yV
i

Uredništvo v Gornji Radgoni. Spodnji ©riz št. 9, pritličje.
Telefon št. 7.
• •
khaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za •elo leto 40 Din, za pol leta 20 Din, za četrt leta 10 Din.
Posamezna številka 1 Din.
ocijalističen tednik za Prekmurje in Mursko polje
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 9, pritličje.
Telefon št. 7.
• •
Ogiasi po dogovoru, sicer pa: 1 štiri-stolpna petitvrsta ali njen prostor Din T50. Pri večkratni objavi prim. popust
2. štev.
Gornja Radgona, dne 30. januarja 1925.
II. leto.
Za Davidoviča.
Proti nasilju in brezpravju!
V naši prelepi državi so se v sedanji predvolitveni dobi udomačile uprav nekulturne razmere. Tisti, ki so na vladi in imajo moč v rokah, jo zlorabljajo dan za dnevom. Zakoni so jim sredstvo, da žnjimi nastopajo proti vsem, ki ne soglašajo žnjimi in z metodami njihovega vladanja. Prišlo je tako daleč, da eksistira svoboda tiska, govora in shajanja v nekaterih pokrajinah naše države le še na papirju. Najhujši pa so tisti, ki jim po zakonu sploh nikaka oblast ne jDristoja. Čisto enostavno si prilaščajo oblast in postopajo z najhujšim nasiljem proti vsem, ki niso žnjimi. V Srbiji, v Vojvodini, v Bosni, na Hrvatskem, skratka povsod, kjer se bije plemenski boj med Hrvati in Srbi, se vršijo dnevno napadi na nasprotnike. Hrvatske novine prinašajo dnevno poročila, da so sedaj tu, sedaj tam zaprli kmete, delavce, da, celo kandidate. Na tisoče ljudij je v zaporih. Batinanje se je zopet vkoreninilo.
Pri nas v Sloveniji še ni tako hudo. Na čelu upravnih oblastev so zvečine naobraženi možje, ki jim je prirojen, pa tudi prigojen čut spoštovanja do sočloveka. Naša sodišča so nepristranska. Da pri nas še ni takega nasilja, takega terorja, kakoršen je v ostalih krajih naše države, to je pripisati temu, da pri nas radi-kalodemokrati nimajo nikjer zaslombe v ljudstvu. Naš narod po veliki večini mrzi do smrti vse, kar se zbira okoli gg. Pašiča, Pribičeviča, Žrjava in'druge take gospode. Zato je pač čisto naravno, da je ost skoraj vseh strank, ki nastopajo v tem votivnem boju v Sloveniji, obrnjena proti 4. Skrinjici, ki zbira v mariborsko-celjskem okrožju glasove za to protinarodno gospodo, ki si je nadela ime „Nacijonalni blok“.
Politično nasprotstvo pa ne opravičuje nikogar, zlasti pa tudi ne državnih oblastij, da uporabljajo oblast proti tistim, ki jim niso ljubi. Nasilje pa je tudi dvorezno. Kdor je danes na oblasti, lahko jutri pade in včerajšnji tlačan in arestant je lahko danes minister. Politična zgodovina zadnjih let in zadnjih dnij nam daje glede tega nebroj lepih, poučljivih vzgledov. Prejšnja Pa-šičeva vlada je postopala krivično z uradništvom in učiteljstvom, ki je bilo klerikalnega prepričanja. Pašič je padel, do vlade pa so
prišli naši klerikalci. In kaj so naredili ti? Obrnili so ost proti neklerikalnim državnim nameščencem. Tako počenjanje ni le nepošteno, ne, tako postopanje je brezumno. Le zmožnost, le značajnost naj odloča pri dodeljevanju služb, ne pa politično prepričanje. Državni nameščenec vendar ni žoga, da bi se žnjo igrali razni naduti in objestni politiki! Vsaka krivica, ki jo naredimo posamezniku, ni le poniževanje dotičnika, marveč je poniževanje celega stanu. Krivično, nezakonito postopanje odvrača prizadetega od države in človeške družbe. Iskati boljševike po hrvatskih selih, preganjati in zapirati Radičevce in sploh pristaše opozicijonalnih strank, je znak popolne nesposobnosti vladnih krogov. To, kar radikalo-demo-krati Pašičevi, Pribičevičevi in Žrjavovi danes počenjajo, je kompletna blaznost. S svojim nasilnim nastopanjem netijo sovraštvo med Slovenci, Hrvati in Srbi. So torej — državi nevaren element, kajti njihovo delovanje je tako, da mora voditi v državljansko vojno.
