Štev. 3. 1 ’'jà>~!r *■»' '•?: -j». -.—r-,^... . T Gorici, 14. oktobra 1803. Teèaf I. „Slo*a‘ v»il,j se za šti-ristojuio pctitvrOo po 7 kr. če se jodi okr.it tiskajo, po ti kr. , c m» dv.kr.it. in po 4 kr. č.-«e trrkmr alt večkrat tiskajo. Za celoI( tue oglase po pogodili. Dopisi pošiljaj i naj se medilištvu, reklamacije in uaročniuo ujnavništ vu. XefraukttVdiia pisma se zavrnejo. Rokopisi se ne vračajo. Kedo so naši sovražniki? Slovenski narod je med slovanskimi narodi najmanjši a sovražnikov ima gotovo največ. Obkoljen je skoraj vsestransko od plujih narodov, ki bi ga jako radi pogoltnili in potnjili sebi v prid. Le na jngu meji z najbližujimi brati po rodu s Hrvati. Vsi drugi sosedje, naj so birmani, Komani ali Madjari niso mu prijazni, vsi so mn sovražniki, vsi bi se veselili, ako bi smeli reči neki dan slovenskega naroda ni več, na zemlji ne biva večl Oglejmo si posamezne, na slovenski narod meječe narode, in sicer : 1). Homane. Z nami mejijo tega plemena Italijani in Furlani. Oni so se književno vsi združili za jezik Toskanski in to narečje imenujejo književno italijanščino, dasi je bolj različna od Furlanščine nego slovenščina od ruščine. Združili so se počasi tudi večinoma vsi v eno državo in le nekaj malega živi jih v Avstriji, ki pa vedno vzdihujejo po blaženi Italiji. Oni bi naj raji videli, da bi Italija kar čez noč posedla ITi-morje, Dalmacijo in spodnji del Tirolskega ter da bi si pridobila tudi še del Kranjskega. Umljivo je, da bi potem v tej povečani Italiji moralo biti vse italijansko in Slovenci bi morali se kar čez noč poitalijančiti. Kako težko bi bilo v tem slučaju kaj tacega, vedò predobro, zato hočejo olajšati namerovano poitalijančevanje na druge načine. Kjer in kogar je mogoče skušajo si pridobiti in, ako jim je mogoče izneveriti slovenskemu narodu kacega sina, to je njihovo naj večje veselje. V dosego tega namena ustanovljajo društva, kojih ni namen izgojevati in omikati svoj narod, .ampak potujčevati slovensko ljudstvo. rJV košno društvo je n. pr. »Lega nazionale.“ To društvo ustanovlja šole, a ne tam kjer je treba italijanski narod podučevati, ampak tam kjer upajo, da iznevirijo kaj slovenskih otrok. Na Goriškem je šolstvo najslabeje v Gorici in Furlaniji, a vsaki bi se motil misleč, da bi hotela „Lega“ ktij tam delovati. Njej ni za vse Furlane in Goričane, ker te ! šteje že vse za svoje, njej je za slovenske otre- ! ke v Podgori in drugje. „Legi“ ni dovolj, da jej slovenski okraj vzdržuje v Podgori italijansko šolo, ona hoče imeti naraščaj, zato lovi tam v svoj vrtec kolikor more slovenskih otrok. Namen ima to društvo podpirati italijanske šole, a bilo bi jako dobro, ako bi se nekoliko oziralo na ubogo učiteljstvo v Furlaniji. Ne cvetejo cvetice slo- . venskemu učiteljstvu na Goriškem, a še hujše se godi njihovim italijanskim kolegam v Furlaniji. Marsikdo bi nam znal reči, saj velja za vse en in ! isti deželni zakon. Kes je, a ker ima vsak okraj svoj zalog, skrbijo modri furlanski magnati, da ne nastavljajo učiteljstva definitivno ter držijo največ podučiteljev in podučiteljic. Tim dajo od 240—300 gl. plačila in s tim naj živijo, kakor vedo in znajo. Tu ima „Lega“ kaj podpiiati, tu j kaj plačevati in koristiti, ako je čist in pošten i njen namen, ako ona resno skrbi za napredek šolstva. Ni jej do tega, ampak kakor smo že omenili, raje skrbi, da poitalijančuje slovensko dece, a ni jej to dovolj : svoj denar rabi tudi v druge politične namene. Kedo se ne spominja njenega delovanja o volitvah v Kočniku? Koliko stotakov je izdala „Lega“ oni čas, da so prišli v občinsko starešinstvo njeni privrženci? Ako bi katero naših društev enako postopalo, bilo bi gotovo razpuščeno z izgovorom, da se meša v zadeve, katere mu po pravilih niso dopustljive. Marsikdo bode mislil, da .s tem dolžimo tukajšnjo vlado, a mi. da-si vemo, da se nam ne godi dobro pod njo, vemo, da mrzla sapa piha od