13. Štev._V Kranju, dne 1. aprila 1905._VI. loto, GORENJEC = Političen in gospodarstvi list : Uhaja vsako »oholo r.vi> - Mune s* rolo leto 4 K. i.t poj lel.t 2 K, zu Mrt I' i e d ni št v o in n prn vn ist vo h* tuba j i v hi-ii H, 106 nasproti *ii|»ni lett t K. Za «Ini|ff ilrttr« stane K 5 60. PoMnCflM številke |w ]() vin — Na cerkve. — tipravnislni naj se l»l»|rovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, narnčhe brez istodobne vposiljatvo nnioc'nine s<> ne Min, Za oznanila se oznanila, sploh vse 'lprnvne zadeve, uredništvu pa dopisi in Bovifll, Dopi.i plačuje za pelit-vrslo 10 vin.. <> m lisku enkrat, za votfkrat primeren popust. n;>j se izvolijo fmnkiinti. - RofcopM s«' vračajo. si>»^Wi^*lrf*as**^M^^ Škof Jeglič — reformator? Morda živijo najbolj srečno tisti ljudje, ki so zadovoljni z za vosi jo, da so na svelu in se ne vpiašu>jo odkod in kani. Veudo razniišljajočeniu ftlovi škeiiui duhu n1 zadostuje ta zavesi in zalo opazujemo, da ■.e JU«>-Zofije in religije vsib časov in naiodov pehajo z*vprasa njeni o našem poslank U in poklicu. Duboil Hovmondje piišel do zaključka: ignnrahimos. On trdi, da člov< ški um te zagonetke sploh nikdar re.šil ne bo. \a nasprotnem stališči stoje teologi, /.a katere je tu stvar popolnoma dognana. Ha/dalje med leologi in naravoslovci je zelo skrčil ljubljanski škof po svoji knjižici: Al Boga Stvarnika res ni treba. • Odkrito priznamo, da nas je la brošurica. iz katere vsaj v zadnjem delu veje pristen Jegličev duh. docela iznenadila! Prav v tistih dneh, ko se hoče djati na lezalnco srednješolskega profesorja, ker je omenil v šoli. da svetopisemski dn -vi stvar-jenja n so vzeti dobesedno, ampak pomenijo rt-le perijode. izjavi katoliški škof, da ne Ugovarja Kani - Laplacejevi teoriji, ker se nm zdi zelo verjetna, prizna torej, da je nastala zemlja iz prasnovi ki je bila prvotno plinastega značaja, in so je poćii-i zgoščevala ter ohlajevata, navaja tudi, da trdijo nekateri, dn je I rajal ta proces do 10 milijonov, nekateri pa celo 1000 do UO00 milijonov let. Nadalje PODLISTEK. Savsko predmestje it. 80. Velika barka v štirih dejanjih. (Vpriteri se 11. t. m. v drorani Narodne čitalnice« v Kranju.) Ljudstvo naj se izobražuje! To imejmo vedno pred očmi! In glavni smo'er ljudske izobrazbe so pač gnlovo gledališke predslave. Sicer trdijo nekateii, da je gledališče samo zabavišče. To ni nikakor res, kdor to trdi, ni nikdar opazoval občinstva, ki hodi k gledališkim predstavam, in ni nikdar študiral, kiiko vplivajo na občinstvo gledališke predstave, pri katerih so takorekoč izobražuje. Pri gl. -daliških predstavah spo/.najo ljudje včasih ideje, o katerih bi sicer nikdar ničesar ne slišali. Ako je človek še tako slabe volje in še tako osamljen, dobi pri gledaliških predstavah grtovo tolažbe, razvedrila in poguma. Zalo pa hodijo ljudje rajši k gledališkim predstavam, kakor na koncerte, to pa že zato, ker prizna, da ju v vsemirjn dokazan »enoten zakon, po katerem se vsa telesa gibljejo, in sicer ne samo pri nas v našem osolnčju, ampak prav vsa brez izjeme«. Zavrača le I rdite v, da bi bila pramov večna. Po Kant-Laplacejevi teoriji ni izključeno st varjenje prasnovi po osebnem Stvarniku, ali vendar dvomimo, da si je škof Jeg!i's svest vsi b posledic, ki izhajajo iz Kant-Lapla-cejeve leorije. Prav nič bi se ne čudili, če bi la škofova knjižica prov/ročiln revolucijo po n sih farovi h. Po tej škofovi trditvi je siier Mog ustvaril prasnov, ves daljni razvoj se je vršil pit potoni evolucije, in vsa tole.-a. prav vsa brez i tjeme, se gibljejo po enot nem železnem zakonu. Naeh ow'./en eliruea irmlien tie»ctwii uiusHen vvir ille unser's Daseins krene vollenden! Vsak Slovenec jo rojen in vzgojen v veri. da Mog neposredno vodi in upliva, oziroma nadzoruje vsa njegova dejanja. Otrok dobi že v povoju angelji varuha, dijak v srednjih šolah ima svojega posebnega patronu in islotako vsak odraščen človek. Uog vidi in kaznuje vsak posamezni naš greh, Za vsakega < hudiča», ki ga izusti naš kmet. če mu j" opešala živinica pod klancem, zapade lahko večnemu pogubljenju, če ne zadobi od- pri gledaliških predstavah čltm k najlažje pozabi na vsakdanje stvari. Ljudstvu je treba izobrazbe! V tej zadevi se pa pri nas zelo malo stori. Priložnost je sicer, a zanimanja je premalo! Tupatam priredi čitalnica ali bralno druUvo kako predstavo ali predavanje, poleni pa je zopet za pol leta mir. Dne 9, t. m. se uprizori po daljšem premoru velika štiridejanska burka, ki bo dala občinstvu zopet obilo gledalskega užitka. Uprizori se namreč «Savsko predmestje št. 80 >. Marsikdo se bo čudil temu naslovu in ne bo verjel istinosli. In vendar je našlu ta igra najbolj-i vspeh na češkem in slovenskem odru. Ta velezabavna burka se je uprizorila prvič leta 1900 v Pragi z največjim u»pebpm. Vsa snov igre je vzeta iz Prage in je zdaj le v toliko izpremenjoiia da so vsi dotični kraji in naslov igre vzeti iz tukojšne okolice. Pred par leti je prišla tudi na repeiloarij slovenskega gledališča, kjer se je uprizorila dvakrat zapored nna, in sicer pod naslovom »Valvazorjev trg št. 6». In tudi ttikaj je jako povoljno vspela. Dno 9. aprila pa se uprizori prvič v vi-zc pri izpovedi. Mog vidi in kaznuje vsako nečisto misel in besedo. Vse to nnziranje, ki nam je večalimaiij vsotn Slovenc in prirojeno in tako prepojeno z našo vzgojo, da nam je prešlo v kri in metOj se ne du strinjati s Kant-Liplac-jevo teorijo, kaleia ne izključuje stvarjeuja prasnovi po Bogu, izključuje pa vsako uplivanje nadnaravnega bitja v razvoj le prasnovi, ki se Viti po enotnem, nepie-menljivem zakonu in ki je prišlo do sedanjo stopinje, ne v teku 0000 let, kakor uče tisti, ki dobesedno razlagajo sveto p:smo, ampak v milijon in milijon letih, kar piiziiuva tudi ikof Jeglič v svoji knjižici. Pa še na neko drugo važno posledico hočemo opozoriti. Po Kant-Laplacejevi teoriji je vsak čudež nemogoč. Škof sam piše: „Ne samo na naši zemlji, ampak v vsem vesoljnem svetu tvarinski deli privlačno delujejo na druge, in sicr pO točnih zakonih, odto I predirno soglasje v kroženju raznih nebeških teles, da se nam dozdevajo, kakor da so združena v umeten stroj." Kaj pa pomeni čudež? Ta