, da dogo je K Ali je bilo tega treba?« Druge priče so jiovedale nekatere malenkostne podrobnosti. Branilec dr. Vladislav Pegan je |)red-lagal, da naj se izvedejo še dodatni dokazi, lako. da obtoženca preiščejo psihijatri. Drž. tožilec dr. Fellaher se je temu protivil. od svoje strani pa je predlagal še več drugih dokazov. Senat je vse n»-daljne dokaze odklonil. Državni tožilec je v temperamentnem govoru zahteval obsodbo v smislu obtožbe, zlasti je jiovdar-jal, da je obtoženec dejanje izvršil po zrelem prev-darku, naklepoma Branilec je plediral na milejšo sodbo, da je ob- toženec dejanje izvrši^ v razburjenosti, v afektu, rimski Viljem kramar je bil obsojen zaradi zločinstva Pravilen že ranil kot rek: »Oster ženski jezik je več ljudi meč.« Sledilo je kratko posvetovanje. poskusa dvojnega umora na dve leti in b mesecev robije in v izgubo častnih državljanski pravic za dve leti. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 3. aprila naprej. Zasebnemu udeležencu Stanku Pančurju ima plačati za bolečine 10.000 Din. Glede ostalih odškodninskih zahtevkov se Stanko Pančur zavrača na civilnopravno pot. Sodišče smatra, da obtoženec ni izvršil dejanja po zrelem prevdarku. marveč v hipni razburjenosti, zato je omenjena ka zen primerna. Državni tožilec je v pogledu vpraš-nja o zrelem prevdarku prijavil revizijo, glede kazn pa jiriziv. Razprava je bila končana ob 21. II Naročajte »Slov. dom Boj za Himalajo v letu 1935-36 Vkljub vsem drugim pomembnim dogodkom no svetu ir Himalnm še vedno predmd velike pozornosti in novih ekspedicij. To ogromno pogorje je še vedno ohranilo vso privlačnost za hribolazce vseh dežel. Lansko leto sp se trudili zlasti Angleži, da bi premagali najvišjo goro na svetu in da bi si oni osvojili Mount Everest. Istočasno so poslali tudi Francozi na Himalajo svoje najboljše turiste, ki so si izbrali za cilj goro Ko-rakorum. Pa tifdi Ntimci so poslali lansko leto precej močno ekspedicno na Himalajo, ki naj bi pripravila pot letošnji in ki naj bi proučila vremenske možnosti zn odločilen naskok. . Za nemško ekspedicijo pa je tudi važna ustanovitev nemške Himalaja-ustanovc, ki ima nalogo, da zbere vse podatke o Himalaji m da vama pošilja ekspedicije n« ta nedosegljivi vrh. Naipomentbnejši podvrg v lanskem letu v tej smeri pa je bila angleška ekspedicija Naloga te ekspedicije je bila, proučiti vse »nežne razmere in vreme v ča-su m on s uma. Mnogi poztwvald so trdili, da so Angleži pogrešili, ker so izbrali za naskok ravno čas okoli monsuma, ki je razmeroma zdo kratek. Vendar se je pokazalo, da ima hidi ta čas svoje velike prednosti. Talko so na pr. že v letu 1929 m 1931 Nemci dosegli precejšnje uspehe ravno v monsumu, kaiti takrat ic vreme razmeroma toplo in brez vetra. To je potrdil tudi vodja angleške ekspedicije leta 1935 Shrp+on, zlasti so bile ugodne snežne razmere. Prišd pa je tudi do zaključka, da ni mogoče z gotovostjo računati na vreme na podlacji dosedanjih ugotovitev. Shipton, njegovi tovariši m nekaj nosačev, so pri svojem poizkusu prišli do severnega sedla na Mount Everest; pri tem so računati, da bodo imeli po dosedanjih skušnjah ugodno vreme in zanesljiv sneg. Toda po nekaj dneh se je odtrgal velikanski plaz v debelini 2 m in širok več sto metrov, m ne da bi se pri tem vreme izipremenilo. Cela ekspedicija je le Po srečnem naključni nekai dni preje odšla, sicer prav gotovo ne bi nihče prišel nazaj. Pod tafcrnn okoliščinami seveda ni bilo mogoče tvegati naskoka na Mount Everest, ker je bila s lem onemogočena stalna zveza med karavano, ka jc nosila vse potrebno, in med naskakovala. Zato je pa tudi nemška ekspedicija, ki hoče letos naskočiti Mount Everest, zopet preložila naskok tako, da