GLASILO DELAVCEV	ŠTEVILKA 2.
ZDRAVSTVENEGA CENTRA	APRIL 1985
PTUJ — ORMOŽ	LETO IV.
Prim. dr. sc. dr. med.
dobitnik Potrčevega priznanja
Ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja 7. aprilu so v Skupščini Slovenije v Ljubljani prvič slovesno podelili Potrčeve nagrade in priznanja zdravstvenim delavcem za izjemne dosežke na področju zdravstvenega varstva. Med prvimi, ki so prejeli Potrčevo priznanje je tudi prim. dr. Jože Neudauer, predstojnik internega oddelka naše bolnišnice.
Pomembno priznanje je nedvomno prišlo v prave roke, saj je prim. dr. Neudauer veliko prispeval za razvoj in napredek slovenske medicine, še zlasti pa za uspešno zdravstveno službo na območju ptujske in ormoške občine. Vsi, ki prim. dr. Neubauerja poznamo, vemo, da je osebno skromen in požrtvovalen vedno pripravljen prevzeti nase tudi najtežje naloge in odgovorne dolžnosti.
Vsa dolga leta uspešnega in zavzetega dela je prim. dr. Neudauer ostal zvest domači grudi in preprostemu kmečkemu človeku. S svojim bogatim strokovnim znanjem je dokazal, da je na strokovnem področju tudi v manjši periferni bolnišnici mogoče doseči pomembne uspehe. O tem priča zlasti njegova doktorska disertacija, prav tako pa tudi sedanje Potrčevo priznanje. Njegova zasluga je, da je nekoč številna zastrupitev s svincem na področju Haloz in Slovenskih goific praktično 'izkoreninjena. Velika zasluga prim. dr. Neubauerja je tudi, da se v ptujski bolnišnici že nekaj let izvaja hemodializa, kar je zelo olajšalo
zdravljenje težkim bolnikom z odpovedjo ledvic, ki so se prej morali pogosto voziti na zdravljenje v Ljubljano.
Že dolga leta je prim. dr. Neudauer predsednik Zdravniškega društva Ptuj-Ormož. Kljub preobremenjenosti z delom je še vedno našel čas za pripravo številnih zanimivih predavanj, ki jim vsi zelo radi prisluhnemo, saj iz njegovih bogatih izkušenj in dognanj črpamo dragocene napotke za odgovorno delo ob bolnikih. Objavil je številne članke v strokovnih in poljudno-znanstvenih revijah ter predaval tudi na mnogih pomembnih strokovnih srečanjih in kongresih.
Prim. dr. Neudauer je zelo priljubljen in cenjen tudi med svojimi številnimi bolniki, ki vedo, da bodo pri njem vedno naleteli na razumevanje, na toplo in bodrilno besedo. Četudi je mnogokrat že pošteno utrujen od dela, ne bo nikoli odklonil pomoči človeku, ki ga zanjo prosi. Vedno se poglobi v pacientove težave in probleme ter se kar najbolj potrudi, da jih čimprej odpravi in vrne bolniku zdravje — naše največje bogastvo.
V uvodniku v zadnjo številko »Zdravstvenega vestnika« je naš kolega dr. Marko Demšar zapisal za prve Potrčeve nagrajence: »Veliki so, četudi pripadajo malemu slovenskemu narodu in še manjši slovenski medicini.« Takšen je tudi naš prim. dr. Neudauer, ki mu k lepemu priznanju iskreno čestitamo ter želimo še mnogo uspehov pri njegovem odgovornem delu.	A. P.
Vsem bralkam in bralcem		Iz vsebine:
čestitamo ob		•	Trimesečno poslovanje #	Novi organi
dnevu O F in prazniku dela!		•	O sodelavcih •	Naši jubilanti
POSLOVANJE O REZULTATIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DSSS ZC PTUJ - ORMOŽ
V PRVEM TROMESEČJU 1985
Poslovanje Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož temelji v tem obdobju še samo na podlagi začasno ovrednotenih delovnih programov.
1.	CELOTNI PRIHODEK se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečal za 90 %, tako da znaša 350.809 tisoč din. Po posameznem TOZD-u je precej različen, saj porast znaša od 73 % pa vse do 103 %. Vzrok takega nihanja je predvsem v plačani realizaciji, kajti pri izpolnitvi delovnih programov takih odstopanj ni zaslediti.
2.	PORABLJENA SREDSTVA v znesku 135.652 tsoč din so porast la za 92 % v primerjavi z lanskim letom. Kaj je vzrok takemu porastu bo potrebno analizirati v posameznem TOZD-u. Prav gotovo pa v večini postavk dviguje ta procent cena posameznih vrst materiala, delno pa tudi zakonsko obračana na amortizacija medicinske opreme. V tem obdobju je v vseh TOZD-ih obračunana 100 % amortizacija opreme in 50 % amortizacija zgradb.
Delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku se vedno bolj povečuje, saj je naraščanje stroškov zaradi visoke rasti cen hitrejše kot pa je rast prihodkov, dogovorjenih v skladu z resolu-cijskimi izhodišči, čeprav TOZD-i z varčevalnimi ukrepi in omejevanjem porabe skušajo omiliti posledice visokih cen.
3.	DOHODEK se je povečal za 89 % in je bil dosežen v višini 215.157 tisoč din. Po posameznem TOZD-u je različen, saj je v odvisnosti od doseženega celotnega prihodka in porabljenih sredstev.
4.	OBVEZNOSTI IZ DOHODKA v znesku 56.693 tisoč din so se povečale za 96 % in so tudi ta povečanja po TOZD-ih različna. Odvisna so od doseženega dohodka, predvsem pa Izobraževalne in Raziskovalne skupnosti, kateri je osnova dohodek. V glavnem
pa temeljijo na izplačilih za bruto osebne dohodke, delno pa tudi na samoupravno dogovorjenih obveznostih (zavarovalne premije).
5.	ČISTI DOHODEK se je povečal za 86 % in znaša 158.464 tisoč din. Doseženi čisti dohodek ne zadostuje že razporejenemu, saj je v tem obdobju nastala izguba v temeljni organizaciji Zobozdravstvena služba Ptuj v znesku 1.235 tisoč din. Tudi v drugih temeljnih organizacijah čisti dohodek ne zadoštuje za začasno potrebno formiranje skladov, medtem ko izplačane osebne dohodke pokriva, neoblikovani skladi pa ne pomenijo izgube.
6.	BRUTO OSEBNI DOHODKI so se v masi povečali za 81 % in znašajo 153.232 tisoč din.
7.	NETO OSEBNI DOHODKI na delavca mesečno in na osnovi opravljenih ur so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta porastli za 76 %.