pomeni, da se v posebnem sllieaju razveljavi oni večni zakon, ki vlada v viemirju, in da se kaj dogodi izven ali proti temu zakonit. To je po Kant-Laplacejevi teonji nemogoče in bi bilo za milijone in milijone svetov, ki krožijo v vse-nrrju. tako usoJepolno, kakor če bi se pri Kranja pod naslovom «Savsko predmestje št. 80». Igra je jako zabavna, a, zelo komplicirana In zahteva skozinskoz toliko varijant, da je treba posebne paznosti, da igralci ne zaidejo v monotomnost. Da se navadno pokažejo pri laki veliki igri, polni raznih težkih situacij, nedoslalki, to se dA pri tukajšnih razmerah gotovo opravičiti. — S — Moč spomina, natj«. Kapelan je bil srednje velikosti, širokih pleč. okroglega rdečega obraza, črnih las in temnih ter živo žarečih oči. Star je bil kakih 26 let. Ime mu je bilo Pavel in župljani ali larani so ga navadno klicali le za gospoda Pavla. Stanoval je v zgornjih sobah enonad-stropne kapetanije, ki stoji zraven župnisča, a v spodnjih prostorih so imele takozvano • Marijine device« in »Marijini mladeniči svoje shajališče in vežbališče za razne po-božnosti in vsakovrstno katoliško izobraževanje. Hrano mu je nosila v njegovu stanovanje iz župnisča župnkova naj larejša dekla. V Žup-nitde k župniku pa je sam le poredkomu lolBtnICnBIII vlaku razveljavil kak varnosten predpis, v eiHin iu drugem -.lučaju hi morili nastali kutovi lotu. Mu) našega ljudstva so večinoma hedo-■topftJ vsi vžitki, ki tiče v glasbi, v umetnosti, l literaturi i rasen kf Ukor jih posreduje cerkev. I'n ntatM kmehkem ljudstvu se osredotoči vmi pne/iju \ lepem cerkvenim prazniku, ko /e ilan pred praznikom gospodinje posnažijo IH i liiii in okoli hišo, it vlečejo iz skrinj zii*e in tu drn/ino praznične obleke, ko po-nelinje delo. in se lačuje zvonenje iz raznih stolpov, Ven ta poezija ne tiči v lepoti ne-fltsfulnc nm a vi, za katero ljudstvo sploh nima sinula, ampak v veii. da obstoji neka tajna, orpomcdni dotika med stvarjo in Stvarnikom, ki posebno čuti ob priliki lepih cerkvenih praznikov. In ker ljudstvo vidi v duhovniku pnsu'dnvid' n med sabo in Uogom. rabi le Se en korak da pride do Čudeža. Tu vera je uničena Zii vsakega, ki se postavi na stališče Kimt-l.uplaoejeve teorije. Večni zakon v na« rnvi ne pozna in ne sme poznati nobene izjeme, Po tej leoiij je človek vržen povsem v naravo, ki je brezčutna, navezana le na laslno moč, od katere je odvisno, ali obstane ali pogine. Posledice te teorije so pri naši vzgoji, pri našem naziranju navzlic miijeju, v katerem živimo, lako dalekosežne, tako fundamentalne, da se pred njimi zgraža celo tako silovit in brezobziren duh. kot je David Friderik Siraull, ki pa prav nič ne motijo ljubljanskega skota, kakor domnevamo, zuraditcga ne, ker si jih ni svest. Nase mnenje o najnovejšem literarnem delu ljubl|iitiskega škoda je ob kratkem to-le: Naravoslovci lahko kažejo na z aten napredek, na h-pe koncesije, te dogi pa bodo majali z glavami in prišli morda do zaključka, da bo la knjižica, če bo sploh kaj u plivala na našo javnost, zelo, zelo skrčila, če ne božje, pa vsaj škofovo kraljestvo na zemlji. Pomanjkanje krme. Deželni pomožni odbor, sostoječ iz zastopnikov c. kr. deželne vlade, deželnega odbora, c. kr. kmetijske družbe, „Zadružne zveze'- in ,.ah>.| Na podoben način so menda nastali tudi zadnji dopisi z Bleda, v katerih dopisih se nekdo otepa z obemm na vso moč mikaslil in pritiskal ubogi harmonij, da so mešani zvoki te dvojne Pavlove umetnosti glasno odmevali daleč naokrog. Te svoje pevske in godbene vaje in zabave bi lahko uganjal ludi v sobi na drugem koncu kapelanije, kjer je bil za kaj takega še bolj pripraven prostor kakor tu zraven župnisča; ali kakor na kljub župniku, ki ni bil pevec, je dal prenesti svoj harmonij od tam semkaj župnišču najbližjo sobo, in odslej so župnika večkrat bolela ušesa vsled kapetanove brezobzirnosti. Barbki pa so se neizrečeno dopadli in zdeli nebeško lepi glasovi, ki so prihajali iz kapelanije. Kadar je bila sama doma v svojem stanovanju, se je pogostoma ozirala skozi okno tja proti kapeianiji ter vlekla na ušesa pelje cerkvenih pevk in Pavlovo godbo kakor vleče nase žejen jelen požirke hladne sludenč-nice. Rada bi tudi videla v kapelanovo sobo, kjer so se učile cerkvene pevke, toda ona okna kapelanije, ki so bila obrnjena proti župnišču, so bila vedno zagrnjena z zngrinjali ali pa zaslonjena z veternicami. Dalje prih. vsemi štirimi zaradi prodaje Peternelovp gostilne v nemške roke. Dotičnik nuj bi raje priznal svojo napako ter rekel sam pri sebi: cMes eulpa, mea culpa. mea inaxima culpa! • in konec bi bilo vsake uadaljne debate v tej zadevi. Toda pri nas. kakor sem že zadnjič omenil, ni pričakovati na kaj takega. Zato naj tu sledi se nekaj odgovorov na zadnje pozive! Piše se, da je slučaj nnnesel, daje kupil omenjeno gostilno Nemec in da je ostalo vse pri starem, ker je prej kupil tudi g. Peternel to posestvo od Nemcii. Ne verjamem, da se more opravičeno govoriti o slučajih, ko se sklepajo važne posestne pogodbe mod odra-ščeninii treznimi in pametnimi ljudmi! Pred nekaj leti sta postavila i:ek Biejčan in nek Belan vilo v Zelečah ob cesti na javnem prostom zraven neke kapelic. Zdaj je lit vil« tudi v nemških rokah. Ali je tudi to le slučaj? No, pa to bodi povedano le mimogrede, ker ta posestna izpretnemba ni posebne važnosti za slovensko stvar. liko čudno je slišati blejskega dopisnika, kako povdarja in čez toliko lel zopet vleče na dan dejstvo, da je bilo posestvo, kaleio se je zdaj prodalo Nemcu, kupljeno tud; od Nemca. Ali mar prav mi Slovenci ne smemo nikjer in v nobeni stvari iti naprej, ampak vedno le nazaj?! Nemci so ponemčili že cele slovenske pokrajine in de-že'e in jih vsled tega prav nič ne peče vosi! Nadalje je pa čudno tuli to, da dopisnik nič ne pove, d;i se nekdanje blejske razmere ne morejo primerjati s sedanjimi in da nekdaj od Nemca kupljeno posestvo Peternolovo ni bilo prav nič podobno sedanjemu. Hotel, ki stoji sedaj na tistem posestvu, je postavil šele g. Peternel, in blejski dopisnik bo morda baje vedel po Vi dati vsaj to, če so k temu podjetju več pripomogli Slovenci ali Nemci!? Opomba, da Sedanji nemški lastnik proda to gostilno ali