Ko je leta 1914 izbruhnila vojna, so avstro-ogrske oblasti zasledovale in zapirale vse, ki so si upali povedati resnico. Danes izvršuje v naši državi stranka Pašiča Pribičeviča nasilje, ki ni mnogo manjše od svoje-časnega nasilja avstroogrske soldateske. Pa pravijo, da smo svobodna država! Kar počenjajo danes Pašičevi radikali in Pribičevičevi nedemokratski demokratje to je patologičen, sadističen pojav, ki jasno kvalifikuje srčno in duševno višino njenih voditeljev. Taka nasilna mentaliteta se mora iztrebiti enkrat za vselej. Gorje našemu narodu, ako bi še po 8. februarju vladal sedanji režim. Iz Slovenije ne sme priti v parlament niti eden režimovec! Državno krmilo pa mora vzeti v roke Davidovič, ki je izmed vseh opozicijonalcev edini sposoben, da se z uspehom postavi po robu Pašiču in Pribičeviču. Ko zavlada v naši državi Davidovič, takrat se začne za naš narod novo življenje, takrat zasije nam vsem solnce svobode, takrat nastopi doba miru, doba kulturnega in gospodarskega napredka. Davidovič je naš bodoči mož.
Dr. V e sni k.
Volilni manevri Žerjavovih radikalO'demokratarjev.
Veliki župan dr. Pirkmajer agitira za PP. režim pod krinko volilnih obljub, ki jih uradno daje prekmurskim luteranom.
Samostojni demokratje, firma Pribičevič-Žerjav, so si svesti, da bodo dne 8. februarja doživeli strahovit poraz. Zato se poslužujejo vseh sredstev, da preprečijo sodbo, ki se za nje pripravlja. Pri izbiri sredstev niso prav posebno izbirčni.
Kjer si ne morejo drugače pomagati, si pomagajo s terorjem, kjer je pa vsled odločne volje volilcev teror neizvedljiv, si pomagajo z različnimi volilnimi triki, da na ta način preslepijo volilce, da bi 8. februarja glasovali za skrahirano vladno kliko!
Tak volivni trik so si izmislili tudi za prekmurske volilce luteranske veroizpovedi. Najhujše pri tem je, da so za izvedbo tega trifca poslali v žrjavico svojega eksponenta velikega župana g. drja Pirkmajerja, ki mora hočeš nočeš kot najvišji državni funk-cijonar mariborske oblasti agitirati za skrahirani P. P. režim z raznimi uradno danimi obljubami, ki se ne bodo pod P. P. režimom nikoli izvedle, tudi če bi nesreča hotela, da bo ta terorski režim ostal na površju tudi po 8. februarju !
Za dan 22. januarja so prekmurski slabostojni demokratje, (seve sta to inscenirala g. Koder in g. Titan, slednji je namreč luteran) sklicali zastopnike luteranske „signorije“ v avdijenco k velikemu županu, ki je omenjenega dne bil poslan v Mursko Soboto, da izvede to najnovejšo volivno komedijo!
Dobro nam je znano, kaj vse je režimski eksponent našim so-
deželanom protestanske vere obečal. Vemo pa tudi, da od teh obljub ne bo izpolnjena niti ena. Niti na šolskem, niti na cerkvenem polju, še manj pa na gospodarskem. Že dosti državnih avtomobilov je vozilo obljube in obečavanja po Prekmurju, toda tistih avtomobilov, ki bi hitro obečano prinesli, tistih ni, pa jih ni!
Saj je g. dr. Pirkmajer že lansko poletje obiskal Prekmurje in že pri tem obisku trosil iz rokava velik kup obljub, ki so se razblinile v prazen — nič.
Dejstvo, da so umirajoči re-žimovci sklicali v Mursko Soboto zastopnike prekmurskih luteranov kaže, da računajo na njih glasove, s katerimi bi radi rešili potapljajočo se samostojno demokratsko ladjo, iz katere že sedaj pametnejše podgane bežijo! Naj bo kar koli, eno je gotovo, namreč to, da bo terorska in korupcijonistična klika dne 8. februarja definitivno pokopana in da se bo na njenih razvalinah prikazala; pravica, poštenošt, socialna pravičnost in politična svoboda! Prepričani smo, da bodo k temu pripomogli poleg ostalih volilcev tudi prekmurski luteranski volilci, o katerih menimo, da se ne dajo farbati z volilnimi triki, kakoršen je bil tisti, ki so ga dne 22. januarja vprizorili propadajoči Žerjavovci s pomočjo g. drja Pirkmajerja! Za nas Prekmurce brez razlike vere, narodnosti in stanu velja pri teh volitvah le ena parola in ta je: Abcug kormanypärt! Proč z vladno stranko! V 4. Skrinjico ne sme priti niti — ena krogljica.