Po posameznem TOZD-u pa znašajo:
	1984	1985	Ind-
ZC Ptuj — Ormož	20.506	36.170	176
OZV Ptuj	21..917	37.938	173
Zdravstvena postaja Ormož	20.998	36.303	173
Zobozdravstvena služba Ptuj	21.919	38.149	174
Bolnica Ptuj	19.883	35.824	180
Psihiatrični oddelek Ormož	19.059	33.327	175
DSSS	21.065	36.779	175
PREGLED POSLOVANJA V I. TROMESEČJU 1985 V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM LANSKEGA LETA
ELEMENTI		SKUPAJ	TOZD OZV Ptuj	TOZD ZP Ormož	TOZD Zobna Ptuj	TOZD Bolnica Ptuj	TOZD Psihiat. odd. Ormož	DSSS
1. Celotni prihodek	1985	350.809	60.335	24.394	30.245	178.429	41.767	15.639
	1984	184.518	29.611	13.468	17.443	93.720	21.503	8.773
	Ind.	190	203	181	173	190	194	178
2. Porabljena sredstva	1985	135.652	16.770	7.823	10.811	81.768	15.746	2.734
	1984	70.533	8.487	4.375	5.536	42.232	8.054	1.849
	Ind.	192	197	179	195	194	195	148
3. Dohodek	1985	215.157	43.565	16.571	19.434	96.661	26.021	12.905
	1984	113.985	21.124	9.093	11.907	51.488	13.441	6.924
	Ind.	189	206	182	163	188	193	186
4. Obveznosti iz	1985	56.693	12.251	4.645	5.767	24.491	7.043	2.496
dohodka	1984	28.923	6.407	2.387	3.193	12.562	3.290	1.084
	Ind.	196	191	194	181	195	214	230
5. Čisti dohodek	1985	158.464	31.314	11.926	13.667	72.170	18.978	10.409
	1984	85.012	14.717	6.706	8.714	38.926	10.159	5.790
	Ind.	186	213	178	157	186	187	180
6. BO D	1985	153.232	29.057	11.921	14.902	69.940	17.375	10.037
	1984	84.763	16.273	6.596	8.387	38.634	9.116	5.757
	Ind.	181	178	181	170	181	190	174
7. Skladi	1985	5.232	2.257	5	—	2.230	1.603	372
	1984	1.786	—	109	328	2.923	343	36
	Ind.	—	—	—	—	76	—			
8. Izguba na OD	1985	1.235	—	—	1.235	—	—	—
	1984	1.556	1.556	—	—	—	—	—
	Ind.	79	—	—	—	—	—	—
9. Zaposleni na	1985	1.041	185	79	95	487	127	67
osnovi ur	1984	1.019	183	77	95	478	118	68
	Ind.	102	101	102	100	102	108	98
10. Povprečni neto	1985	36.170	37.938	36.303	38.149	35.824	33.327	36.779
OD na zaposlenega	1984	20.506	21.917	20.998	21.919	19.883	19.059	21.065
	Ind.	176	173	173	174	180	175	175
Tončka KOSI
TRIMESEČNO POSLOVANJE TUDI Z IZGUBO
Rezultati poslovanja prvega trimesečja letošnjega leta niso nič manj zaskrbljujoči kot so bili pred letom dni. Tako kot lani v tem času (TOZD OZV Ptuj), je tudi letos ena TOZD poslovala v prvem četrtletju z izgubo (TÖZD Zobozdravstvena služba Ptuj). Ostale TOZD Zdravstvenega centra so sicer poslovale uspešneje, vendair ne toliko, da bi ostalo dovolj denarja za oblikovanje skladov. Za ta namen bi morali razporediti vsaj trikrat več denarja.
Osebni dohodki so <v primerjalnem obdobju sicer vidno pora-stli, tudi porast glede na poprečni letni OD zaposlenih v Zdravstvenem centru ni majhen. Res, da je to v veliki meri odraz visoke stopnje inflacije, vendar podatki kažejo, da se z vrednotenjem dela v Zdravstvenem centru Ptuj-Ormož približujemo drugim zdravstvenim delovnim organizacijam v SR Sloveniji. Z 10,5 % povečanjem s 1. aprilom 1985 smo dosegli naj.nižji OD 20.000,00 dinarjev, z valorizacijo, ki jo načrtujemo v juniju, pa ta ne bo več manjši od 22.000 dinarjev.
S 1. majem 1985 bodo določene nove cene naših zdravstvenih storitev. Pričakujemo, da bodo cene, poleg zavzemanja vseh delavcev za varčno in racionalno porabo sredstev, pripomogle k ugodnejšim poslovnim rezultatom ob polletju oziroma ob zaključnem računu. Vsekakor nas rezultati prvega trimesečja naj streznijo za čim realnejše odločanje pri vseh bodočih poslovnih potezah. K strpnosti in resnosti v naših medsebojnih odnosih velja tokrat ponovno poklicati vse, ki smo tako ali drugače odgovorni za današnji in jutrišnji dan ptujsko-ormoškega zdravstva.
M. Jager
ZASEDAL JE NOVOIZVOLJENI DELAVSKI SVET
V četrtek, 25. 4. 1985 se je sestal delavski svet Zdravstvenega centra na svojo prvo (konstitutivno) sejo.
Po ugotovitvi sklepčnosti in sprejetju predlaganega dnevnega reda je bilo delavskemu svetu predstavljeno poročilo volilne komisije o izvedbi volitev v delavski svet in odbor samoupravne delavske kontrole Zdravstvenega centra, ki so bile dne 28. 3. 1985 v vseh tozdih in dsss.
Od vseh volilnih upravičencev 1017 v Zdravstvenem centru se je volitev udeležilo 933 delavcev ali 94,8 %.
Izidi volitev v posameznih tozdih in dsss so razvidni iz že objavljenega poročila volilne komisije.
Po ugotovitvi, da so bile volitve v vseh tozdih in dsss izvedene skladno z zakonskimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti Centra, je delavski svet sprejel poročilo volilne komisije in po razglasitvi rezultatov volitev verificiral mandat novoizvoljenih delegatov, za dobo naslednjih dveh let.
Tako sestavljajo novoizvoljeni delavski svet delegati:
iz TOZD OZV:
1.	Gregorec Rudi
2.	dr. Ciril Korpar
3.	Plohl Lidija
4.	dr. Radin Milivoj
5.	dr. Jože Udovič
iz TOZD ZD Ormož:
6.	Kukec Branko
7.	Rakovec Marija
iz TOZD Zobozdrav. služba Ptuj:
8.	dr. Ida Galun
9.	dr. Darinka Ranfl
10.	Slodnjak Zinka
13.	Kodrič Janko
14.	dr. Kolarič Dušan
15.	dr. Kolarič Jelka
16.	Mohorko Ida
17.	dr. Janez Mršek
18.	dr. Neudauer Resnik Ljuba
19.	Perger Boris
20.	dr. Tončka Potočnik
21.	dr. Rosič Dušan
22.	dr. Vukasovič Branko
iz TOZD Psih. odd. Ormož:
23.	Keček Majda
24.	dr. Krmpotič Dubravko
25.	Potočnjak Bernarda
26.	Žuran Andrej
iz TOZD Bolnišnica Ptuj:	iz DSSS ZC:
11.	Dodlek Drago	27. Gale Sonja
12.	Golc Milena	28. Stojkovič Nada
in novoizvoljeni odbor samoupravne delavske kontrole delegati:
Po verifikaciji mandata novoizvoljenih delegatov je delavski svet pristopil k izvolitvi predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta. Izvolitev je bila opravljena na podlagi predloga izvršnega odbora konference OOZS ZC. Tako je bil soglasno izvoljen za predsednika delavskega sveta tovariš dr. Jože Udovič, delegat iz tozd Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj in za namestnika predsednika delavskega sveta tovarišica dr. Jelka Kolarič, del-gatka iz tozd Bolnišnica Ptuj.