bolel zopet naprej za isto ceno, kolikor njega slane, je naravnost smešna, ako ne še kakšna drugačna. Gemu pa je kupoval, ako hoče takoj •diilje pi odaii brez dobička in ako hoče po trditvi v prejšnjem dopisu ta Nemec živeti kot gostilničar ravno na Bledu?! Ako se dA dopisnik pii litru vina potegniti od njega nu tak način, naj ga le vleče tujec; a da bode še on potegoval koga drugega po časnikih, tega pa naj si ne domišlja ! Da sta na Bled naprodaj tudi dva največja dosedanji! bolela, namreč Mallnarjev bolel in Lujizine toplice, to je že precej časa znano, vendar se dozdaj še ni našel ta k kupec, ki bi se mu ne zdelo škoda založiti slotisočeri kapital v to podjetje. Pii tudi blejski dopisnik dosedaj, kohkor je meni znano, še ni pisal v javne slovenske časnike o tej nameravani oddaji, prav kakor da bi se bal, da bi se ne oglasil kak slo ven-.ki kupec. Zdaj ga skrbi, kaj jaz mislim o tej zadevi. No, reči moram, da bi me neizrečeno veselilo, ako bi kdaj videl, da se biišči vsaj ni enem teh hotelov pristno slovensko ime in da tudi notranji prostori pričajo, da v njih gospodari odločen in nevstiašen slovenski ali slovanski rojak. Ali, ker mi je znano po drugi strani, da se tako podjetje na Bledu sedaj še jako slabo rentira, se mi zdi, dn bi bilo koristnejše slovenski kapital založiti v kako drugo slovensko gospodarsko napravo. Za bolel bi bilo treba odšteli velikansko svo'o in ludi davki in prometni stroški, ki jih mora plačevati posetnik hotela skozi celo leto, so zelo veliki. Toda nasprotno je doba dohodkov v letu le kratka; Šteje samo kuko 3 do 4 mesece, poietn pa je bolel zopet prazen in I. priloga „Gorenjcu" št. 13 iz 1. 1905. zaprt vs< h dolgih S ali !» mesecev. Da pa je na Bledu sedaj jako težko dobiti v večji in dražji hotel za par mesecev toliko tako bogatih gostov, da se od njih dobi v tem krotkem času toliko dohodkov, da ti zadostujejo za pokritje celoletnih izdatkov in potreb lastnika hotela, da recitirajo kupnino ter da od nj h še kaj ostane kol čisti dobiček, to si lahko misli vsak. kdor pozna razmere na Bledu. Morda bo sčasoma v tem Oliru kaj boljše, ali posebnega upanja ni, ker so povsod vedno bolj goste hiše, vedno bolj gosti ljudje in med njimi vedno bolj gosti ri"-maniči in berači! Ugodnejše pa je za manjše gostilne na pripravnih prostorih. Tu je promet gostov v vseh letnih časih, izdatki za prometne in domače potrebe kakor tudi davki so mnogo manjši in zalo navadno tudi lastniki takih gostiln lažje izhajajo kakor hotelirji. Zlasti na Bledu je sedaj še tako. Nadalje je tudi čudno ali bolje rečeno: žalostno, da se blejski dopisnk še'e sedaj spominja prodaje devet oralov najlepšega zem-Ij šča ob jezeru v tuje roke. Ako on sedaj ve, da je škoda za ta svet, ker ga je dobil v posest tujec, zakaj pa takrat ni vedel zato in zakaj se ni lakrat ganil? Saj kolikor b'ižje je kdo takim posestnim izpremembam na škodo Slovencev in kolikor višja in razumnejša glava je doličnik v občini, toliko večja je njegova dolžnost po svojih močeh čuvali in braniti domači kraj pred nevarnostjo in škodljivostjo tuj« ev, a ne, da se giblje in zvija le takrat, ko ga kdo drugi opozori nu lo! Da naši ljudje si mtertja vendar vedo, kaj bi bilo dobro in kniistno za Slovence, to pričajo zadnji dopisi z Bleda. Kdo bi si bd to mislil! Pa zakaj so bili do/.daj tako tiho o tem. kar se sedaj našteva v ..Gorenjcu"? Ni modro, ako človek zakopava svoj talent v zemljo, kjer za-rjavi in potem nikomur ne prinese nič sadu! No, včasih je vendar dobro, ako se ob naše speče spodlakne ter pri tem razkri.e pod nišo skriti svitli slo »en ki zaklad tudi kik r epn-klieanec in nepovabljenec! Z do naj se tudi meni no zameri in ne šleje v zlo, ako zdaj konečno s svojim nadležnim nofOin dobrohotno ti čim še ob neko prav trdo korenino. Konec priti. Tedenski politični pregled. Poraz vlade v železniškem pododseku. Dne 2ik m. m. je vlada doživela v tem ods ku občuten poraz. Z ozirom na to, da se je pri novi karavanski železnici prekoračil proračun za okrog 00 milijonov kron, je poslanec Ktien-bogen predlagal, naj se vladi izreče nezaupnica. Predlog je bil sprejet s 4 proti i> glasovom. Slovenski poslanec dr. Tavčar je oddal prazno glasovnico. Zmaga ptujskih Slovencev pri upravnem sodišču. Slovenci so dosegli glede volitev v okrajni zastop ptujski, pri upravnem sodišču na Dunaju sijajno zmago. Slovenci so lani pri vršečih se volitvah v veleposestvu propadli za 14 glasov, in tako je piišel zastop v nemške roke. Slovenci so se pritožili in je upravno sodišče v tozadevni razpravi ugodilo Slovencem glede l(J glasov. Ta razsodba je za vse spodnje-štajerske okrajne zastope velike važnosti. Senzacijonalno aretovanje vPulju. Pred nekoliko dnei se je neka italijanska tor-pedovka ponoči -vtihotapila v zaliv pri Pulju in se približala ut'dbi Barbarigo. Ivlen oficirjev jo drzno stopil na kopno, ali zapazila ga je straža in ga aretovala, Pri njem so našli raznih načrtov, lopogratičnih kart, posnetkov •obrežij in narisov o trdnjavi puljski. Ta vohun je kapitan italijanske vojne mornarice. Odvedli so ga z močnim spremstvom v zapor. Dogodki na Balkanu. Turška zbira vedno več vojsko in jo pošilja proti novo-p.uarskemu sundžaku. Te priprave morejo bili edino sigurno-lne mere pioti morebitnemu napadu od Avstrije. Najbrže pride le to spomlad do resnih dogodkov. Nemiri na Ruskem se še vedno pojavljajo. Zadnje dni so se pojavili veliki izgredi v Rigi. Množica je streljala na sodno komisijo in policijo. Čez celo Livlandijo je proglašeno malo obsedno stanje. — V Varšavi se je piipelil zopet velik atentat. 