PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne MaHlce OFFHJAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BIJREAU ST.—NO. 1915. £al*rW M (KM^tkM —lil. Ok. C. 1*7, al t S« po»» rflkt ti Ckk«a«. I*. uN4rr Act ot CM|r*M al Mftick S. U/»- CII1CAGO 23, ILL., 24. MAJA (May 24), 1944. rulilished Weekly st 2301 S. Uwndslp Ave. •i« LETO—VOL. XXXIX. . L i KRMARJI OBČESTVA VELIKE BRITANIJE. Od leve na desno, kanadski premier Mackensie King, predsednik vlade Južnoafriške unije .lan Christian Krnuts. predsednik angleške vlade Winston Churchill, premier Nove Zelandije Peter Fraser in predsednik avstralske vlade John Curtin. Bili so slikani ob priliki konference, ki so jo imeli nedavno v Londonu. S. P. je edina "tretja stranka" ki neodvisno nastopi EARL BROVVDER ZA NOVO OSREDOTOČENJE SVOJE ORGANIZACIJE. — Z LEVICE PRELOM NA SKRAJNO DESNICO. — RAZLIKA MED PROGRAMOM MED LETI 1919-1944 V tem listu je bilo že poroča-no, da so se komunistične stranke v raznih deželah po razpustu kominterne odločile preurediti svojo taktiko v soglasju z razmerami. Na primer, v nekaterih so se razpustile. V drugih so si dala druga imena. V tretjih, pa so se odločile za taktiko, kakršno so prej zameta vale. Brovvder za Roosevelta 2e pred par meseci je tajnik tukajšnje komunistične stranke oznanil, da se bo njegova organizacija pod sedanjim imenom razpustila in ustanovljena bo nova s povsem drugačno taktiko kot pa je bila dosedanja. To se je res zgodilo. Na konvenciji komunistične stranke v New Yorku, ki se je vršila minuli teden, je okrog 400 delegatov iz 44 držav Zvezne unije na Browderjev predlog soglasno zaključilo, da komunisti prenehajo biti samostojna politima stranka. V tozadevni resoluciji ali izjavi so poudarili, da četudi s tem postanejo "nestrankarski", in se bodo v politiki u-'lojstvovali neodvisno, vendar pa vzlic nestrankarstvu ostanejo še delovni v politiki. Toda le pod okriljem starih strank. Ne pa v namenu, da bi v njih gradili komunistične celice. Razlika med 1919 in 1944* Na ustanovni konvenciji komunistične stranke leta 1919 na čikaški Blue Island Ave. pod vodstvom Chas. Ruthenberga, in konkurenčne kom. stranke v istih dneh na So. Ashland Ave. pod vodstvom Johna Reeda ni bilo ameriških zastav, ne priseganja zvestobe ustavi ameriške unije. Ko so na Huthenbergovi konvenciji vladni uradniki zahtevali, da se mora poleg rdečih zastav uvrstiti tudi ameriško, so rajše odstranili vso rdeče, ob enem pa proglasili ameriško ustavo za krpo papirja in našo zastavo za slepilo. Petindvajset let pozneje pa je na konvenciji iste stranke, ki je bila končana minuli pondeljek, prednjačila zvezdnata zastava. In resolucija, ki določa, da se iz- stične asociacije vsakega, ki bi deloval za strmoglavljenje zvezne vlade, ali katerih drugih ameriških institucij iz stranke, je bila sogiasno sprejeta. Taktika obrnjena na glavo Komunisti v Zed. državah so šli skozi vratolomne taktike in doživeli mnogo polomij. Toda i kakor sedaj, so se tudi prej opi-I rali na prestidž in ojwo Sovjetske unije. Ker je slednja sedaj jateljsfce Čemu naša diplomacija unevtralcem" še vedno dopušča služiti Nemčiji? V vojni se od oborožene sile vsake dežele pričakuje, da nastopa napram sovražniku brezobzirno.. Popuščanja in pomišljanja v akciji bi, ji prinesla poraz Cemu bi se tudi zaveznika diplomacija ne ravnala po* tem pravilu, vprašujejo ameriški poveljniki, med njimi George C. Marshall, načelnik orne-riškegp vernega štaba, kot poroča »z Washingtona v Chicago Sunu Bascom N. Timmons Diplomacija nam pripoveduje, da hočemo zmagati čimprej in popolnoma A ob eftem cmca tam, kjer bi lohko za skrajšanje vojne največ pomagala. Popuščala je Španiji in Portugalski, ki obe pošiljati Nemčiji take rudnine, ki jih za vztrajanje v vo ni najbolj potrebuje Celo sedaj, ko izgovor, da je bilo potrebno s fašistično Španija zaradi vojniiijiujin^ postopati, več ne drži, ji še vedno dovoljujemo Trgovati s Hitlerjem Diplomacija je namreč "etična" in spoštuje "nevtralnost". Portugalska, ki je starodavna zaveznica Anglije, zalaga Hitlerja z rudninami, kakršnih si naj-bdj želi. Mi pa zalagamo Portugalsko z živežem. In Španijo z olfem in žitom Švedska, ki poseduje bogate železne rudnike, je bila vsled zajet a v nacijski vrtinec z vseh strani pnmorana prodati vse Hitlerju, v zameno za nemški premog m drugo nemško blago Švedska železna ruda je ena najfinejših na svetu A sedaj se bi Švedska.že lahko kako ubranila nemškemu pritisku. Toda namesto tega jo zalaga z jeklenimi krogljicami (bali bearings), ki so Hitlerjevim (in vsakim drugim) letalom neobhodno potrebne. Zavezniški letalci so uničili v Nemčiji domalega vse tovarne, ki izdelujejo te jeklene krogljice Jih "ji pa sedaj Švedska toliko več pošilja Omenjeni časnikar pravi, da je prišel nekega dne v naš državni department general Arnold ves razkačen m de al: "Če bi vi imeti saj eno desetino toliko drznosti, kot jo imajo naši letalci, kadar napadajo nemške tovarne, bi si Švedom že davno upali povedati, kako in kaj " Pri tem je baje zelo klel m po pravici. Naša diplomacija po mnenju mnogih ni izvojevala diplomatično še nobene velike zmage niti na papirju. Se vedno se giblje v starih tradicijah, počasno in brez pravega smotra. 1,340,000 novincev odklonjenih vsled mentalnih bolezni Izmed vpoklicanih v armado so zdravniki zavrnili 1,340,000 fantov in mož vsled mentalnih in živčnih bolezni že na naborih, iz armade pu je bilo izpuščenih 200,000 vojakov vsled enakih bolezni. Vsega skupaj je bilo na naborih od zdravnikov odklonjenih do sedaj nad štiri milijone vpo-kiicinrtv, izmed njih torej nad eno tretjino vsled duševnih bolezni. Ti podatki so bili javnosti prvič podani na konvenciji ameriškega Psychiatric Institute dne 15. maja v Philadelphiji. Navedel jih je v svojem predavanju Iz intervjuvov s Titom-kaj se godi v Jugoslaviji ANGLIJA CENZURIRA VSA POROČILA IZ • SREDOZEMLJA. — STARI NAČINI ZA SFERE VPLIVA MED VELESILAMI SE VEDNO V VELJAVI. — CHURCHILL ZA DINASTIJE Dne 30. aprila je bil zavezni-1 lahko v javnost kakor ga je pre-ški vrhovni komandi v Sredo- delala cenzura v Alžiru, čeprav zemlju, ki je pod oblastjo Angle- je vzeto iz njega marsikaj, kar žev, predložen takozvani prvi je on najglasneje poudaril. intervju časnikarja Press J. Mortona 2 Associated maršalom Ampak misleči čitatelji bodo že razvideli, kako je ta stvar. Če Titom. Bil je zadušen, ker je Ti- hoče velesila, kakor je v Sredo-psihijatrom CoL. Leonard G. zahteval, da naj se ga priobči zemlju Anglija, in vrh tega še z U.................I.: • V rnlntl 1 i nn nir» amofiilrn >\AmnAin imil iauntl Kovvntree, ki je eden glavnih j v celoti, ali pa nič. zdravstvenih avtoritet v Selec-' _ .... tive Service Medical Corp.. j r°,,zl,ra ^locnje Te konvencije, ki je trajala 4 V takih stvareh pa ne odloču-din.se je udeležilo 1,200 psihija-; je kak jugoslovanski maršal, ni-trov in armadnih ter monaričnih • nese tako slovit poročevalec višjih zdravnikov. , ameriške časniške agencije As- (iovorili so o vzrokih mental- i sociated Press Ko je poslala k nih bolezni, ki jih je mnogo.1 Titu omenjenega poročevalca na Problem, kako jih odpraviti, ni enostaven. A priznavajo pa vsi, da je tolikšen odstotek duševno nebalanciranih med moškimi svojo'roko, se je zavedala riski-niiiju. a hotela je izvedeti kaj je na stvari glede zapletljajev v Jugoslaviji brez spremstva an- no oziroma slabo izpričevalo njene hrige za mentalno higijeno. V NEDELJO 28. MAJA KONFERENCA PROS. MATICE V BARTONU To nedeljo 28. maja se vrši konferenca Prosvetne matice in JSZ za vzhodni Ohio in W. Vir-ginijo pri J. Skoffu na Bartonu, Ohio. Vsa pridružena društva in klubi so bili povabljeni, da pošljejo zastopnike. Več o vabilih na to zborovanje v Barton je v dopisu tajnika Josipa Snoyja na drugem mestu v tej številki. vojaške starosti za deželo in nje- gleških častnikov, ki v glavnem zdravstvo slabo znamenje [odločajo, kaj je za v javnost in kaj ne. Mortonov intervju s Titom je zavezniška cenzura v Sredozemlju zavrnila iz razloga, da ne more ugoditi Titovi zahtevi, da naj se vse objavi. Črtala mu je marsikaj, ublažila vse ostalo besedilo in potem časniški agenciji AP sporočila: "Če hoče pristati v ta črtanja, gre ostalo lahko v javnost. Drugače pa nič. za čimožje prijateljske stike z Zedinjenimi državami, se je tukajšnja komunistična stranka temu prilagodila in bo v politiki v bodoče delovala v starih strankah. Torej enako, kot to dela-io že ves čas unije AFL. A ob enem resolucija reorganizirane komunistične stranke pravi, da bodo komunisti v tej deželi tudi v bodeče stremeli delovati v smislu znanstvenega socializma ! in marksizma, toda v mejah zakonov. Na ta način se mislijo razbremeniti postav, ki so bilo sprejeto proti njim v onih letih, ko so še napadali demokracijo, Roosevelta in se dušali, da se yankiji ne bodo nikoli več podali na evropska bojišča. (Nadaljevanje nti 5. strani.) JOŠKO OVEN BO PREDAVAL O MEHIKI V petek 26. maja bo v Slov. del. centru v Chicagu predaval Joško Oven o svojih vtisih s potovanja v Mehiki in o intervju-vih. ki jih je imel tam z raznimi osebnostmi. Vstop vsem prost. Nftminacijska konvencija socialistične ^H^H^^^I stranke bo 2.-4. junija v Readingu, Pa.;Voino s,one J J ° 7 1 angleški budžet določa Socialistična stranka je sklicala svojo nominacijsko konvencijo v Reading, Pa., na dne 2. junija in bo zasedala do 4 junija. Glavne točke dnevnega reda bodo takozvana platforma ali program, ki se ga bo oglašalo v kampanji, načrt za kampanjo, nominiranje predsedniškega in podpredsedniškega kandidata, izvolitev eksekutive, vprašanje kampanjskega sklada in pa stališče stranke z ozirom na sedanjo vojno. Uvodni govor (keynote ad-dress) bo imel strankin predsednik Maynard C. Krueger. Izmed sodrugov iz drugih de žel bodo govorili na konvenciji tajnik norvežke delavske zveze Haakon Li^, dalje Arturo Velas-ques, tajnik zveze delavcev v re publiki Čile in Juan Arevalo iz Kube, zastopnik ondotnih delavcev trgovske mornarice. Vsi ti so bili udeleženci mednarodne delavske konference (ILO), ki se je vršila v Philadelphiji. I Novi za izdatke vsoto 24 milijard dolarjev ali približno $500 na vsako osebo v Angliji. Tito odnehal Ko je bilo Titu to sporočeno, si je mislil, boljše malo, kot nič, in je privolil, da gre lahko njegov cenzurirani intervju v jav-lost tako, kakor ga je pripravila mgleška oblast. Kralja se je mo--alo povsem izpustiti, in namigi jroti njemu so le indirektni. Miha j loviča se je smelo omenjati 'e s stališča, da ima morda tudi in kaj zoper Tita, ne samo Tito ?roti njemu. Ko je Tito cenzurirani intervju pregledal, je odobril, da gre ameriško pomočjo, usiljevati Jugoslovanom in Grkim svojo politiko, kako se bi ostvobodilna gibanja mogla pritiskom tako mogočnih sil upirati? Kralj nepriljubljen Pa se ljudstvo Jugoslavije vendarle upira — ne samo proti vpadalcem, ampak tudi onim, ki mu žele pod masko demokracije in stare "legalnosti" uriniti po vojni stare razmere. Ko je torej poročevalec agencije AP, Joseph Morton, dospel po svojih skrivnih potih h Titu, ga je pismeno vprašal o marsičem in od Tita zaželel pismene odgovore, da ne bo spora o verodostojnosti njunega pomenka. Glede kralja je bil njun intervju skoro ves cenzuriran. A uredniki časopisov, ki so naročeni na novice AP, so sami omenili, da Tito Petra ne priznava za kralja. Toda ker ga zavezniki hočejo, naj se pusti ljudstvu Jugoslavije pravico, da po vojni samo odloči, ali hoče njega in s tem monarhijo, ali pa republiko. Nemci ubijajo in rušijo V istem intervjuvu je Tito J. Mortonu dejal, da so Nemci pokončali eno dvajsetino jugoslovanskega prebivalstva, ga ople-nili za živino in pridelke, hiše in gospodarska poslopja pa mu požgali. Priznal je, da imajo Nemci med domačini (Srbi, Hrvati in (Konec na 4. strani.) ciji bo ob enem oddan po radiu Columbia Broadcast System. To bo v petek 2. junija. Po nominiranju predsedniškega in podpredsedniškega kandidata bosta imela govore. To bo v nedeljo 4. junija. V radiu bosta Strankin tajnik Harry Fleisch-1 oddana po Blue Network. man poroča, da bo konvencijo Strankin tajnik Fleischman nagovoril tudi poljski socialist pravi, da bo potrebno za uspešno Alojas Adamchik. ki je bil isto-tako delegat na konferenci ILO. Kruegerjev govor na konven- že v teku. kampanjo zbrati vsoto $100,000. Zbiranje v kampanjski sklad je ------** *__ Nesreče pri delu tirjajo več žrtev kot vojna t Vsakega toliko Časa se kdo izmed merodajnih vladnih ura nikov oglasi s svarilom, da treba za telesno zaščito delavcev j v industriji kaj izdatnega storiti, ker povzročajo nezgode ne samo zla ponesrečencem in tugo sorodnikom ubitih, ampak tudi ogromno materijalno škodo. Eden izmed teh, ki je nedavno spet opozarjal, da se nesreče opasno mno/e, je John W. Few-kes, direktor oddelka, ki se peča s problemi za zaščitenje delavcev in posluje pod uradom vojne produkcije (OWP>. Njegovi podatki so na kratko sledeči: V ameriški industriji se dogaja nad dva milijona nesreč na ključi iz reorganizirane komuni-1 leto; vsled njih se izgubi deset« krat več delovnih ur kot se jih je izgubilo s stavkami. Od kar smo v%vojni (od napada na Pearl Harbor), je hilo v industriji ubitih 37,600 delavcev, 210,000 trajno pohabljenih in 4,500,000 vsled poškodb začasno onesposobljenih za delo. Te izgub« to torej 60-krat tolikšne kot so naše izgube v vojni. Vsled smrtnih slučajev in poškodb je na leto izgubljenih 270,000,-000 delovnih dni. Izgubljene plače, zdravniški stroški in izdatki za zavaroval-nine so leta 1942, v katerem je popolna statistika o tem že dogo-tovljena, znašali okrog miljardo dolarjev, indirektne izgube pa okrog $1,300,000, To so številke o nezgodah, ki dajo misliti. iave imajo v zaščito delavcev Toda kaj pa one, ki sc nana- pri delu v industrijah in v maj- šajo na bolezni, ki si jih delavci nah sicer dokaj dobre zaknne, a nakoplje jo vsled prenapornega se jih nič kaj strogo ne izvaja, dela, pomanjkanja počitka, sla- marsikje pa kar površno, fccle v bih higijenskih razmer in slano- večjih nezgodah se oblast nekaj vanj, vsled plinov, smradu, pra- časa zgane, ko