V zadnji številki smo ugotovili, da je zasluga klerikalnega ministra Sušnika, da se je ta železnica vendar že enkrat dogradila. To seve gospodom Pe-Pejevcem ni povolji. Pa kaj se hoče, kar je res, je res. Da ni bilo Davidoviča, pod katerim je bil Sušnik minister, bi se še danes ne vozili
po tej progi. Seve otvoritev železnice se je že vršila pod sedanjo vlado, ker je nekaj časa pred tem padla Davidovičeva vlada. Resnica je in ostane: Davidovičeva vlada je delala, Pašičeva pa je paradirala pri otvoritvi. No, če mi je klobučar napravil klobuk, si pavje pero že sam zateknem!
• ••«»••«••«•«»••«•••«•»«««•«»«••••«•«•••e	oocoaeeo
Muropoljci! Opozicija!
Glasujte povsod za zadnjo skrinjico!
aswos»® ccsffissz»»® WMWz&m
Tedenske vesti
Volilni shodi naše stranke.
Prejšnji teden sta se vršila volilna shoda naše stranke v Vučji gomili in v Martjancih. V Vučji gomili se je zbralo precej nad 100 domačinov, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Dr. Vesnik je pojasnil kako in zakaj je prišlo do bratskega, sporazumnega nastopa med nar. socijalistično in Davi-dovičevo stranko. Dr. Markovič (nosilec naše liste) je pokazal na narodu kvarno politiko Pašiča in Pribičeviča in njegove stranke. Sedanja vladna stranka hoče vladati z nasiljem. Najhujša nasilja izvaja nad Hrvati, pa tudi nad vsemi Srbi, ki niso njih prepričanja. Ako se bomo Slovenci, Hrvatje in Srbi med seboj grizli, potem mora vse propasti. Sedanja vladna stranka pa si celo želi, da se mi ne bi sporazumeli, ker dobro ve, da bo konec njihove slave, ako se mi sporazumemo. Pašič ima komaj eno tretjino naroda za seboj in še to samo Srbe. Hrvatje in Slovenci o njem ničesar nočejo vedeti. Hrvatje in Srbi se zbirajo okoli Davidoviča, ki ga poznajo in vsi spoštujejo kot moža poštenjaka. Srezki kandidat g. Talänyi, brezovski domačin je razvijal program stranke bratskega sporazuma. Burni „živio“ klici so zaključili to za Vučjo gomilo pomenbno zborovanje, ki je pokazalo, da je naše ljudstvo za politiko Davidoviča, ne pa za Pašičevo. Enako dobro obiskano zborovanje se vršilo istega dne v Martjancih, na katerem zborovanju so govorili isti trije govorniki.
Volilna shoda naše stranke sta se vršila minuli pondeljek v Lemerji in v Pužavcih. Govorila sta dr. Vesnik in g. Talänyi iz sosednih Brezovec. V Lemerji se je zbralo do 70 domačinov. Shod v Puževcih pa ni bil dobro obiskan. Mali župan je namreč pomotoma razglasil, da bo ob 3. uri popoldne zborovala vladna stranka (kormanypärt) in da pride iz Murske Sobote g. Koder. Vo-
lilci pa o tem gospoc	i
stranki niso hoteli n	i
in jih zato ni bilo b: pač najboljši dokaz :	)
sovraži naše ljudstvo	)
Šele, ko se je zvet	j
vrši shod opozicijons	,
se je zbralo 23 vol	)
pazljivo sledili izvaj	i
govornikov.
Kako se norču diča vladne novine,	>
članki in slike, ki	>
ti listi dan za dnevon	i
kaže, kako vlečejo Ra	i
izpod postelje, pod i	i
skril, druga kaže, kal	:
skriva pod posteljo	i
neke posode, ki jo ne po noči. Tretja slika maršira Radič v za roki tamburico, v dr
vina. Četrta slika ga	n-a^c,
kako sedi na neki posodi in se oprijemlje krone na glavi. In tako gre dalje. Same ostudne, za hrvaški narod sramotilne slike. In kdo prinaša take slike? „Jutro“ — najbolj razširjen, a tudi najbolj ogaben dnevnik v Sloveniji. Seve sobočke „Murske novine“, ki zajemajo vso svojo modrost iz Jutra, ne smejo zaostati. Toda vse, kar pišejo ti listi sramotilnega o Radiču, je čisto navadna izmišljotina, je nesramna laž.