zgorej dok Tam gori bi molalo biti drugače in gotovo bi se obrnilo na bolje tudi tukaj. Še se silno težavo in naporom branimo se, da, nas lahonstvo ne popinje. Naša vlada gleda to z neko zadovoljnostjo in ne pomisli, da če neki dan opešamo mi, opeša tudi v celej Primorskej avstrijsko mišljenje. Ako se izneverimo mi narodnosti svoji, izneverimo se gotovo tudi Avstliji ; žalibog, dokazov v to imamo premnogo, saj vè vsakdo, da najhiijši ire-dentovci so renegatje. Ako si hoče Avstrija zagotoviti Primorske dežele, mora biti pravična in poštena Slovanom, ker je oni so še zvesti Avstrijci in ako jim da, kar jim gre,' potem se lahko zanese na nje, da odbijejo vsak p tuj naval in tako rešijo sebe in njo. Mi nočemo pravic družili, ampak le ono kar nam prisodi čl. XIX drž. osnov. zak. ono kar nam tiče. Mi hočemo biti enakopraven narod v uradu in v šoli in to vsled tega, ker ljubimo svoj narod in spoštujemo druge, ; kar naj si jemljejo tudi drugi v izgled. 2.) Ničinanj. nevaren sovražnik nam niso Germani t. j. veja iijigow£—Nemci. Če prelistuje-ino zgodovino, prepričamo se, da oni so zatirali naš narod že od nekdaj. Napadali so mirne Slovane pod krinko vseli mogočih izgovorov in, ko se že niso mogli druzega domisliti, rekli so, da hočejo med nje širiti sv. vero? Ni jim bilo do vere, temveč do tega, da bi Slovane podjarmili. Tu so očitno pokazali, ko sta med našimi pradedi učila sv. vero brata sv. Ciril in Metod. Ljudstvo ju je rado poslušalo, ker ju je untelo in dalo rado se krstiti, ker spoznalo je, da le Kristova vera more uvesti mirili ljubezen med narodi. To pa ni dopatilo ošabnim Nemcem, kar je gotov dokaz, da jim ni bilo do vere, ker drugače bi se bili mouli veseliti tega kakor se je veselil takratni papež. Preganjali so vsled tega naše apostole tako, da so sv. Metoda celo v ječo zaprli. Til nam je jasno, da nas Nemci že od nekdaj sovražijo. Ali so mogoče danes drugačni ? Gotovo no lažem, ako trdim, da so še. vedno oni, da še vedno enako sovražijo Slovane kakor nekdaj : K oj se prepričamo, ako si ogledamo n. pr. kako oni postopajo na Češkem, kjer so še celo v manjšini, a kaj bi hodili tako daleč po dokaze, ko jih imamo doma. Koliko trpijo pod njimi naši bratje na Štajerskem in Koroškem! Prebivalstvo na spodnjem Štajerskem je popolnoma slovensko, a vendar niso enakopravni sè svojimi sodeželani ne v uradu ne v šoli. V vsili spodnje-štajerskili šolali mora se učiti slovenska deca nemščine kot druzega deželnega jezika; kaj bi-li rekli Nemci, ako bi se morali njihovi sinovi učiti slovenščine in ta je vendar za njih drugi deželni jezik? Kako je pa na Koroškem? Huda se nam godi vsem glede narodnosti a ubogemu trpinu na Koroškem še najhuje. Kedo U tukaj našteval, kako nni silijo nemščino v šoli, v uradu in drugod, čudno je !e to, da je vendar še ostal do danes Slovenec. Nočemo popisovati tukaj vseli podrobnostij ; kajti kedor prebira „Mir“ gotovo mu bodo znane. Tu je deželni odbor nemški, tu imajo Nemci večino v deželnem zboru in uradniki so sami Nemci, največkrat nevešči vsake slovenske besede. Gorje onemu, kedor se upa kaj zahtevati za slovenski narod, obsodijo ga nemilostno. On jim mora z davkom skladati plačilo, a mesto tega, da bi se oni učili njegovega jezika, učiti se mora on nemščine. Nekoliko bolje je na Kranjskem in Primorskem. Tu nimajo Nemci večine, a vendar podpira jih vlada. Ona upeljnje kjer more nemščino in pri nekaterih uradih bi res lahko mislili, da je v Avstriji nemščina že proglašena državnim jezikom. Še vse to ni nič. Koliko plačamo Slovenci davka za Šolstvo in vendar koliko srednjih šol imamo do danes? Ustanovili so nižja slovenska gimnazija v Ljubljani in Mariboru, a kaj je to v primeri k našemu narodu. V Gorici imamo še vedno samo nemške srednje šole. da-si ni na Goriškem skoraj nobenega Nemca razun onih, ki jih je vlada sama spravila semkaj, ne imajoče sposobnosti, da bi tukaj