Ob točki dnevnega reda — izvolitev organov delavskega sveta — je delavski svet skladno z določili Statuta Centra in na predlog sindikata izvolil stalne organe delavskega sveta:
a) poslovni odbor, v sestavi:
dr. Miroslav Luci	iz
Zadravec Vida	iz
Slodnjak Zinka	iz
dr. Janez Mršek	iz
Podplatnik Jože	iz
Perko Silvo	iz
TOZD OZD
TOZD ZD Ormož
TOZD Zobozdravstvena služba
TOZD Bolnišnica Ptuj
TOZD Psihiatrični odd. Ormož
DSSS ZC
Za predsednika poslovnega odbora je bil izvoljen dr. Mršek Janez in za namestnika predsednika poslovnega odbora dr. Podplatnik Jože.
b) komisijo za samoup ravne akte, v sestavi:
Čuš Irena Ripak Nikolija dr. Zdenko Antonovič dr. Aljoša Planinšek dr. Fürst Koren Dita Grabrovec Slavka
iz TOZD OZD
iz TOZD ZD Ormož
iz TOZD Zobozdravstvena služba
iz TOZD Bolnišnica Ptuj
iz TOZD Psihiatrični odd. Ormož
iz DSSS ZC
Za predsednika komisije za samoupravne akte je bil izvoljen dr. Aljoša Planinšek in za namestnika predsednika Slavka Grabrovec.
c) komite za SLO in DSZ, skladno s 46. členom zakona o splošni ljudski obrambi
Na tej seji je delavski svet oblikoval tudi predloge samoupravnih splošnih aktov za poprejšnjo obravnavo med delavci v tozdih in DSSS. Tako bodo delavci v naslednjih 15 dnevih, kolikor traja čas poprejšnje obravnave, razpravljali in podali svoje mnenje k
Spremembam in dopolnitvam srednjeročnih planskih aktov Zdravstvenega centra za obd. 1981—1985 in k Spremembam pravilnika o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb deficitarnih kadrov Zdravstvenega centra.
Spremembe planskih dokumentov zajemajo le področje investicij, tistih, ki so v letih 1981—1984 že bile izvedene in v letu 1985 je predvidena v TOZD-u Bolnišnica Ptuj nova investicija — ureditev prostorov rentgena s prizidkom. Že ko je delavski svet na seji 27. 12. 1984 razpravljal o srednjeročnem planu investicij in iz takratne razprave dal pobudo tozdu bolnišnica Ptuj, da prične postopek za sprejem sprememb svojih planskih dokumentov za leto 1985 in za sprejete investicijske odločitve za ureditev prostorov rentgena, je izhajal iz ugotovitev:
—	da je za zagotovitev nemotenega dela na rentgenskem oddelku tozda bolnišnice potrebno aktivirati novi rentgenski aparat in zato dati prioriteto v investicijskih vlaganjih v ZC v letu 1985 ureditvi prostorov rentgena,
—	da so za ugotovljeno predračunsko vrednost investicije okrog 30.000.000,—• din viri financiranja zagotovljeni Jn sicer sredstva v 80 %, to je 24.000.000,—- din zagotavlja Občinska zdravstvena skupnost Ptuj, preostalih 20 % ali 6.000.000,— din pa bi pokrili s sredstvi združene amortizacije zgradb v ZC v letu 1985,
—	da je investicija ureditve prostorov rentgena usklajena s planskimi dokumenti Obč. ZS Ptuj.
Spremembe pravilnika o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb deficitarnih kadrov Zdravstvenega centra pa konkretizirajo določbe glede sredstev lastne udeležbe, ki jo je imetnik stanovanjske pravice dolžan plačati tudi za stanovanje kupljeno iz združenih sredstev in pa to, da ima razpolagalno pravico do sredstev lastne udeležbe ravno tako Zdravstveni center.
iz TOZD OZV Ptuj: iz TOZD ZD Ormož: iz TOZD Zobozdrav. služba Ptuj:
iz TOZD Bolnišnica Ptuj: iz TOZD Psihiatrični odd. Ormož: iz DSSS ZC:
1.	Sakelšek Danica
2.	Kozar Jelica
3.	dr. Ambrožič Korošec
Andreja
4.	Štolfa Marjan
5.	Imerovič Marija
6.	Plohl Milica
Delavski svet je bil na podlagi informacije finančne službe seznanjen o poslovanju Zdravstvenega centra v prvem trimesečju 1985. Celovita ocena poslovanja posameznih tozd in dsss ter Centra kot celote je bila podana na zborih delavcev ob obravnavi periodičnih obračunov.
Delavski svet je imenoval tudi nova delegata za skupščino Poslovne skupnosti za zdravstvo Slovenije — tovariša Milana Jagra in dr. Henrika Žlebnika.
I.	P.
Vsi sodelavci smo samoupravljalci. To tudi radi pokažemo, da ne bi slučajno kdo pozabil, da smo pri hiši. Sklenili smo delovno razmerje in s tem pridobili pravice, ki si jih zares ne bomo puščali vnemar. Ni nujno, da je vedno ravno delo tisto, kar nas postavlja v ospredje. Prav pride tudi zvišan glas, kritika obstoječega, kar naj popravijo drugi, tarnanje o nemogočih delovnih zahtevah in stokanje o nikoli plačanem delu. Bistvo je, da se nas sliši in vidi.
Je to preveč pavšalna in krivična ocena? Za velik del sodelavcev prav gotovo ne velja. Nasprotno I Mnogo jih je, ki skorajda neopazno, v navideznem miru in tišini vestno in marljivo opravljajo svoje delo. Mir in tišina okrog njih sta le zato, ker svojega dela ne glorificirajo, ampak ga opravijo.
Težko je opozoriti na vse »tihe« sodelavce. Morda tudi na čisto prav, če opozorimo na nekoga. Pa vendar je pri nekom potrebno pričeti, pri drugih pa nadaljevati.