Dolnjelendavskim detno-kratarskim sirotekom se meša v glavi! Čitali smo v „Jutru“ z dne 23. januarja 1925, da se v Dolnji Lendavi odda mesto dimnikarja. Na našo informacijo
pri srezkem odboru Jugoslovenske demokratske samostojne stranke v Dolnji Lendavi se nam poroča, da se istotam odda tudi mesto svinjskega pastirja in cestnega pometača. Obadva dosedanja sta sicer Slovenca, toda, pristaša opozicijonalnih strank in ne eden ne drugi ni hotel podpisati obveze, da bode glasoval za naci-jonalni blok. Eventuelni reflek-tantje za ti dve mesti naj se isto-t?ko obrnejo po informaciji na srezki odbor samostojnih demokratov v Dolnji Lendavi. Morajo pa v naprej poslati lastnoročno podpisano izjavo, da bodo oddali svoje glasove za nacijonalni blok. Po volitvah se bode za srez Dolnja Lendava oddala tudi služba mišjega lovca na veliko žalost vseh poljskih miši, ker je dosedanji lovec miši nespreten in preveč zaposlen z lovom pristašev za nacijonalni blok. Ja, ja gospodje demokratje! Preveč skrbi si delate za 8. februarja. Zato se Vam je začelo mešati v glavi. Čakajte, Vam pošljemo tje doli v Vaš kot malo medicine!
Kako dela vladna stranka z našimi penezi. Občina Kri-ževska v Prekmurja je kupila za občinske potrebe eno hišo v Križevcih. Nekateri občanje so rekli, da bodo tistemu kandidatu krogljice (votume) dali, kateri jim da nekaj denarja za nakup hiše. Ostale politične stranke so odklonile tako kupčijo, samo „prečista" in „preveč poštena“ vladna stranka z notarjem Kodrom
na čelu je dala 15.000 Din. Poslal jih je veliki župan iz Maribora, seve ne iz strankinega žepa ampak iz državne kase. Križevčanje, to boste morali nazaj plačati. Vas bojo že pri porciji pritisnili. — To je lep primer, s kako umazanimi sredstvi agitira vladna stranka. Vse to pa ji ne bo nič pomagalo. Nanč v Križevcih samih nedo glasovali za njo.
Teror nad uradniki. Izvedeli smo, da se od nekaterih stranij izvršuje nesramen teror nad državnimi nameščenci, zlasti nad tistimi, ki se udeležujejo shodov opozicijonalnih strank. No, si bomo že tudi mi zapomnili tiste, ki hodijo m shode vladnih strank in celo tam govorijo in agitirajo. Po volitvah pride do vlade Da-vidovič in takrat si bomo nekoliko natančneje ogledali tisto gospodo, ki danes misli, da mora državni nameščenci trobiti v Pribičevičev rog.
Denar — valastaški (vo-litveni) vladar! Pri prejšnjih skupščinskih volitvah so radikalci, ki so bili takrat na vladi, kupovali glasove, zlasti pri nas v Prekmurju. Takrat so se nad tem zgražali Pribičevičevi demokratje in kričali, da je tako kupovanje glasov podlo. Sedaj so na vladi Pribičevci in sedaj delajo oni tako, kakor so svojčas radikalci, samo še hujše. To pa seve ni podlo! Za takratnega radikalnega srezkega kandidata g. Benka niso imeli nobene poštene besede.
Bil jim je vse, samo poštenjak ne. Edini pošteni ljudje v Prekmurju so danes gg. Pribičevci — seve, kdo jim to verjame. Mi, ki je poznamo, imamo seveda o tem svoje mnenje.
Murska Sobota. Naše okrajno glavarstvo v službi vladne stranke. Prezanimivo poročilo o tem, kako naše okrajno glavarstvo tlačani vladni stranki, objavimo po volitvah. Nočemo namreč, da nam kdo očita, da „teroriziramo“ oblast. Menimo pa, da se politična oblastva ne bi smela dati komandirati od kakega srezkega kandidata, pa tudi od „agitirajo-
Josip Kostanjevec:
Najsrečnejši poštar.
(Dalje.)
že se vozi proti uro oddaljenemu njenemu bivališču, kopajoč se v poslednjih žarkih zahajajočega solnca! ...
A tedaj se strese, kakor bi ga kdo nenadoma obli! z mrzlo vodo. Usta se mu odpro in oči se mu izbulijo.
Med vrati pa se je pojavila oseba —-poštnega komisarja I
Ah, ah! ...
In zdaj je treba predlagati zapisnike in račune, zdaj pregledovati blagajnice, zdaj poslušati opomine in nauke gostobesednega uradnika!
In ta se niti ne opraviči, da je prišel tako pozno! Hrastovca je lomila jeza. A nič ni pomagalo. Pri vsej tej nesreči je moral še nabrati obraz v najprijaznejše gubel
Ako še nikdar v svojem življenju, danes se je Hrastovec pokesal, da je kdaj prevzel tako službo, in v svojem skesanem srcu je hkratu trdno sklenil, da ne bode nikoli več brez poštnega upravitelja. In začel je natihoma kleti, da so hipoma izginili vsi prejšnji poetični občutki.