ga bo izvršila še v času pred mon-sumom. — Vse skupaj izgleda kot tekmovanje z monsumom. Leto 1935 p« je prineslo tudi nekaj novih ugotovitev o tem, kakšno je prav /o prav pristno in domače ime za Mount Everest. Nekai jasnosti je prinesel Charles Bdi. znan poznavalec tibetanskih narečij. Pri lanskem potovanju po Tibetu je na različnih krajih in ix>polnoma neodvisno ponovno slišal ime Kang Džamolung, kar se po naše pravi bela gora v deželi ptic To ime je zapisano tudi v potnih listinah, ki jih da tibetanska vlada ekspedicijam, ki naskakujejo Mount Everest. Brez dvoma je moral biti tu nekje kra), kjer se ni smel nihče dotakniti ptic. Shiponu in njegovim tovarišem se je posrečilo, da so premagali več kot dvajset vrhov vse v vašini nad 6000 m. Najvišji vrh pa, ki je bil lani premagan, je bil Kabru visok 7316 m; dne 18. novembra ga je premagal Anglež A. Cooke. Pri tem poizkusu so njegovemu tovarišu Švicarju Schobertu zmrznile roke in se je moral vrniti. Kot velik uspeh je tudi zaznamenovati naskok na Sherpigang ali »K 36« imenovan. Osvojiti so ga hoteli angleški oficirji, ki služijo v indijski armadi. Toda sami sebi so zaupali preveč, k temu je prišlo še slabo vreme in tako so poizkus opustili, čeprav so dosegli že zavidljivo višino preko 7000 metrov. Ravno isto, kar se je zgodilo angleškim oficirjem, jc doletelo tudi njihove poklicne tovariše, ki so hoteli porabiti svoj dopust za to, da bi naskočili lstor-o-Nal (7398 m). Najdrznejši je bil poročnik Hunt, ki je prišel 60 m pod vrh in moral odnehati, kajti bil jc preveč utrujen, ker je ves čas gazil po globokem snegu. Če bi se Idošnji ekspediciji v resnid posrečilo, da doseže ta najvišji vrh na svetu, bi bil to izredno pomemben dogodek; letos mine namreč ravno 150 let odkar ic prva človeška noga stopila na Mont Rlanc in je to nekako tudi IMHctnica modernega alpinizma, letošnjo ekspedicijo vodi Ruttlege, ki se je že proslavil leta 1933 in ki je načrt pripravni do slednje podrobnosti. Tudi možie. ki si- nahajajo v ekspediciji, so sami preizkušeni turisti. Cela ekspedicija šteje. 12 mož, od katerih je 9 takih, ki so bili udeleženi že pri prejšnjih ekspedicijah. Sestava celotnega moštva je kočljiva zadeva, od katere je mnogokrat zavisen tudi uspeh; za tak podvig so potrebni res pravi ljudje. Angleži na Mount Everestu Po dosedanjih poročilih, ki prihajajo po brezžičnem telefonu v Kalkuto in odtod v Angliio, ie ekspedicija prišla do pod vznožja še brez kakih neprilik. Letos so izbrali drugo pot, namreč preko severnega Sikina, kjer so dalj časa ostali, da se privadijo na podnebje in da se z manjšimi turami utrdijo za ta nevaren naskok, ki ie zahteval že toliko življenj. Približno 5 tednov po odhodu ie celo ekspedicija prispela v svoj glavni tabor, tako da jc bila. že približno koncem aprila na mestu. Ker jc bilo vreme ves čas zelo ugodno je ekspedicija točno po programu napredovala; dne 4. maja je zapustila prvi tabor in po dveh dneh napravila drugega. Dne 7. maja pa ie že cela ekspedicija odšla naprej v trebi tabor, ki sta ga postavila Smythe m Shipton na višini 6550 m nedaleč od severnega sedla Mount Everesta. Do 12. maja je bil irrejen tudi tretji tabor v celoti. 