2ti. m m. ob pol!». uri je na policijskem uradu eksplodirala dinamitna bomba. Ranjenih je bilo pet oseb, med njimi dve smrtno, Policijski šef baron Nolken se je lakoj peljal na lice mesta. Ko se je peljal po mostu čez Vislo. je m kdo na njegov voz vrgel d i na mi trio bombo. Nolken je bil težko ranjen. Kdo je vrgel bombo, še ni znano. Novo italijansko ministrstvo se je sestavilo sledeče: De Fortis predsedstvo in notranje zadeve, Tittoni zunanje zadeve, Aprile pravosodstvo, Maj orani r finance, Gareano za-kladniitvo, Pedotti vojno, Mirabello mornarico, Biauchi nauk, Kerraris javna dela. Rava poljedelstvo, Monlli-Gualtierotti pošto in brzojav. Iz Vatikana. V prihodnjem konzistniju predloži papež kardinalom apostolsko bulo. v kateri se vsem kardinalom prepoveduje, sprejeti ob papeževi volitvi kako izjavo o iz-ključenju. Bula se pošlje v-em državam, ki pridejo pri papeževi volitvi v poštev. v prvi vrsti pa Avstriji. Rusko-japonska vojna. Japonsko zasledovanje ni doseglo svojega nami na, popolnoma razpršiti rusko armado. Štirinajst dni po tako krvavem boju se Rusi zopet zbirajo loO k loilictrov severno od Mukdenn v novih utrji niti pozicijah. Linevič se hoče na vsak način ustavili vsaj z delom svoje armade v goratih krajih med Cantimom in gorovju Sugarijom. Najbrže hoče s tem olajšati Rennenkampfu umikanje proti Kirinu ter stralegično združenje z glavno armado. Poi oča se, da se je ruska konjica ustavila v Mie dmabijemu na cesti proti Kirinu. 200 ko-zakov pa se nahaja pri Ajšenku, devet milj severno od Vanmazaja, in 600 mož pevcev pri Taolu, 15 milj vzhodno od Vanmazaja. Nekaj ruskih vojev se j'! ustavilo 20 milj severno od Činhiatuna. Tud: pri Liaojangpingu, 25 milj severno od Kangpinga. stoji več močnih ruskih vojev. — Po poroč lu zadnjih bojev pri Mukdenn so izgubili Rusi v celem kakih 75.000 mož ter nekaj topov, dočim je veliko močnejša japonska armada izgubila najmanj 130.000 mož, kar potrjujejo tudi japonska poročila. Dalje se poroča, da namerava Rusija skleni i mir z Japonsko, kar je pa skoro nemogoče, kajti Rusija ne more in ne bode sprejela nikdar onih mirovnih pogojev, ki jih slavi Japonska. Rusija še ni tako slaba, da bi morala sklenili mir za vsako ceno. Na vsak način se lahko z vso gotovostjo zatrjuje, da ni v merodnjuih ruskih vladnih krogih ničesar znanega o kakem premerju ali o kakih mirovnih pogajanjih. Jtovičar. Vabilo na naročbo. Cenjene naročnike, katerim poteče naročnina s prvim t' ga meseca, opozarjamo, da blagovolijo poslati na-daljno naročnino, da redno pošiljanje lista ne prestane. Obenem prosimo svoje somišljenike, da pridno agi tirajo za naš list in nam pridobivajo novih naročnikov. Seja kranjskega občinskega odbora od 24. marca. Zupan poroča, da so bili občinski računi za leto 1904 v zmisln § 66 občinskega reda razpoloženi skozi 14 dni v občinski pisarni vsakemu na upogled in da se ni prijavd nikak ugovor. Nato odbor potrdi občinski račun za leto* 1004 s prejemki K 44.45d — z izdatki kron 39.644*81, tedaj s prebitkom K 1191119, nadalje račun ubožnega zaklada in sirotišnice s prebitkom K 24G-G7 in račune Franc Omersove. Valentin Pleivveiss-ove ter Simon Robičeve ustanove. Pregledo-valcem računov se izvolita občinska odbornika J. Majdič in M. Matiašič. — Občinski odbor vzame odobruje na znanje računski zaključek dijaške kuhinje za prvo polletje 1904/1905, ki vsled velikodušnega durila tukajšnjdi trgovcev (600 kron kot delni znesek odkupnine za novoletna in druga darila) kaže prebitka K 56*36. Za pregledovalce računov se določita občinska odbornika F. Arh ter A. Korošec in se izreče odboru dijaške kuhinje zahvala na uspešnem ter požrtvovalnem delovanju. — Odbor ugodi predlogu upravnega odbora mestne hranilnice, da se hranilnični uradnik J. Depoli diiinitivno nastavi ter ga obenem imenuje hranilničnim asistentom, hranilničnega pristava I. Pirca pa hranilničnim blagajnikom.— Ponudba T. Pavšlarja za regulacijo pota na živinskem trgu se vrne stavbenemu odseku s pozivom, da naj se izvrši ogled na licu mesta, h kateremu naj se povabi ponudnik in drugi sosedje. - Ugodi se pioSnji detel* nega muzeja za bnzplačno prepustitev na mestnem s vel u leta 1903 izkopanih starin,— Odkloni se ponudba Mar. Pavšlarjeve, da prepusti nekaj sveta ob svoji hiši proli odškodnini 600 kron v sviho regulacije pokopališke poti. — Na predlog finančnega odseka se odkloni prošnja občanov iz Nemilj in Loga za prispevek k popravi ceste. — Konečno prebere župan od vseh navzočih odbornikov podpisano prošnjo na občinsko predstojnišlve, da naj se primerno ukrene, da se znižajo prelilane cene govejemu mesu. ki niso v ni-kakem razmerju s cenami goveje živine in s cenami mesa po drugih mnogo večjih mestih. Zupan pojasni, da mesarjem ne more ničesar ukazovali in da bi bilo mogoče lem nedostatkom odpomoči le na ta način, ako bi se nastavil nov mesar, ki bi se zavezal meso ceneje prodajati. To bi bilo seveda skrajno sredstvo. Sicer bo pa skušal na mesarje uplivati in bo o tem v prihodnji seji poročal. Nato zaključi župan sejo. Vsakemu svoje 1 Piše se nam z Gorenjskega : Ker se v zadnjem času mnogo govori in piše o JebaČinovi cikoriji, naj še jaz o tej zadevi povem svoje. Kol'zaveden Slovence sem bil naročil ženi, da naj namesto Fran-ckove cikorije kupuje cikoiijo družbe sv. Cirila in Metoda Poizkusili smo jo, a je bila kaj slaba in pra/.na. Žena je je v kavo dejala še enkrat toliko kakor Franckove, pa še ni imela istega učinka kakor Franckova. «Tako rodoljubje je predrago,, sem si mislil ter rekel ženi, naj upoiablja zop I prejšnjo cikorijo Od neke sirani se mi je pGt3i.ii svetovalo, da naj poizkusim takozvano mezdno* cikorijo, ki je neki ravno iz isle tovarne, kakor ona družbe sv. Cirila in Molela, a je mungo boljša. Jaz tem nato res dal poizkusiti tudi • zvezdno* eikorijo, in je bila v resnici dobra prav kakor Franckova, .Meni se je čudno zdelo, kako da je lako velik razloček na kako-vosli |»ri teb dveh izdelkih iz en ini*!e tovarne, toda. ko sem bral v časnikih o Jeba-činovi pravdi zaradi njegovih cikorij. mi je bila takoj jasna vsa ta zadeva. No, reči moram, da to Jobr^iOvo dejanje ni lepo in jako škodljivo za slovensko gospodarsko stvar, ker se na tak način izpodkopuje zaupanje v domače izdelke pri naših ljudeh, katere se le težko pripravi do tega. da bi podpirali d< -macine pri kupovanju gospodarskih potrebščin. Vendar pa bom odslej, ko vem. kdo iztteiuje zvezdno* eikorijo. vedno naročal za domačo potrebo samo to cikorijo, ker mi je Slovenec Jebačin še vsemo mnogo bližje, kakor Švab Franck! Razkrinkano ovaduštvo. »Slovencev* dopisnik je v »Slovencu* od 4. februarja iskal denuncijantov med kranjskimi liberalci in obljubil je, da bo'nekemu denuncijantu potegnil brezobzirno krinko raz obraz. Obljuba dela dolg in