pa se nanje poza- hu itd.? Slednje vrste izgube zdravja se označuje za "okupacijske bolezni", ki poženejo na stotisoče delavcev v predčasno smrt. Na stotisoče pa jih je vsled teh bolezni onesposobljenih mesece in leta za delo in na tisoče jih trpi sebi in drugim v nadlego leta in leta, do konca dni, ker so neozdravljivi. Apeli za boljše zdravstvo in varnostne odredbe pri delu so na mestu, ji sami apeli ne bodo zmanjšali nesreč. Posamezne dr- hi, ostane po starem. Sedaj se lahko veliko nesreč naprti vojni vsled brzine, v ko tero je industrija upreiona za radi vojne produkcije, a neigo-de so se proporčno dogajale v enaki meri prej in se bodo po vojni. Vzrok je. ker se misli preveč na dobičke in dividende ter na visoke plače ravnateljem, ki so jih deležni vsled svojih "zaslug' za profile, pa premalo na ono, ki garajo in tvegajo zdravje in ude. DveS^žni konferenci PM in JSZ-ifrya v Bartonu, 0. in druga v Milwaukeeju Društva, klubi itd., včlanjena v Prosvetni matici so razpodeljena marsikje v krajevne organizacije. Ena teh je v vzhodnem Ohiu in West Virginiji. Njena prihodnja konferenca se bo vršila v nedeljo 28. maja pri J. Skoffu na' Bartonu, 0. Po konferenci pa se bo vršila domača zabava. O dnevnem redu konference in o pripravah zanjo poroča v tej številki njen tajnik s. Joseph Snoy. Druga konferenca Prosvetne matice in JSZ bo v Milwaukeeju v nedeljo 25. junija. Sestoja iz podpornih društev, klubov in gospodarskih ustanov v čikaškem, milwauškem in sheboyganskem okrožju. Nekaj sporeda o dnevnem redu prihbdnje milwau-škc konference Prosvetne matice in JSZ je na drugem mes*u v tej številki. Prosvetna matica je trajna ustanova. V nji imajo priložnost sodelovati vse tiste skupine, ki jim je za napredek. Njene krajevne konference, kokršna bo to nedeljo v Bartonu, O., in zadnjo nedeljo v juniju v Milwaukeeju, nudijo priliko vsem naprednim društvom, klubom, zadrugam in slovenskim domovom poslati zastopnike na posvetovanja za delo v skupnih akcijah. Potrebno je, da si to ustanovo ohranimo, kajti po vojni bodo razne začasno ustanovljene organizacije prenehale, toda problemi in delo pa bo ostalo. Nekdo bo z njim moral nadaljevati. Tega se aktivne okrajne organizacije Prosvetne matice in JSZ zavedajo in to je za ohranitev naših aktivnosti dobro znamenje. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. --------T—----------~ ---------- ll IZHAJA VSAKO SREDO. tj« Jnftitmaika Dtkvika Tiikovn« Družb«, Chicago, in. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROčNTNA v Zedinjenih drlavmn z« celo leto 13.00; sa pol teU 11.71; u četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00. Vel rokepisi In oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do pondeljka s 1 popeldne sa priobčiUv v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesrfay by th« Jagonkv Workmen's PuMishinjr Co., Inc. EsUblinhed 1906. Editor........... Business Man«c*r. ..........Frank Zaitz _______Charles Poforelec 8UBSCRIPT10N RATES: Jnited States: Ona Year 13 00; Si* Months $1.75; Thrae Months $1.00. Foroicn Countriea, Ose Year $8.60; Sik M on tW $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK VVELL 2864 Prchiic unijam, ker fi * I ▼ t •» W \ M "»v m wm y |HiIilif?no akd{o -napačno" u mešava jo J0SK0 OVEN: RAZGOVORI Ndk^j o tem in onem Chicago, 111. — Pred par tedni sem poslušal v radiu Dorothy Thompson. Njen predmet je bil, kako izobraziti nemški nacijski Dasi je kongresnik Dies izjavil, da ne bo več kandidiral, bo "neameriške aktivnosti" še raziskoval, dokler mu ne poteče termin. Njegov kongresni odsek se ie nekaj tednov bavi največ s po- . . .. , . litično akcijo CIO. Zapopadena je v posebnem odboru, ki j* svoje v demokratično ljudstvo aktivnosti v sedanj, volilni kampanji razpredel že po vsi deželi. In ker "politika", ce hoces z njo kam priti, veliko stane, zbira odbor za politično akcijo CIO poseben volilni sklad. Nasprotniki trdijo, da namerava zbrati vanj pet milijonov, drugi pa, da kar deset milijonov dolarjev. Okrog milijon dolarjev je ie nabral v ta namen. To je po mnenju kongresnika Diesa kršitev zakona, ki unijam prepoveduje prispevati iz svojih blaga jen političnim strankam za volilne kampanje. Politični odbor CIO naobratno trdi, da se ni zoper tisto postavo nič pregrešil, ker ne bo prispeval političnim strankam nobenega centa. Politično akcijo vodi popolnoma na svojo roko, pod okriljem unij in tega jim zakon nikjer ne prepoveduje. Tega mnenja je tudi generalni pravnik Biddle. Dies preti, da če trošenja, unijskega denarja v politične na« mene ne bo mogel preprečiti njegov kongresni odbor, bo to storila vlada; in ako ona ne bo hotela, se bo moralo s tem pečati sodišče, ali pa bo kongres spremenil postavo toliko, da bo zamašil omenjeno vrzel, če res obstoji. Bržkone pa kongres pred volitvami ne bo nič takega storil, kajti unije CIO štejejo okrog šest milijonov članov, ki imajo s svojimi ženami in polnoletnimi otroci vred recimo za primero deset milijonov glasov. A kaj po vojni? Nekateri torijski listi, med njimi Chicago Tribune, svare CIO, naj od republikanske večine, ki bo poslana meseca novembra v prihodnji kongres, nikar ne pričakuje priza-nasanja. Kajti ker se je CIO "izneveril stari, preizkušeni politiki ameriških unij" in se zavzel agitirati na vso moč za izvolitev sedanjega predsednika in za demokratske poslance in senatorje v bodoči kongres, si bo sam kriv posledic. Tribune ga opozarja, kako pametno stališče je ustvaril v unijah pokojni Samuel Gompers z geslom, da Je naloga unijskih delavcev v volilnih bojih "nagraditi prijatelje in kaznovati sovražnike", neglede na stranko. * Ker to staro taktiko unij hvali tako izrazit torijski list kot je Chicago Tribune, je že v tem dokaz, kako napačna in kvarna je ameriškemu delavstvu. Med vrsticami v istem članku je tudi opozorilo političnemu odboru CIO in organiziranemu delavstvu spldh, da se unije pod Gompersom in potem pod Greenom uradno niso spuščale v agitacijo za tega ali onegfe predsedniškega kandidata. Leta 1924 je eksekutiva AFL indorsirala za predsedniškega kandidata pokojnega senatorja La Folletta, in^to je bilo vse. Nekateri odbomiKi eksekutive AFL so indorsiralf demokrata, drugi republikanca, a organizirane kampanje niso vodili za nikogar, pač pa delovali v strankah, katerim so pripadali. A eksekutivi CIO pa očitajo, da je zvezo svojih unij spremenila v podružnico demokratske stranke in Rooseveltovc "new-dealske politike". S tem je kršila staro tradicijo — pravi Tribune, in republikanci si bodo"to zapomnili. To, kar dela v tej volilni kampanji CIO, v resnici ni nikakršna samostojna delavska politična akcija, a vzlic temu se je reakcija silno boji in si prizadeva, kako bi jo že v kali zadušila In je sma-Irala, da jo bo preprečila z omenjenim zakonom. Boji pa se je toliko ne radi tega, ker je za Roosevelta in s tem za demokratsko stranko, pač pa, ker je šla v politiko pod firmo unij, in ker je v kampanji za kandidate, za katere se je zavzela, organizirala svoj politični aparat, neodvisno od ene ali druge stranke. Kaj pa, če se v drugič, pd teh skušnjah pomakne korak dalje in si ustanovi svojo delavsko stranko? To je, česar se reakcija boji bolj kot pa, da CIO deluje za Roosevelta in demokratsko stranko. Slednja je prav tako za ohranitev privilegijev posedujo-čib in v zakonodajah so demokratski poslanci proti unijam in stavkam, ter proti zakonom za zaščito delavcev prav tako glasni, kakor republikanski toriji. V prizadevanjih za oviranje napredka socialne zaščite in proti postavam za pr^yice unij sta obe stranki enaki. Strah pa ju je ob pomisli, kaj če se nekega dne teh dvanajst do štirinajst milijonov strokovno in industrialno organiziranih delavcev zave, da postane mogočna sila šele, ako prične s svojo politično akcijo, namesto da služi eni ali drugi izmed kapitalističnih strank? In kaj, če se vse unije odpovedo stari zmotni poti "nagrajevanja prijateljev in kaznovanja sovražnikov"? Predsednik unije CIO Philip Murrav Je na konvenciji unije Jeklarskih delavcev omenil Roosevelta s klicem, da se ga izvoli kov v ameriških taboriščih, jim avtoriteta ne nudi knjig, katere zagovarjajo demokratična načela. A v svojih šotorih pa smejo čitati nemške knjige, kakršne širijo nacijsko propagando Ali se meroidajna ameriška oblast ne zaveda, da ko bo vojne konec, bo morala te nacifašiste poslati nazaj v Nemčijo? Ako se bodo združeni narodi posluževali po zmagi nad Nem čijo enakih metod tudi napram nemškemu narodu, bo to dokaz, da jim svetovna demokracija ni bila cilj in da se niso borili zanjo, temveč za stari, umirajoči ekonomski sistem. "l>orothy, komentarja ne potrebuješ," sem si mislil. * Lani sem napisal kitico in čestital Proletarcu ter njegovemu uredniku, ker od kar izhaja, ni prejel še nobenih komplimentov v slovenskih klerikalnih listih. Zakaj jc bila tista kitica obso-jepa v urednikov koš, mi še danes ni znano. (Op. u. — Ker bi se jo lahko smatralo za špikanje proti nekomu, s katerim nismo hoteli prepira v Proletarcu.) ★ Associated Press je v Stock-holmu izvedela, da je^>apež najel (ali morda kupil) 21 ladij za dovoz živeža iz Genove v Rim. Ali ni to zelo zanimivo? Sčasoma bo postal Vatikan morda še pomorska sila in lahko se primeri, da bo kontroliral tudi ozračje. Če se slednje zgodi, kako vraga bomo potem mi mogli priti v nebesa. • * Vsa politična propaganda in njeni govorniki ne pomenijo drugega kot (1.), ali so govorniki osli. (2.) ali pa masa, ki jih posluša. ★ Neki "mladi mož", ki Je nedavno v zavodu za • starce v Brooklynu obhajal svoj 98-roj-stni dan, je postal napram mladim strežnicam tako utiljiv, da so ga odslovfli. Mogoče je pa on potomec Rama V., kralja Chuln longkoma iz Siama? Ku je4eta 14M4 umrl* ^e imel 3000 žen in 370 otrok—134 sinov in 236 hčera. ★ Ameriška vlada je do danes izdala Američanom že nad dva milijona patentov. To je res napredek. človek se bi kar za lase prijel, ko to čita, ampak na žalost las ni več. Da bi lasje na pleši spet začeli rasti — takega patenta pa vlada še ni izdala, ker pač še ni take iznajdbe Torej kdor se peča z iznajdbami in želi postati milijonar čez noč, tu je priložnosti Ni treba drugega kot iznajti žavbo, s katero se bi pomazal po plesi, pa bi zrasli lasje. Ni pa treba storiti tako kot pred okrog 40 leti neki rojak v Clevelandu. ki je prodajal teko žavbo za plešce in Jo oglašal v slovenskih listih. V oglasu je imel tudi sliko moža bujnih las. Če pa bi dmiftfik v oglasih rabil svojo sliko, se bi mu nihče ne ujel, ker bil Jc plešast — dokaz, da je tista žavbo pomagala njegovemu žepu, ne pa njegovim lasem In pomagala je tistim ča sopisom, ki so jemali oglase od takih mazačev. ★ V tej vojni je ameriška indu strija s tehničnimi izpopolnitva mi in novimi iznajdbami ogromno napredovala. Medicinska veda s svojimi iznajdbami ne za ostaja za njo. Toda ali ni žalost no, ker mora biti ves ta napredek tako drago plačan? Upam, da pride čas, ko bo tehnična in medicinska znanost lahko odpravila vse bolečine brez prelivanja krvi in točenja solza. * Brazilska vlada je prejela aplikacijo za patentiranje zelenih očal za krave. Dotični iznaj-dltelj meni — mogoče zares ali pa ker si je privoščil šalo, da bo ta iznajdba živinorejcem v veliko korist. Kadar sc v susi trava posuši, sc bodo krave z zelenimi očali premotile in jo jedle naprej, ker se jim bo videla skozi naočnike še vedno zelena. Radoveden sem, kakšna očala bi dandanes mi potrebovali? ★ Na južni strani Chicaga se je v cerkvi neke imovite farc Župnik razhudil, ker je nekdo, ki*bi lahko precej dal, velik stiskač. Pa je rekel župnik v pridigi, med vami je eden, ki nima za cerkev* a trosi pa denar v zape- ljevanju neke poročene žene. Ako danes nc daruje $5. ga bom prihodnjo nedeljo osebno imenovan"" Po končanih cerkvenih obredih so dobili v kolektorjevi ko šari poleg drobiža petnajst peta-kov in nekdo pa je pripel na dva dolarja notico, da bo dal ostale tri dolarje naslednjo nedeljo. John Chainazar. -1 SLOVENSKA ZADRUGA V VVAUKEGANU ZELO NAPREDOVALA v četrti termin. Delegacija je ploskala in orila navdušenja več minut. Ko se je umirila, ji je dejal: "Samo pk>skanje in navdušenje ne zadostuje. Ampak za njegovo ponovno izvolitev bo treba trdega dela. Morali bomo zavihati rokave in agitirati zanj v vsakem pre-cinktu po deželi. Med volilce moramo z vzgojo — in potem, seveda, rezultat bo naša zmaga." Kapitalistični tisk ga je zelo kritiziral, ker sili unije in njihne člane s takimi govori tako naravnost v politiko. Ampak ne zato, ker je sedaj za Roosevelta, pač pa, ker je s tem ustvaril za kapitalistični stranki nevarnost, da bo morda v kakih bodočih volilnih bojih to delavstvo povabljeno agitirati in sejati politično vzgojo v prid SVOJIH kandidatov na listi SVOJE stranke. Te nevarnosti v letošnji kampanji sicer ni. Socialistična stranka, ki nastopi v tem volilnem boju s svojimi kandidati, ima v unijah že dolgo prav malo zaslombe. ' Toda po vojni se kaj lahko primeri, da bo organizirano delavstvo imelo v kongresu In senatu zelo malo prijateljev, bodisi med demokrati ali republikanci. Tedaj mu n* bo preostajalo drugega, ako bo pametno, kot nadomestiti, kar Je izgubllb, s svojo politično akcijo in z bojem za socialistični program S. J. Mesec je »tam |K*>la1 pomočilo o financah, o poslovanju :n o predlogih za nadaljne izboljšave slovenske zadruge v Waukeganu-No. Chicagu. ki se uradno imenuje Waukegan-No. Chicago Co-operat»ve Association, Inc. Ta kooperativa naših rojakov posluje po zadružnih principih ia vodijo jo zadružniki. Kot vsa taka pod vzet ja. ki so posest vseh članov, tako so tudi na sejah te zadruge skozi vsa leta od kar obstoji padle že mnoge pikre besede, a omagala ni niti v gospodarskih krizah, čeprav so ji prizadevale veliko težav. Letno poročilo, z raznimi po- j deželi, iasnili, ki ga jc nam poslal J. Mesec, je zelo informativno in sestavljeno tako, da je o stvareh ki jih pojasnuje poročilo, treba na sejah le malo tolmačiti. Vrednost ali imovina zadruge ("ass*»ts") je znašala koncem lanskega leta $57.897.88. Od tega se je odštelo za razne obveznosti $2,811.29. tako