Splošna ambulanta v Majšperku je odmaknjena od oči javnosti. Čeprav nova, jo dvajset kilometrov loči od vrvenja v centru in rado se zgodi, da nanjo pozabljamo. Tudi zdravniki, ki so opravljali v njej svoje delo, so to čutili. Kljub temu, da naj bi za obširno področje in številne pacijente skrbela dva, se je to uresničilo le za manjše obdobje. Pogosto so posamezniki morali vleči voz sami, brez pomoči v trenutkih izčrpanosti, bolezni in osebnih problemov, ko bi še kako radi za trenutek izpregli. Več kot dve leti to na svoji koži doživljata dr. Žagarjeva. Iz Novega Sada jo je živi jenska pot zanesla v »glavno mesto Haloz«. Vedoč za razmere je sprejela delo očitno z resno odločitvijo, da se spoprime s težavami, ki smo jih ob prihodu nakazali. Prazno stanovanje je dajalo in še danes daje upanje, da bo nekega dne dobila sodelavca, ne samo za dan ali dva, ampak zares. Preživela je nekaj obljub, nekaj sklepov o sprejemu zdravnikov, ki niso prišli. Le vprašala je, ali mogoče le bo, mimogrede. In dala pobudo, da bolje organizira delo za delavce v obeh tovarnah da se najde način za hitrejši sprejem pacijentov pri specialistih, da se uredijo neugodne delovne razmere »njenih« sester. Nič o sebi. »Njene« sestre so jo predlagale v delavski svet. Ko se zaradi polne ambulante ni mogla udeležiti seje, se je opravičila. Nekateri, ki so takrat manjkali, se niso.
Majhni, obrobni dogodki, delček obraza, ki ga ne želi razkrivati vsem in vedno. Ostaja »tihi« sodelavec, na katerega se lahko zaneseš. Njej in vsem, ki jim delo pomeni nepogrešljiv in časten del življenja, naj bo Praznik dela res praznik.
4. maj, eden najbolj žalostnih dnevov v novejši zgodovini SFRJ.
Tega dne je v ljubljanskem kliničnem centru, po dolgi in hudi bolezni, umrl Josip Broz - Tito, človek, ki je poosebljal Jugoslavijo, neumoren borec za mir, pobudnik gibanja neuvrščenosti, skratka neponovljiva osebnost.
Titovo delo in vsebina desetletnih bitk, ki jih je vodil za osvoboditev človeka, neodvisnost dežel in narodov, so sestavni del teženj in hotenj človeštva.
Pogovarjali smo se, katerega naših delavcev bi predstavili v »Zrcalu« ob bližajočem se Prazniku dela. Predlogov je bilo veliko, vsakdo od predlaganih bi si zaslužil, da ga pobliže spoznajo ostaili sodelavci Zdravstvenega centra. Izbira je bila težka — vendar — ali ne bi predstavili naše Milice Zupaničeve? Poznate je žo bežno, srečalii ste j,o v modri sestrski halji na hodniku ambulante, stala je kdaj ob ordinacijskem stolu, na katerega je sedel vaš otrok, vprašaji ste jo za nasvet na cesti. Poznamo jo —-na videz! Ali pa res vemo, kakšno je bilo in je še njeno delo med nami?
Marsikdo je že rekel, da je najtežje opisati nekoga, ki ga zelo dobro poznaš. Res je, že 18 let delava skupaj, zdelo se mi je, da bi lahko o njej povedala veliko, toda sedaj razmišljam! Potrudila se bom, da vam jo približam — delavko, sestro.
Delovna pot naše sestre Milice se je začela že v številni družini v Prekmurju, se nadaljevala v Ljubljani v enoletni šoli za zobne instru.mentairke, v letu 1961 pa se je redno zaposlila kot instrumentarka v Zobni ambulanti v Ptuju. Delala je v ambulantah za odrasle, bila je desna roka več terapevtom, v letu 1967 pa jo je delo pritegnilo v ordinacijo za otroke in mladino. Morda leto ali dve kasneje se je odločila, da si bo nabrala še več teoretičnega znanja v šoli za medicinske sestre stomatološke smeri v Mariboru. Tri leta je študirala ob delu, spoznavala je vse tegobe izrednega šolanja, toda diplomo si je kljub naporom pridobila v rednem času z zelo dobrim uspehom. Tokrat smo ji iz vsega srca čestitali, saj smo videli, koliko napora je bilo potrebnega, da je dosegla zastavljeni cilj.
Sestra Milica že 24 let združuje delo v Zobozdravstveni službi. Spominja se časov, ko je še ročno mešala amalgam za zalivke, ko je preku hava la vsak da n listi h 6 brizg za naslednji dan, spominja se nemogočih delovnih pogojev v stari stavbi, kjer je nekoč gostovala Zobna ambulanta. Seveda se spominja tudi lepih trenutkov, ko si je lahko razporedila instrumente in vse ostalo v novih, svetlih prostorih, v katere se je preselila Zobozdravstvena služba pred osmimi leti. Takrat je dobila še več poleta za svoje delo ob ordinacijskem stolu, med kartotekami in med svojimi malimi pacienti.
Delo v ambulanti za zobozdravstveno varstvo mladine je naši sestri Milici pisano na kožo — vedno skuša biti dobre volje, ne zna reči »ne«, prijazni nasmeh njenih belih zob pa je že neštetokrat pomagaj prepričati marsikaterega trdovratneža, da se je nehal braniti kakšnega posega. Njen delovni dan je vedno poln zadolžitev, skrbi, da bodo instrumenti sterilni, da bodo kartoteke pravilno izpolnjene, da ne bo manjkala nobena šifra na statističnih listih, da bodo protetična dela pravočasno oddana v tehniko, da bodo pacienti naročeni tako, da ne bodo zamudili pouka. Ra še in še — preden je njenega delovnega dne konec. Tako teče že vseh njenih 24 let dela med nami. Bi rekli, da je vse to delo vedno enako, enolično? Seveda je, toda na njej tega ni videti, vedno enako mu je predana in kljub temu, da ji v tem delu ni vedno vse lepo in dobro, nam tega nikoli ne pokaže, nikoli z jeznim tonom v glasu ne odgovori na vprašanje. Zadovoljstvo je delati z njo, saj je sodelavka, ob kateri človek čuti, da delovna leta tako hitro tečejo, da smo skupaj praznovali že toliko Praznikov dela.
Ali sedaj sestro Milico kaj bolje poznate? Morda vam po tem sestavku ne bo več samo bežna znanka v modri halji, ki ste jo srečali na hodniku Zobne ambulante.
Ida GALUN
MOJSTER SVOJEGA POKLICA
S 24. junijem 1985 se bo od inašego kolektiva poslovila naša dolgoletna sodelavka, slaščičarka Angela Majcen.
Majcenova je opravljala delo kuharice in slaščičarke v ptujski bolnišnici od 23. 4. 1957.
Naša slaščičarka je bila rojena 30. 3. 1922 v Seniku 19, pošta Tomaž pri Ormožu. Tam je preživela rano mladost. Prvo službo je nastopila 2. 1. 1949 v vojni bolnici Maribor, nato se je šolala v Srednji (kmetijski šoli v Mariboru in bila zaposlena v gostinstvu do zaposlitve v ptujski bolnišnici.
Delo slašččarke je opravljala samostojno in z leti postala pravi mojster svojega poklica. Bila je vestna im skromna. Svoj poklic je opravljala z vso odgovornostjo.
Njene sladke mojstrovine bomo pogrešali vsi — delavci in bolniki.