zato smo pozvali dopisnika, d.i naj kar imenuje dotičnoga ovaduha. Sicer smo mu pa svetovali, da naj slika po denunci-janlih rojše v svojih krogih, ki smatrajo denunciranje tako nekako za svoj poklic, .Slovencev* novičar še do danes ni poravnal svojega dolga, in sploh je v zadnjem času videli, da mu je sapa popolnoma pošla, čeprav ponujajo iz Ljubljane po 5 kr. od vrste za poročila i/. Kranja. Kakor so kaže. smo nagobčnik dobro pomerili I Klerikalni profesorji so sicer na pustni torek zvečer tigali »larfe* raz obraz, ali liberalnega denU' eijaula dotedaj Se niso razkrinkali nobenega. Pač 80 je pa izkazalo, kako umesten je bil naš nasvet, kje naj se iščejo ovaduhi. »Slovenski Narod* od 24. marca je v svojem uvodnem članku razkril nastopni, za spoznanje naših razmer prav značajni slučaj. Nek profesor na kranjski gimnaziji je nekoč v V. razredu govoril svojim učencem o postanku vsemira. Pri tej priliki je pripomnil, da ni smeli jemati dobesedno poročilo sv. pisma, da je bila zemlja ustvarjena v šestih dneh, marveč, da je bilo razdobje ustvarjenja sveta po rezultat di modernega znanstvenega raziskavanja veliko večje. Pasi je to dandanes popolnoma dokazana stvar, kateri so se prilagodili tudi katoliški »učenjaki* (celo ljubljanski škof v svoji brošuri), dasi je taisto učil in pojasnjeval kanonik Sušnik na nekem predavanju v «Katoliškem domu*, vendar sla dotičnega profesorja ovadila na deželni svet celo preko glave gimnazijskega ravnatelja profesor dr. Debevec in dekan Koblar, zahtevajoč, da S6 ga kaznuje, ker je učil — znanstveno dokazano resnico! Dr. Jože Debevec, ki se je spočetka štulil v liberalno diužbo in se kazal tolerantn-ga duhovnika, dr. Debevec, ki sedaj igra prvo violino v klerikalnem zabavnem društvu, zlaga politične kuplete in agitira zoper «Gorenjca», ta dr. Debevec je denunciral svojega kolego za prazen nič! In potem si dopisniki a la Debevec drznejo očitati v (Slovencu* ovaduštvo drugim dostojnim ljudem. Tacih ptičev imamo še več in zalo se kar nič ne čudimo, ako se razni profesorji dosledno ogibljejo kranjske gimnazije, ako si -e par tukajšnjih profesorjev, ki nočejo trobili v klerikalni rog, tali*proč, in ako se učiteljski zbor na na-.'in /.ivodu vedno bolj izpopolnjuje z ljudmi Debevtave baze. o |»n šlo tako naprej, bomo prav kmalu lahko odstopili kranjsko gimnazijo s profesorskim kolegijem vred za primerno ceno ali pa ludi pod c no ljubljanskemu škofu. Nad šintvid-skiini za>odi je menda Bnnavculura itak oh upal že sam. Ge mel večino kranjskih profesorjev vladajo Dobe v Če vi nazoii, potem si tudi lahko mislimo, v kakšnem duhu se vzgaja mladina. In poleni se »Slovenec* v četrtkovi številki še repenči, ker kranjsko gimnazijo imenujejo klerikr.lno. Konečno le še nekaj besedic o našem preljubem prijatelju Koblarjii. Mi bi se le čudil1, ako bi pii zgoraj navodi ni denuncijaciji ne imel on vmes svoje umazane roke. Zuidavimo pa zopet glavo, da bi ne bil st ril legi koraku, ako iii bil vedel, da bo prišla stvar v javnost. Umaknil se je iz političnega življenja in čuje se o njem tako malo, kakor da ni več med živimi*. Ali ker je ravno z.opet »med živimi", si ne upa več v ospredje, zalo pa lepo zahrbtno opravlja svoj čedni pos. I. In danes naj le konstatiramo, da se je človek, ki je bil pred nedolgim časom radi prikrivanja prejetega dinarja »med živimi" obsojen na pristojbinsko kazen 9000 kronie, ki neresnice uradno potrjuje in ki falotom izstavlja najlepša uradna nravstvena spričevala, osnielil ovadili mirnega profesorja, I-i živi le Svojemu poklicu in ni ničesar zakrivil. Sicer se pa še vidimo! Meščanska godba v Kranju priredi koncert v nedeljo, dne 2. aprila 1906 ločno ob pol '.i. uri zvečer v lelovmlnici Gorenjskega Sokola- pii pokritih mizah. Pri koncertu nastopi: I. Godba na pihala: 11. Godbi na lok; III. Gojenci meščanske godbe in IV. Pevski zbor 'Narodne Čitalnice* (iz posebne prijaznosti), Progi um obsega l-l točk. Vstopnina: Za podporne člane ">0 vin., z obileljo 1 K, za nečlane 1 K. z obileljo 2 K. Ker je čisti dobiček namenjen v pokiilje stroškov za nove uniforme, se preplačilu hvaležno sprejemajo. — Slavno občinstvo se uljudno prosi, da naj pri po-amezn b pev.-kili in god-bcnili točkah ne dela običajnega šuma. Odbor meščanske godbe. „Savsko predmestje št. 80", velika stiri-dejanska burka se uprizori v nedeljo dne '.i. aprila 1905 V prostorih narodne čitalnice v Kranju. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži za člane bralnega di ušiva po 00 vin., za nečlane 1 K, stojPča 40 vin. — Več o tem v današnjem podlistku. Vaditeljski Zbor Gorenjskega Sokola* naznanja starejšim bratom telovadcem, da telovadbo teb za nedoločen čas prekini. Senzacijonalna govorica se širi po Gorenjskem. Pripoveduje se splošno, da so pri vrtanju bohinjskega predora laški oficirji preoblečeni kot delavci položili v predoru vse polno min. Na to je baje prišel nek orožnik, ker se mu je zdelo zelo čudno, da sc je dovnžalo več dinamita kakor so ga jc porabilo. Kol ko je na tem resnice, ne vemo in beležimo to vest le kot časnikarji. Opozarjamo p. n. občinstvo na današnje predavanje »Akademije •. ki se vrši točno ob 8. uri zvečer v prostorih slovenskega bralnega društva. Predava se O delavskem vprašanju,* Vstop prost ter vsakemu dovoljen. Prevzvlšenl Anton Bonaventura je bil loli prijazen, da je tudi nam poslal svojo duhovito brošuro »Ali Koga Stvarnika res ni treba?