da je znašala čista imovina zadružnikov — to je, njihove kooperative — $55,-086.59. Gotovine je imela ob koncu leta $8,413.89, v vladnih bondih $1,000, v blagu $13,399 36, posestva in opreme, ki še niso bila v rabi pod označbo "obratovalni stroški", pa so cenjena na $19,-724.30. Obveznosti odjemalcev za kupljeno blago so znašale $7,-310.56, in od te vsote je iztirlji-vega nad $6.000. Ostale postavke se nanašajo na razne druge vrednote. Vplačila delničarjev na delnice znašajo $29,890.69. Iz prebitka, ki gre odjemalcem proporčno kolikor kupijo na leto. se razdeli letos ali se je že razdelilo od predlanskega neplačanega zneska $8.106.08, in del lanskega v vsoti $4,230.57. Lapskl prebitek (aH prihranek po zadružno) je znašal $14,-299.55, iz katerega je odbor predlagal letos izplačati prej omenjeni znesek nekaj nad $4,-000. ostalih $nu><>0 pa je bilo vpisanih na podlagi priporočila odbora v "Rcvolving Fund" (v reaervnl sklad odjemalcev). Priporočljivo bi bik), če bi ti-ki upravljajo naše konzunt-ne zadruge, hranilna in posojilna dru&tvn, v Proletarcu opisali stanje teh ustanov, podatke o jFrometu, In o uspehih ter morebitnih hibah ter kako jih odpraviti. Med nnšitni rojaki v Meltlkl Bilo je na veliki pete*, kateri | )<• v katoliški Mehiki selo velik praznik — večina prodajaln je zaprtih že v torek aH gotovo v sredo — ko smo se napotili z Jo-žetom Listom v "Patero". Avtobus, katerega smo vzeli v mestu, je po dolgem križkražanju zavo-zil na Pan-ameriško cesto, čez široke ravnine, katere se raztezajo milje daleč proti Tlaxcala in starodavnem samostanu Ocot-lan. Kmalu smo pfešli Guadalu-pe Hidalgo, kjer stoji na hribu Tepcyac največja cerkev in božja pot v vseh ameriških deželah — "Virgin or Guadalupe". Tudi v nekdanjih časih Je bilo tu romarsko središče tonancinskih indijancev, |X>svečeno boginji Tonantzin, katera je bila njih varuhinja. Španski škof Zumar raga, kateri je prišel v deželo r. osvoboditelji je boginjo zamenjal s uresveto devico, katera Je danes varuhinja vseh ubožrtih Indijancev. Tudi voznik našega avtobusa je imel napravljen majhen oltarček z rdečo lučko ravno nad volanom, iz katerega je gledala devica iz Guadalupc. To boš opazil skoro na vseh prometnih vozovih. Pot. po kateri smo se vozili, je zgodovinska. Na stotine raznih plemen, kateri so v zgodovinskih in prazgodovinskih časih našli pot v to bajno *VaHe de Anahuac" in si ustanovilo kraljestva. je prospevalo tu. Končala so se šele v šestnajstem stoletju s prihodom Spancev. Nikdo ne ve, kdo je postavil velikanski piramidi solnca in lune, kateri sta po obsegu in starosti večji od egiptovskih. Niti ne vemo, od kot so prišli in kam so ieginili eni izmed največjih stavbenikov pleme Toltekov, katerih ogromna stavbišča sedaj odkopujejo. Dokaz njihove stavbne umetnosti je San Jtian de Tbotihuacan, katerega velike razvaline so v bližini raneho Paterc. Jožetu je Patera dobro znana. Ko je pred osmimi leti došel v Mehiko kot turist, so mu omogočili delo na tej farmi kot posebnemu specijalistu, kateri je bil farmi absolutno potreben. Na ta način je tam absorviralo precejšnje število naših ljudi. Z drugimi besedami, bilo jim Je to nekako zavetišče, dokler se ni človek privadil in se ustanovil v še kaj naših rojakov, ali vsled mojega odhoda v Oaxaca ni bilo več časa. Zato smo vse to odložili za bodočnost Obiskal sem pa Teodora Mašiča, ki je Srb po rodu in po poklicu krznar, Masič kateri Je tudi navdušen partizan in dober član jugoslovanskega kluba, ima zelo lepo krznarsko obrt v Calle Lopez, v najlepšem središču mesta. Tudi on Je došel v Mehiko po svetovni vojni, kjer je zelo zadovoljen. Povabil nas ie na dom In nas prav po sodru* ž no postregel. Od njega sem izvedel precej o moji obrti, ker sem bil pač zelo radoveden o njegovih izkušnjah v našem krznarskem poklicu. V eni prihodnjih številk bom omenil tudi dr. Teodorja Fodor-ja, bivšega boritelja v španski civilni vojni, kateri je danes gonilna sila v Jugoeslavia libre. La Patera "Moje kraljestvo ni od tega sveta :. .H Te besede, katere je izgovoril Krist, in katere so zapisane v svetem pismu, so mi prišle na misel, ko sem čital zgodbe o dolgi odiseji župnika Orlemanske-ga, o njegovem romanju ter posledicah tega romanja, o katerih se bo menda ie precej pisalo. Namen župnika Orlcmanskega je bil dober, ali ni bil všeč poljskim reakcionarjem, kateri ima jo tu v Ameriki precejšnjo besedo. Se posebno pa ni bila njegova pot všeč predstojnikom katoliške cerkve, kar je pokazala kazen, katero mu je naložil škof Tomaž OXeary. Orlemanski je srečen, da sc je to zgodilo v Zed državah. Če bi bilo to kakšnih sto let nazaj kje v Evropi, bi pomenilo kaj hujšega. Kaltšnih šest let nazaj je dal Franco v Španiji precej katoliških duhovnikov Kataloncev in Baskov po-streliti fcato, ker so slučajno verovali. da je njih prostor med republikanci. Da. kadar se gre za "real estate", za posvetno bogastvo, sc bori cerkev do zadnjega. Kdor ne veruje, naj prečita zgodovino prve francosko revolucije in vzroke, k! so jo povzročili. Ali pa zgodovino Španije in Južne Amerike. Mi vemo, zakaj se poljska reakcija in njen klerik-lizem bori s tako vztrajnostjo, da ostane tako kot je bilo. Kakor v Španiji, ima cerkev tudi tam ogromna bogastva. Zato ni čudno, če se pater Ambrožič bori proti ideji partizanstva, kar po- ACW zvišalo plače Konvencija unije Amalgama-ted Clothing Workers je zvišala plačo predsedniku Hillmanu z $12,000 na $15,000 na leto, in tajniku-blagajniku Potofskvju s $7,500 na $10,000. meni proti oblasti ljudstva. Nje-Frank Hvala, kateri je ravna- gova naloga kot dobrega sina telj in oskrbnik te velike farme, cerkve, katera mu predpisuje je lep, velik človek, zagorel pa | njegovo delo, je da se bori za to tako, da če bi ga srečal drugje, kar je bilo, za moč in oblast cer- bi ga imel za Mehikanca. Šele ko govoriš z njim. spoznaš pravega Slovenca. Čeprav je v Mehiki že trideset let, vendar govori zelo lepo slovenščino in tudi angleščina mu gladko teče. V razgovoru mi je omenil, da ima sestro v Detroitu. Povedal sem mu, da poznam sod ru žico Gor j up, katera je njegova sestra, ter da so mi zadnjič, ko sem bil v Detroitu, pravili o njemu. Pravil mi je, da ima hčerko, katera je bila pred par leti v Detroitu, ter ostala tam nekako eno leto — ali želela je nazaj v Mehiko. Sedaj študira pravo na mehiški univerzi, človek kot je Hvala, kateri jc dal priliko in zavetje toliko našim ljudem — jc vreden pohvale. Nato smo si ogledali farmo, katera je v resnici velikansko podjetje. Vse je moderno in čisto, kar Je v Mehiki nekaj nenavadnega. Na stotine krav in prašičev. Na farmi je tudi klavnica ter velika sušilnica za meso. V laboratoriju sem srečal tržaškega Slovenca Jožeta Lebe-na. Jože, kateri je član Jugoeslavia libre, je navdušen partizan in dober Slovenec. V Mehiki je nekako dvanajst let, je oženjen, tudi s tržaško Slovenko, ter ima ta tri lepe otroke. Jože je živino-zdravnik, ob enem se peča s kemijo. Poleg španščine govori angleško, nemško, francosko in tržaško italijanščino. Nama z že no se je ta družina, katera ima zelo čisto stanovanje, zelo dopa-dla. Jože Telič, ki dovaža mleko v mesto na trg, je tudi Slovenec. V Mehiko je prišel po zadnji svetovni vojni ter oženil Mehikanko. Jože je Dolenjec, česar bi po svoji izgovorjavi ne mogel zatajiti. Tudi on je član jugoslovanskega kluba. Povabil je nas na dom. kar pa mi vsled pomanjkanja Časa nI bilo mogoče izvršiti. Jože List je želel, da bi srečal Rake Je b vaftim znancem, tom, prijateljem? Ste m« Maj prt-poročili, da taj td naroči Praletar-mf Poskusite, morda ga pridobita 1 kve. Ali človek se vpraša: Kako je mogoče pojasniti rev. Cough-lina in njeg6v fašizem, ter Spell-manov poset in razgovor s Fran-ciscom Francom? Ruski relif John Tancek iz Girarda, O., je poslal $2.50, katere je daroval Anton Pišlar iz Nutwooda, Ohio. Obema iskrena hvala. Tole mi ne gre v glavo? Ker se je cerkev tako potrudila kaznovati župnika Orlcmanskega zato, ker je bil na obisku pri diktatorju Stalinu, kako da ne migne niti s mazinrem proti "fathru" Coughlinu, ki za fašizem ie več let odkrito deluje? Mar ne pravimo, da smo v vojni proti fašizma? Proletarec, May 24, 1S44. POVESTNI DEL JU$ KOZAK: ŠENTPETER (Nadaljevanje.) Župnik je nadaljeval: V nepojmljive temine ste gledali in preklinjali vse, kar vam je bilo sveto. Jaz sem molčal in vedel, da je le beseda Duha tista. ki vam lajša življenje in pot v smrt. V besedi Duha se razodeva Milost Glejte, farani, ta beseda Duha je prebivala med vami v tem posrečenem prostoru. Hrepeneli ste k njej, ker je bila prosta vsakega maščevanja in sovraštva. Farani, ona je, ki je. Je večna, kakor je Duh večen. V tisočerih prispodobah se odkriva človeškim srcem in očem. V njej je poslednja Milost, poslednja Resnica. Gradili so ljudje hiše, mesta, ustanavljali so države. Vsega so se preobjedli. Po tleh so se trk-ljale ljudske in kraljeve glave. Niti država, niti hiše, niti mesta, ne zemlja ni mogla deliti ljudem tolažbe. Rušili so, dokler niso imeli od krvi ožganih rok. Ko je prišlo novo življenje, niso našli miru. ne veselja do dela, dokler ga jim ni dala beseda Duha. Nikoli ni zahtevala oblasti nad svetom. Kdor pa je zahrepenel po oblasti na tej zemlji, ta mora vedeti, da je podoben človeku, ki zajema človeške duše v skledo. Veselil se bo svoje moči, dokler se skleda ne razbije. Kdor je v njenem imenu stra-žil nad ljudmi, jih preganjal, da bi mu bili pokorni, ta je poizkušal gledati v božje račune. Njegov greh je sodomski greh, a moram vam povedati, kar sem se namenil. Med nami se ustanavlja bratovščina. V imenu Frančiška Asiškega, tega svetnika. ki ni živel od kruha in vode, ampak od prejasnega veselja nad stvarstvom. Tako globoko je pogledal vase, da je nekoč vzkliknil: "Jaz nočem o grehih drugih ničesar vedeti!" On je bil eden izmed tistih izvoljenih, ki jim je bilo dano živeti v plamenu. Ni umrl, izgorel je v ljubezni. A kakšna je razlika med njim in bratovščino! Njeni udje so podlegli človeškim strastem, v njih sta se vnela napuh in sovraštvo, ne pa ljubezen. On je blagoslavljal, ti sodijo. On je prosil Milosti, ti preklinjajo. On je bil eno z Njim, ti trepetajo v strahu. On je odpuščal, ti groze s kaznimi na veke. Gledal je v dušo, ti se zadovoljujejo z zunanjimi znaki. Tako je šla ženska, zapeljana od strasti, misleča, da je nad vsemi, ter je zastrupila stvarstvo Duha. otroka. Vzela mu je veselje do življenja, učila ga je moliti zaradi večnih kazni. Zavoljo Boga ga je napajala s sovraštvom. Taka bratovščina, farani, je nevedno in slepo orožje v rokah onih, ki hočejo z besedo Duha podjarmiti svet, ga razdeliti v dva tabora, da bi bil njihov pohlep nasičen. Vrnite se, še je čas. Beseda Duha noče sužnjev. Svobodni spoznavalci so njeni otroci. Kajti vedite, prišel bo čas, ko se vam bodo sužnji uprli, zaradi vas se bodo maščevali nad besedo Duha, ki bo utihnila za dolgo, gluho in slepo dobo. Vi boste krivi nad trpljenjem človeštva." Hitro je odmolil ter odšel nazaj v župnišče. Tam se je sesedel z& mizo in si pokril mračno lice: "Slabo sem govoril. Nisem vreden, da bi bil Tvoj namestnik. Ubog človek sem, ki je vzplamtel in pri tem oznanjal sovraštvo!" Pred cerkvijo je ustavila ško-fička prijateljico: "Si slišala? Zoper tretji red je govoril?" Istočasno je mislil župnik: 'Oh, zaradi Aleša, tega ubogega Zemljana moje fare, sem govoril. On me bo preživel in jaz ne vem, kaj bo z njim." Prijateljica se je zgrozila: "Se hujše, zoper vero je šlo!" "Tiho bodi!" je šepetala Ško-fička. "Do škofa pojdem, pa mu razložim! Nekaj se mi je posve-i tilo, kar..." položila je prst na ufta in zavila oči proti nebu, da je zamižala od slasti. Zvečer se je razpaslo v bratovščini: "Škofička nekaj ve!" Med tednom so se ljudje čudno pomenkovali. Ženske so stikale glave, v šepetanju je nekaj vrelo. V soboto popoldan je dobil Rožman povabilo, da bi se drugi dan oglasil pred škofom. Napotil se je zgodaj zjutraj. Stal je pred škofom, ki ga je motril z resnim, dolgim obrazom. "Preteklo nedeljo si govoril zoper tretji red." Miže ga je opazoval. Rožman mu je odkritosrčno gledal v obličje: "Nikakor, pre-vzvišeni. Zoper tiste sem govoril, ki se povzdigujejo nad drugimi. O ljubezni sem hotel prerokovati, pa sem le jecljal." "Prav tako! Lepo misliš, a kdor ni čist na prižnici, naj ostane v žagradu." Škof se ni izpremenil v izrazu. Župnik pa je prebledel: "Rad bi vedel..." "Otroka imaš z vdovo, ali celo pri živem možu!" Trenutno je segel po stol. kajti zašibila so se mu kolena, z roko si je brisal pot s čela. Lica so se mu tresla. Onemogel je. "Laž, laž," je jecljal. Žalostno so mu sijale oči. "Zaprisegel sem jo, Ano ..." "Laže!" je vzkipel župnik. "Po krivem je prisegla." "Zaprisegel sem jo, nisem na slepo verjel. Sam si ga prinesel, potem si ga vzel ter ga dal njegovi materi, Mariji... Pri živem možu se nisi drznil." "O, bog. o, bog!" je iztisnil župnik.