O jf' O .:^ev, 4«, Leto III. 5, januarja 1948, V obupnem položaju st*i- se znašla prva človeka p«, grehu. U. žarek božje obljube, da bo prišel Odrešenik., ki bo '■'dvzel prokletstv božje in spet odprl izgubljeni raj, ju je obdržal, da nista obupala. Človeštvo, pa je pod posledicami tega greha, padalo globlje in globlje. Ze Adam in Eva sta morala na svoje lastne oči viaeti, da je brat umoril brata. Telesna razbrzdanost človekova je šla tako daleč, da so postali ljudje slabši od živali. Prišlo je do pokončanja vseh ljudi ob vesoljnem potopu, prišlo do uničenja Sodome in Gomore. Prišlo je do trenutnega izboljšanja, vendar je človek znova padal in padal. Greh je zadal smrtni ..udarec lepemu življenju, človeštvo v sebi ni imelo več moči za lepo nravno življenje. Trpljenje in popa= čenost se je v vsej grozni veličini razlila preko človeštva. Ob razmišljanju vsega tega človeku nehote vstane vprašanje, če-mu Bog, ki se je odločil padlemu človeku pomagati, ni tega storil takoj, da bi vse te zablode in grehoto preprečil? Vprašanje je samo navidez upravičeno. Ear mislimo si, v kaj bi bilo, če bi Bog takoj odpustil, če bi takoj poslal Odrešenika? Clo= vek bi v sv cji slabosti mislil, da ni greh nič tako hudega in velike= ga, če ga Bog takoj pozabi in odpusti. Bog pa je hotel Človeku v vsej ftipljivi jasnosti pokazati, kako strahotna stvar je greh, kam pride človek brez Boga. Pa saj sami vidimc, da nam kljub vsej bedi pred odrešenjem, kljub strašni ceni odrešenja, greh še danes ni ne= kaj tako strašnega, da bi bili pripravljeni odreči se mu za vsako ceno. Drugo kar je Bog hotel, je bilo to, da se človeštvo na od= rešenje in Odrešenika .kar najboPje pripravio V ta namen je vedno jasneje kazal prihodnjega Odrešenika in Vedno jasneje .tudi kazal,ka=s ko se mora človeštvo predrugačiti, da bo na Odrešenika pripravljeno, da bp moglo Njegov nauk in odrešenje sprejeti. Izbral je posebej en narod, ga s posebnimi milostmi varo= -val in vodil, da je še ohranil vero v pravega Boga, Temu na rodu je pošiljal preroke, ki se Odrešenika vedno bolj določno'napovedovali. Točno so napovedali, Ta bo Sin Izraelskega naroda, 'iz rodu Judovega, Davidov potomec, da se bo rodil v Betlehemu, da ga bodo zavrgli, da bo trpel in umrl. Napovedali, da bo rojstvo čudežno, da. bo Njegova mati devica. -Še celo čas, kdaj se bo rodil je bil napovedan. Se celo med pogani sc bile prerokbe, da pride na svet Odrešenik. - Njegovo življenje in delovanje in čednosti so se odražale, v predpodobah stare zaveze. Vsa tisočletja so kazala samo Nanj, ki je imel priti. V neto so neprestano šle prošnje-* Vi oblaki ga rosite, odpri se zemlja in rodi Odrešenika. Tisočletja so .molila in prosila z ljudmi in angeli« ”Kyrie eleison 1 ' preden so mogli zapeti angeli* Gloria in excelsis Deo. - Ko je prikipela stiska do vrha, se je Bog sklonil' k zemlji in ji Odrešenika poslal.* % + + + + St sv* 4,, Leto III. 25. januarja 1948. E MOLITVENIKA STARE IN NOVE'. ZAVEZE — KNJIGA PSALMOV. Psalm 26. 1 ■ . .| , ' (Neomajno' zaupanje v Boga) jospod je moja luč iirmoja rešitev.*' koga bi se Pal? Gospod varuje moje življenje* pred kom naj, bi trepetal? Ko me napadajo hudobneži., da bi me mesarili, moji sovražniki in neprijatelji - omahnejo in popadajo. .In če postavijo zoper mene bojne šotore, 'ne bo se balo moje srce) * » ■ rin če se vname' zoper mene vojna, .zaupal bom. - *. .'•j- j • • Nekaj prosim Gospoda, to edino želita: • da bi prebival v hiši Gospodovi vse dni svojega življenja, da bi užival sladkost Gospodovo, ko bi gledal njegovo svetišče. Zakaj 'Skril me bo ob hudem dnevu v svoj šotor^ zavaroval me v skritem kotičku svojega svetišča-, dvignil me na skalo. In tedaj bom povzdignil svojo glavo nad sovražnike, ki me obkrožajo. Daroval bom v nje b ovem šotoru žrtve zahvale ‘ pel bom in slavil Gospoda. - Poslušaj, Gospod, moj glas, ko vpijem, usmili se me in usliši me. * Tebi grvori moje srce.