NAŠE IN NJENO ZADOVOLJSTVO
Vedno pripravljena prisluhniti in pomagati še danes, ko ima za seboj že 27 let napornega dela, to je dr. Kolarič-Hojnik Pavla, zdravnica, ki uspešno vodi dispanzer za žene in šolsko maldino v TOZD ZP Ormož.
Že kot otroka jo je veselilo pomagati ljudem, še prav posebej pa delo z otroki. Želja se ji je uresničila 1958. leta, ki se je zaposlila v Zdravstvenem domu v Ormožu in že v naslednjem letu opravila postdiplomski študij za delo v Dispanzerju za žene, otroke in šolsko mladino. Od tega časa naprej je vso svojo skrb in delo posvetila razvoju zdravstvenega varstva žena, otrok in šolske mladine in pripomogla, da je zdravstveno varstvo na tem področju doseglo današnje rezultate. Prav posebno skrb je posvečala razvoju preventivnega zdravstvenega varstva in organizirala :
—	posvetovalnico za noseče žene in kontracepcijo
—	posvetovalnico za zdrave otroke za celo območje občine Ormož
—	in sistematične preglede šolskih otrok
Že od začetka svojega službovanja, ko je hodila še peš po terenu na hišne obiske, pa so tudi odrasli, bolani naleteli pri njej na razumevanje in maksimalno skrb za vse težave s katerimi se srečujemo.
S svojo pojavo skromna in razumevajoča, ko jo povprašamo ali je dosegla svoj cilj, pravi da je za njo največja sreča takrat, kadar človeku pomaga in mu vrne zdravje. Veliko je bilo težkih trenutkov v njenem življenju, veliko pa tudi takih, ki se jih rada spominja. Eeden od takih je spomin na 4 letnega otroka. Ko ji je na vprašanje, kaj se mu je zgodilo odgovoril, da mu je iz avtomobilčka padel kolešček.
Še veliko bi lahko lepega in vzpodbujajočega povedali o naši zdravnici. Na koncu le še to kar je sama želela: »vsa leta sem imela ob sebi dobre sodelavce, požrtvovalno sestro Slavico Zadravec, ki je pred dvema letoma odšla v pokoj, skromno Majdo Novakovo in skrbne patronažne sestre babice in ne navsezadnje tudi. celotni kolektiv. Imela pa sem tudi srečo, da danes dela ob meni tim otroškega dispanzerja, ki je prevzel skrb za male otroke in da je na šolski dispanzer prišla med. sestra Špindler Cilka, s katero pri našem delu uspešno sodelujeva.«
M. F.
PREIZKUS ZNANJA
Preizkus znanja iz področja varstva pred požarom, varstva pri delu in iz področja civilne zaščite bodo opravljali delavci Zdravstvenega centra v mesecu maju.
Namreč delavci, kateri združujejo delo v organizacijah združenega dela morajo občasno opraviti preizkus znanja iz omenjenih področij. Delavskim svetom TOZD in DSSS je posredovana pobda referata službe varstva pri delu in požarne varnosti, z navedeno ustrezno zakonsko podlago.
Predlog za testiranje je sprejel tudi Komite za SLO in DSZ Zdravstvenega centra koncem leta 1984.
S.	G.
Delavci (ptujske bolnišnice želimo naši Majcenovi še dolga, zdrava leta, ki naj jih uživa v zasluženem pokoju. Želimo si, da bi še kdaj prišla k na-m na obisk ali pogovor, da bi nam po potrebi tudi pomagala.
Sodelavci
NJENO DELO JE SKRITO
Že od leta 1965 se ukvarja s samoupravljanjem, bolje rečeno opravlja tajniška opravila za samoupravne organe, delegacije in družbenopolitične organizacije.
To delo je opravljala že v bivšem Združenem zdravstvenem domu z veliko entu-ziazma za vse tozde. Bila so to leta razcveta samoupravljanja, ki se je razbohotilo ter zahtevalo nove oblike dela, zlasti z oblikovanjem temeljnih organizacij, katerih je bilo v začetku 8, z različnimi dejavnostmi. Čas je tudi tu opravil svojq in tako so se iz bivših osem tozd v Združenem zdravstvenem domu oblikovale tri, katere so se združie v sedanji Zdravstveni center.
Njeno delo je skrito za delavskim svetom, njegovimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in delegacijami.
Kaj pravzaprav delaš?
Moja dela si sledijo tako, kot si sledijo aktivnosti od priprave seje, zbiranja in oblikovanja materialov za seje, razpisa seje, seje, zapisnika. Torej se s vojim delom vključujem v vse faze sprejemanja samoupravne odločitve.
Opažam, da se zelo trudiš s pripravo gradiva, z oblikovanjem zapisnikov, želiš doseči objektivnost in kvaliteto, vidim pa tudi, da povsod ni tako. Kaj praviš ti k temu?
Večji poudarek je potrebno dati pripravi seje. So primeri, da delegat delavskega sveta v tozdu prejme vabilo z obširnim dnevnim redom, vendar brez materialov. Tako prakso bi morali delegati
(Nadaljevanje na 6. str.)
(Nadaljevanje s 5. str.)
zavračati. Vsak predlog, zaželeno v veoih variantah, za sprejem samoupravne odločitve bi moral biti praviloma podan v pisni obliki s strani odgovornega delavca, strokovne službe ali organa. Iz predloga morajo delavci spoznati vse prednosti in eventuelne negativne posledice vsake od možnih odločitev. Sicer se samo po sebi postavlja vprašanje, kako naj bo delegat izvrševalec interesov delavcev, če komaj na seji zve za vsebino predlaganih odločitev.
Zaradi obsežnosti področja nalog delavskega sveta, ki zavzemajo področja od splošnega do konkretnega odločanja, strokovnega dela in drugo bi bilo potrebno oblikovati, predvsem v večjih tozdih, dovolj strokovnih in drugih organov, ki bi nudili delavskemu svetu pri njegovem delu pomoč na posameznih področjih dela. Jasno je, da na te organe ni mogoče prenesti pristojnosti delavskega sveta, še manj pa tistih zadev, o katerih odločajo delavci z osebnim izjavljanjem.
Dobra praksa predhodne obravnave materialov so tudi koordinacijski sestanki, katere imajo v tozdih vpeljane, in se jih udeležijo ponavadi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predsednik delavskega sveta in vodstvo tozda, vendar je treba te sestanke usmerjati tako, da se iznesejo vsa stališča v zvezi z materiali, ne morejo pa taki sestanki nadomestiti predložitve materialov delegatom delavskega sveta.
Imaš kakšno idejo v cilju učinkovitejšega samoupravljanja?
Smo razmeroma večja delovna organizacija s tozdi, v kateri se administrativna, strokovna in tem podobna dela s področja samoupravljanja opravljajo na dveh nivojih —■ v vsaki tozd in v DO ZC. Zaradi zagotavljanja potrebne strokovnosti pri opravljanju del in nalog s področja samoupravljanja bi kazalo to področje dela pre-organizirati tako, da bi se na ravni delovne organizacije za zahtevnejša dela zagotovilo teamsko delo in kadri in to v sestavi DSSS. S tem bi dosegli poleg večje strokovnosti tudi ekonomičnej še poslovanje zaradi poenotnosti opravil. V okviru tozd pa bi se opravljale operativne naloge s področja vsakodnevnega uresničevanja samoupravljanja delavcev. Pri taki razdelitvi dela potem skupna strokovna služba nosi tudi svoj del odgovornosti kot predlagatelj odločitev.