Ali komisar je postal (nano) namah tako vljuden, tako prijazen, kakor še nikdar, in ko je črez dolgo uro opravil svoj posel,
je celo povabil Hrastovca, naj mu dela zvečer druščino v gostilnici „Pri medvedu“, kjer bode prenočeval.
Ah, ah!
Hrastovec ni vedel, kaj bi odgovoril. Ob tej prijaznosti se mu je tajalo srce, čutil je vso veliko čast, ki ga je zadela, videl se je odlikovanega, povzdignjenega; v njegovem srcu sta se začela boriti slavo-hlepje in ljubezen, in bil je v veliki zadregi. Toda komisar ni čakal odgovora, že je bil ha ulici.. .
Hrastovec je zamišljen zaklepal pisarnico in kmalu potem stopal črez cesto v svoje stanovanje.
Tam je zaklical hlapca in velel zapreči. Nato je stopil v svojo sobo in napisal z drhtečo roko dolgo, z vsem ljubezenskim nakitom odičeno pismo Vidki Koširjevi, opravičujoč se, zakaj je ne more obiskati nocoj.
Trenotek pozneje je drdral hlapec z vozom in pismom po beli cesti .. .
Hrastovec pa je stopil k predalniku, potegnil iz njega snežnobelo srajco, visok in trd ovratnik in fino kravato. Nato je stopil k visoki, starinski omari, vzei iz nje praznično obleko ter se začel oblačiti pazno in počasi. Vsak hipec se je pogleda! v ogledalu, kakor bi se odpravljal na „plesni venček“, vsak trenotek je potegnil s ščetjo po obleki in brisal z rokavi svetli rob rjavega polcilinura. Pri tem važnem opravilu pa je vedno vzdihoval. Vest mu ni dala
miru, in vpraševal se je, ali je storil prav, da je rajši ustregel komisarju nego svojemu
čarobnemu angelu ...
* * *
*
Ko je pa četrt ure pozneje sedel gospod Hrastovec v gostilnici „Pri medvedu“ poleg mize, kjer je poštni komisar tarokiral s tremi drugimi gospodi, tedaj je začutil, da je njegova oseba tukaj prav brez vsega pomena, in da se komisar niti ne meni več zanj po prvem pozdravu.
In začel je Hrastovec vnovič na tihoma preklinjati komisarja, da ga je tako po nepotrebnim odvrnil od toliko zaželjenega sestanka z Vidko. A ko je stvar premislil natančneje, je uvidel, da mu vendarle ni še usoda tako nemila in da mu je ta usoda v zadnjem hipu naklonila priliko, da se lahko poslovi od tukaj in še danes obišče njo, po kateri mu hrepeni duša. In razkadil se je srd na komisarja, in okoli ustnic mu je legel celo zadovoljen smehljaj.
Ob ugodnem trenotku, ko je videl, daše vrača njegov hlapec mimo gostilnice že proti domu, se priporoči gospodom ter odide, ne da bi ga kdo zadrževal.
Solnce je leglo na nizke griče, in rahel vetrič je majal vrhove obcestnih dreves, ko se je vozil Hrastovec po prašni cesti svoji sreči nasproti. Zamišljen je slonel na svojem sedežu, držeč v desnici nategnjene vajeti, a z levico si semtertja natezajoč in
(Dalje prihodnjič.)
Naši kandidati v mariborsko-celjskem	eni okrožju (14. skrinjica) so:
Nosilec liste: Dr. Boža Markov	ni v. profesor v Beogradu.
Okralnf kandidati:
Vol. okraja Maribor levi in desni breg:
Kandidat: Ivan RogHč, trgovec v Mariboru. Namestnik: Dr. Adolf Pečovnik, profesor v Mariboru.
Volilna okraja Celje-Mozlrje:
Kandidat: Dragotin Gobec, podžupan v Celju.
Namestnik: Anton Majerhold, gostilničar in vojni invalid v Št. Janžu ob Savinji.
Volilna okraja LaS
Kandidat: Pavel	Dorni	jovljah.
Namestnik: Ivan	Noval	tovljah.
Volilna okraja Slovenjgr	je:
Kandidat:	Dr.	Fran	asebni
zdravnik v Mariboru.
Namestnik:	Franjo St	zniški
poduradnik v Mariboru.
Volilna okraja Šmarje
Kandidat: Ivan Veselak,	i že-
lezničar v Seržovici.
Namestnik: Josip Berglez, posestnikov sin v Bobovem.
Volilna okraja Ptuj-Ormoi:
Kandidat: Anton Blažek, podžupan v Ptuju. Namestnik: Vinko Šerona, učitelj v Ptuju.
Volilni okraj Ljutomer:
Kandidat:	Bruno Faninger, trgovec v
Mariboru.
Namestnik:	Fran Bračun, profesor v
Mariboru.