* vred s svojo vlzitnico. V znak svoje hvaležnosti mu poklanjamo današnji uvodni članek. Izredna tura v štirih dneh. Slovenski turist prve vrsle g. dr. Fr. Toininšck, je opravil lani avgusla meseca pivi dan | ot po Mudi stezi iz Loga na Mangail in nazaj čez Travnik, drugi dan na Jalovec, tretji d.m na Kater in četrti dan na Križ. Triglav in nazaj v Mojstrano. Na Bledu se sedaj prodaja znana dobro obiskoval.a gostilna »pri Lov. u» prej pri L tru», ki leži blizu jezera od glavni cesti. Da se ognemo vseh polemik po časopisih, opozarjamo S tem slovenske podjetnike na to prodajo. Najdena krošnja. Z Bohinjske Bele se nam poroča: 19. m. m. je našel pos slnik IvjIi Grošelj i Koiilnega na polju ob Savi pri Koritnem krošnjo, v kateri je bilo različno galanterijsko blago in obleka, kakor gornje in spodnje hlače, robci itd. Kako je ta krošnja prišla sredi polja, je neznano. Mogoče se je izvršil kak umor ali samomor, ali pa je dotični kfošnjnr ponoči zgrešil pol. odložil krošnjo in taval videč luč onkraj Save, doler ni pade v vodo in utonil. Mrtveca so dozdaj zastonj iskati. Kiošnja je zdaj pri občinskem uradu v na Bohinjski Beli. „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev". Ker je drudveni odbor svojo nalogo, da našim razmeram primerno pre-drugačl svoja pravila, že izvršil, sklicuje se na sredo dne .">. aprila ob .S. uri zvečer v • Narodni Dom izreden občni zbor s teni-le dnevnim ledom: 1.) Poročilo o spremembi pravil; 2.) Volitev: a) predsednika; b) odbornikov iu tu h namestnikov; c) nadzorništva (;< člani) in d) častnega sodišča (5 članov); 3.) določitev vpisnine iu čla aiiine; d.) eveut. predlogi. Vsi pisatelji in časnikarji, ki so že pristopili k društvu, kakor tudi tisti, ki še nameravajo vstopiti, se nujno poživljajo, da se zanesljivo udeleže lega zborovanja. Pravila se dobe zadnje dni pred zborovanjem pri društvenem odboru. Pripomnja se, da lahko v društvo vstopijo tudi dame. Tisti gospodje iu dame, ki nameravajo pristopili društvu, se naj nemudoma javijo odboru. Svarilo pred izseljevanj em v brazil jansko državo San Paolo. Za opetovano se je občinstvo uradno opozorilo na lazmere, katere neugodno vplivajo na nade seljencev v v državo San Pavlo (Glej razpise c. kr. mi -slrslva za notranje stvari z dne 23. aprila iu 14. septimara I. 1901, št. 18.166 in 28.104, naredbeni list ministrstva za notranje stvari št. 7. slran87. in št. lf>., stran 241., lito 1901). Po naznanilih, katera je dobilo c. kr. ministrstvo za notranje Stvari, obstoje te razmere se vedno v bistvenem neispremenjene, Ob lakih okol-noslih se mora na podlagi došlib zanesljivih poročil najmanje odsvetovati od Sari Pavlo. C. kr. okrajno glavarslvo v Kranju. * * * Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi — kakor se nam poroča — v nedeljo, dne 2. aprila 1905 VI. koncert s sode^ lovanjem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka št. 47 v dvorani "trgovskega Doma*, Koliko življenja prikrajša vsak liter žganja? s tem vprašanjem se jebavil danski socijalni politik prof ll.irald \Vostergaard iz Kodanja in je prišel do zaključka; Ako se ru- čuna na malo, se dobi, da prikrajša vsak liler /.ganja življenje svoje žrtve za veo kot lii ure in vsak kozai'OC bavarskega piva povprečno za pol celila. V resnici su pa po mnenju VVester-gaarda številke mnogo večje, najbrže dva- ali trikrat tako velike. Zakaj je letos Velika noč tako pozna ? Tako pozno kakor letos že ni bila Velika noč skoro 100 let. Vzrok temu pa je ta: Cerkev obhaja kol Velikonočno nedeljo prvo le-deljo po prvem pomladanskem ščipn. Letos se j' začela pondad 21. m. m., a ščip je bil Isti dan nekaj ur pred začetkom pomladi, tako da je prvi pomladanski ščip Sele prihodnji, t. j. 19. aprila. Zaradi tega je Ve'ikonnčna nedelja letos šele 28. aprila. Slntil STOJO smrt. O nekaterih svetnikih se pripoveduje, da so sami napovedali dan smrti. Dandanes vemo. da se laka posebnost imenuje telepatija ter je iste zmožen čestokiat najhujši bogotajee. V Aradu je pre-lečenl teden umrl odvetnik G. Lazar, ki je bil vse drugo kol svetnik. Vendar je za svojo smrt popolnoma zdiav par dni poprej vedel. Povabil je k sebi vse prijatelje in sorodnike ter se pn srčno poslovil od njih. P sal je svojemu prijatelju v Temešvar, naj mu spremi domov hČeiko, ki je bila v ondotnem dekliškem zavodu, da jo še vidi pred smrtjo. Potem si je spisal mrtvaški list z vsemi svojimi naslovi in odlikovanji. Pozvati je dal k sebi tudi podjetnika pogrebnega društva ter se žnjim pogodil za pogreb. Zagrozil mu je. da poklice njegovega konkurenta, ako mu predrago računa. Ob .'5. uri popoldne je poklical k sebi v sobo žono in otroke, se !al na posteljo, vzel v roke svečo in rekel: Sedaj umrem, z Bogom!* Po teh besedah so je zvrnil na zglavje ter izdihnil. Gospodarstvo. Tržno gibanje. S'aba lanska letina je uptivala brezdvomno najslabše na kupčevalce z žitom, na mline, mokarje in peke. Vsi li štirji faktorji so iu še največ trpe vslel lanske slabe letine. V jeseni so se cene z nenadno hitrostjo dvignile ter marsikoga vspodbudile k večjim nakupom za več mesecev. Med tem pa je pr -skočilo avstro-ogiski slabi letini inozemstvo na pomoč in uvozio z vseh strani naše države tolike množine blaga predvsem pšenice, da je bil hipoma ves nedoslatek za konzum pokrit. Računali so, da bo pri vinskih cenah konzum ostal v isti razsežnosti, kakor je bilo to pri noimaluib letinah običajno. V veliko škodo in neprijetno prestmčenje gori omenjenih faktorjev pa se je konzum naglo skrčil in zaloge so postajale prevehk". Naenkrat je bilo na zalogah preveč moke in preveč pšenice. Gene so se pričele polagoma krčiti, v preteklem mesecu pa se je to zgodilo kar skokoma. Dočim so se v prejšnjih mesecih cene polagoma zniževale, a od časa do časa za silo zopet ojačile, so se pa v drugi polovici preteki ga meseca brezobzirno podvrgle ne vzdržljivosti in odjenjavale dan za dnem za precejšnje številke. Ves up namreč, da utegne morebitni boljši konzum provzro-čiti boljše cene, je splaval po vodi. Zaloge so še tako veliko, da zadostujejo do nove letine tudi pri boljšem konzumu popolnoma Ogrski liferantje prihajajo polagoma iz svoje rezerve iu se izkušajo po kulikor najboljših cenah iznebili blaga, ker vidijo, da jim vsak dan prinaša le izgubo. Pšenica je z nzirom na izvanredno lepo seme in pa nadaljnega slabega konzuma ter zadostnih Zftlog prepustila polje hedstom. Spočetkom nv seča je izkušala saj vzdržati se na tedanji višini, v drugi polovici pa je padala dan za dnevom. Koruza je v začetku meseca dosegla najvišjo ceno, na kateri se tidovratno tudi vzdržuje. Malenkostno odnehavanje kmalu zopet popravi, .le pa ravno pri koruzi največ upa, da se vzdrži na višini cen. ker nam ogrske popolnoma primanjkuje in smo navezani le na inozemsko robo, katere je sedaj mnogo iz s-verne Amerike na poti. Oves tudi z zadostnim uspehom brani svoje cene. Aprilov km z je sicer prav tako kakor majev za koruzo odnehal, efektivno blago pa ima slejkopi ej domalega neizpreme-njene najvišje cene. Moka se giblje paralelno s pšenico, kar p meni za mlinarje in mokarje izgubo za izgubo, oziioma nepretrgano prikrajševanje koristi. Otrobi se dobro vzdržujejo. Kava nima nikako breone tendence. Špirit odnehava polagoma. Sladkor se tudi ni mogel vzdržati na višini, katero je že dosegel. Pomalem dovoljuje popuste, kar bomo pa posebno od pričel ka nove kampanijc prozorno opazili. * * * Tedenski sejm v Kranju dne 27. t. m. Prignalo seje glav 242 goveje živine, IS teleta, 16 prašičev, ovac. — koz, — buš 60 kg pšenice K 1P- , prosa K l)-—, rž K lb—, oves K 7*60, ajda K 8f>0, krompir K S-7o. Razpis dobave brzojavnih drogov, r:. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v Madridu vlne 12. aprila 1906 vršila ponudbena razprava zarodi dobave 20.000 brzojavnih drogov za španske brzojavne naprave. Ponudbe je vložiti do najkasneje 11. aprila I. 1. na: • Dinccion General dc Gorreos v Telegrafos* v Madridu. Jeseniške novice. — Jeseniški Sokol napravi svojo ustanovno veselico koncem pomladi letošnjega leta. Ob tej priliki bo tudi vseslovenski sokolski shod. Veselica obeta biti toraj velika narodna manifestacija slovenskega življa na Jesenicah. S to veselico bo spojena tudi prva javna telovadba naših Sokolov, ki že sedaj izborno telovadijo in med katerimi se zlasti odlikuje brat V. Rabič, ki zna postati vsled svoje vslrajnosti eden prvih slovenskih Sokolov. Da bi mu bila bodočnost prijazna! ~- Kavarno dobimo Jeseničani. Odprl jo bo najbrže že tekom prihodnjega meseca znani narodnjak g. Fran Valjavec, katerega je že »Slovenec« v (Jeseniških novicah* parkrat na prav grd in pobalinski načn napadel. Najboljše zadoščenje mu bo to, da ga bomo Jeseničani vedno podpirali. Kavarna bo v islih prosorih, kjer je bil sedaj trgovec \Veiner, poleg trgovine g. M, Bremca. — G1 a s b e n a M a t i c a namerava napravili — kakor čujemo — na Jesenicah ljudski koncert. Mi bi želeli, da se napravi isti ob prihki velike ustanovne veselice jeseniškega Sokola. Veselica bi imela poleni večji sijaj. — Veliko število delavcev je prišlo tekom piejšnjega tedna na Jesenice. Začeli bodo zopet delati na progi od Jesenic proti Trstu. Pozimi je delo poči\alo. Upati je toraj, da se bomo jeseni že lahko peljali po novi železnici v Trst. V kratkem izide knjiga o »Osebni dohodnini' obsegajoča zakonska določila o osebno-dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorce za napovedi, hišne izkaze i. t. d. Predil in sestavil Valentin 2un, c. kr. davčni nadzornik. Naročila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivanu Pr. Lampreta, tiskarju v Kranju. Cena knjige K 120, s poštnino vred K 1 '80. meščanske godbe 40 pri katerem sodeluje iz posebne prijaznosti tudi cenjeni pevski zbor „Narodne čilalniee", se vrši jutri v nedeljo, 2. t, m. točno ob pol 9. uri zvečer po programu, kateri se je izdal. Kdor slučajno ni dobil vabila h koncertu, naj blagovoli oprostiti in islo na večer koncerta pri blagajni zahtevati. H koncertu je vsakdo dobro došel in prosi godbeni odbor za mnogobrojno udeležbo. Gospodje, kateri so odboru do-poslali, oziroma kateri nameravajo doposlati denarna darila za nove uniforme, ker so zadržani, udeležiti se koncerta, naj blagovolijo oprostiti, da se jim dotična potrdila ne dostavijo takoj. Odbor bode vse prispevke, oziroma preplačila, katera naj se dopošiljajo ali predsedniku g. Ferd. Hlebiu, ali tajniku g. Rud. Pibroutzu, oziroma blagajniku g. K. Windischerju v eni prihodnjih številk .Gorenjca, dalje v .Slovencu' in .Slov. Naroda* Ukazal in hvaležno potrdil. Loterijska arećka dne .11 marca t 1 Urad« 1!» 47 42 Proda se i/ proste roke mlin in Saga v Prodosljih it, !•"> I»ri Kranju. Ve.' n isve pri H, K«ženu notarskem uradniku v Kmaju, .'iT H Naznanilo. Usnja m se slavnemu ohčinslvu uljudno rmnanili. da sem prevzela na svoje ime Že več let v Kranju. Pod mestom št. 14 dbstoječo trgovino s špecerijskim in galanterijskim blagom katero bodem vodila nespremenjeno naprej, Poleg vedno svežega špecerijskega blaga /Jasli priporočam svojo veliko za i *go otroških vozičkov od 9 k naprej, kakor tudi veliko izbor palic za gospode, raznih gumbov in žepnih nožičkov. Potrudila se bodem svojim cenjenim odjemalcem poslreči v njih popolno zndovolj-nosl in pričakujem njih daljne naklonjenosti ter beležim 4"> 1 z o iličnini spoštovanji m Magda Rant obenem priporočam svojo gostilno pri kolodvoru v Kranju, koder se toči pristno vino in vedno sveže pivo. Za gorka in mrzla jedila je vs:ik čas liajhole skrblje :o. Poskusite! Vzorek dragovoljne! ^ Vjfdrova žitna kava Poštna 5 kg. pošiljka !!4 K 50 h franko!! „DOMAĆI PRIJATELJ" «Nm odjemalcem zastonj poSiljani mesečnik. Vydrova tovarna žitne kave Praga-VIII. mm^m\ ?• Jurišić, lekarnar kH& paKrac. Pozor! Pozor! Bolnemu zdravje! Slabemu moč! Pakraika kapljice in slavonska zel, lo eU danes dve naj-l>iiljii!ilj'THj-i ]jn», 'JI »toklealčlt (2 ducata) r> kron 80 vin. 98 iteklenlMe '.'.i dorati) 18 kron tU vin.. 4H -lok! niči«- (4 ducat) 10 kron, ilo stekleni«'-««-(6 Jucalav) 18 kron. Manj kakor 12 steklenieic se ne razpošilja. Slavoneka zel se rabi I piav sijajnim in najboljšim vspehotn proti zastarelemu kašlju, hole- innm t prsih, HBBolkliieU, hripavos'i v arlu. težkemu dihanju, astmi, proti lamanju, kataru in odstranjuje poste sline ter deluje tsvrstao pri varil, tudi najstau-j-ih prsnih in pljin'nili bolest h, Cena je sledeča (franku mi vsako poŠto): t otiginalni steklenici .'l krone 40 vir.. 4 i ritrin. In- si kle niee 5 kron 80 vin., 6 originalnih steklen «• 8 kron 20 vin. Manj kakor dve steklenici se ne lazpošilja. Prosim, da se naroenje naravno*! od mene pod nash voin: PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija. 106 80 Vidnurii' k.iJe i metom mo' „Pakraških kaplju" m „Slavonske zeli. i bo n Iz Ljubljane v Novi York z dobro prosto hrano. < Uhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek. torek h četrtek v tednu, a Izvrstna sigurna vožnja z brzopainiki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez plačno. Zastopnik: PR. SEUNIi !• I jj 1111 i J < 111! t , Dunajska cesta .'I (/.raven šronge) SI Varstvena znamka. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo sledilno milo z znamko jelen4. Ono jo fjmf* zajamčeno čiato "VB in brez vsake škodljive primes1. — Pere izvrstno. Kdor Tioeo dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljiv«) milo, nuj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-39 ime „Sohioht" in varstveno znamko „jelen". Dobiva so povsod! Ustic JURIJ SCHICHT m največja tovarna svoje Vrste na evropskem Kontinentu. 7297 H. Suttner urar v Kranju priporoča svoje Izborno zalogo ur, zlatnine m srebrnine po najnižih cenah. Uetiikl zastonj iti poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Nikrlua-.il ankri-ieiiiunl. rimkopf, telet« nični j.>in dobro poznana. najtrpežnejši in nat mena ura. piav lino kolesje. lJokmv stanovitno Im-I ftil. 8'7fl, najfinejša znaii-- ka. prid. «;-5o. iu Tapetni!, iti preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška tlela ter ima v zalogi tudi vse predmete to široke lastnega izdelka. Vodja podružnično zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim krilcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-29 Gričar & Mejač Ljubljana Prešerno te ulice U 9 Velika zaloga Ugotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfekcije m dame. Solidno blago 44 < po čudovito nizkih cenah. < Seniki s*c rnzposiljajo zastonj in poštnine prosto. Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne iu cene priporoča m « prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse v Ljubljani. MSMBMOUU«-IHDHS CONCOURV Zobo- tehnični atelje" Oton Jcydl pri g*, dr. E. Globočniku v Kranju Zobovja, ludi ne da bi se odstranile korenine, z ali Iur/. nebne plošče, iz kavčuka, kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. . WE1BL J. Spreitzerjev naslednik LJ IJBL.JANA, Slomškove ulioe m t. -4. Stavbeno - umetno lo konstrukcijsko kttuCavniCarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vozna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike itd. Specijaliteta: 103.43 Valjični zastori (Rollbulken). M. Podkrajšek laik« frizer k zi (farne in gospode. Ljubliaoa, sv. Petra c. 35 priporoča za gojitev las in /.a iimivanje glave svoj /.■Jravniškopti-p iročeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši lirez nadležne vročine. Ne provtročnje »krčenja las Vpliva dobro nh pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s seperatuim vhodom. Posamezne JteVilKe .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčič* trg 3; ŠkOfji Loki g. M. ŽigOD, Iratika, glavni trg; Selcih nad škofjo Loko g. .los. Beru i k, posestnik in mizar; Radovljici g. Oton H oma u n. glavna trafika; JavornlkU g. Slefan Tod par, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek. trgovec; Kamniku g. Marija Atman, trafika. Učenca za pekovski obrt se sprejme takoj. Več- fo izve v npravni-Hva HJorenjra-, 32 --5 Prodado so pod ugodnimi pogoji dobro ohranjene os—i eitre. Več se izve v lipravnišlvii Gorenjca-. Kupujem in prodajan . vsakovrstne slan- stvari. Knjige vežem cenejše kakor vsak drugi. 10—8 Pavel Bizjak v Kranja ste v. 118. Proda se dobro obranjena 43 2 sokolska obleka Kje, sn izve v iipravnKtvu •(iorenjen-. Kranj. 24. sušca liU)f>. Trgovsko obvestilo. Slavnemu kupujočemu občinstvu usojam si naznaniti, da sem 15. t. m. v kupnem potu prevzel trgovino z mešanim blagom od g. J. Peressinija v hiši g. Adolfa Kreuzbergerja v Kranju št. 35 Potrudil se bodem vsekakor, da zadovoljim častito občinstvo s finim blagom in primerno nizkimi oenami, kar bodem s pomočjo dokaj obširnejšega trgovskega prometa tem lažje uvaževal. Proseč p. n. odjemalce, da blago-vole tudi meni nakloniti svoje zaupanje, katero so izkazovali napram omenjeni trgovini, beležim z velespo^tova. jem 4t 2 Adolf Pečjak. Ejubljana (Holizcj) t na Marije Terezije cesti Zalagate!) društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov 11 Uodroci iz žična-tega omrežja, afri-čanake trave ili žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 £ld. naprej. Divan z okraski. IZNld jfc* „Dobra Uharica" ■pisala M i n k a Vasi i s v a v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena C K, po pošti 6 K 55 h. Ohseia na f>7<> itraneh ver nogo 1800 receptov za pripravljanje nujokusnejših juli domače in I nje kuhe, ima U lino koloriranih laln-l in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojca stfokbvojftskegf) stališča, literarna kritika zaradi I sitega, I hko umevnega jezika, lina dama zaradi njene lepe, pii slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opremi', in kniifčno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, neiro znane nemške kuharske knjig«'. 10—23 MT Krojaški salon za gospode Ivan Magdić Ljubljana, Stari trg- 8 Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin 22116 za Sokole. tovarni za stroje, železo in kovino* livarna v Ljubljani priporoča kol posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Franeis - turbine otobito za začine naprave /.vezane neposredno z vratilom. Sesa In o-generator s ki plinski motori, naj-conejsa gonilna sila l do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Najbolje za zobe Dobiva se v lekarni o. K. te a v Kranju. Tovarniška zaloga Ivan Jax-a v Lji Dunajska resta l< priporoča svoje najliolj priznane šivalne stroje in kolesa lo'iiki se dopo-ljejo na zalttevanje zastouj. 121- 2« He, prijatelj! w-fi Kje kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, je jako dobra, krije ter ! suši in se tudi veliko lahko ž njo pobarval Im:,m v k,eti 86-0 ! Glej, glej! Ako greš v Kranj VGČ St() hektolitrov I od veIUte cerkve P° 9-avnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane pristnega belega in črnega vina, ne- j hlše gosp Bedenka| pr| ka] iine rakije in brinovca ter na- 1 miznega olja lastnega izdelka. j |A/nhlnPITIIlthll Vse solidno postavljeno tudi v moji j !■ WW UIIIUVIIIMIIIM posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujman posestnik in trgovec, Vodnjao-Dignano (Istra) jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni. Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko. Izdaja knnsumj iorenjca Odgovorni urednik Andrej Sever, Usiiima in lisek Iv, Pr. Laiupreta v Kranju, 0588 310