- Meglilo se mu je pred očmi. "Ta jezik, ki je to govoril, bo zastrupil ves svet!" "Premislim in te pokličem, da se boš zagovarjal. Z jutrišnjim dnem pa ti podeljujem dopust, nočem te sramotiti pred farani!" Župniku so se opletale noge, ko se je vračal v faro. Pred hišami, po katerih se je vselej oziral z ljubeznijo, je povešal oči. V srcu mu je trepetalo. "Če bi zvedela ona?" "Ne, ni ga človeka, komur bi se ne drznil pogledati v oči. Iz fare me boš torej izganjal zaradi laži!" Kri mu je udarila v lice, srce mu je v stopah delalo. Pred njim se je odprla ravna farna cesta. Do cerkve je gledal. Zvonovi so vabili. Za trenutek je obstal: Kako jo ljubim!" Švignil je spomin do tistih dni, ko je prišel v faro. Vse farane jc objel v duhu, tiste, katerim je za poroko, *.a smrt pozvanjalo. "Brez vas ne morem živeti. Kdo vas bo tolažil, kdo vam bo dajal odvezo?" , V tistem hipu ga je zabolelo pri srcu, roke so se mu rosile in opotekal se je. Stisnil je ustnico ;n stopal dalje, čeprav se mu je meglilo pred očmi. Poizkušal je misliti. Oziral se je po hišah, za vsako je vedel, kaj se godi v njej. vKako ste preproste na zunaj, ve, moje drage hiše! Znotraj pa divja življenje. Možje ne pozna-io nobene mere, žene pa trpe. Usmiljenja ne poznajo tam notri. Kdo vam bo sedaj govoril o božjem?" Izmed hiš je stopila škofička. Ponižno je upognila koleno in v tla gledaje pozdravila. Rozmanu se je zablestelo v očeh. Hitro je odgovoril: "Dober dan, škofička!" Sam zase je mislil: "Uboga ženska, saj ne veš, kaj si storila. O, Juda, ti ne boš nikoli umrl." Mimo Hostarjevih je hotel, a ni mogel. Zavil je v hišo in obsedel je v izbi. "Marija!" je povzel z žalostnim glasom, beseda pa mu je zaostala. "Naj zve od drugih, od mene ne. O, bog!" Začudeno se je ozrla v bledo lice in šepetaje vprašala: "Kaj vam je. gospod župnik?" Vstal je in jo sočutno pogledal. Nato je s čudnim ognjem dejal: "Marija, danes bom pridigal. kot še nikoli!" Niti roke ji ni dal. kakor vselej. V župnišču je obsedel za mizo. Pred njim je visel Križani. "Ti veš. da niti v mislih nisem grešil! Zakaj me tako sovražijo?" Čudne slabosti so ga obhajale. Jedi. ki mu jo je kuharica prinesla z nejevoljo, se ni dotaknil. Zamišljeno je gledal za njo: "Tudi ta!" "Ura prihaja!" Zganil se je v premišljevanju, kajti pridiga se je približevala. , V trenutku se mu je zazdelo vse jasno. i40 ljubezni jim bom govoril, kajti še nikoli me ni tako žejalo po njej." (Dalje prihodnjič.) PREBIVALCI V BOTOSAN1JU V RUMUNUI gledajo motorisirane invadirali na poti proti^ukarešti to Hitlerjevo satelitno drselo. oddelke rdeče armade, kl so ispiali is Besarabije rumunske divisije in RAZNOTEROSTI Razlike med nacijsko propagando v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE 1 Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAVVNDALE AVENUE .. CHICAGO, 23, ILLINOIS VAŽNO ZA VSE NAJE ORGANIZACIJE V VVISCONSINU IN SEV. ILLINOISU Chicago, III. — V prejšnji številki je bilo poročano, da je tajnik krajevne organizacije Prosvetne matice in JSZ za severni Illinois in VVisconsin poslal pismena vabila vsem pridruženim organizacijam, ki glas posvečen spominu na Jožeta Zavertnika, bo razpeča-vanje vsled tega olajšano. Mislim, da od naših ljudi preveč pričakuješ. Koliko pa jih je, ki bi znali ceniti to ali ono? Saj ti je vendar znano, da so bili tam večinoma navadni kmečki delavci in velika večina izmed njih brez priložnosti za izobrazbo. Nekoliko pisati in brati, naučiti se zapisati številke, in veronauk, to je bilo vse. Okrog 95 odstotkov naših ljudi iz onih let je imelo le po par razredov ljudske šole. Torej ali je bilo kaj čudnega, če je Ivan Cankar to maso ljudi smatral "za hlapce rojene in za hlapce vzgojene"? Kdor izmed njih si je v tej deželi pridobil kaj znanja, je to dosegel kot samouk. V šole je v tistih letih priseljevanja le redko-kdo mogel, pa tudi bilo jih ni kot so sedaj. Saj veš, kako težko je bilo pripraviti tega ali onega saj za silo razumeti socialne krivice in zakone izkoriščanja. Toliko boljše pa so izhajali med to maso razni taki agenti in trgovci, ki so jo smatrali za predmet, ki se ga lahko brez skrbi goljufa in zavaja. Torej bodi zadovoljen, da je vsaj tako kot je. Kaj pa imajo zgo tolažijo v poslednjih letih svoje tlake. Priganjajo pa jih sedaj res po suženjsko, posebno v rovih, kjer obratujejo s stroji. Nekateri delajo ne le po sedem dni, ampak še nadure, potem pa že veš, kako se takemu človeku ljubi čitati. Vrh tega pa še ta konfuzija s strankami. Ni čuda, da so ljudje za politiko povsem brezbrižni. Jaz sam sem se že zelo utrudil ob vsem tem. Citam mnogo. Prejemam na primer New Leader, La Follet-tov The Progressive, Volkszei-tung, Survey Graphic. Free VVorld, Common Sense, po pošti prejemam vse debate, ki se vrše po radiu v "Town Hali of the Air", član sem v "Post-War World", kjer filozofira Norman Thomas, član sem v American Academy of Social Science, od kjer dobivam poročila v obliki knjige, dobivam Social Security Bulettin (organizacija, ki jo je pred leti ustanovil pokojni Ep-stein), dobivam več slovenskih listov, kupim po kakega pol ducata knjig od avtorjev, ki imajo opraviti pri rekonstrukciji po vojni, med njimi one, ki jih piše Stuart Chase; on je dobil nalogo napisati pod pokroviteljstvom Harvard univerze 6 knjig in delo pa mu subvencira Twentieth Century, torej vidiš, da se res trudim slediti razvoju, ga razumeti in iskati izhodov iz te svetovne zmede. In ko zlivaš vso to godljo skupaj, boš priznal, da bo vzelo še dolgo, predno pride svet v pravi socializem. Prav je imel pokojni Victor L. Berger, ko je nam na shodih v Penni govoril, da socializem ne pride kakor mana z neba. Vzelo bo še dolgo dobo razvoja, predno pridemo skozi globeli, krize, boje in vojne v uredbo, ki bo vredna označbe "socializem". To mi daje zaupanje v vztrajanje in vero v demokracijo in socializem. Zato me propaganda tota-litarcev ne more motiti, ali me spraviti s tira v mojem prepričanju. Seveda, naše delo je kot kaplja v morju svetovnega razvoja, a vendar gre po tej poti najbolj pravilno. Anton Zornik. Letala porabijo veliko gasolina Ameriški in angleški letalci porabij^o sedaj v 12 dnevih napadov na nacijske vojne objekte več gasolina, kot pa so ga prej porabili angleški letalci v 12 mesecih. * * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Jugoslovanska inmcjna vlada je velika komedija. 2e štirikrat je bila "reorganizirana" ali pa nastala povsem nova, a zmerom pod isto velesrbsko, čaršijsko kliko. Mladi Peter je imel radi nje veliko posla, a vzlic temu še dovolj časa, da se je zaljubil in oženil. Sedaj nadaljuje z "reorganizacijami" svoje vlade, ki jo misli po porazu Nemčije poslati "svojemu" ljudstvu, pa če jo bo hotelo ali ne. "Peter odstavil svojo vlado," j se je glasilo poročilo iz Londona 19. maja. In potem se jc začelo v radiu in časopisju: Kralj I k)vabil hrvatskega bana Suba-šiča sestaviti novo vlado. Suba-šič mandat sprejel pogojno, da ni obvezan obdržati v vladi Dra-žo M i ha j lovita. Puričev kabinet ni še odstavljen. Poročila o tem bila napačna. Subašič pripravljen sestaviti novo vlado, ako se mu ne bo usiljevalo ohraniti v nji Purič.i in Mihajloviča. Šuba-šič na posvetovanju pri kralju. Vesti, da je kralj Šubš&ča vprašal sestaviti novo vlado, bile izmišljene. Kralj se peča z idejo odpravki zamejio vlado in namesto nje imenovati vrhovni odbor treh. Določeni so general Somovič za Srbe, Subašič za Hrvate in Izidor Cankar za Slovence. Kralj je vesti o sestavi takega odbora odločno zanikal. Položaj jugoslovanske zamejne vlade nerazrešen. Tito vztraja, da je le njegova vlada vredna priznanja. Kralja ne priznava. Dobro poučeni zavezniški krogi menijo, da se jim bo kmalu posrečilo pridobiti Petra v sporazum s Titom. Itd. Diplomatične štrene so čudna, zamotana in silno zavozljana stvar. Dogaja se, da po zaslugi diplomacije in njenih navodilih cenzura čestokrat zaduši resnična poročila in dovoljuje v svet povsem neosnovane vesti. To velja sedaj posebno v notranjih in vnanjih spletkah ziradi Jugoslavije in Grčije. Prej se je počelo slično vsled intrig za ohranitev italijanske dinastije. Tudi poljsko vprašanje je vse prepleteno z intrigami in sploh vsi drugi problemi. Ni čudno, ko je Woodrow Wilson v svojih mirovnih pogojih v prejšnji vojni tako zelo poudarjal, da se mora tajno diplomacijo odpraviti in z njo vred tajne pogodbe. Pa je te navlake sedaj še celo veliko več kakor v prejšnji vojni. Izidor Cankar je bil v J. M. Mecklinovi depeši iz Londona čikaškemu "Sunu" dne 20. maja predstavljen s "Prof. Ivor Nan-ker, former Yugoslav ambassa-dor to Canada, who resigned in protest against the Puritch government", in k temu je dodal, da bo on v odboru treh zastopal Slovence. Izidor Cankar, ki je pisatelj in bivši duhovnik, je bil do imenovanja za jugoslovanskega poslanika v Kanadi poslanik Petrove vlade v Argentini. S Fotičetn, ki je v Severni Ameriki glavna trdnjava velesrbske in čaršijske politike, Cankar ni mogel nobenkrat izhajati. Vrh tega so Cankarjeve simpatije z narodnim osvobodilnim gibanjem, a če bi ostal v poslaniški službi, , bi moral delovati po Fotieevih-Puričevih navodilih za Mihajloviča. Am. domovina z dne 18. maja pravi v začetku "svojega" uvodnika pod naslovom "Cilji Rusije \ na Balkanu" sledeče: "Censorji v Kairu in Londonu satrejo vsa ali skoro vsa poročila« ki bi bila usodna sa Mihajloviča ter vzpodbujajo fabrieiranje ponarejenih poročil, ki so ugodna sa komunistične partizane in njih vodja. Josipu Rrošu. Pri tem isdajajo direktive sa časnikarska poročila, s katerimi skušajo najti podporo sa "osvobodilno" Titovo komunistično vlado v sapadni Jugoslaviji.. Avtor gori citiranega stavka v istem članku ostro prijema ameriški državni department in urad za vojne informacije, pa angleško vlado, ker so tako naivno nasedli "ruski propagandi" ki povzdiguje Tita, podcenjujejo kralja Petra in njegovo vlado ter zametujejo Mihajloviča, dasi so prvotno častno obljubili le te podpirati. Dalje čiankar pravi, da čeprav Adamič ni plačan sovjetski agent, dela za rusko politiko prav tako dofero, kot če bi bil plačan. Ampak kdo pa plačuje čiankarja v A. D., ki sam priznava, da ima zveze celo z angleškimi tajnimi viri. in da so mu znane vse notranje spletke med omenjenimi deželami jeakor bi jih imel na dlani? In ker la-nko potuje po Evropi, v Ameriko in nazaj, je on prav gotovo v ilužbi nekoga. Ako sta mu celo nmeriška in angleška vlada sopotnici Rusije v zaroti za "sovje-tiziranje" Balkana, potem je očitno, da je mož v službi stare reakcije, ki se trudi ohraniti na Balkanu zaostalost ljudstev in ga obdržati v starih napolfevdal-nih razmerah. Kdor deluje nasprotno, mu je "komunist" ali oa zaslepljen od ruske propagande, kamor se obrneš. V vojnah drugače menda sploh biti ne more. Trije slovenski duhovniki v Clevelandu — Vitus Hribar, B J.- Ponikvar in J. J. Oman — so izdali v imenu Zveze slovenskih župnij na slovenske katoličane proglas, da naj prihodnji Sansov ;ongres bojkotirajo. Izjavljajo, da slovenska duhovščina v Sansu rte bo več sodelovala in poziva vse katoliške organizacije in društva, da se drie proč od San-sovega delovanja. Drugim pa je oklic naslovil sledeče svarilo: "Ako hočejo posamezni katoličani ohraniti svoje stike s Šansoni, bodo storili to na svojo lastno odgovornost in bodo pre- Badoglio primorskih Slovencev ne pusti v Titovo armado 9H NA JUŽNEM PACIFIKU je mnogo malih otočkov, ki jim pravijo Atolls. Zavzemanje teh postojank Japoncem ni lahka stvar, a savesniška sila se polasča drugega sa drugim. Gornje je sltka prodiranja naših vojakov na en tak otok, ki so si ga Japonci spremenili v utrdbo in jo morali sapnstiti. I i I I Si; 3 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI S USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET Š> ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Na ročni o« za Zdrulcn« driav« (isv«n CKicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol lata; $1.10 an Četrt leta; sa Ckicago In Cicero $7.SO s* a«h» latof $3.75 aa pol lata; aa inosamttvo $9.00. Naslov za list in tj}n<štvo je: jj 2657 So. Lamidale Aiciiue 4 hie»4» 23, Illinois vzeli tudi vse posledice tega početja." Dr. F. J. Kern se je v enem članku v Am. domovini lotil p. Ambrožiča vsled njegovega negativnega dela napram Sansu, in v odgovor mu je slednji zastavil 14 ugank ali vprašanj, na koncu pa ponovil za Kernom, "da je vsaka debata z njim bob v ste-no. Vprašanje št. 12 v Ambrožice-vem odgovoru dr. Kernu bo morda zanimivo za nekatere, ki radi verjamejo, kar res ni. Namreč to. da je po njihovih mislih Rev. Vodušek strpen in sprejemljiv, ne pa p. Ambrožič. Slednji vprašuje: "lt. Ali je dr. Kernn mano, na primer, tole dejstvo: Kmalu po seji Sansa 12. aprila je dobil p. Ambrožič rasne poiive, med katerimi je bil tudi poiiv Rev, Vodnska (In ta najbolj pritiskajoč!), naj se sedaj, ko je sedanji SANS še bolj očitno odpadel od smernic Slovenskega kongresa, in onemogočil vsak kompromis. poskrbi sa organisaeijo novega SANSa, ki bo deloval neodvisno od sedanjega in ZARES upošteval resolucije Slovenskega kongresa?" Katoliški krogi med sabo trdijo, da je SANS zavožen in da je sploh sedaj nepotreben, torej čemu biti še zraven. Nekaj brige si delajo z njim le še zaradi financ. Ampak, če blagajno "drugi zapravijo"* toliko boljše. Se bo v nasprotnih listih lahko saj ipet ponovila stori ja, kakor prej zoper JRZ. In tisti, ki so sedaj na vodstvu, se bodo po nckai mesecih ali letih itak umaknili, kakor so se izmuznili iz sličnih organizacij v prejšnji vojni. Tako kalkulirajo iz izkušenj. Dokler je sloves, so ambicijozni ljudje zraven. Batinam pa se ognejo ob prvi priložnosti. Ani. domovina pravi v št. z dne 12. maja, "da ni v kampanji zn primarne volitve dobil župan Lausche (ko je na demokratskem tiketu bil kandidat za no-miniranje v governerski urad) niti trohice podpore od Roose-veltove administracije." Nato izvaja: Tudi če v Ohiu zmaga predsedniški kandidat republikanske stranke, Lausche ima • s vso priložnost biti izvoljen, ker lahko odslej nastopa popolnoma neodvisno. i Neodvisnosti ni. James Debe-vrs to ve. Taka stvar je le na papirju. Pa takole po ovinkih svetuje: Frank (Lausche), ker te niso podprli v primarnih volitvah, sedaj pa jim jo ti zaigraj!" Torej bodo politične kupčije, kot običajno. "Srbobran" je v št. z dne 12. maja objavil na prvi strani v prvi koloni notico s sugestijo, da so v zvezi 2 izstopom Louisa Adamiča iz predsedništva Zojsa morda še kaki drugi vzroki. Pravi: $«4 Question — Why did | Louis Adamič, Serb-hater, REALLY resign from the South Slav Committee he organized?" Podtalno pa Srbobranovi ljudje širijo govorice, ki niso vse brez pf>dlagc. Adamič je storil v tej ko te ne bo več zraven, kako bodo drugi brez tebe nadaljevali? In se vesele, ker priznavaj^, da je Adamič res jako zmožen in v javnosti zelo uveljavljen. Isti Srbohran naglaša v še bolj poudarjenem članku, kako radostno so ljudje v Jugoslaviji sprejeli poročilo o poroki Petra in mu mnogi čestitali v Kairo "iz jugoslovanskih gozdov in višav" kar s prstnimi odtiski, ker pisati ne znajo. Le čemu se ni vlada Petrovih ministrov in ministrov njegovega očeta pobrigala, da bi v Jugoslaviji odpravila nepismenost, to mi nikakor ne gre v glavo, bi lahko vprašal