2e 11. maja so pričeli Smythe, Shipton in Warren iskati pol preko strmega nagiba na severnem sedlu, kjer so vsekali pot in kmalu se ie že preselila cela ekspedicija v četrti tabor, ki je postavljen na grebenu severnega sedla v višini 7010 m. Tabor je popolnoma založen z vsem potrebnim in poskrbljeno je za vse slučajnosti. Poleg cele ekspedicije je še 40 nosačev. Sedai tabori cela ekspedicija na višini 7010 m in čaka ugodnega vremena, da tvega še zadnji poizkus; Na jeruzalemskih cestah vreme pa, ki je bilo ves čas izredno lepo, je začelo nagajati. Nastali so pravi snežni viharji ki so ekspediciji skorai onemogočiti povratek v tretji tabor. Le izredno dobremu poznavalcu okolic in vsega terena se ie posrečilo rešiti ekspedicijo pogina. Umik k sreči ni zahteval nobene žrtve. Ko >e Ruttlcdge vidci, da zacnkral ni mogoče napraviti ničesar, so sc vsi vrnili v prvi tabor. F.kspcdiciia se je pa ponovno vrnila v tretji labor, toda vreme ne obeta nikakega izboljšanja. Prehitri nastop monsuma je povzročil snežne me-teže. Ker pa ie čelrti labor, kol že omenjeno, popolnoma opremljen, bodo seveda ob takojšniem izboljšanju vremena poizkusili zodnii naskok. Po zadnjem telegramu, ki ga ie poslal Rut+ledgc dne Ekspedidla na Kara Koruni Druga velika ekspedicija, ki jo vodijo Francozi pa ima namen doseči 8068 m visok Hidden Peack v Kara Korunu. Ta francoska ekspedicija, ki išče kulturnih pridobitev in ki jo podpira francoska vlada in katero vodi Henri de Segogne, predsednik francoskega visoko-alpinskega kluba. Po dosedanjih poročilih ie precejšnje upanje, da se bo Francozom posrečilo doseči vrh. Vendar pa ie tudi Ireba računati z nepredvidenimi okoliščinami. Druga angleška ckspcdiciia, ki jo vodi Til— man, star poznavalec vseh zahrbnosti leh vrhov, namerava podjarmili nedosegljivi Nanda Devi. Spremljevalci Tilmana so tudi sami preizkušeni turisti: kot Graham Brown Odeli, ki ie bil že Ida 1924 udeležen pri ekspediciji na Mouni Everest. Na pot pa se tudi pripravlja še ena nemška skupina, ki sicer nima tako visokih ciliev in bo zaradi tega mnogo manjša. Stela bo samo štiri uddežence, ki so v leh kraiih znani in ima namen pregledali teren okoli Sikima in postaviti gntnvo znanstvene ugotovitve. Vse skupaj finansira gori omeniena Hinvalaia 25. maia, sporoča, da ie vse v redu in da še niso l uslanova, ki io jc osnoval nemški državni športni izgubili upanja na popolcn uspeh. i vod ta Tschamer in Oslen. m . • • R-j »**■ * Nemčija je dobila tretje letalsko oporišče na Oceanu. — l.adja-ldališče »Ostmark«, ko od- • haja na svoje mesto. Queen Mary plove po sinji trak Kraliica parnikov, ponosna »Qucen Mary*. i« dne 21 maja zaplula na svojo prvo pol proti Nju-jorku m sicer ravno iz tistega pristanišča kakoT pred 23 leti tcdanii prvak parnikov »Tilaoic«, ki ga je doldda spotoma tako slrahovila nesreča. 2e več dni pred odhodom so valovrle goste trume radovednežev in potnikov v Southampton!, dn bi bile priča redkemu slovesnemu’ trenutku. Vsa prenočišča so bila kmalu oddana in velik del tujcev je moral prenočevati pod milim nebom v mestnih parkih in na obrežnih bulvarjih. Naposled je napočilo težko pričakovano jutro; mogočno so začele tuliti sirene vseh parnikov v luki in morski velikan se ie odtrgal od obrežja in začel pred očmi četrlmiliionske množice mogočno rezati morsko gladino. Kapitan Britten, ki ie že več lel predsednik paroplovne družbe »While Star Line« je s smehljajočim se obrazom stal na poveljniškem mostičku, katii dobro se ie zavedal, da bo premagal dosedanjega nosilca sinjega traku — francoski parnik »Normandie« in tudi njegovega tekmeca italijanskega »Rexa«. Sinji frak je kapitanu rekordna pridobitev Dvanajst palub ie bilo natrpanih s potniki, turisti in povabljenimi gosti — dva tisoč prič angleške pomorske ambicioznosti, poleg njih pa šo 1300 perniških uslužbencev, ki skrbijo v tem plovečem mestu za red in udobnost. Toda bržkone ni niti enega izmed njih obhajal strah ob spominu na usodno vožnjo »Tilanica« pred 23 leti, ki ie s prav takim zmagoslavjem 'odplul iz sou-thamptonske- luke in sc pogreznil, ko ie trčil ob mogočno ledeno gore sredi Atlantika. »O taki nezgodi danes ni niti govora,« jc pojasnjeval kapitan Britten radovednim in