službovali. Ali je torej čudo* ako niti matertu.ega jezika ne znamo popolnoma pravilno, saj smo se morali mučiti s ptujščiuo in zaueinarjati svoj lastni jezik ? In vse to še ni Nemcem dosti. Oni imajo svoje šolsko društvo „Sehulverein“, katero enako deluje med Slovenci po družili deželah kakor „Lega“ pri nas. Poskusili so bili tudi na Goriškem. Treba se nam je tildi proti tem boriti, treba nam je ustrajuiin biti, kajti česar sami ne dosežejo, dosežejo s pomočjo vlade. Povedali smo že pred, da piše mrzla sapa od zgoraj in treba nam bode prevdariti kaj nam je početi, da nas ta burja ne uniči. 3) Najhujši naš sovražnik je pa naš domači razpor. Tega moramo uničiti, drugače uniči on nas. Pomislimo pač, bi-li se upala vlada podpirati naše sovražnike, ako bi bili vsi avstrijski Slovani vzajemni in edini ? In kaj je tizrok, da se Slovani ne moremo združiti ? To uprašanje rešiti.jje jako kočljivo, ker že naprej vemo, da z odgovorom ne bode marsikdo zadovoljen a ne vsled tega, da bi ne navedli resnice, ampak le vsKd tega, ker smo toliko drzni, da v se upamo kar z resnico na dan. So uzrok li Čehi, Poljaki Kosini, Hrvatje ali Slovenci ? Ne enim ne dni- i uni ii m u m m i.i i i i m i iti i tn uu i u m 11 itiM iinniii i n 1111 ri 1111 r PODLISTEK Hokaj m sedanjega časa. Pred nekaj dnevi zapustil sem mestne zidove ter napotil se za nekaj Gnij v lepo našo Vipavsko, da se iznebim vsaj za trenotek mestnega šuma ter se razveselujem proste lepe narave, katero jo Vsegamogočni tako lepo uredil. Med potovanjem slišati je bilo že od daleč bobnanje lesene posode ; iz vinogradov čili se je odmev mile slovenske pesmi. la prizor obudil mi je sladke spomine na presrečna otročja leta, ko sem se. tako rad zatekal v bližnji vinograd, da-si so me doma plašili »da je strah pod pianto" — ter miznimi se v svetem strahu sladkega grozdja, a tudi ligam in breskvam nisem prizanašal. V teli sladkih sanjali dohitela me je noč. Ko dospem do prve vasi ob cesti, šel sem v bližnjo gostilno, da se okrepčam po dolgem potovanju. Tu zagledani dva sivolasa starčka, ki sta med seboj vneto politizovala. Zanimal me je njiju pogovor. Prisedem in naročim kozarec »novega1*. III ||| I l 1111111 III 11 a 11 t l M1111111M1111111:11111111MIM i i 111 Or »Slabo kaže. slabo1* pravi prvi, svet je vedno bolj »stimati**. Naši sinovi se že skoraj sramujejo kmečkega stanu, kateri je vendar najboljšega spoštovanja vreden. Vsi bi hoteli na lahko živeti, vsi oblečeni biti po mestno, zato pa noče več nobeden doma ostati. V dobi, kader bi najtežje delali, zapustijo kmetijo, pa liajd v mesto. Seveda, se naša polja radi tega morajo zanemarjati. Fa ko bi se vsaj ne naučili vseli onih grdob v mestu od Lahov. Ko se vrne iz •mesta, pohujšuje še druge z grdim preklinjanjem in drugimi nesramiiostimi ; do molitve in cerkve jim pa že večni! Doma, doma naj bi ostali naši sinovi, ter pazili naj bi več na naša polja in vinograde. In kaj so začela naša dekleta uganjati?! Ko ima par krajcarjev prihranjenih, že teče v mesto, da si kupi tisto reč, (kaj vem, kako se že zove) s katero si stiska prša, da je bolj m Linj k a Čeveljčki pa že morajo biti tako majhni, da si vse noge pokvari ; njej pač ni do tega, če je polna kurjih očes, da je le noga majhna, ker !o se sedanjim fantom dopmla, Ob, ti s\el prismojeni, česa vsega se ne i/auisliš ! Vsaj ne rečemo, da so vse tako bedaste, ali žalibog, mnogo pa jih je vendar. i m i i.m 11 m 111111111 m 11111 m 111 m 1111 m 11 m 111111 m i n i4.i mn Pa mladenči? Slišiš li preklinjanje, rotenje pri vsaki besedi, da se pošten človek kar trese in le malo št' jih je, da bi bili kakor Bog zapove. To nesrečno ponočevanje vse pokvari. Po tem pa ta nesrečni tobak, kateri je. spravil že toliko ljudij v zgodnji grob. Tožimo revščini, a še predobro se nam godi. Koliko novcev izda naša mladina za te preklicane »cigarete'*, katere ie mogel sam satan v našo deželo prinesti ? Ko smo bili mi mladi, videli smo »cigareto1* le na »piantiki ga jo trtanel zvil ; zdaj pa jo ima že vsak paglavec v ustili, kakor bi bilo to lieobliodno potrebno za telo. Nesrečni starisi, ki otroka ne posvarijo o pravem času iu pripustijo svojemu ljubljenčku to nespamet no spakarijo. Ko bi bil Adam še na svetu, gotovo bi se milo zjokal mul svojim rodom, kateri rabi svoj nos za d i umi k. svoja, pljuča za shrambo saj — česar Bog ni ustvaril v ta namen. Kaj je dobrega na tobaku? Hvo ti lastnosti te priljubljene človeške morilke: Tobakarju se suši kri, prša; pokvari si želodec, da ne more več redno prebavljati iu poleg tega šibi mu razum. Cesar tobak ne doseže, pomaga žganje, katero- se na deželi dan na dan bolj rabi. Naš du- 1 gim namerno obesiti na hrbet tega greha, ampak reči moramo, da je pri povsod nekoliko tacih, ki •o urok in to so oni poslanci, ki so pozabili na »narodno politično poštenost*, oni poslanci, ki so pozabili pred zbornico, kaj so doma ljudstvu obnubili. Naši poslanci pri sedanjem položaju gotovo ne morejo mnogo doseči, naj so z vlado ali proti njej ; uspeh mogel bi biti dandanes le, ako bi prišlo do jediuosti med Slovani. Zato bi morali mi skrbeti, da volimo samo take poslance, kojim bi bila glavna naloga skrbeti, da bi se vsi Slovenci z jedili ili in če bi s časom pripomogli v to, gotovo bi nam bili vsi drugi Slovani hvaležni. Kaj nam pomaga, ako smo z vlado in kaj, ako smo jej nasprotni ? V prvem slu« čaju vrže nam vlada kako obljubo, kako mrvico, za katero moramo porabiti vse naše najboljše moči, v drugem se pa vlada niti ozira ne na nas, ker dobro ve, da nimamo večine in, da bi imeli uplivno besedo s pomočjo družili opozicijonalcev, primeri se nam redko kedaj. Najbolje bi bilo, ako bi naši s pomočjo dt užili slovanskih poslancev ustanovili slovanski klub in mi med narodom skrbeli da bi počasi odstranili vse one, ki so se pozabili »narodne politične poštenosti.* Vemo, da mi marsikdo zopet poreče, kaj pa s vero ali ste že zopet je pozabili ? Ne nismo pozabili, a prepričanja smo, da vera ne bode zatirana, ako Slovani zmagamo Poglejmo samo na Ogrsko. Tam so Madjari nekako podjarmili Slovane in kako se sedaj godi veri? Kje se bolj nasprotuje veri nego tam? Enako bi se godilo tudi v Avstriji, ako bi se posrečilo Nemcem in Italijanom podjarmiti Slovane, ker obojih načelo je : Prvo končati Slovaue in potem pa vero. — teaa »e boje lahoni? Se-li boje našega dokazovanja, da je Gorica slovenska ali naših društev in zavodov ali polemike in zbadanja naših časopisov i. t. d.? Ne, vse to je razumnejšim ljudem le prazno „ščuvanje* nerazsodnega ljudstva. Slovenci ne pridobimo ničesar, če dokažemo, da je bila Gorica sloveuska; s tem nismo niti za las močnejši, niti jeden korak naprej, niti za besedo veljavnejši. Kljub temu dokazu ostanejo »lahoni* v mestu uaši oblastni gospodje, kakor so bili do zdaj in se lahko irouičuo posmehujejo našim dokazom, ko nas korak za korakom vspodri-?qo, skubejo in o vsakej priliki pritiskajo na steno, kakor se jim poljubi. Mnogo zaupanja in ponosa imamo na naša društva in zavode. Ž njimi res vzbujamo narod in ga likamo, t. j. duševno napredujemo. Žalostno in nič kq$ veselo je gmotno stanje našega naroda. Za duševni napredek prisiljujemo gmotne moči in vendar moramo pripoznati, da propadamo gmotno bolj kakor duševno napredujemo. Koliko časa bode moglo to trpeti in kaj bode potem, kedar naše gmotne moči popolnoma onemorejo ? Lahko je uvideti, gmotnemu propadu sledil bode tudi duševni. Naša društva in zavodi nam sicer- koristijo v duševnemu oziru, a pri današnjih "okoliščinah koristijo v gmotnem zmislu preveč — našim nasprotnikom; kajti denar, ki ga mi za naša društva in zavode žrtvujemo, gre kolikor toliko tudi našim nasprotnikom v žep. Mi se veselimo, rajamo in kričimo »živio* ter si ob tem praznimo žepe; prostore pa za naša društva plačujemo ireden-tovcem, pijačo Židom, jestvine in godbo »lalio-nom, kavo ovaduhom i. t. d. Oni živijo in bogatijo od nas, nam pa ostaja prazen žep, težka glava, pokvarjen želodec in prazen spomin na veseli »živio*. Več veljave še nego našim društvom in zavodom prišteva naše ljudstvo časopisom. koven nam je večkrat prepovedoval, da je nesrečen na duši in telesu tisti, ki se podviže žganju in res, koliko premoženj izbobnalo se je radi žganja.