mož na 2. strani v tem listu. In kako je mogoče, da se ljudje, ki so v največji bedi, vrh tega še nepismeni, utegnejo brigati, s kom in kako se ženi njihov ubežni kralj? , Italijani znajo. V Nevv Yorku izhaja časopis "II Progresso Italo-Americano", ki je pred tedni začel silovito kampanjo zoper zavezniško civilno upravo v južni Italiji, češ, da je zanemarila problem prehrane prebivalstva; več milijonov ljudi je vsled tega v siloviti bedi. Da v južni Italiji ni izobilja, razen za orivilegirani sloj, to je znana resnica. Toda lakota je bila tam za podložne že od nekdaj. Čemu ?e fašistični list, označen pod gornjim imenom, sedaj tako zgraža nad zavezniki? Mar zato, ker niso prinesli v Sicilijo, v Sardinijo in v južno Italijo pogrnjene mize, naložene z jestvinami? Da. zato! Isti časopis, ki je posest najbogatejše kaste italijanske purgarije v Ameriki, pa je do decembra 1941 hvalil Mussolinija in napadal isto vlado, od katere sedaj zahteva, da naj zalaga z živili deželo, ki nam je napovedala vojno. Italijani so morda res prav zanič vojaki, toda v takih kupčijah pa zmagovalci. SEJA KLUBA ST. 1 JSZ B0 V PETEK 26. MAJA Joško Oven bo predaval o svojih vtisih iz Mehike Ckicago. III. — Ta petek 26 maja bo redna seja kluba št. 1 JSZ. Vršila se bo v Slov. del. centru, 2301 So. Lawndale Ave. Josko Oven bo predaval na nji o razmerah v Mehiki in o vtisih, ki jih je dobil tam v i n ter v j u-vih z delavskimi voditelji, z našimi rojaki in drugimi ljudmi. Seja se prične ob 8. Člane in članice prosimo, da se je vsi udeleže. Na sejo in predavanje vstop vsem prost. Vsakdo, ki se zanima za to našo važno sosedo na jugu, ki nadaljuje s svojo socialno revolucijo vzlic ogromnim oviram, naj pride ta petek v Center. — P. O. V glavnem stanu maršala Tita so po raznih virih ugotovili, da je v južni Italiji, ki jo imajo okupirano zavezniki, v italijanski armadi okrog dvajset tisoč vojakov slovenskega rodu iz Pri- ozemlja, na katerih morske. Po raznih zaupnikih so sporočili v Titov štab, da bi radi bili premeščeni iz italijanske v jugoslovansko osvobodilno armado. Časniška agencija ONA je imela o tem dne 11. maja iz Londona sledeče poročilo: "Iz zanesljivih virov se je danes izvedelo, da je maršal Tito zahteval v Londonu, VVashingto-nu in Moskvi intervencijo pri maršalu Badogliu, da naj ta pusti dvajset tisoč Slovencev v italijanski armadi v Sardiniji, da se pridružijo njegovim četam v Jugoslaviji. Direktni razgovori med Titovim zunanjim ministrom, dr. Smodlako in Badoglijem, očivi-dno niso imeh nobenih uspehov, kajti italijanska vlada trdi, da so ti primorski Slovenci italijanski državljani, ki so se priključili italijanski armadi z ostalimi Italijani vred, ko je izbruhnila vojna. Slovenci so iz jugoslovanskih krajev, ki so bili priključeni k Italiji po zadnji vojni in so še vedno trdni Slovenci kljub Mus-solinijevem poitalijančevanju. Ko se je Italija udala so bili ti Slovenci v Sardiniji, kjer so jih zavezniki smatrali za del Bado-glijeve armade. Za Badoglia ni toliko važno razpoloženje mož, kolikor je to vprašanje važno zaradi ozemlja, ki je bilo priključeno Italiji leta 1919. Ker so ti možje imenoma še italijanski državljani in ker vprašanje meja ne more biti rešeno do pred koncem vojne, zato italijanska vlada ne more "raz- državiti" te Slov Jice. Tak korak bi po italijanskem mnenju vplival na bodočo odločitev o itali-jansko-jugoslovanski meji. Titovo naziranje je, da vsa prebivajo Jugoslovani, spadajo k Jugoslaviji. Poleg tega pa je skoro vse jugoslovansko ozemlje vzhodno in južno od Trsta že okupirano [X) osvobodilnih četah. Nc ve se še, kako bodo zavezniki rešili to vprašanje, ker je to politični problem, oni pa imajo s Titom samo vojaške stike. Jugoslovanski krogi v opoziciji pričakujejo hitro in praktično rešitev te stvari, ki jo smatrajo za "nujno" v nadaljnih operacijah na Balkanu." Pri tem listu nismo nikoli niti z daleč verjeli, da bo italijanska vlada zahtevam za opustitev jugoslovanskega Primorja kdaj popustila sama od sebe. Ako bi Italija še bila sovražnica zaveznikov, namesto "sobojevnica", bi bil položaj kar se tiče jugoslovanskih zahtev napram Italiji, ves drugačen. Tako pa menijo, da je Badoglio z vključitvijo voditeljev drugih strank v svojo vlado svoj in kraljev položaj zelo ojačal in zavezniki, tisti namreč, ki odločujejo, prav gotovo ne bodo storili ničes^f takega, da bi dražilo italijansko javnost. In v sedanji Badoglijevi vladi, kakor v prejšnji, so v>i člani v prvi vrsti Italijani, neglede kakšnega prepričanja so, in če bo omenjenih 20 tisoč slovenskih vojakov pod italijansko zastavo v Sardiniji kam poslanih, bodo poslani v boj proti Nemcem pod poveljstvom Ba-doglijevih generalov,- Taka je ta zadeva in za SANS in ZOJSA je dobro, in s tem za vprašanje bodočnosti Primorja, da jo razumeta tako kot je. IZ PODRUŽNICE SANSA ST. 56 Mihvatikee, Wi*. — Dne 30 maja poteče leto, od kar je bila ustanovljena naša podružnica Sansa. Rojaki so se takrat zavzeli storiti svoj delež v naporih pomagati narodu v stari domovini do boljše bodočnosti in do izvo-jevanja pravične, ljudske vlade. Naše delo v teh prizadevanjih pa ni bodisi moralpo kot gmotno niti kaplja napram trudu našega ljudstva m starem kraju. Torej ne od nehajmo 7. delom. Prostovoljne prispevke njim v pontoč še vedno zbiramo. Ker pa nimamo nabiralcev, ki bi u-tegnili od hiše do hiše in vsakega posebej obiskati, zato prosimo vse, ki še niso* ali pa bi radi še kaj darovali v ta namen, da pošljejo svoj prispevek podružnici, ali pa pridejo na njeno sejo, ki se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Sostarichcvi dvorani. V nedeljo 28. maja pa se bo vršila kartna zabava te podružnice, istotako v omenjeni dvorani. Vsi ste vabljeni, da se je udeležite popoldne in zvečer. Pri-borbi svoje in še veljko več kot j čne se ob 3.' |5op. Ves prebitek pa si J nadejal ."A scilaj" -4 tako ! gre v korist Sansu. si mislijo njegovi nasprotniki, | Mar> Musich, tajnica. TEŽAVE ČASOPISOV V ARGENTINI Socialistični dnevnik Van-guardia. o katerem smo poročali, da je vsled cenzure lanskega decembra prenehal izhajati, letos pa na obljubo vlade o razširjenju svobode tiska bil obnovljen, je prenehal po 15 številkah, ker je vlada zahtevala, da mora biti urejevan po njenem, čemur se je uredništvo in vodstvo socialistične stranke uprlo. Lista je s tem konec in obnovljen bo ko nastanejo v Argentini drugačne razmere.. Tudi dnevnik La Prensa jc bil meseca aprila za nekaj dni ustavljen, a ker je to buržvazen, in vrh tega zelo bogat in svetovno znan list, so se zanj pri vladi zavzeli vplivni ljudje in cenzura nad njim je odnehala. La Prensa se smatra za zaveznikom prijateljski list, dočim je vlada "nevtralna" toda s svojimi simpatijami pa naklonjena Berlinu in Tokiu. Kar se tiče časopisov v ne-španskih jezikih, ki izhajajo v Argentini, so podvrženi še strožjim naredbam. Del gradiva, med drugim razna vladna pojasnila in naredbe, morajo priobča-ti v španščini, in vse urejevanje mora biti v duhu argentinske nevtralnosti, torej brez napadov na dežele osišča. "Slovenski list", ki izhaja v Buenos Airesu, priobčuje nekaj gradiva v španščini na prvi strani in nekaj na notranjih. Glede vojne v Italiji »n vojne sploh piše zelo oprezno, kar je razumljivo, ako se hoče obvarovati pred cenzuro. Glede notranjega položaja v Jugoslaviji je naklonjen klerikalcem in o Mihajloviču ter Petrovi vladi v Kairu simpatično piše. Revija "Njiva" v iftem mestu p« je naklonjena osvobodilni fronti (partizanom). Da li še izhaja, ne vemo, ker je že precej časa nismo prejeli. IZ INTERVJUVOV S TITOM -KAJ SE GODI V JUGOSLAVIJI (Nadaljevanje s 1. strani.) Slovenci) veliko podpornikov. kar povzroča osvobodilni vojski nič koliko ovir, težav in žrtev. Tito pravi, da je v bitkah z Nemci in s četami Kvizlingov padlo nad sto tisoč mož partizanske armade. Ker osvobodilna vojska ni opremljena s tanki, protiletalskimi topovi in drugimi modernimi pripomočki za obrambo, se lahko nemški letalci marsikje brez nevarnosti spuščajo na jugoslovanske vasi, trge in mesta, ter sipljejo nanje ogenj in smrt. Tito je v tem pomenku priznal, da zavezniki — največ Angleži, znatno pomagajo, a ob enem dodal, da glavna inspiracija partizanom za vztrajanje v borbi je Sovjetska unija. Zahvalil se je Angležem za pomoč, kolikor jim jo daje, toda glavna vzpodbuda (in morda tudi pomoči pa jim prihaja iz Rusije. Mihajlovič označen za zaveznika nacijev Koliko je v tem intervjuvu Tito rekel zoper Mihajloviča, ni znano drugim kot tistim, ki so ga izpraševali, in pa cenzorjem, ki so mu besedilo predelali in omilili. Dovoljeno pa je bilo Skoro po mesecu dni prvemu ameriškemu časnikarju, ki je prišel k Tttu na svojo roko javnosti poročati, da med Titom in Mihajlo-vičem ne bo sporazuma. Tito šteje slednjega v isto kategorijo, kakor srbskega kvizlinga maršala Nediča v Beogradu, hrvatskega "poglavnika" Paveliča in slovenskega kvizlinga generala Rupnika v Ljubljani. Zasužnjenje čeških ien v Nemčiji Češki informacijski urad v Londonu poroča, da morajo čeli in je, ki so bile poslane v Nem Čijov, delati v tovarnah od 12 do 14 ur na dan. S tem iarablja-njem Jih bodo fizično popolnoma uničili | ; Za obvarovanje jugoslovanskega fonda Prav tako se je Tito potegnil v tem pomenl^u in v prejšnjih za pravico borbenih ljudi v Jugoslaviji do vlog jugoslovanske banke v inozemstvu, s katerimi • sedaj razsipa kraljeva vlada. Dalje zahteva Tito, da se Jugoslaviji vrne trgovsko mornarico, ki jo je zaplenila 1. 1941 Jugoslaviji Italija, sedaj pa je pod pokroviteljstvom Anglije. Kolikšna je osvobodilna armada Na to vprašanje je Tito odgovoril, da šteje okrog četrt milijona mož. In pa da v osvobojenih krajih Jugoslavije živi pet milijonov ljudi. Pritožuje se, da se v relifnih akcijah upošteva samo (Petrovo) kraljevo vlado, ki nima z domovino nič zvez, razen s svojimi agenti, dočim se prav& vlado Jugoslavije ignorira. Tito je časnikarjem iz Amerike in Anglije zelo poudaril tudi dejstvo, da so velesile skozi vso dobo minule zgodovine izigravale Balkan v prid svojih imperialističnih ambicij in pri tem skrbele, da je ljudstvo v balkanskih deželah bilo primorano tavati v primitivnostih. "Vnanje sile naj v bodoče drže roko proč, saj kar se Jugoslavije tiče," je poudaril Tito, ki pa je prav tako odvisen od pomoči teh velesil, kakor njegovi predniki. Upravičeno je navedel, da so jugoslovanske dežele plačale v prošlosti nič koliko v krvi in v blagu, ker Ao se umešavali vanje in jih izigravali eno proti drugi sebi v korist, končni rezultat take politike pa je zmerom le vojna. (Nadaljevanje tega članka bo v prihodnji številki.) t , ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO j ADRIA PRINTING C0. i TA MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC 5E TISKA PRI NAS *................................................... BENESEVI SOCIALNI NAZORI IN 1 BODOČNOST ČEHOSLOVAŠKE r MviN Bene* bo po tt) vojni, ako snamenja ne varajo, se večja osebnost v mednarodni politiki, kakor je bil po prejšnji vojni. Je demokrat in pa demokratični diplomat prvega reda, če ga niso demokratične » drsele s marelarskiml romanji k Hitlerju, ki »o jih podvaemali do te* 1 vojne, rasoearale. Beneš je pred prejšnjo vojno, ln spet po vojni, načeljeval "narodni" socialistični stranki. Raslikoval se je od čeških socialdemokratov v temle nasoru: "Nem-f ki socialisti so sicer mednarodni, toda ob enem vendarle vesani na Nemce. Za češko socialistično gibanje je boljše, ako je narodno, namesto mednarodno v prid velenemfrtva." Beneševo "narodno" socialistično gibanje pa se ne sme nikoli zamenjati s "narodnim socializmom" v Nemčiji, kajti vslic osnačbi svoje »tranke je Edvard Beneš deloval veliko bolj mednarodno kot pa marsikdo iimed takosvanih nemških mednarodnih, ali pa poljskih mednarodnih socialistov. Pred leti je napisal knjigo, v kateri je skušal pojasniti svoja načela in pa kaj je socialisem. En članek is nje tu ponatiskujemo. raz. pomeni dobesedno: prero-jenje. S to besedo se označuje Beseda socializem izvira menda od francoskega socialističnega teoretika Pierra Leroux, ki jo je doba zopetnega oživljenja anti-1 rabil prvič v letu 1832. v svojem čne, starogrške in rimske kultu- spisu "Discours aux politiques sur la situation actuelle de l'es-prit humain". Javnost je ta izraz hitro sprejela. Kaj je socialiaem? Beseda se rabi v različnem pomenu in njegova definicija je često precej težavna in nedoločna. FVancoska akademija je sprejela to-le definicijo: "Socializem je politična doktrina (nauk, znanost), ki je usmerjena na socialne reforme." Taka definicija je seveda precej nedoločna. Nekateri socialisti (n. pr. francoski socialist Georges Renard) so socializem definirali tako-le: "Socialist je tisti, ki ima za cilj, da zmanjša socialno neenakost, in ki zato izbere kot sredstvo, da vsakemu članu družbe zagotovi del celokupnega bogastva s tem, da se ali ljudje pozadružijo ali da se podružabi lastnina." Če bi hoteli bistvo socializma izraziti v kratkem stavku, bi rekli: socializem hoče doseči vsestransko enakost s tem, da zahteva solidarnost ljudi in gospodarskih, političnih, socialnih in kulturnih interesov. Ker se pa splošne socialne enakosti ne da doseči drugače, kakor da se spremeni današnja oblika privatne lastine in organizacija privatnega lastninskega prava, je socialist tisti, ki hoče lastninsko pravo spremeniti v tem smislu, da se uvede večja enakost lastnine. Beseda socializem živi torej že od 1832. 