Volilna okraja Murska Sobota-Dolnja Lendava:
Kandidat:	Josip Ribarič, profesor v
Mariboru.
Namestnik: Franc TalAnyi, gostilničar v Biserjanih št. 1, obč. Sv. Jurij ob Ščavnici.
čega“ velikega župana ne! Tako mora izgubiti narod zaupanje v oblast in v njega nepristranost.
Domače vesti.
Na progi Ormož—Murska Sobota bo od 1. februarja naprej vozil v vsako smer Še eden vlak.
Opozicija!
Volilci!
PrtaFci! Mmpoljci! Vrzite 8. februarja Sragljicou
zadnjo
14.
skrinjico [kišio]
OpozicšionalcH
Odhajal bo iz M. Sobote ob 5. uri 9 m., iz Ljutomera ob 6. uri 20 min. ter prispel v Ormož ob 7. uri 24 min. Iz Ormož pa odhaja na novo vpeljani vlak ob 17. uri 30 min. proti Ljutomeru, ter prispe v Mursko Soboto ob 19. uri 40 min.
Veliki župan in smola na avstrijski meji. Dne 22. januarja se je pripeljal iz Maribora v M. Soboto z avtomobilom veliki župan. Nazaj grede pa je imel smolo v Gederovcih. Službojoči obmejni organi v Gederovcih ga namreč niso pustili preko meje. (veliki župan je hotel po krajši poti črez nemško Radgono priti v Gornjo Radgono), ker ni imel potnega lista pa tudi ne obmejne propustnice. Moral je nazaj in preko Radinec v Gornjo Radgono. Vsa čast vestnim obmejnim uslužbencem 1
V Murski Soboti bodo veliki letni kramarski, živinski in ob enem konjski sejmi 16. februarja, 30. marca, 11. maja, 24. junija, 24. avgusta, 15. oktobra in 7. decembra 1925. Za konje je na
razpolago povečan sajmski prostor. Konji so sejmske stojnine prosti.
Murska Sobota. Davidovi-čeva in socijalistična stranka uživata pri nas v Soboti od vseh strank še skoraj največ simpatije. Posebno delavci in obrtniki so za njo in lahko upamo, da bo zadnja Skrinjica (Davidovičeva) pri nas mnogo glasov dobila. Za vladno stranko (za četrto) bo samo nekaj uradnikov glasovalo.
Pucinci. Pri nas se vladna stranka zelo trudi, da bi dobila v naši občini mnogo glasov. Pa jih ne bode dosta. Pri nas so najbolj za Radiča, za Klekla in
VoIHci volilnega okraja
Naša skrinjica je zadnja
14.
in nosi imena:
Dr. Boža Markovič Bruno Faninger Fran Bračun
za Davidoviča. Samo prva, druga, pa slednja kišta. Vse drugo za nas ni. Najmanje pa dobi četrta, ki je za Pašiča postavljena pa za g. Kodra. Sploh pa ne moremo razumeti g. Titana, kako je mogel na to stranko gor stopiti.
Gornja Radgona. Na svečnico, dne 2. februarja 1925 ob V24. uri popoldne se uprizori v Posojilniški dvorani zanimiva tri-dejanska igra: „Izgubljen raj“, v kateri se dobro izraža kmečka priprostost in dvorna galanca. Pridite v obilnem številu.
Slatina Radinci. V prostorih restavracije g. Franc Vujec se priredi v pondeljek, dne 2. februarja 1925 maškaradni ples. Za mnogovrstno zabavo je preskrbljeno: Šampos separč, Turška kavarna itd. Maske zaželjene. Svira ciganska godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 6 Din. Čisti dobiček za uboge otroke.
Sv. Jurij ob Ščavnici.
Jurjevške žene priredijo v sredo, dne 11. februarja 1925 maškaradni ples. Začetek ob 17. uri. Svira
godba na lok „Toteli“. Maske dobrodošle. Čisti dobiček je namenjen jurjevškemu gasilnemu društvu.
Po svetu.
Svetovne vojne se je udeležilo 70 miljonov vojakov. Ruska je postavila 15 miljonov vojakov, Nemčija 13, Avstro-ogrska 9, Francija 8, Angleška 6, Italija 5 in pol, Združene države ameriške pa 4 miljone. Največ izgub je v svetovni vojni imela (računajo se samo vojaki!) Nemčija, ki je izgubila 2 miljona
Volilci oolilnega okraja Murska Sobota-B. teodooa!
Naša sfarinjica (hišta) je slednja
14.
in nosi imena:
Dr. Bola Markovič Josip Ribarič Franc Talänyi
vojakov. Rusija je izgubila
1.700.000	mož, Avstro-Ogrska 1,542.000, Francija 1,400.000, Italija 750.000, Angleška 744.000, Združene države ameriške pa
68.000	mož.