* »Prav praviš, boter,* reče drugi. »Svet je res popačen ; ko smo mi bili mladi, nosili smo mažlanaste hlače in naša dekleta nosila so iz domače preje oblačila. Sedaj pa vse ukupujejo v mestu za drag denar in nosijo lahonskim Židom trdo prislužene petice, da ložje vzdržujejo »Le-gine* podružnice, a kaj ti bodem to razlagal, saj bereš tudi ti novice Premisli kakošne krivice gode se Slovanom. V Gorici se borijo že toliko časa za slovenske ljudske šole. Narod že skorej opešuje, a bojim se, da šol ne bode še tako hitro in drugod ni nič bolje. Slovan je pri delitvi pravic najzadnji, ker ono, kar drugim narodom v obili meri ostaja, podeli se komaj nam. Treba bo drugače postopati, da dospemo do boljših časov. Jaz nisem študiral, a vendar se mi pozdeva, kje bi se lahko ptiček vjel. Pred vsem moramo biti složni in pošteni. Podpirati ue smemo rtruzega kot Slovenca in gotovo pride čas, ko nam bo milejše solnce sijalo; naši nasprotniki morali bodo pa drugod si iskati kruha. Tako sta starčka modrovala in odšla — in jaz odšel sem tudi za njima dobro vedoč, da imata prav. Če kdo skrpa kak spis, s katerim naše nasprotnike razdraži, da potem niti drugi nismo varni po mestu hoditi in če včasih še nad kakim nemškim ali italijanskim napisom pred javnim uradom poropota, tak velja junakom, kojemu mora narod nepogojno zaupati, da ga vodi po pravi poti; ta je rešitelj domovine, ter je vreden, da ima: »carta bianca*! — So li taki »ekstremi* našim potrebam in težnjam koristni, sodilo se bode trezno še le pozneje. Kaj dosezajo naši listi polemizovaje n. pr. s takimi nasprotnimi listi kakor je... židovski »Corriere*? Nič boljšega kot je poreden deček dosegel v gozdu z odmevom svojega glasu; kar je on robatega kričal v gozd, to mu je odmevalo nazaj. Vsa taktika poslednjega bojevanja v Gorici je malo boljša, nego je bila porednega dečka, ko se je v gozdu jezil in prepiral z odmevom svojega glasu. Z dokazovanjem, da je bila Gorica slovenska, z našimi društvi in zavodi, ter s polemiko in z zbadanjem naših nasprotnikov prav nič ne imponiramo. Ako hočemo kaj vzvišenega in trajnega za narod doseči, posluževati se moramo radikalnejših sredstev, katere naš narod ue bodo le begale in slabile, ampak vsestransko krepile. Krščanska bratska ljubezen, služnost in geslo »svoji k svojim*, to nas more izdatno krepiti. To so sredstva, s katerimi moremo našim nasprotnikom imponirati. Krščanske bratske složnosti in gesla »svoji k svojim* bojijo se naši nasprotniki, pred tem se tresejo in trepetajo ter jih je strah; proti temu plačujejo drago svoje agente, volume in ovaduhe. Kedar zapazijo, da se naše ljudstvo složno obrača od njih k svojim trgovcem, obrtnikom i. t. d. takrat še le zasije nam solnce, solnce lepše bodočnosti! Krščanska bratska sloga in geslo »svoji k svojim* so radikalna sredstva, katera nas morejo rešiti in teh naj se resno oprime, kdor je pravi rodoljub. Občni zbor „Sloge“ o katerem moremo danes le kratko poročati, vršil se je dne 12. t. m. v prostorih Goriške Čitalnice pod predsedstvom g. dr. Antona Gregorčiča, kateri je predstavil vladnega komisarja gosp. Bogomila Prinzig-a. Na to poročal je And. Gabršček o odborovem delovanju v preteklem letu in potem društveni blagajuičar g. Val. Kancler o gmotnem stanju društva, iz česar posu&memo, da je imelo društvo lepih Jetnih dohodkov, ob jednem pa tndi mnogih stroškov. Pri posameznih nasvetih je najprej oglasil se velečest. gosp. dr. Ant. Gregorčič ter predlagal sledečo resolucijo: »Občni zbor društva »Sloga* izraža svoje prepričanje, da v prospeh goriške dežele je neob-hodno potrebno, da se — razen furlanske železnice, ki se že gradi, in poleg železnice po Vipavski dolini, za katero se delajo prve priprave, — izvede zveza tržaškega pristanišča s severnimi deželami po železniški progi, ki naj bi šla mimo Gorice po Soški dolini skoz Predel na Koroško, kakor tudi postranska črta iz Soške doline po Baški dolini v Bollini in Javornik ali po Idrijski dolini skoz Cerkno v Škofijo Loko na Kranjsko, ter prosi visoko vlado, naj blagovoljno pospešuje vse korake, ki se delajo v dosego teli zvez, ter naj porabi ves svoj upliv in svojo moč, da se dosežejo omeujene zveze, ki so enake koristi deželi in državi. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Enako dostavek g. Fr. Hmeljaka: „V peticiji naj se izreče, da bi vipavska železnica šla med Križem in Cesto v Ajdovščino*. Na to je prišel na vrsto društveni tajnik A. Gabršček, ki je utemeljeval in predlagal sledeče resolucije : I. »Občni zbor „ Slovenskega narodno-poli* ličnega društva »Sloga* v Gorici* je z opravičeno nejevoljo sprejel na znanje odborovo poročilo, kako na dolgo se zavlačuje pravična zahteva Slovencev v goriškem mestu v zadevi slovenskih ljudskih šol, in naroča prihodnjemu odboru, naj v imenu vsega slovenskega naroda na Goriškem terja na pristojnem mestu, da se ta zahteva uresniči najdalje do bodočega šol. 1., ker našemu narodu na Goriškem se godi velika krivica, da mora nad štiri tisočake na leto skladati za take šole, ketere je po zakonu dolžno vzdrževati goriš-ko mesto. Gorica je središče deželi, v kateri živi dve tretjini Slovencev: z Gorico imamo Slovenci zveze in več vsakdanjegaposlanego Italijani; v Gorici so najvišje avtonomne in druge c. k. oblastnije, s katerimi imamo Slovenci več posla nego Italijani ; Gorici dali se naši predniki imé, kajti brez dvoma je Gorica bila s početka čisto slovenska vas in še dandanes stoji v sredi slovenskega ozemlja ; in v Gorici samej stalno živi več tisoč Slovencev — zató občni zbor odločno protestuje proti temu, da se od pristojne strani nič ne zgodi za vzgojo in pouk slovenske mladine v tem mestu. Ako ie c. k. okrajni šolski svet goriški ustanovil laško šolo v Podgo-ri za 125 Italijanov, ki prebivajo tamkaj kot de-delavci od danes do jutri, danes ni postavnega števila otrok, marveč v tretjem letu obstanka te šole le nekaj nad 30 in med temi je več otrok iz Italije doma, tako bi le šolske oblastnije že davno morale poskrbeti za slovenske šole v Gorici, kjer le v 5 lišših razredov zahaja nad 300 otrok. Občni zbor izraža dalje željo, da bi se ustanovila v Gorici večerua nadaljevalna šola za slovenske obrtne učence po vzgledu obstoječe italijanske, kar bi se dalo najlože doseči s tem, ako bi vsaj vsi trije slovenski šolski okraji ustanovili v Gorici slovensko deško meščansko šolo, ki bi lahko prepustila prostore iu učitelsjko osebje tudi v omenjeno svrbo. Nalaga se prihodnjemu odboru, uaj podà sl. c. k. okrajnim šolskim svetom v Gorici, Sežaui iu Tolminu utemeljene prošnje za ustanovitev takih meščanskih šol.* II. »Občni zbor »Slovenskeganarodno-politične-ga društva »Sloga* v Gorici dné 12 okt. 1. 1893. je z zadovoljnostjo sprejel na znanje odborov Korak, da se je obrnil do vseh gg. županov v zadevi prvotnih imenikov porotnikov in želi, da bi se to prevažno nprašanje rešilo v zmislu razposlane odborov« okrožnice. Občni zbor slovesno protestuje pa tudi proti postopanju c. k. državnega pravništva, ki toži Slovence pri c. kr. okrožnem sodišču goriškem iu tržaškem v tujem, italijanskem jeziku, vsled česar slede italijanske obravnave in razsodbe. Občni zbor odločno zahteva, da ces. kralj, državno pravništvo mora vsakega Slovenca tožiti v slovenskem jeziku, na kar mora potem slediti slovenska uvodna preiskava, slovenska obravnava in razsodba. Vsako drugo postopanje smatramo kot