Kako ti ocenjuješ izvajanje delegatskega sistema v delegacijah za družbenopolitično skupnost in samoupravne interesne skupnosti?
V Zdravstvenem centru smo v tem mandatu oblikovali 28, delegacij, s skupno1207 člani za odločanje v zboru združenega dela in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih, z namenom, da bi po svojih delegatih enakopravno z drugimi odločali o skupnih, splošnih in družbenih interesih in potrebah.
Delegacije v tozdih in dsss so oblikovane glede na potrebe kot posebne ali združene in štejejo različno število delegatov —- (najmanj 5 v posebnih in 7 v združenih).
Praksa jo pokazala, da so učinkovitejše posebne delegacije, ki pokrivajo le določeno eno interesno področje. Zato bi bilo, ob novih volitvah, ki bodo v začetku leta 1986 potrebno ponovno razmisliti o oblikovanju delegacij in temu ustrezno spremeniti določila statutov. Delegat v združeni delegaciji je namreč neprimerno bolj obremenjen, saj so primeri, da ena delegacija pokriva tudi pet do šest različnih interesnih področij. Jasno, da je lahko delegat v tako oblikovani delegaciji aktiven na enem, mogoče dveh področjih, druga področja pa bo zanemarjal. Primeri so: tudi, da imamo v delegaoijii po več napačno kadrovanih delegatov, rezultat tega pa je neefektivna ali celo pasivna delegacija, nesklepčnost delegacij in tudi konferenc delegacij. Verjetno ne pretiravam, če rečem, da še nismo v celoti dojeli pomembnosti skupnega odločanja v skupščinah SIS, verjetno smo ga dojeli nekoliko, bolj v ZZD. Pomen, ki ga dajemo delegaciji ali konferenci delegacij se odraža v ugotovljenih nesklepčnostih, ki jih v zadnjem času, žal, niti ni malo, pa tudi to je res, da imamo vedno ali skoraj vedno za organe upravljanja določene poročevalce, seje se udeležijo tudi vodilni delavci in predstavniki! družbenopolitičnih organizacij, ravno tako še dajo vodilni delavci kakšno pripombo k materialom za delegacije v ZZD, zlasti, če se problematika nanaša na probleme, ki zadevajo tudi nas, delegacije za SIS pa so, razen v redkih primerih, povsem, prepuščene same sebi in niso redki primeri, ko mora vodja delegacije sklicovati sam delegacijo, podajati materiale, predlagati stališča in se nazadnje še udeležiti tudi sestanka konference delegacij.
Težave ugotavljamo tudi pri toku informacij. Iz dosedanjega dela vidimo, dal informacije od skupščine pri-
hajajo le do delegacije, še šibkejši pa je povratni tok od delegacij do skupščin. V dogajanja je le redko vključen širši krog delavcev. Skupščinsko gradivo, zlasti s področja samoupravnih interesnih skupnosti, ponuja predvsem zaključne stopnje odločanja, brez alternativ in variant, zelo malo pa predstavi potek priprave predlaganih odločitev. Zaenkrat nimamo vpeljanega načina, ki bi zagotavljal informiranje delavcev o vseh pomembnih zadevah za odločanje v skupščinah in SIS.
Delegacije se zgubljajo v masi gradiv —• pogrešajo jedrnate samoupravne delegatske informacije. Posledica takšne preobremenjenosti z neprimerno pripravljenimi informacijami je lahko »uspešno dezinf ormiran j e«. S tem, da delegacija dela sama selekcijo informacij, prevzema nase dodatno družbeno odgovornost.
Iz vsega tega zaključujem, da je delo delegacij za ZZD in SIS potrebno oživiti, jim dati vsebino in pri delu z njimi tisto pomembno mesto, ki jim gre. Za dosego tega cilja pa bi v vsaki sredini morali analizirati vsaj zadnje mandatno obdobje.
Verjetno si pri svojem delu z delegacijami prišla do spoznanja, da bi lahko nekatere stvari poenostavili. Kaj bi ti spremenila, če bi ti bila dana ta možnost?
Racionalizirala bi' postopek tako, da bi se seje vseh delegacij iz vseh tozdov in dsss, ki tvorijo konferenco delegacij za določeno interesno področje sklicale istočasno. Na ta način bi z enim vabilom in enkratno zagotovitvijo poročevalca opravili vse seje vseh delegacij in že istočasno tudi konference delegacij. V opisih del in nalog odgovornih strokovnih delavcev pa bi morali opredeliti zadolžitve za strokovno pomoč delegacijam v obravnavi gradiv.
Kako ti ocenjuješ informiranost v Zdravstvenem centru in kaj si pod njo predstavljaš?
Bistveni del samoupravnega delegatskega odločanja je prav gotovo obveščanje in obveščenost. Delavec mora biti seznanjen o svojem položaju v tozd in o njenem gospodarjenju, o glavnih razmerjih delitve dohodka, s položajem in stanjem na vseh področjih družbenega odločanja.
Informiranje v Zdravstvenem centra je potrebno izpopolniti predvsem na tistem delu, ko gre za informi-
da bi se tako lahko vključili v samoupravno razreševanje določenega problema vsi delavci, ne le tisti delavci, ki so po funkciji določeni za sprejem odločitev.
Ločimo predhodne informacije, to je informacije pred sprejemom neke samoupravne odločitve in informacije po sprejetju določene odločitve.
Mislim, da bi morali dati večji poudarek predhodnim informacijam, kajti če informacija ni posredovana pred sprejetjem odločitve, se delavcem ne daje nobene možnosti za udeležbo v odločanju. Predhodna informacija omogoča delavcem, da spoznajo in ocenijo predlagane odločitve, se lahko vključijo v dopolnjevanje in sooblikovanje odločitev še pred njihovim dokončnim sprejemom. V cilju boljše informiranosti je potrebno tudi točneje opredeliti nosilce odgovornosti za ustrezno samoupravno obveščanje in mislim, da M bilo smotrno vpeljati način organi-ziranega obveščanja, recimo preko informativnega biltena, ki bi izhajal po potrebi. Ne bi mogli rečti, da sedaj delavci niso informirani oz. da se jim informiranje ne zagotavlja, le da informacije prihajajo posamično od predlagateljev, delavci zgubljajo nad njimi pregled in ustvarja se občutek neinformiranosti. Jasno pa je, da organizirano obveščanje, predvsem iz dela samoupravnih -in dragih organov, zahteva tudi usklajeno delo vseh teh organov in bi bilo v tem primeru potrebno izdelati načrte sej vseh teh organov.
j S. G.