1. Ali pa ni mar že davno, davno prej obstojalo bistvo, ki ga izraža U beseda, prav kakor druga gibanja in stremljenja, splošna volilna pravica, ločitev države od cerkve in druge naprave, ki so dobile svoje ime šele pozneje po svojem uveljav-Ijenju in oživotvorjenju. Razredne razlike in nasprot stva so v prejšnjih časih prav tako obstojale kakor danes in odločno lahko rečemo, da so imela nasprotstva v prejšnjih časih neprimerno močnejšo in še bolj upravičeno podlago kakor danes. Niso pa bila socialno vprašanje, kakor ga dandanes pojmujemo, kajti socialno vprašanje v današnjem smislu se začne šele s tem, da se neki razred zaveda, da je zatiran in stremi za tem, da se tega zatiranja osvobodi. ... V starem in srednjem veku so bila razredna nasprotja neizmerno kričeča, gotovo mnogo hujša kakor danes in vendar skoro nič ne vemo o socialnem vprašanju v tistih časih — seveda z nekaterimi izjemami — dočim dandanašnji svet prav pretresa ta problem. Staroveški sužnji in srednjeveški tlačani in podložniki so bili vdani v svojo usodo in niso mislili, da bi mogel biti svet drugačen. V stari Grčiji je bila v časih največjega političnega in gospodarskega procvita množica sužnjev, toda takozvanega socialnega vprašanja ni bilo. Vidimb pa tokove —-in sicer močne tokove — v tako-zvanem socialnem vprašanju v Rimu za časa vstaj in osvoboje-nja sužnjev, posebno pozneje v periodi demagoškega gospod stva cesarjev v prvih stoletjih po Kristusu. Podoben pojav o-pažamo v srednjem veku in v začetku novega veka v čeških deželah, v Nemčiji in skoro v vseh drugih deželah Vendar so to vedno osamljeni in od modernega socialnega vprašanja popolnoma railični pojavi. Nekaj tako orgsničnega, tako logičnega, doslednega in zlasti zavestnega, kakor je današnje delavsko gibsnje, ni bik). Zakaj to? Stvar Je jasna, posebno ce gl predočlmo ves duhovni razvoj človeštva od renesanse (Renesansa, francoski iz* re, to je bila doba od začetka 15. do konca.16. stoletja, op. pr. (Mo-1 derno socialno vprašanje je j stvor nastajajočega in razvijajočega se modernega individuali-zma (nazor o svobodi vsakega | poedinca — individua, op. pr.), ki ga je oznanjala porenesančna I filozofija in ki je dobil izraza v j političnem in gospodarskem in-dividualizmu francoske revoluci je. Ta razvoj je dal modernemu | evropskemu človeku njegovo samozavest. zavest njegovega resničnega življenja in življenja, kakršno bi moralo biti. Moderno socialno vprašanje je nastalo šele tedaj, ko so se ljudje zavedli syojega težkega in nečloveškega položaja. Socialno vprašanje je izraz kulturnega razvoja in napredka človeštva in ljudstva ... Preden so delavci in najnižji razredi prišli do zavesti, da imajo določene pravice, katerih izpolnitev lahko zahtevajo, preden se je ta individualistična zavest vtelesila v njihovem socia iističnem idealu, je moral člove ški duh predelati dolg in poča ?en razvoj osemnajstih stoletij. Bilo je potrebno preriniti se sko-d različne znanstvene nazore, filozofske teorije in verske doktrine. Preden je človeštvo kot celota prišlo do tega, kar danes imenujemo socializem, je moralo iti skozi tri temeljite idejne revolucije in ^obupno v verskih in političnih bojih iskalo odgovor na vprašanje: kako in čemu živeti? Mnogo se je že pisalo o tem, kaj' je napredek, kaj jc razvoj. Cesto se je trdilo, da se zgodovina vrača v različnih preobrazbah, da so ljudje preživeli že vse oblike in načine življenja na svetu in da se te vedno znova ponavljajo v izpremenjenih in novih oblikah, da moremo v njih komaj spoznati njih prvoten obraz. Nekaj podobnega bi res mogli najti, če bi raziskovali idejni razvoj človeštva od starogrške filozofije do današnjega časa. Tri idejne revo4ucije se zde prav kakor vračanje človeštva k nekoč izdelanim in sprejetimi iir potem spet zavrženim idealom. Da razumemo, kaj za- S. P. JE EDINA TRETJA" STRANKA", KI NEODVISNO NASTOPI (Nadaljevanje s 1. strani.) dat na glasovnici treh strank. Volilni zakon v New Yorku to dovoljuje, a v skoro vseh drugih je dovoljeno kandidirati na tiketu samo ene stranke. Ena izmed izjem v tem pravilu je tudi Pennsylvaiiija. V Nevv Yorku bo med ALP in novo Liberal Party v tej kampanji glavna tekma v tem, katera izmed nju bo v stanju dobiti na svojem tiketu več glasov Rooseveltu. Ustanavljati stranke zgolj v take namene nima smisla. Za emancipacijo delavstva so brez koristi. Revolucionarstvo zavrženo Po novih pravilih se mora iz komunistične politične zveze (kakor se stranka sedaj imenuje i izključiti vsakega, ki bi deloval zoper ustavo, ali za nasilno strmoglavi jen je vlade, ali sploh proti katerikoli ameriški ustanovi na nedemokratičen način. Pred 25. leti, ali pa pred 20. ali pa pred 15. se bi tako spremem- - bo smatralo za izdajstvo revolu- Jy(Ji Anglija materijalno C'Minul. konvencija komunisti ve,iko POmogolo čne stranke je ob enem indorsi-rala predsednika Roosevelta v četrti termin in sklenila podpirati druge napredne kandidate v demokratski in republikanski stranki. Torej bo v letošnji volilni kampanji socialistična stranka edina, ki bo igrala vlogo tretje stranke in vodila delavsko politiko v duhu starih tradicij. AMERIŠKI LETALCI v ANGLIJI na pevratku s bombardiranja Nemčiji postreseni na vojaškem vsletališeu s ksvo. Ncw York dobil še eno stranko nem idealu. Popolna prestavitev iz resničnega, dnevnega, stalno na človeka učinkujočega življenja v nadzemsko življenje je človeku mogoče le v posebnih situacijah, če je v stalni zamaknjenosti in navdušenosti — sčasoma pa to navdušenje nujno oslabi. Ako ostro, surovo življenje vedno bolj poudarjeno zajema človeka, potem se tudi taka duša vrne k dnevnim vprašanjem in problemom In človeštvo se je polagoma od svojega drugega, nadzemskega ideala kvencah Ako hočemo torej razumeti celotno takozvano socialistično gibanje, moramo vedeti, v kakšnem razmerju je posebno do srednjega veka in začetkov novega veka. iz katerih je v filozofskem pogledu logično nujno in nevzdržno moralo iziti. Tako vidimo, da je socialno vprašanje samo potrebna logična posledica kulturnega razvoja človeštva. Zato je bistvena napaka, ako se gleda na delavsko in socialno vprašanje kot na nesrečna družabna pojava in ne- V mestu Nevv York je bila dne 19. maja otvorjena konvencija, | mansk, in pri tem izgubila pre- Angleška pomoč Rusiji je večja, kot pa si jo javnost predstavlja, je dejal Churchill dne 10. maja, ko je bilo o tem podano poslancem podrobno poročilo. Iz njegovih podatkov je razvidno, da je Sovjetska unija dobila iz Anglije v dveh in pol leta vojne surovin v vrednosti $320,-000,000, dalje 5,031 tankov fiz-med teh jih je prispevala Kanada 1.2231, 6,776 aeroplanov in pa mnogo živil, zdravil in obleke., Vrh tega je Anglija prevzela glavno brigo ščititi te pošiijatve v sovjetske luke, največ v Mur- je), pač pa, ker se bori za svoj lastni obstoj. To je res. A tudi Zed. države in Anglija ji pomagajo radi sebe zato, ker Čimbolj bo rdeča armada zbila Hitlerjevo vojsko, manj bomo mi imeli opravka z njo. In toliko manj naših vojakov bo padlo. Sansovo postojanka priredi kortno zabavo Milvvaukee, Wis. — Postojanka SANSa št. 56 priredi v nedeljo 28. maja v Sostarichevi dvorani kartno zabavo, na katero vabi vse rojake v tem mestu; v sosednem West Allisu in iz drugih bližnjih krajev. Zabava se prične ob 2. pop. Tako igranje je razvedrilo in vrh tega ima človek lahko srečo v njemu. Torei pridite in poskusite! , Kadar se gre za dobro stvar, naši rojaki vselej radi pomagajo Upam, da bo udeležba spet tolikšna, da bo treba dvorano razriniti". Torej na svidenje 28. maja popoldne. Christina Podjavoršek. vračalo k dnevnemu življenju in pravilno je, presojati ju s temne čutilo, da se da to in ono v res- j strani. Iz istega vzroka je edino ničnem življenju zboljšati, da ni pravilno, delati v smislu tega so-potrebno, da bi se temu odpo- cialnega razvoja in pomagati pri vedalo. Tako je spet preiskovalo reševanju socialnih problemov zavržene ideale in se spet začelo | Ako vidimo najvišje socialno do-obračati k njim. Modemi socia- bro v najpopolnejšem razvoju in lizem je v idejnem, filozofskem ! najvišji stopnji kulture^potem oziru zadnja mladika tega tret cej svojih ladij in moštva. V vojni opremi so poslali zavezniški narodi Rusiji v pomoč skozi Artik, po katerem so preža le nemške podmornice, vojnega materijala v teži 1,250,000 ton. Anglija je poslala Rusiji tudi 4,020 raznih motornih vozil, med njimi veliko ambulanc, nad tisoč motorciklov, 800 topov proti tankom, 32,000 ton alumi- jega prevrata v idejnem razvoju človeštva. Od renesanse sem sc vrača človeštvo k staremu individualističnemu idealu antike in moderni socializem samo izvaja ta ideal v njegovih konse- ni mogoče — ako nočemo tudi kulture uničiti —- da bi pobijali ali da bi sc postavljali po robu temu, kar je nujna posledica in neizogibna spopolnitev vsega kulturnega razvoja vsakega ljudstva katere se je glasom poročila AP udeležilo kakih 1.000 delegatov, ki ao aaatopali unije, društva bratskih organizacij, Socialdemokratsko federacijo in liberalne skupine. Sklicali so jo takozvani "desničarji", ki so v primarnih volitvah 28 marca izgubili vodstvo v newyorški American Labor Party in vsled tega iz nje izstopili ter sklenili ustanoviti novo stranko. Oni trdijo, da so seome- nija, 37,000 ton bakra, 81,000 ton njene ALP s pomočjo manipula- kavčuka itd. Angleška pomoč je cij Sidneyja Hillmana polastili bila torej sorazmerno tolikšna, Btt>wderjevi komunisti, dočim kakor ameriška Potroški mate-Hillman pravi, da bodo imeli rijala na vzhodni fronti so na vsled reorganiziranja v nji v bo- obeh straneh ogromni. Vsa Ev-doče unije kontrolo. ropa producira za Hitlerjevo ar Nova stranka si je dala ime mado. In zavezniki pomagajo Liberal Party. Za svojega pred- Rusiji. Slednja pa vrača vso to pomoč s krvjo. In seveda tudi materijalno, ker Rusija tudi sa-American Labor Party, "stranka ma veliko producira. Brovvder je vi h komunistov". Kritiki pravijo, da svojih živ- Tako bo Roosevelt v državi i ljenj ne trosi zaradi nas (namreč Nevv York predsedniški kandi-j v obrambo Zed. držav in Angli-. sodniškega kandidata jc nomini-rala Roosevelta, torej enako kot Vojni ujetniki formarjem v veliko pomoč Nemški in italijanski vojni ujčtniki (slednje sedaj imenuje-kooperatorje") so razpode- mo ljeni največ za sezonska dela na farmah. Okrog 10,000 jih je upo-slenih sedaj v Illinoisu, Indiani in Michiganu, pa tudi v VViscon-sin, Minnesoto in severovzhodni Ohio je bilo že precej poslanih Poročilo o volitvah v Sloveniji Iz Sansovega urada smo prejeli poročilo, povzeto po radiu Svobodna Jugoslavija, ki pripoveduje, da so se v osvobojenih krajih Slovenije vršile volitve, in sicer povsem na podlagi de- ga spola pod starostjo 18 let. ako je prostovoljno pristopila v ljudsko vojsko. Število kandidatov, je presegalo potrebno število in tako so volilci imeli pravico prečrtati imena onih, za katere niso Imenik zastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše ipravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa kega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasih Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščenof naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nov« knjiiica, s poljudnimi navodili kako posUti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjiiica še v II. delu nekaj važnih letnic Iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države s glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici j« »mo 50 centov I poitnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2311 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. prava. Poročilo se glasi: Po radiu iz osvobojene Jugoslavije 8. maja. Kako neopravičena je bojazen povojnega kaosa v Jugoslaviji, najbolj spričuje obstoj in aktivnosti organov resnično demokratične narodne oblasti na osvobo-htevajo od življenja tisti, ki se jcnem ozemlju. Ti organi, ki so imenujejo socialisti, se moramo se razvi|i jz lokalnih odborov, zavedati, da vodijo oznanjevalce j naraščaj0 v stopnjah v organe teh idealov cilji, ki si jih je člo- vladc zavzemajoče dalekosežne veštvo že davno zastavilo, jih I probleme politične, gospodarske zapustilo in jih zopet obnavlja in kulturne vrste. Ta sedaj de-— in jih bo morda spet zapusti- m„kratična oblast je izliv in po-lo, pa tudi spet dvignilo. | ^ica borbe za osvobojenje. Socializem je samo posebni! Eden izmed najsvetejših do-izraz individualizma, izraz kazov pomanjkanja podlage za stremljenja po zadovoljitvi vseh kako bojazen o povojni zmešnja-telesnih in duhovnih potreb. To j vi so volitve, ki so se pred krat- mokratičnih principov volilnega hoteli glasovati. Vsak volilec je tudi imel pravico predlagati ime stremljenje obvlada danes vse človeštvo, vse moderno človeštvo je individualistično. Toda ta individualistični ideal ni nov. Antični klasični staroveški) svet je bil prav tako individualističen v tej smeri, vodili so ga isti cilji kakor današnje človeštvo, gledal je na življenje v tem oziru na isti način. Vendar je antični svet kljub vsemu svojemu velikemu hrepenenju po sreči in kljub vsemu svojemu filozofiranju o življenju in sreči žalostno propadel, človeštvo se je potem od varljive zemelj'kc sreče obrnilo proč in iskalo resnično in trajnejšo srečo po smrti: v verskem življenju, nadzem-skih idealih, katerih izraz Je bil srednji vek, pokopalo je hrepenenje po razmahu vseh telesnih tn duhovnih sposobnosti posameznikov In si tako ustvarilo nov življenski Ideal, ki je bil staremu popolnoma nasproten, as-ketičen, antiindlvidualističen. To Je bila druga »topnja v idejnem razvoju Človeštva. Toda človeška narava }e bila vse premočna, mogočno je klicala po starem individualistič- kem vršile v Sloveniji, za oblastne urade v vaseh, mestih in distriktih, na podlagi splošnih, enakih in direktnih volilnih pravic s tajnim glasovanjem. Kdo naj pričakuje zmešnjavo v deželi, katera izvaja tajne demokratične volitve na osvobojenem teritoriju, ki je od vseh strani obkrožen od podivjanega sovražnika v sredini naraščajoče vojne? Ljudske oblasti v Sloveniji imajo svoje krajevne politične odbore osvobojen j a v vaseh in mestih, kakor tudi zasedanja ljudskih zastopnikov v okrajih in župnijah, in za svoje višje organe Narodni odbor za osvobojenje. Pred kratkim so se vršile volitve za vaške in mestne odbore osvobojenja in za okrajne odbore; volitve za županske odbore se bodo vršile v kratkem Izvajane so bile na principu volilne pravice za vsakega državljana brez razlike na spol, narodnost ali vero. Moški, ki pripadajo k ljudski osvobodilni vojski in partisan-skem oddelkom, imajo isto pravico, kakor tudi mladina oboje- novega kandidata na volilno listo, ki jc bila izdelana in objavljena tri dni prod datumom volitev. Vse organizacije, ki so sc količkaj udejstvovale v borbi proti Nemccm, so bile upravičene predložiti listo kandidatov. Toda vse organizacije so se združi-1 le za enotno listo Osvobodilne fronte. Pred volitvami so se vršile številne konference in seje, na katerih se Je razpravljalo o nominacijah. Delegati treh zavezniških vojaških sil, prideljeni najvišjemu vojaškemu poveljstvu za Slovenijo, so obiskali predvolitvene seje in nekatera volišča na dan volitev in tam so imeli priliko prepričati se o popolni edinosti slovenskega ljudstva, o njegovi neomejeni lojalnosti za borbo osvobojenja In njegovi neomahljivi solidarnosti napram voditeljem Osvobodilne fronte, kakor tudi o popolni demokraciji volitev. Ta demonstracija narodne in politične zavesti jih je iznenadila. Ogromno število volilcev se je udeležilo glasovanja. V danih možnostih so moški v ljudski vojski dobili dopust, da so se udeležili volitev v onih krajih, kjer so vpisani kot volilci. Izvolili bodo poslance* za županijske odbore v njihovih edinicah. Volitve so v glavnem zaključene v onem teritoriju, ki je krepko pod kontrolo ljudske osvobodilne vojske. V nekaterih krajih so ljudje volili stoodstotno, v drugih med devetdeset do petindevetdeset odstotno. V nekaterih krajih se volitve vršijo sedaj Kongres javnih kulturnih delavcev iz osvobojenega in okupiranega ozemlja Hrvaške se bo kmalu vršil v osvobojenem delu Hrvaške. CALIFORNIA. Fontana: John Pečnik. Oakland- Anton Tomiit. l.ot An f * t« t Frank Novak. Sa« Franci«co: A. Leksan. COLORADO Cretted Batte: Ani. Slobodnik. t Ludvi? Yoxey. WaUe«K«r, tn okolica: Kdward TomAič. ILLINOIS. Ctiicago in okolica: Frank Bizjak, Joseph Ohlak, Chas. Pogorelec, Peter Verhornik, Frank Zaitz in Frank 8. Tauchar. La Satir in okolica t Anton Udovich in Lro Zcmlk. Sprinvfirld: Joseph Ovca in John florSek. V Ml en: Tr. tlersleh. Wa«k*gan-No. Cbtcago: Martin Jud-nich. INDIANA. Indianapnlit: Mary Stroj. KANSAS. Artnat Anton Kbular. Arcadiat John Shular. Wett Minerali John Marolt. MICHIGAN.