} Tebe'iščejo moje oči) Tvoje obličje iščem, 'Gospod, • Ne skrivaj svojega*obraza pred menoj;. ne zavrzi^ z jezo svojega hlapca. . ’ \ Moja pomoč si Tif ne zametuj me, . na zapuščaj me, Bog, moj rešitelj, če me oče in mati zapustita, Gospod pa me bo k sebi vzel. - . # • Kaži mi, Gospod, svojo pot, vodi me po ravni stezi zaradi mojih’ nasprotnikov. Ne prepusti me željam mojih sdvražnj-kov, ' »zakaj zoper mene so se'dvignile lažnjive priča, . ki kar dihte nasilja, .Verujem, da bom nek,c gledal dobrote Gospodove tam v_deželi živih, čakaj Gospoda, pogumen bodi, okrepi naj se »tvoje srce in'pričakuj.’Gospoda. . .* ~ = S - m;- a; = 1 = = = _ __ _ _ = = = _ = _ ^ = = = = _ ='= = = = = S = = = = = = I == = = = = = » = = - - MNOGI SO POBOŽNOST IZGUBILI ZATO, KER'SO HOTELI PREISKOVATI.PREVISOKE RESNICE. VERO TERJAM OD TEBE IN POŠTENO ŽIVLJENJE, NE PA DA BI NATANKO IN POPOLNO SPOZNAL VSE SKRIVNOSTI. ( Tomaž Kempčan; Hoja za Kristusom). Q-t76l Jj& (j O X±1 2 $. jamarja 194-8, l^lSlTVr 7M) l/\ Marija, podarila si nam Zveličarja, ponižno ga molila, nam varovala ga: Ti vodi nam življenje in duše razsvetljuj, ■beguncem za trpljenje, plačilo oznanjuj! Ti vseh beguncev mati in tolažnica si, cvet večne si pomladi, srečnica milosti, iirce le tvoje bije , Marija, še" za nas, rešitve zarja sije po tebi v temni čas. Usmiljena nam bodi, Marija, vedno ti, na zemeljski naj poti ti bomo zvesti vsi. V nebeško domovino naj srečno pridemo, s teboj za bolečino Boga uživamo. Njiva naj bo spomladi še tako skrbno prebrana in iz nje izruvan plevel do zadnje bilke, kljub 'temu ne bo ničesar rodila, če D s ne bomo z vso skrbjo posejali, ali posadili. Oboje je treba narediti Skrbno poruvati plevel in obsejati. Nekaj podobnega je z našo dušno njivo. Ni zabosti, da posku¬ šamo iz nje potrebiti vse napake, ampak je treba nase jati in nasadi--* ti ^ nanjo lepih čednosti, ali kreposti, da .potem rodi krasen sad svetega življenja. Besed© čednost ali krepost ‘Večkrat slisimo, pa največkrat ne vemo, kaj pomeni. Belj razumemo, k&j je napaka, slaba navada,grah. 0 grehu, slabi ^navadi, katere se človek privadi, pravimo, da je že= lažna srajca. Človek, ki se je privadil kaki slabi navadi, se zlepa ne ^odvadi, le pomislimo, kako huda ja navada pijančevanja, kletvine, nečistosti. Je res železna srajca, ki jo je težko sleči. ■ Obrnimo to na dobro stran. Človek se skuša privaditi kaki dobri stvari n„pr., da kroti svojo nepbtrpežljivost, ali biti vedno o pravem času pri sv., maši, ali vsako jutro isti ®as vstajati, Pola= gona se bo taki dobri navadi tako privadil, da mu ne bo nič več težko, da se mu bo zdelo, da ni več pravega reda, če kdaj tega ne n-: redi. Taki dobri navadi pravimo krepost. Tako nam potem krepost po= ma^a, da lažje, hitreje in z veseljem opravljamo dobra dela. Seveda ne smemo misliti, da jje krepost odvisna samo od člo= vekove dobre volje. Je in ni 3 Človek m$ra pokazati vso dobro voljo, se zares truditi. Vendar vse to še ne bi bilo zadosti. Bog mera po= magati., Krepost je dar božje dobrote človeku, ki jo je pripravljen pridobiti, je dar božje milosti. Božja milost nadomesti v ^človeku ilzv ežbanost, vaj®, lahkot® pri izvrševanju debrih del. Večkrat se tu= di zgodi, da človek za kako dobro delo sploh nima več dovolj notranje moči, da bi ga bil zmožen storiti. Tudi* t® pomanjkanje moči ^nadomesti krepost, človek m®ra pokazati dobro voljo, prositi Boga in česar nje= gova slaba narava sploh ne bi zmogla, bp d^bil z milostjoj dobil-bq^ krepost, da bo tisto dobre delo lahko vjtšil. Vzemimo napako nečistosti. Človeka tako globoko potegne vase, da skoro neitogoče misliti, ia se ji bo iztrgal. Nima več za čistost n£ razumevanja, ne moči. Ce bo š Štev. 4 ., Leto m. - 4 - 25, januarja I94 pa resno h*tel postati