DELAVSKI SVET TOZD OZV Ptuj v novi sestavi
dr. JOKHADAR Abbas FILIPIČ Irena GREGOREC Rudi dr. KORPAR Ciril KRUŠIČ Marija dr. MALEŠIČ Anemarija MOHORIČ Sonja PAVLICA Milena PETEK Romana ROVTAR KOROŠEC Zvonka
ROZMAN Mira dr. SOKOLIČ Ivica SILAK Anja VRBANEC Špela dr. ŽAGAR Katarina
TEŽKO ZBEREMO POGUMA IN PRIPRAVLJENOSTI, DA GOVORIMO O LJUDEH, ŠE ZLASTI POHVALNO. NEKATERI SO GA ZBRALI — PA TUDI TO SE ZGODI . . .
PRIDNE ROKE
Ob 1. maju, Prazniku dela, se z mislimi ustavljamo pri našem delu in delavcih, ob tem kaj smo naredili, kaj delamo in kaj bomo delali.
V TOZD Psihiatrični oddelek Ormož smo se za trenutek ustavili pri naši vestni delavki, tov. Greti Kovačičevi, ki je zaposlena v našem TOZD-u že od leta 1960 kot vrtnarica. Kmalu po prihodu v tukajšnjo bolnišnico, je morala delo prekiniti zaradi neurejenega varstva otrok, od 1. 3. 1961 pa je opravljala svoje delo nepretrgoma, kot marljiva delavka — vrtnarica. Pri njenem delu, ji v okviru delovne terapije, .pomagajo naši bolniki, s katerimi se lepo razume in ima za vsakega izmed njih prijazno in vzpodbudno besedo.
Leta 1979 je tov. Greta Kovačič prejela, na predlog TOZD-a, red dela, leta 1982 pa je Turistično društvo Ormož "izreklo delovnemu kolektivu tukajšnje s bolnišnice priznanje za vzorno urejen park, kar je gotovo velika zasluga naše Grete. Tov. Kovačičeva skrbi med drugim tudi za to, da imajo bolniki in uslužbenci svežo zelenjavo, ter, da so delovni prostori bolj prijetni, saj so okrašeni s cvetjem nabranim na »našem vrtu«.
Tov. Kovačičeva je pogosto izpostavljena vremenskim nepri-likam, vendar je to pri njenem delu ne ovira, saj se zaveda, da delo mora biti opravljeno pravočasno. Do sodelavcev je prijazna m nam s svojimi dolgoletnimi izkušnjami pomaga tudi z nasveti, da se tudi naše vrtičkarstvo doma bolje obnese, zato je med sodelavci tudi priljubljena. Želimo, da takšna ostane med nami.
A. Megla
NE TVEGAJ!
Zato se pri vožnji pripni z varnostnim pasom
S 1. januarjem 1985 je stopil v veljavo v Jugoslaviji drugi del zakona o obvezni uporabi varnostnih pasov med vožnjo. Zakon so sprejeli in velja že od leta 1980 (Ur. list SFRJ štev. 63/80), vendar je bil v obdobju privajanja do 1. januarja 1985, po tem datumu veljajo tudi denarne kazni, ki so napisane v 213. členu Zveznega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur. list SFRJ 63/80) in se glasi:
—	213. člen — Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek:
1.	voznik in oseba, ki se med vožnjo v motornem vozilu ne privežeta z varnostnimi pasovi
(35. člen)
2.	voznk, ki vozi v osebnem avtomobilu otroka v nasprotju s 36. členom tega zakona.
—	35. in 36. člen pa pravita:
35. člen — Voznik in oseba, ki se vozi v motornem vozilu, ki ima vgrajene varnostne pasove, morata biti privezana z njimi, dokler vozi vozilo v prometu na javni cesti,
—	36. člen — V osebnem avtomobilu se na prednjem sedežu poleg voznika ne sme prevažati otroka, ki je star manj kot 12 let, kot tudi ne osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola.
Tudi v drugih vzhodnevrposkih državah je varnostni pas predpisan z zakonom. Ker pa je ta predpis težko nadzorovati je zavarovalnica pri plačevanju odškodnim pri avtomobilskim nezgodah dosledna in odškodnine ponesrečencem, ki niso bili pripeti z varnostnim pasom, ne izplačuje.
Varnostni pas le skupaj z vzglavnikom (naslonjalom za glavo) lahko nudi željeno varnost v primeru nezgode.
Slabost naše avtomobilske industrije osebnih vozil je v tem, da so varnostni pas sicer sprejeli kot obvezni del avtomobilske opreme, vzglavnik pa prodajajo še vedno pod dodatno opremo. (Tudi pri nas bomo od 1. maja leto spri novih avtomobilih, obvezno vgrajevali naslonjala za glavo, če tega tovarne ne bodo storile).
Zavedati se moramo, ko sedemo v avtomobil, da je v naših rokah tako naše kot sopotnikovo življenje.
Kljub vsem dokazom o prednosti uporabe varnostnega pasu še vedno najdemo ljudi, ki se ne pripenjajo, z izgovorom, češ, da utesnjuje.
Vsem tem moramo povedati tole: V krsti je človek še veliko bolj na tesnem I
PREGLED KADROVSKEGA GIRANJA V ZDRAVSTVENEM CENTRU PTUJ - ORMOŽ V ČASU OD 1.1.00 31.3.1985
PRIHODI delavcev s sklenjenim delovnim razmerjem za ne
dolčen čas:
TOZD BOLNIŠNICA
1.	dr. ČERK1NI JADWIGA
zdravnik specializant iz anesteziologije in reanimacije
2.	dr. SIMONIČ MARTA
zdravnik specializant iz interne medicine
TOZD PSIHIATRIČNI ODDELEK ORMOŽ
TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ
TOZD ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA PTUJ
TOZD ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ
1.	Požgajec Pavel, hišnik, kurir-kurjač
DSSS
ODHODI delavcev, ki so imeli sklenjeno delovno razmerje za
nedoločen čas:
TOZD BOLNIŠNICA
1.	dr. KULIŠ-HAŠPERGER BRANKA
zdravnik specialist iz anesteziologije in reanimacije
2.	dr. LARTEY JOE
zdravnik specialist iz splošne kirurgije
3.	DERIČ DANICA višja medicinska sestra
4.	RAKUŠA IVAN, kurjač
TOZD PSIHIATRIČNI ODDELEK ORMOŽ
TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ
1.	Ljubeč Terezija, čistilka
2.	Pečnik Katarina, medicinska sestra
TOZD ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA PTUJ
1.	Božičko Marija, čistilka
TOZD ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ DSSS
V ZC je bilo v tem času sprejetih v pravništva 4 delavci, odšlo pa jih je 8.