^ Detroit-Dearborn t John Zornik, Leo Junko Sr., Joseph fcl«rtch ln John Plaehfar. MINNESOTA. Bvfilt Mnx Mart*. CKVnholir: Frank Klt.n. Dntat: John Kohi. Elv John Teran In Jacob KunsMj. HibMng: Frank Pipan. Mvssomt st. Louis: John Splller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. Eatt llelenat Joseph Niihelirh. Red Lodfet K. JCrtnoftnlk. NFW JERSEY. EHsaketh: A malti Obisk. new york. Gowaada. James Deklsva. OHIO. Akron - Kenmore . BaHberton, Mike Kopoch in Matt. Motoik. I Br»d(eport in okolica: Joseph Snoy tli j John Vites. Cleveland: John Krebel in Anton Jankovich. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Kr-vina. Li»bon-Power Poinlt Jacob Bergant Pinejr Fork: Frank ZavrSnik. Powhatan Point, O.i John Guzel. Warren: Joseph Jež. PENNSYLVANI A. Al>q«tppe: Geo. Smrcknr. Avella: Frank Bregar. Barffettatown-Slovan: Joseph KrmeL Crafton-Moon Ran: Jennie Jerafa. Canontburg-Strabanei John Terčelj in Marko Tekavc. Colegrove: Tony Stopur. Esporti Jos. Britz. Forett Ciljri Ahthony Drasler Jr. Polni Marion: Tony Zupančič. Hemtiniat Atiton Zornik. Imperial: Frank Atir>*tin. Jofc*etown in *»l*»Hea: Andrrn VI-rfrteh, John Langerhole, IMja Bu-balo In Frank Oetan. Lat robe: Jnhn tn Mary Fradel. Ilouston: Louis Britc. Library: Nick Triller. Mradowlaftd*: Martin Baje. Park Hill • Conemaugki Frank i'od Sbaront Josepb Cvelbar. Potovalna tastopnlka ia Proletarca, Ameriški drnžlnski koledar In Maj aki Glas *r. w»fadno Prnno Anton Zornik, Herminie, za Cairfbria »n Someraet nkrsj pa Frank Cve tan, Jobnstawa. WASHINGTON. Seattln Lucs* Debeljak. WEST VIRGINIA. Elm Grove: Frank Kosem. Star Citjrt t*wrcne* Selak. Tbomat* Lenhart Werdin«k. wtscoNsm. Mi1waukee la We«t Alti«: Louis Barborich. Sbebavtan: Frank Stih. VVillard: Mike Krniti In Matt Mal- nar. WYOMlNC. Kemmerer in aVallraf Astos Tratnik in John H. Krsisnik. Rack Spriaf John J t rab. uhmii t ttrtA*"M,MIMMHHMHIMMHI» BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 20-341 424 Bro* d Street JOHN5TOWN# PA. 14M444*444>H I > Iti 41444 44 A Yugosluv Weekly Devoted to the Interes t of the VVorkers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMON VVE ALTU NO. 1915. »'ubluhrd W««kly at 2301 S«. Law»4al« A v«. CHICAGO 23, ILL. Muy 24, 1914. VOL. XXXIX. 1.0. L. MEETING The Philadelphia conference of tlie I. L O. brings to the United States rcspresentatives from forty-one nations affiliated to that organization. The delegations are tripartite in chtrocter. with two govern-mentai and two non-governmental members. The non-governmental rielegates are a representative of cmpioyers and a representative of vvorkers appointed by the government vvith the most representative organizations of vvorkers and empioyers. Tliis basis of organization. vvhich has its roots in the organization of labor reiations, has been most effective in its appiication to this wider field of labur problems and iocial vvelfare. The I.L.O., by assembling information. discussion, conference and mutual agreement, has been successful in raising the standards of lal»or and social vvelfare on a world basis and in limiting forced labor. Because it has relied upon service as its method and wisely refused com-l>ulsory povvers, it has lost little ground or prestige and continues to tuoction even during this vvorld vvar. The I.L.O., vvhile looking ahead and recommending policies for the postvvar vvorld, asks opportunity* to serve Jn the interim period in vvhich many adjustments need to be made. The labor foree of many European nations has been taken to Germany to operate Nazi war plants. Large civilian areas have been bombed. Many people are homeless. Production facilities, both agricultural and industrial, have been destroyed. Civilian government must be set up again. Millions of persons must be repatriated, fed and clothed, Economics must be put into operation again; plans made for supplying adequate food regularly. The I.L.O. has information that vvould greatly help the international ugencies responsible for these services and should be accepted in a liaison capacity. The Office should also have similar relationships with aH international agencies established for special or general economic or financial purpose. This conference has sueh proposals before it. Because this is the distinetive international agency through vvhich the organizcd labor movement deals vvith governmental problem s, labor is concerned to widen its funetions and add to its prestige. Labor of the United States is equally aware of the need to insure that national labor movements funetioning through this agency shall not constitute an opportunity for governmental interference in free labor movements. Labor movements must retain their self-government if they are to retain their validity. It is important that the representatives of free labor movements work out their regulations vvith respect to the appointinent of vvorker delegates to the I.L.O. Unless the labor movement acts. decisions m uit be made by governments. Sueh situations can be used to limit labor's «elf-government in unions.—American Federationist. THE MARCH OF LABOR IN THE WIND From TIIK NATION Marvin Stephens, sheriff of Mur-ray County, Oklahoina, recently fuce.i a huge mob of hooded men vvho had come to the county jail to lvneh a Negro prisoner, told them about the federal anti-lynching | lavv, and perauaded them to go home. Fascism?--Yes, if Exploitation Survives WHY ALL THE EXCITEMENT ABOUT MONTGOMERY-WARD INCIDENT? By RAVMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate to the abolition of the chattel slave economy. For if there is one thing that i should be plain to even the most j arrogant labor exploiter it is that, after this vvar is over the need of society vvill be, not for Iess, but for i more and m^h stronger social control over the economic activities of both corporations and individuals. THE MASK IS OFF LABOR HATERS There are many angles from vvhich the recent Montgomery-Ward incident might be discussed. One is the great hue and cry that arose—in congress and especially in the capitalist press of the nation —about army seizure of the com-pany's business. One vvho knovvs about Mont-gomery-Ward and nothing else might think that something new had happened vvhen the government took over the operation of the big mail order corporation. Hovvever, nearly everyone knows tha; that vvas not the first time the armed forces of the nation had been used to keep an industry running vvhen a disagreement between vvorkers and their empolyers halted the process of production and dis-tribution. It had happened before, vvithout the shaking of editorial fingers and vvithout a demand for a congres-sional investigation. Hovvever, in previous cases it vvas the vvorkers vvho vvere refusing to keep in step vvith the administration's of social control. And so it vvas that the makers of lavvs, the elected representatives of the people and the moulders of public opinion savv nothing dangerous in the procedure. One angle on government control, then, is that it is right or vvrong, depending upon vvhich side is being forced to toe the mark. Right vvhen vvorkers are to be driven into line. Wrong vvhen ovvn-ers must be forced to use the Instruments of economic control that have come—and come to stay. Well, it s ali over novv. The government has moved out and Mr. Sevvel Avery sits in the presidents seat, from vvhence he vvas carried by soldiers vvith a tenderness that contrasts pointedly vvith the less-gentle treatment sometimes aceord-ed vvorkers vvho required manhan-dling. The union has been endorsed once more as the bargaining agency of the firm's vvorker«. The workers are back to vvork. Montgomery-Ward vvill continue to pile up profits for its ovvner« and pay big salaries to its managers. And the M-G vvorkers vvill continue to be paid enough to keep them in vvorking condition for as long as the corporation needs them — and no longer. Hovvever, looking at the incident from another angle, the Mont-gomery-Ward seizure looms as something more significant than a ' tempest In a teapot." Future M«-torians may write it dovvn as a trend tovvard the nevv way of life that is taking form — just as the Fugitive Slave Lavv, the Dred Scott Decision and the hanging of John Brown novv have become mere •ign-posts along tha road that leads Al read y it has been demonstrat-ed that "freedom" can mean nothing more than freedom to go bank- j rupt for business. and for vvorkers freedom to starve. Already it has been seen that neither employer nor vvorkers vvant that kind of freedom, that the one prefers "codes of fair competition" vvhich plače busi-nes under government regulation and the other submits to the con-trols of a public assistance board or a pension bureau. Freedom has to vvork for the material benefit of people or they prefer controls. So let those vvho vveep for Montgomery-Ward dry their tears and accept the inevit-able. And let vvorkers who gloat at Sevvell Avery*s diseomfiture under-stand that in the days to come THEY vvill have to submit to controls and regulations. From that understanding vvill develop an issue. It vvill be THE issue that vvill determine and guide the actions of people vvho live after the vvaste and slaughter—and jobs and markets — of vvar are ended. The issue vvill be: Shall controls be exercised — as they have been in the Montgom-ery-Ward seizure — to preserve a class systcm that,, left to itself must force the race to choose betvveen chaos and slavery? Or shall the purpose of controls be the so-cialization of business for the wel-fare of ali people instead of for thc profit and privilege of a super class. Siesta Banned by Mexican Government War has produced great changes in the habits and customs of the people of the vvorld, but none more revolutionary than a decree by the Mexican government banning the siesta. Taking tvvo or three hours off for sleep in the early afternoon vvill no longer be tolerated, under penalty of fines and imprisonment. The government vvill have to be strong to get away vvith sueh an earth-shaking regulation, Mexicans are not likely to accept vvithout vigorous protest a surren-der to the demands oi business in-terests. mainly American, which resent the idea that men and wo-men should be sleeping vvhen they might be vvorking and Increasing the profits of the bosses—Labor. . Avery Incident Demonstrates That Smith-Connally jth" ^^ n^tlces Act Was Fashioned as Sword to Be Used Only Against Labor The controversy over the seizure of the Montgomery Ward plant at Chicago boils dovvn to extremely simple issues: Is property more sacred than the national vvelfare. and shall a lavv vvhich vvas devised as a vveapon for use against labor and has been used j against vvorkers be left unused against corporate povver? Sevvell Avery justifies his defiance of the government with a con-tention that the plant seizure vvas a violation of his constitutional guarentees That, certainly, is a matter for determination by the courts, and in due time it vvill be settled, to the satisfaetion or the dismay of Mr. Avery. But the purse-proud dietorial head of the Ward concern vvas not vvilling to take his chances vvith the court. He conceived himself to be bigger than the government and took the lavv into his ovvn hands. His purpose vvas to arouse maudlin sympaty, and at the same time provide a club vvith vvhich to diseredit labor lavvs and to create prejudice and hostility against labor organizations. That he has accomplished this result in Congress is no credit U) its membership. The incident furnished just the opening reactionaries rieeded to stage a Roman holiday against labor organizations and agencies vvhich have endeavored to hold the scale even as betwcon employer and employes. Only the sober common sense and justice of members of the Senate and House prevented those bodies from being made a sounding board nnd special pleaders for the employer vvhose vievvs on industrial rela-^ tions harken back to the Stone Age. Had rabid labor haters been per-mitted to have their way, the investigations of House committees domin-ated by Smith of Virginia and the star-chamber proceedings of the Dies committee. • ♦ • One thing the Ward hulaballoo has accomplished — it has stripped the mask of hypocrisy from those vvho concocted and put through the iniquitous Smith-Connally bili. , We novv knovv that the legislation vvas designed as a sword to be used always against labor. The moment it vvas diseovered it cuts tvvo ways, its sponsors and advocates became furious. In their fury they made statement« that lovvered the dignity of Congress and tended to destroy confidence in its integrity. And never vvas mock horror more dismal than in the frantic efforts of American nevvspapcrs to paint Avery as a hero and martyr. The Philadelphia "Record" contrasts their attitude vvith the equani-mity vvith vvhich the same editorial Pharisees have been able to take in casy stride the countless occasions on vvhich vvorkers in industrial plants of the country vvre killed, vvounded. gassed and clubbed. • They did not vvrite of the Constitution then," the "Record" ob-serves. "They vvrote hymns on lavv and order. The Constitution, accord-ing to them, operates only on one side of the railroad trapks—and not on that side of the tracks vvhere mere employes live.