bojaz-liiveišim potnikom. »Casi, ko smo sc bali ledenih gora, so za nami. Danes sledi vsako ledeno goro, ki sc približuje s severa, cela eskadra letal, da nas obveščajo, cela mornarica ledolomilcev je pripravljena za boj z zahrbtnim sovražnikom, ki ogroža mornarju delo in življenje. Poleg tega pa imamo še na stotine drugih aparatov, ki nam že na milje daleč ločno javljajo vsako izpremembo na morju. Vseh teh priprav v času »Tilanica« še ihso poznali. In ludi druga nevarnost — izbruh požara — ki je pred leli uničil francoski vde-pernik L’Atlontique, je na naSem parniku docela izključeno. Na palubah našega orjaka jc nameščenih 12.000 termostatičnih sfrojev, ki v primeru, če se toplota dvigne, začno ns mah izpuščati ledene struje vode. Zadostuje, da takemu aparatu približale prižgano smotko, pa dobite ledeno prho. Razen lega ima vsaka naša kabina svojo ročno brizgalno za gašenje ognja, da ne govorim o centralni signalizacijski napravi, ki nam takoj javi požar, pa najsi bi izbruhnil v kateremkoli kotičku.« In trgovina cvete v lem plovečem mestu ka-kakor pred božičnimi prazniki. Od 20.000 razglednic. jih je drugi dan ostalo sam še 900, poštnih znamk pa ie baje celo zmanjkalo. Za poročanje skrbi 20 radio-postaj — 9 angleških, 8 ameriških. po ena francoska, danska in nizozemska. Te postaje imajo na razpolago 22 mikrofonov. O uspehu te zanimive vožnje sc vršijo slave z ogromnimi vložki, najvišii je prvi dan znašal 870 tunlov. Zelo dobro je baje obiskana tudi židovska sinagoga, kaiti med bogatimi potniki ie seveda velik del ludov, a kot potrditev reka; »Nobeno pravilo brez izjeme«, so v prostorih za zračenje našli tudi nekega brezposelnega zidarja, ki se je bil v pozi strojnega mazača zavihanih rokavov vtihotapil v spodnje prostore, da bi si v Združenih državah poiskal delo. Po mednarodnih pravili hpa se bo moral Frank Onrdner, kakor se zastojnkar piše, s -kakim mani udobnim parnikom vrnili nazaj v Evropo. 2hrl|en|e in trpl|en|e v najstrašnejši vojski sveta Zakleta Streljali so na vrh, sončni žarki so jasno osvetljevali goli breg, ki se je nenadno spremenil v ognjenik, ki bljuje zemljo, Druze in dim. To kratkočasenje je trajalo dve uri. Ze je bila skoraj nastala noč.. Spustili smo se z. brega, pripravili tren za prenočevanje in ga skrili v neko dolino, ki ni bila drugega kakor suho korito reke, kakršnih je v Siriji dosti. Potem smo se spet vrnili na sosednje vrhunce in začuli kakor zmeraj: >Aux murrai les!« Komaj smo dogotovili naš zid, je polizan častnik generalnega štabn zapovedal, da moramo kreniti dvesto metrov naprej. Mrko smo začeli znova graditi nove zidove, ki so komaj toliko visoki, da bi zaslužili naslov zidu. >Kaj boste jedli ?< nam kliče kuhar našega oddelka, »riž ali makarone?< Dovolj smo poučeni o kuhanju, da vemo, da je /.a oboje treba vode. Zato bomo rajši hranili pijačo in legli spat brez večerje. Straže so porazmeščene. Noč je ledena. Nenadno spet padejo na nas Druži, ki nas s svojih višin zalivajo s kroglami. Ležimo za svojim pritlikavim zaklonom in jim odgovarjamo, dokler se ne naveličajo in nas puste, da mirno spimo naprej. Drugi dan so nas zbudili že ob treh zjutraj. Danes bomo morali biti bočna straža na levi, to se pravi, da bomo stražili tren na levi strani. Ko smo prekoračili majhen in nizek breg, smo zagledali Suejdo. Trdnjava je nataknjena na konico nizkega hriba in obvladuje vso vas, ki je zgrajena po obronkih hriba. Trdnjava jc trinadstropna in ima okrog in okrog zidove, vrh nje pa veselo plapola zastava. Poslednji poskus Druzov, da bi napadli levi bok, smo odbili s strojnicami. Korakali smo skozi vrtove, meje in sadovnjake ter se tako vzpenjali vse do Suejde. Naš oddelek je taboril v