Cena pšenici je minule dni znatno poskočila na produktni borzi v New-Jorku. Za bushl se plačuje: 2 Dol. 03 cent. Tudi na Dunaju in v Pragi je cena pšenice poskočila. Poskočila bo torej tudi pri nas. Kmetje, ki še imajo kaj silja na prodaj, naj torej pazijo, da jim kdo ne bo za nizko ceno izvabil pšenico.
Za 6 miljard dolarjev zlata je na poti iz Amertke v Evropo. Parnik „George Washington“ je dne 18. t. m. pripeljal y Plymouth na Anglešk® zlatega denarja, palčic in zlatnine sploh v vrednosti 6 miljard dolarjev. Odkar je izbruhnila voina, še nobena ladja ni prevažala tako ogromne množine zlata. Zlato je ponajveč določeno za Angleško, toda mnogo ga pojde še naprej v ostale evropske države.
Za kadilce. Prvotna domovina tobakove rastline je Azija. Od tam so jo prenesli v neznanih časih v Ameriko, kjer se je zelo razširila. To nam priča dejstvo, da so ga poznali v Perziji veliko pred odkritjem Amerike; ugotovljeno je pa tudi, da je bil prinešen k nam v Evropo šele iz Amerike. Ime tobak (Tabacum) prihaja najbrže od otoka Tabago med malimi Antilami, kjer je rastel baje znamenit tobak. Kajenje tobaka je bilo v
Opozicija!
Volilci 1
Prekmurci! Moropoljci! Vrzite 8. februarja hrogljicoo
zadnjo
14.
skrinjico [kišto]
Opozicijonalci!
Ameriki splošna navada, kadar so prišli Španci na Kubo. Vporabljali so ga tudi v razne zdravilne svrhe. V Evropo so prinesli tobak leta 1558 in sicer na Portugalsko, kjer so ga začeli saditi. Jean Nicot, francoski poslanik v Lissabonu se je zelo zavzel za razširjenje tobakove rastline, katero je imenoval „božansko zdravilno želišče“. Po njem se imenuje strup, katerega vsebuje ta rastlina, nikotin. Leta 1560 je poslal Jean Nicct kralju Francu II. v Pariz tobakovo seme in na ta način se je v dveh letih razširil po Francoskem. Kmalu na to tudi po Italiji. Leta 1615 so že poznali tobak na Nizozemskem in leta 1631 po celi Nemčiji. Prvotno je služil tobak v Evropi le v zdravilne svrhe. Vporabljali so ga za razne kožne bolezni, osobito križe. Kmalu so pa spoznali prijetnost kajenja in kljub najstrožjim prepovedim se je kajenje z bliskovito naglico razširilo črez celo Evropo in Azijo. Dandanes znaša svetovni pridelek skoro tisoč miljonov kilogramov tobaka. Tobak vsebuje dva močna strupa: nikotin in nikotianin, katerima je pripisovati prijetnost kajenja, ker delujeta v malih množinah pomirljivo na živce. V večjih množinah pa razdražita in istočasno oslabita živčevje, posebno ono želodca in srca. V kmetijstvu sv je tobak dobro obnesel v boju zoper golazni in sicer v obliki ekstrakta-
edino v tem nam je koristen, ker drugače nam je le v navado in strast.
Il Rusije. Kerenskij, vodja ruskih socijalnih revolucijonarjev je leta 1917 zbežal iz Rusije pred boljševiki. Sedaj pa je prišlo med njim in sovjetsko vlado do sporazuma. Pred par
dnevi je odpotoval iz Pariza. Pri | renskij: „Vračam se v svojo j Ruskem najboljše, četudi so tam svojem odhodu se je izrazil Ke- | domovino!“ Za Rusa je pač na j boljševiki na vladi.
Volilci! Glasujte proti vladni sMi (hormdnypart]!
V4.škrinjico naj ne pade nobena krogljica!
MALI OGLASI.
Mlin, hišo, vrt in njivo
proda takoj po nizki ceni Alojz Hibler v Gornji Radgoni.
Lovska puška Ü2I
Vprašati v Gospodarski zadrugi.
Naznanilo.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo mestnega pogrebnega zavoda v Radgoni (Radkersburg). Občinstvu se jamči hitra in točna postrežba, ter se prosi, da se ob potrebi obrne na zastopnika
Karel Hojs, mizarski mojster
Zaloga mrtvaških krst in zraven spadajočih potrebščin
v Gornji Radgoni.
v Križevcih v Prek-murju je na prodaj. Lepa zidana h!ša s 6 sobami, kuhinjo, pekarijo, pripravna za trgovino, gostilno. Gospodarsko poslopje, 4 orali zemlje pri hiši. Prodajalec: Janez Bačič, trgovec in posestnik v Križevcih v Prekmurju.