—Labor. Every American vvho vvishes to be a free individual in those matters Uiat are his privaU* concerns, and vvho vvould like to stop paying tribute to an ovvning class. should be interested in a vvarning sounded by James G. Patton, president of the National Farmers' Union. Mr. Patton declares that the National Association of Manufacturers Is sponsoring a 4 vvell-financed, nationvvide effort to subvert the will of the vvhole people." The movement, he believes, has ali tlie characteristics of a fascist set-up. VVe call at ten t ion to Patten's charge, not for thc purpose of lam-imsting the NAM. but rather to point to a danger that is inherent in the kind of economy for vvhich most vvorkers persist in voting We have repeatedly stated our conviction that the future society vvill be one of socialization and control. If vve are light, then the only. .i;e.slions to be settled are "What," 'Who" and "Hovv." VVliat vvill be socialized? Will it be the resources of the nation — tJ» natural vvealth vvhich Nature has bestovved upon the American people? Or will it be the people vvho are socialized in the service of a master cluss as feudal serfs vvere socialized in the service of their lords*' Who vvill do the socializing and control the economy of the nation? Will it be the National Association of Manufacturers or some other j-roup of lal»or exploiters vvith the purpose and foresight and initiative to enable them to act? Or vvill be Uve vvorkers who take the lead and control the socialized economy? ^ Hovv wiil control be administered? Arbitrarily by the same people vvho novv ovvn the vvealth and jobs of the nation? Or demoeratirally by a united and purpoaeful vvorking class? There are the important questions for this generation? And vve are .. fearfully convinced that the mere failure of the vvorking people to act and no inention oT (mH proVi.nt ^^ fpom being-taken. Uo generation can »it-ont i'Volution. When a thing must be done it vvill be done. It may be done Jemocratically and by the people or arbitrarily and to the people. But liistorical changes won't be delayed by inaetion, If fascism comes to America it vvill be because the American people did not act for themselves—and Ijpcause they tolerated for too long an economy based upon class exploitation. The profit system can't exi«t much longer vvithout the controls that Adolph Hitler set up for its preservation in Germany. We say that novv vvhen vvorkers have jobs and vvhen business has bloody markets. The truth of our statement vvill become apparent to many who, today, ques tion it vvhen the jobs disappear and vvhen the markets vanish. Then control vvill be more necessary than ever before. Then The first nuftnorial fund in honor America vvill have to choose. Then there vvill be nevv 'codes" for the of William Allen Whitc has been management of human affairs—codes vvritten and enforced by exploiters established by B nai B*rith. In rd- j — who must act if the vvorkers won't. Then vvill come—Socialism or cognition of Mr. White's "lifetime I Fascism!—The Reading l*abor Advocate. erusade against bigotry and intoler-' ance" $300 vvill be avvarded each year to a študent of the University of Kansas vvho in the opinion of a faeulty committee has made the most outstanding contribution to, interfaith understanding on the j campus. It is an old Nevv Orleans custom for Catholics to advertise their gratitude to the saints in the nevvs-I>apers. Recently the Times-Pica-yune carried thc follovving notice in its pers'jnal column: "Thanks to St. Jude and Huey Long for favors reeeived." - The Central Baptist Church of Dal las, Tcxas, advertises a sermon: "Will the Modernists Force Another Civil War upon America over the Race Question?—Or—Hovv the Same Men Deny the Literal and Bodiiy Resurrection of Christ Also Teach Racial Equality and InU*r marriage!" In ali the 9(1 pages of Admiral King's rep«»rt on naval operations there is unly one possing reference to Canadian naval vvork in the North AUanlk the fact tliat the Royal Canadian Navy is doing iriore than 50 per i««'nt of ali convoy vvork in this are« Printer*s Ink reports tha the housing sliortage *n Knoxville, Tennessee. is so acute that people vvateh the obituary coiumns of the nevvspapcrs and call the ovvners of houses and apartments as soon as vacancies occur. Some even vvateh The Socialist Party Ali Prepared (or its National Convention It Will be Held June 2-4 in Reading, Pa. Your War Bonds today vvill help link the Axia tomorrow. NEW YORK, May 15 —Haakon Lie, «»cretary of the Norvvegian Federation of Labor, and one of the leaders of the Norvvegian under-ground, vvill address the national convention of the Socialist Party, vvhich vvill be held in Reading, Pa., from June 2 to 4, it was announced today by IIarry Fleischman. national secretary of the Soclinst Par\y, From tfic ranks of the leaders of South American labor, Arturo Velasques, «xecutive secretary of the Chilean Federation of Workers, and Juan Arevalo, of the Maritime Union of Cuba. vvill pre*ent greet-ings from Pan American vvorkers organizations. Mr. Velasquez, head of the Raflroad Workers Union, is Chilean delegata to the Interna-(ional I.^hof Organization convention. He m one of the founders of the Socialist Party of Chile. Another I.L.O. delegate, Alojas Adamchik. of the Polish Socialist Party, vvill also address the convention. The Socialist Party convention, vvhich vvill be held at the Hotel Berkshire in Reading, vvill nomin-ate candidates for presidential and vice-presidential office and adopt thc 1944 Socialist Party platform As the only independent party in the field conduct)ng a national campaign. the Socialist Party vvill embark on a nation-vvide drive to bring its program before American voters lmmediately after the convention. The convention's keynote address, delivered by Maynard C. Krueger. professor of economics at the University of Chicago and 1940 vice-presidential candidate, will be broadcast over the Columbia Broadcasting System, Friday, June 2nd. Acceptance speeches by the nominees vvill be broadcast over the Bine Netvvork, Sunday, June 4th 1944. A London air-raid vvarden, sur-veying a recent night's bomb dam-age. vvas surprised to hear organ music—Handel—issuing from the smoldering ruins of a large church. He entered the building cautiously and found the organist playing in a cloud of dust, vvith vvater pouring dovvn on him from above. The organist looked around and ex-plained that this vvas the only way he could get the vvater out of the pipes. He vvas playing HandeTs Water Music. British theatrical producers are having a hard time these days find-ing young girls for their choruaes. Before the vvar most chorus girls vvere from eighteen to twenty-four ycars old; now they are twenty-four and up. The others are doing vvar vvork. Incendiaries novv average 60 per cent of aH American bomb loads. Festung Enropa: Some of the par* sonages vvhich loyal Norvvegian pastors have been forced to aban-don are being offered as revvards to Quisling follovvers returning from aetive service on the Russian frOnt, but they are not always acceptable gifts. One man turned dovvn a par-sonage in favor of 30.000 kroner in cash; another refused to take one because he vvas afraid of the public! «f Prosvetna Matica: Monopoly Controls Scientific Wonder • The discovery of Synthetic quininc is a scientific cvent of the first magnitude, but hardly Iess significant are the circumstances under vvhich tvvo young Harvard chemists came to solve this c«ntury-old problem. Although the shortage of quinine and the shorteomings of atabrine made the need for synthetic quinine obvious, neither the government nor Harvard University undertook to organise research into the problem. Instead, the Polaroid Corporation vvas permitted, for an investment of a fevv thousand dollars, to hire Harvard brains and uae Harvard laboratories. and is novv the ovvner of the process. Despite a glovving press release by the company, it is far from clear that it will make this discovery freely available to the government or to industry. The chances are that the process will be subjeeted to the kind of cautious and limited commercial exploitation that is part of "business as usual'' in the drug trade The corporate affiliations of certain offieials of Polaroid make it unlikely that they vvill move in any way that might unduly embarrass or diseomfit either the natural quinine car tel or the monopoly on atabrine held by Winthrop Chemical for Geheral Aniline and Film and Sterling Products. Yet more quinine is a vvar esaential in the Pacific and cheaper quinine vvould be a blessing in other tropical and semi-tropical areas, including our ovvn South. Why can't the government take over the patent and give us quick aetion in making the tran-s»tion from laboratory experiment to large-scale production? — The Natipn. A Note to the Lodges of the Educational Bureau Anton Garden, vvho is Secretary of the Regional Conference of the Educational Bureau (Prosvetna matica), sent to the affiliated groups Pv« follovving notification: English Speaking Lodges reaction .. Last November the French underground announced that detachments of gucrtllas vvould come out of hiding and parade through Nantua on a specified day. Nazi and Vichy police vvere ready in force to destrov them. but they didn't sliovv up. They paraded in Oyonnax, tvvelve m i les away, vvere acclaimed by Uve jveople, and slip-ped away to the mountains before the Nazis heard almut it... The course of thc vvar can be disccrncd in the changing Nazi propaganda slogans used in Norway: 1940, "We have vvonf" 1941. "Wc shall vvln!" 1942, "We must vvin!" 1943, "We vvill never capitulate!" 1944, "Tovvard brighters timesf" ... Viennese vvits are circulating a nevv definition of high treason: "To remember a speech of the Filhrer for more than three months." ... From a recent broadcast by General Kurt Dittmar, radio voice of the German rmy: "If one speaks Festung Euro-army: "If one speaks of Festung Europa, it is only in a figurative sense." £ OLD-rASHIONED IDEA 8h*-~You say a pat on the back develop« character? He—Ye«, If administered young enough, often enough and low •nough. Your lodge is iiereby cordially invittMl to send one or more representatives 1o thc regional conference of Prosvetna Matica (Educational Bureau), JSF. of vvhich you are a member. The conference wili con vene nt 10 A. M , Sunday, June 25. at the Sostarich Hali, 539 So 61h st., Milvvaukee. On the agenda vvill 1h» problem« ariaing out of vvar, and particular-ly the Liberation Front in Jugo-slavia as well as the coming convention of the Slovcne American National Council which the parti-sans of the old Jugoslav regime are trying to disrupt. Fraternally yours, Anton Garden, Secretary. Deflated Some of the young boy« in uniform try hard to appear grown up and sophisticated One of this type vvas In a night club group recently. Aa a mature cabaret singer danced near his table, he vvhistled and asked, "Hey, babe, vvhat you doln* after you get through here to-night?" The singer looked at him com-pasionately Leaning over tenderljr, she aaid: 'Trn going home to take care of my little boy, vvho la juit about your age." MRS. JOHN CURTIN TELLS THEM Learned Socialism at fathers Knee: The vvife of John Curtin, Australias Prime Minister, made no bones about her interest in labor and Socialism at a press conference vvith vvomen reporters in Washing-ton during her brief vislt here in April. Mrs. Curtin, vvho has been one of the leaders of the women's organization of the Australian Labor party, deta i led the history of her activities in labor politics for the reporters. Asked vvhat had started her on a life of aetive membership in labor parties in Africa, Tasmania, and Australia, Mrs. Curtin vvas brief and to the point: "My interest stems from my father'« discussion*. He wns a Socialist." She cxpressed pride at the achtevcments of vvomen in Aust-traila, vvho have played a large part in social reforms. Mrs. Curtin said that she had held office 23 times in the Australian Labor Party. At 17 she jolned a Labor Party group vvhile living in Africa; a year later vvhen she vvent to Tasmania. she again jolned. She first met Curtin in her father'a home. DEFENSE HOUSING Since the summer of 1940 over 1,500,000 housing units have been built for defense and vvar vvorkers. Over 94.000 units vvere added In the first quarter of thia year Many of the struetures are of a temporary type. due to be dismantled after the war. I have aeldom seen much tation and much laarning meat to-gether—Bishop Hali.