nepostavno iu za slovensko dvotretjinsko večino v deželi do skrajnosti poniževalno in raz-žaljivo. Prihodnji odbor bodi tolmač naših zahtev s primernimi prošnjami oziroma spomenicami na merodajnih mestih. IIL »Občni zbor »Slovenskega narodno-poli-tične-društva »Sloga* v Gorici* dné 12. okt. 1893. z vso odločnostjo protestuje proti neprestanemu obrekovanju naših narodnih nasprotnikov, da Slovenci smo »surov narod z živinsko naravo iu divjaškim nagonom*, kakor se je drznil dr. Marani izreci celò v javni seji mestnega starešinstva. Protestujemo proti najnovejšim spletkam nasprotnikov, ki nas hočejo razupiti, da smo nemirno iu krvoločno ljudstvo, katero treba krotiti z ječo iu železjem; protestujemo proti celi vrsti izmišljenih napadov od strani Slovencev v goriški okolici na takó zvane »mirne* Italijane. Obžalujemo dalje, da merodajni krogi preveč važnosti pripisujejo takim obrekovalcem iu mesto, da bi njim preskrbeli za tako početje zasluženo plačilo, nadlegujejo nadolžne Slovence na načine, kakor-sne smo doživeli zadnje čase*. Te resolucije so bile soglasno sprejete. K drugej se je oglasi) g. dr. Jos. vitez Tonkli in dokazoval, da Slovenci s to resolucijo dandanes zahtevamo kar smo imeli že pred 30. leti pod drž. pravnikom Defacisom in pozneje pod Pollakom in Abramom. Ako je bilo takrat mogoče, je danes toliko bolj, ko imamo za vse potrebe dosti osobja — a da smo žalibog na mnogo hujšem stališču kakor takrat in to je tudi zbor priznal. Sledi na to resolucija g. Ant. m. Obizzija, katero je društveni odbor sprejel v predzadnji seji in v zadnji lastnoročno g. predsednik opilil. Resolucija z motivacijami je ta-le: §. 2. pravil narodno političnega društva »Slogau v Gorici se glasi : »društvu je namen varovati in braniti pravice Slovencev na Goriškem in pospeševati na korist vse, kar sega v njihovo narodno, druzbinsko, gospodarsko in politično življenje ter delati za napredek in pravo svobodo“. Po teh besedah je tedaj dolžnost našega društva, da stopi na noge z vso energijo, kedar se omadežuje čast goriških Slovencev. In da se je to večkrat dogajalo, spričujejo žalostni dogodki, katere hočemo tu kratko navesti. Tam v Trstu, kjer je sedež deželne vlade, ki mora stati na braniku vsem podloženim narodnostim popolnoma jednako po čl. XIX. temelj, držav, zakonika ; v Trstn, kjer živi lepo število uradnikov, vojakov in redarjev, tu izmišljujejo si in kovajo osebe laške narodnosti nas Slovence naravnost osmešujoče in narodni naš čut žaleče pesmi in popevke, ki se potem prepevajo javno brez strahu in kake kazni. Takó smeši tudi v Trstu izhajajoči poluradni list »Mattino" in napada ob vsaki ugodni in neugodni priliki slovanski in posebej slovenski živelj v Trstu ter skrbi za to, da se sč slovenskem denarom otvorjejo laške šole, v katere se potem lové otroci slovenskih starišev, kateri otroci imajo biti pozneje orožje zoper Slovence, da bi gmotno in duševno onemogli, in da bi se uničili. Vlada vé za to, vlada vidi to — a ne pozna pomoči proti vsemu temu. Ipnra&W ' Dalje. Ko prihajajo slovenski mladeniči v na&e mesto k vojaškemu naboru in jamejo tu po mestu popevati čedne in nikakor ne nemoralne pesmice — tedaj se jim brž pridružijo redarji in mestna policija grozeč jim z zaporom; a nič se ne vd, da bi se mladeničem. laške narodnosti kaj tacega zabranjevalo, naj tudi rujové cele noči in po vsem mestu. Ako se je slav. c. kr. glavarstvo ob taki priliki izgovarjalo, da ne morejo redarji (ker jih je premalo) povsod ob jednem nadzorovati, priznavamo, pa trdimo, da če je ta izgovor dober za laško potje, ima veljati tudi za slovensko. Ko je bil na goriškem kolodvoru nek Trnovec od laske strani takó hudo ranjen, da je bil skoro ves v krvi, hoteli so redarji tega ubogega stepenega Slovenca kar naravnost peljati v zapor, mesto v bolnišnico. U-prašamo: Kdo naj ostane hladen pri tacili slučajih, — kateri Slovenec naj ne bo