velikem mlinu izven mesta. Prostovoljno sem se javil, da pojdem po vodo, da bi prišel v notranjost trdnjave. Vse odprtine so zavarovane in zadelane s peščenimi vrečami. Povsod same strelnice, stropi so podprti z debelimi tramovi. Tu pa tam je kaka luknja, kamor so udarili izstrelki iz topov, katere so Druži zaplenili lanskega novembra, ko so poklali kolono generala Michauda. Pogovarjal sem se z nekaterimi branitelji trdnjave. Od sveta jih je nenadno ločil upor. Tri cele mesece so odbijali naskoke Druzov in vzdrževali obleganja. Imeli so dosti vode, kar je bila zasluga studenca sredi trdnjavskega dvorišča. Streljiva jim ni manjkalo, tako da bi lahko vzdržali leto dni. Premalo pa je bilo živeža, zato | so se zadnji čas morali preživljati samo z dvo-pekom. Druži so jih napadali neprestano in pri tem streljali z vseh strani. Ko so prišli, do topov 75 mm kalibra, bi bili naši skoraj šli po gobe, no, pa na vso srbečo se Druži niso znali posluževati prižigačev, zato so njihove granate in šrapneli prebijali zidove in strehe tako, ne da bi se razpočile. Od 300 ljudi, kolikor jih je posadka štela, jih je padlo 70. Na svoje veliko začudenje sem izvedel, da se v trdnjavi nahaja ludi neka ženska. To je bila žena poveljnika, ki je prišla na obisk k svojemu možu vprav, ko je izbruhnila vstaja. Zato je morala ostati v trdnjavi ves čas vstaje. Vide! sem jo nekaj ur kasneje, ko je odpotovala z avtomobilom. Bila je popolnoma mlada ženska, oblečena koketno, prava Parižanka po duši in po telesu. Sveža pa kakor rosa! Ko sem tako nabiral novice, so vojaki pritisnili do vrat trdnjave. Od vsepovsod so prihajali oddelki, da bi -napolnili svoje bidene v studencu, ki se nahaja v trdnjavi. Tu je bilo dosti oddelkov, ki so prišli sem še pred našim, j Vrh tega je .bilo treba napojiti še veliko množino konj. Nenadno pa se je prikazal službujoči poročnik. Opazil nas je pri vratih. »Naprej, legija,« je vzkliknil, »vi morate biti prvi.« Konji so se vzpenjali in hrzali, mezgi so topotali, kamele grizle, mi, a mi pa smo prvi polnili svoje bidone.. »Fantje, vi ste se borili več kot vsi ostali. Zato je treba, da vam postrežemo prvim.« To je bilo neke sobote, na večer pred blaženim dnevom počitka. Nedelja se je začela s pregledom.^ Naš poročnik je pregledoval naš oddelek s čisto zmršeno brado in ves v cunjah. Naše puške so bile čiste, prav tako kakor tudi ostali deli vojaške oprave. Mi smo bili pa neizrečeno umazani, še vedno se nismo mogli umiti. Čeprav je bilo v trdnjavskem studencu dosti vode in to dobre vode, vendar še ni prišel čas, da bi se mi umili, dokler je vsa četa v tem studencu zajemala vodo za pitje. Najprej je bilo treba, da bi se vsi napili. Zato je bila škoda vsake kapljice, katero bi porabili za svoje glave. Ostali del dneva je bil namenjen počitku. Nedelja je dan, ki je namenjen pranju perila in obleke ter šivanju. No, če bi hoteli prati, nain je manjkalo vode, za šivanje nam pa manjka sukanca. Zato rajši utrjujemo svoje zidovje, prav stvar, ki smo jo naredili, ko smo prišli sem, šele potem se pomalem sprehajamo in začenjamo spati. Ob 10 zvečer gremo še enkrat v trdnjavo po vodo. To pot je gneča še večja ko prvič. Toda službujoči poročnik se niti ne zmeni za ubogo legijo, čakati moramo ure in ure in se gnesti med strelci, spahiji, kamelami, mezgi in malimi arabskimi žrebci, ki se med seboj tolčejo in tekmujejo, kateri bo prišel prvi na vrsto. Tudi ni lahka stvar napolniti bidon, ker ga je treba spuščati na dolgi vrvi v vodnjak. Vrnili smo se v tabor okoli dveh ponoči. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Oredništvo: Kopitarjeva ulica 6MTL Telefon 2994 ln^.2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Količek.