delovno razmerje za določen čas zaradi nadomeščanj 11 delavcev in za opravljanje pri-
O. K.
Delovni jubileji
TOZD BOLNIŠNICA PTUJ z 10 letno delovno dobo
1.	Blonuša dr. Danica
2.	Bukovič Silva
3.	Berlengi dr. Nedeljka
4.	Cajn ko Nada
5.	Čeh Marija
6.	Čeh Gera
7.	Dežman Suzana
8.	Perčič Elizabeta
9.	Furjan Marta
10.	Grgič Olga
11.	Jevšenak Danica
12.	Kotar Veronika
13.	Krampelj Zlatka
14.	Leskovar Majda
15.	Mileta dr. Zoltan
16.	Mohorko Vera
17.	Plohl Marija
18.	Ra seta Dragica
19.	Šterman Ljudmila
20.	Sori Anton
21.	Tokalič Nedeljka
22.	Tomovič Mira
23.	Trop Edita
24.	Toš Anamarija
25.	Tetičkovič Marija
26.	Vindiš Vera
27.	Zavec Ljuba
z 20 letno delovno dobo
1.	čačkovič dr. Josip
2.	Pajenk Marija
3.	Planinšek dr. Aljoša
4.	Toplak Marija
5.	Voda Milan
z 30 letno delovno dobo
1.	Bračič Nežka
2.	Čeh Alojzija
3.	Domanjko Julka
4.	Kukovec Marija
5.	Kozjak Pavel
6.	Pernek Jože
7.	Radolič Nežka
8.	Vela Olga
9.	Zupanič Ana
TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ
z 10 letno delovno dobo
1.	Veronek Jožica
z 20 letno delovno dobo
1.	Teodorovič Viktorija
2.	Unuk Viktorija
3.	Veler Pavla
z 30 letno delovno dobo
1.	Gregorec Rudi
2.	Liber Terezija
3.	Matjašič Marija
TOZD ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ
z 10 letno delovno dobo
1.	Kardun dr. Božena
2.	Lazar Nada
3.	Novak Elizabeta
4.	Sivi loti Katica
z 20 letno delovno dobo
1.	Hodžar Rudolf
2.	Vouk dr. Boris
z 30 letno delovno dobo
1. Kozar Jelica
TOZD PSIHIATRIČNI ODDELEK ORMOŽ
z 10 letno delovno dobo
1.	Hergula Ida
2.	Kaloh Zofija
3.	Kociper Marija
4.	Majcen Marta
5.	Nemec Alenka
6.	Serec Ivka
z 20 letno delovno dobo
1.	Borko Zlatko
2.	Galekovič Štefica
3.	Matoc Dragica
4.	Potočnjak Bernarda
5.	Rajh Viktor
TOZD ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA PTUJ
z 10 letno delovno dobo
1.	Alibabič Ida
2.	Bračič Marjana
3.	Meznarič Terezija
4.	Prelog Danica
z 20 letno delovno dobo
1.	Galun Ida
2.	Kolmančič Elizabeta
3.	Velunšek Oto
z 30 letno delovno dobo
1. Ozimek Kristina
DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE
z 10 letno delovno dobo
1.	Hrga Marija
2.	Hrenko Marija
3.	Marinič Majda
4.	Raj Leopoldina
5.	Vtič Dragica
6.	Vreg Darinka
z 20 letno delovno dobo
1.	Hvalec Marija
2.	Obran Anica
3.	Tomažič Anica
4.	Valenko Žalika
z 30 let delovne dobe
1.	Arnuš Marjeta
2.	Hojnik Jožica
3.	Murkovič Marija
4.	Raušl Pavlina
DEVETINDEVETDESET LET DELAVSKEDA PRAZNIKA
1. maj 1886 — datum, ki nam je vsem znan, in od katerega stoletnice nas loči samo še leto dni. Kadar razmišljamo o tem, takoj pomislimo na krvav začetek praznovanja delavskega praznika leta 1886 v Chicagu.
Tako, kot po vsej Evropi so bili tudi v ZDA delavci organizirani v -učinkovite delavske zveze — sindikate, ki so se zavzemali za pravice delavcev. Če vemo, da so v tistih časih garali po 14 ali 16 -ur na dan, -si ni -težko zamisliti odpora kapitalistov proti geslu ameriške zveze strokovnih sindikatov, ki se je glasilo: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur razvedrila. Sčasoma si je velik del delavstva -priboril te ugodnosti, toda žrtve za to so bile zelo velike. Demonstrante ob 1. maju v Chicagu so krvavo zaustavili, pobudnike za obsodili -na sm-nt ali dosmrtno ječo. Njihova edina krivda -je bilo zavzemanje za osnovne življenjske pogoje. To je bil najbolj brezobziren obračun z delavstvom po zadušitvi pariške komune leta 1871. Dve leti kasneje je kongres ameriške federacije -v Sa-nt Louisu -razglasil 1. maj za delavski spominski dan, kasneje praznik. Ko pa se je leta 1889 pod Engelsovim predsedstvom zbrala II. -internacionala, je postal ta praznik -mednaroden.
V -naslednjih letih — desetletjih se -je vse bolj širil -krog mest, industrijskih središč -in držav, kjer se je praznovanje 1. maja uveljavilo in s tem tudi manifestacije z že znanimi zahtevami. V
letih, -ko se je vse bolj širila slutnja 1. svetovne vojne, so ostalim zahtevam pridružili zahtevo po mi.ru, kasneje pa tudi po splošni volilni -pravici in zaščiti osnovnih političnih svoboščin. V 90-tih letih prejšnjega stoletja so mnoge s-ocaldemokratske stranke dosegle legaliziranje pra-znovan-ja. Masovne prvomajske demonstracije, ki so se marsikje še nadaljevale še naslednje dneve so prispevale k temu, da so -nekatere vlade celo izglasovale zakon o letnem dopustu delavcev in skrajšale delovni čas.
V današnjem času se je praznik že uveljavil po vsem svetu. Redke so še države, kjer oblasti delavcem še -vedno prepovedujejo praznovanje ali kakršno koli udejstvovanje v delavskem gibanju. To so zlasti nekatere države srednje in južne Amerike. Nastala pa je druga težava. S splošnim priznavanjem 1. maja je dobil ta praznik samo zunanji značaj, kjer se predstavniki -vlad celo udeležujejo praznovanja, -kasneje pa -ne storijo kaj dosti, da bi preprečili množično brezposelnost in ogrožanje socialnih pravic.
Drugačen značaj pa ima ta praznik v deželah, kjer si je proletariat izboril oblast in se -lahko s -ponosom ozre -nazaj na svojo zmagovito, zgodovinsko pot.
Med temi deželami je tudi -naša domovina, katere delovni ljudje -vsako leto znova manifestirajo svojo odločnost, da so te pridobitve pripravljeni bra-niti za vsako ceno.
ZRCALO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož, Izdaja delavski svet ZC Ptuj — Ormož. Glavni urednik: Slavka Grabrovec, odgovorni urednik: dr. Jožica Ciglar; člani uredništva: Amalija černezl, Marica Ferk, Anka Hanžellč, Ivan Jurgec, Darinka Knez, Anica Megla, doc. dr. Jože Neudauer, Liljana Obran, Viktor Rajh, Tončka Šegula, Verica Turk, dr. Henrik Žlebnik. Tiska TOZD Ptujska tiskarna Ptuj, v nakladi 1100 Izvodov. Po mnenju Republiškega komiteja za Informacije SR Slovenije je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.