razburjen pri takih dogodkih ! Kar se pa tiče onih štirih goričanov, ki so se vrnili potepeni iz Solkana, ves svet govori — in taka govorica in tako mnenje je redko kedaj krivo in ne utemeljno — da so te goriške gospode druge in ne slovenske roke pobile in poteple. Kolikor je pa znano, sod-nijska preiskava ni do zdaj ničesa spravila na dan proti Slovencem in vsi obdolženci, ki so bili zaprti so izpuščeni iz zapora. A vkljub vsemu temu leti sum na Slovence, kot pobijalce in to mnenje slastno pobirajo in ponavljajo nam sovražni listi laški in nemški, ter trosijo med svet o nas Slovencih nečastne vesti. In vendar predno je spravila preiskava glede one «afere" kaj gotovega, pozitivnega na dan, poseže vmes slav. c. kr. goriško glavarstvo, ter izdd poseben razglas, ki brani goriškim izletnikom v bližnje vasi, kar more le žaliti miroljubne Občinarje sosednjih vasij, kateri od nekdaj skazujejo meščanom italijanske narodnosti gostoljubnost in obzirnost, katerih ni vreden marsikdo izmed njih. Ker je bil izdan ta glavarstvi ni razglas povodom onega napada štirih Goričanov na solkanski cesti, in ker so od laške strani sumničijo Slovenci kot napadovaici, zdi se, da | je razglas namenjen le slovenskemu prebival- | stvu in to ne samo solkanske občine, ampak ? vseh kmečkih občin v goriškem obližju, kjer se taki izgredi niso še dogodili. Zdi se zatorej, da se tukaj le laški živelj proti mirnim Slovencem varuje in brani ; takemu mnenju dajejo povod same besede razglasa ki slovejo : „ Primerilo se je v zadnjem času, da so bili goriški meščani pri svojih izletih v ob-čine gorišlce okolice razžaljeni in tudi tepeniu in tudi iz tega, da je razglas pisan edino le v slovenskem jeziku, dasi se nahaja med slovenskimi Občinarji tudi mnogo lahov, kateri silijo celò v občinska starešinstva, katerih tedaj ta razglas ne zadeva in se sicer drugi razglasi ne javljajo kakor sedaj izključljivo v ^slovenskem jeziku (v Ločniku h. pr. bi morali biti tudi laški lepaki). Dokler ni tedaj dokazano, d.i bi v okolici goriško občine Slovenci žalili iu celo topli goriško občaue, se čuti vsak slov. okoličan žaljenega na svoji časti in na svojem dobrem imenu po takem postopanju. — Naj bi goriški meščani lepo ostali doma ali pa če izletajo, naj se obnašajo mirno in dostojno, tedaj se jim med mirnim slovenskim ljudstvom ne izgodi nič slabega, kakor se jim do zadnjih dnij ni nikdar kaj neprijetnega pripetilo. Ker se tedaj čuti Slovenec cele gor iške okolice žaljenega in ker je narodno politično društvo „S 1 o g a" zastopnik slovenskega naroda na Goriškem, po katerem narod govori iu jemlje svoje mnenje, dolžnost je naša, kot odbornikov tega društva, da se po gorej o-menjenem §. 2. pravil tega društva potegujemo za kaljeno čast slovenskega naroda povodom zadnjih dogodljajov ter predlagamo sledečo resolucijo: «Narodno politično društvo «Sloga" kot zastopnik goriških Slovencev protestuje zoper orna-deževanje narodne časti goriških Slovencev po nasprotnem časopisju o priliki solkanske (?) za- deve ter obžaluje, da je slavno c. kr. okrajno glavarstvo goriško izdalo znano okrožnico, predno je bilo dognano ali so Slovenci goiiške okolice na tem kaj zakrivili." Čest. gosp. Rojec, solkanski kapelan, se v imenu Solkancev pridruži tej resoluciji oziroma protestuje in ob enem v imenu teh zahvaljuje — sploh ta resolucija bila je sprejeta z veseljem in kot jako primerna temu našemu položaju. Na to poroča dr. A. Gregorčič o zunanjem in notranjem političnem položaju. Govori o troz-vezi, ki nalaga državljanom velikanska bremena; o zboljšujočih se razmerah z Rusijo; o izjemnem stanju v Pragi, katerega noben Slovan ne more odobravati : o vladini predlogi zastran premenbe volilnega reda in konečno o predlogi, s katero hoče vlada pre us troj iti deželno hrambo v nekako redno vojsko. Proti izjemnemu stanju sta govorila še gg. dr. Rojic in dr. Tonkli: zadnji je pripovedoval,