Popoten iek proti revmatizmu.
Vsakomur je znano, da je revmatizem edna najhujših in najpogostejših povojnih bolezni. Na tisoče in tisoče ljudi se leči p« raznih kopališčih toda brez popolnega uspeha. V naši državi pa se proizvaja e dne zdravilo proti vsem vrstam revmatizma. To zdravilo je rodilo neverjetne zdravstvene rezultate pri lečenju revmatizma. To je iznajdba Radio-Balsamica Dr. Rahlejeva. Radio-Balsamica je po celem svetu znana, ker v najkrajšem popolnoma izleči in odstrani revmatizem sklepov in mišec. To zdravilo se uporablja na ta način, da s« žnjim namaže telo. Srcu ta lek nič ne škodi. Posebne dijete se bolniku tudi ni treba držati. 2 ali pa 3 stekleničice Radio-Balsa-mice zadostujejo, da se izleči že tako zastarel revmatizem. Lek se proizvaja v Laboratoriju Dr. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 43. Tje naslovite pismena naročila.
Halo! Podaljšana!
Tekma!
Ker hočemo našo kremo za čevlje, znamka „Lebin“, obširno vpeljati in vsakogar prepričati o izvrslni kvaliteti, smo razpisali natečaj, ki se vrši od 1. januarja do 15. marca 1925.
Nagrade:
1. nagrada 5000 Din v gotovini. — 1. nagrada 40 duc. kreme „Lebin“. — 1. nagrada 20 duc. kreme „Lebin“. — 1. nagrada 10 duc. kreme „Leoin". — 12 nagrad y4 kg kreme „Lebin“.
Prva nagrada 5000 Din se izplačćl ako bode vsaj 10.000 tekmovalcev; drngače ostane 1000 Din. Kakor je bilo prvo razpisano.
Pogojit Vsak tekmovalec mora: 1. rešiti aganko; 2. poslati v pismu svoj natančni naslov ter priložiti 10 Din. — Vsak tekmovalec dobi po pošti 1 škatlo kreme „Lebin“, četudi ni uganke pravilno rešil. Na vsakem ovitku bo označena številka dotič-nega tekmovalca. — Žrebalo se bo dne 15. marca ter pride za prvo nagrado brzojavno obvestilo, za vse druge pa pismeno.
Uganka: van, Ba, ber, E, Ljub, vem, No, lja, va, 1, nat, na.
L. mesto na Kranjskem. — E. prva ženska na svetu. — B. kje se največ žita v Jugoslaviji pridela. — 1. ime moškega spola. — N. mesec v letu.
Pismo je poslati na:
Kem. tvornico „LEBIN**, Hoče pri Mariboru.
CA P° niz*c' ceni zaradi OClCl 96 preselitve gostilna z gospodarskim poslopjem s 4 orali zemljišča. Več se izve pri lastniku Jakobu Njivar-ju, gostilničarju v Kralovcih p. Sv. Jurij ob Sč.
2 fiiakarska voza
proda po nizki ceni Jugoslovanski kreditni zavod v Murski Soboti.
Mladi, priden fant
se sprejme za pomožnega delavca v Tiskarni Panonija.
Od 130 učenjakov in strokovnjakov urejevani
leksikon
(srbsko-hrvaško-slovenski)
Narodna enciklopedija
Srbov, Hrvatov in Slovencev začne izhahati v zvezkih po 40 Din brez poštnine. Naročila sprejema Josip Sajö, glavni zastopnik N. E. za Slovenijo v Ljubljani,
Mestni trg 25/1.
Sprejmejo se v vseh krajih Slovenije zastopniki, katerim je zagotovljen stalen donosek. Oglasi v N. E. se računajo po dogovoru.
Jugoslavenska Express agencija d. d.
London, Gruž, Beograd, Sarajevo, Zagreb, Ljubljana.
Glavni zastopnik parobrodnih družb za Jugoslavijo:
Hmerihan Line — Cnnard Line — Red Star Line — Ubite Star Line — Uhite Stan Dominion Line.
Redni potniški promet iz Europe v Ameriko preko Cherbourga
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani
Vodja podružnice:
Gorjanc Jakob, Kolodv. cesta 41 a dvoriSCe.
Prekmurci!	Opozicija!
Daite kruglice vsi le za slednjo (14.) kišto.
I jugoslovanshi kreditni zavod j
1
I
e
I
I
v Murski Soboti
sprejema hranilne vloge po najvišji obrestni meri, daje posojila na vknjižbo, na menice in na zastavo. Rentni in invalidni davek plača zavod sam. .\
I
I
,e
I
i
I ZiimI stoji neposredno pod držovnim nadzorstvom ! |