čist, porabil vsa sredstva in prosil post čistosti, 30 bo dobil. Iz vsega tega prav lahko uvidimo, kako nam je potreben ta dar božje dobrote, ki mu pravimo krepost, ali b*lj pt domače navada dobrih del. Zato se res trudimo zanje. Vsak dan se vadimo v kaki dobri stvari, da Bogu pokažemo dobro voljo ; zraven tega pa vneto Boga prosimo, da nam v svoji dobroti nakloni krepost tistega dobre= ga dela. rV MGuncEV ooe no: P r i; d i k n a_m_ tvoje kraljestvo. Borili smo se, da bi ne zavladalo kraljestvo satanovo med nami. Borili smo se, da bi vladal le Ti. Je bil res nas vseh ta na= men? Je bil res to cilj naše borbe? O Gospod! Zdi se, da ni bil naš namen povsem čist, vsaj nas vseh ne! In Ti nas nisi uslišal, rad človeštvom je zvaladal ^nt* krist. Pa tu, tu, kjer smo, skrbimo, da bi bilo Tvoje kraljestvo med nami, da bi vladal Ti? Tvoje kraljestvo v n a š_ i h du.š a h! Pogoj Tvojega kraljevanja med narodom je 'Tvoje kraljestvo v dušah. Naša duša,, n^-še ■ srce! Edo naj ga razume. Ustvaril" si ga zase, tako' obsežno je, da hoče zajeti celo Tebe, ki si neskončen. Nič ga ne zadovolji, a ven= dar si išče drugih vladarjev* poklic, družino, vedo in znanost, u= motnost, denar, uživanje, ljubezen do ljudi} toda vse to ga na za¬ dovolji, ne uteai, ker je ustvarjeno, da mu vladaš le Ti, naš Bog. Le Ti, samo Ti imaš pravico do njega, ker si ga Ti ustvaril. Prvi moraš biti Ti, vse ostalo sme priti za Teboj; razlog vsega ostalega moraš biti le Ti, vse ostalo po Tebi, za Tebe, radi Tebe. Pa je tako? Ni nič med menoj in Bogom? Je Bog med menoj *in vsem? Žalibog ni! Zato mi pomagaj, da razmerje do vsega pravilno uredim! Vsaj tu, ko mi vse priča o minljivosti vsega. Prvi in edini Ti, moj Bog! * Tvoje kraljestvo v d r u ž b i . Med nami, v družini, v taborišču. Tvoja volja-, Tvoji zakoni, naj vladajo med nami. Tvoja čast in slava naj bo cilj vsega našega prizadevanja. Žal teptajo Tvoje zakone v zakonskem življenju; ni razu= mevanja, da imaš Ti pravico ned njim, kor izhaja od Tebe in je zate ustvarjeno. Ti si njegov cilj, zato se nora po Tebi ravnati. Tvoje postave morajo vladati v vzgoji, v medsebojnih odnosih. O Gospod, pravili smo, da hočemo Tvoj-; kraljestvo med nami, pa ga sami pehamfi od sebe. Kako smo čudni, nezvesti, nedosledni in nestanovitni! To= žimo, da nas tepeš! Štejemo Zč. mučence, pa nočemo priznati Tvojih postav in Ti služiti, nočemo, da man vladaš^Ti! Gospod! Pomagaj nam Teti prev služiti. Zgodi se Tv oja volja. Kako težko je moliti to prošnjo očenaša. Morda je to naj« težji, najtežje umljivi del. Tvoja volja! Ko si ustvarjal svet, se je vse zgodilo pp Tvfcji volji.} ko si ustvarjal žive bitja, si jih ustvaril, da bi vr=* sila Tvoj* voljo, ko si ustvaril človeka si ga ustvaril, _• d a bi bil •ookoren 'Tvojim zakonom, ko si ustvaril meno in me postavil na dol©= ceno mesto, si hotel da tu vršim Tvojo voljo. Vsak dan molim} "Zgodi se Tvoja volja!” Saj se godi v ne= besih kri er ' Štev, 4., Leto III. 25, januarja 1948, - 5 - besih,, kjer Ti čisti duhovi zvesto služijo} godi se na zemlji, kjer.Tl žive in nežive^stvari, ki rimajo uma in proste volje, zvesto sluzijo. Toda'človek, človek, jaz, ki imam razum in prosto voljo?! oi mar prizadevam služiti Tebi, vršiti Tvojo voljo? Li sodelujem,da se izvrši Tvoja voleja na meni? Mar ne zahtevam, da bi Ti vršil mojo?! _Tvoja volja! Prijetno in neprijetno! V sreči in nesreči, v dobrem in^v^zlu! Kako težko je vzeti na svoje ramena, če pošlješ, kar mi ni všeč. Trpljenje, skrbi, bolezen, smrt! Toda, zgodi Se! Marsikdaj delajo ljudje krivico, ker nočejo slediti'Tvojim zakonom. v Boli m&, trpim! Zgodi se! V Tvojih načrtih glede mene je, v Tvojo čast je, torej tudi v moje dobro! Zdaj ne razumemo, pa kaj za to, da le Ti veš za to. Gospoduje zlo, hudobija. Zločinci imajo prosto roko in vse jim gre po sreči, po načrtih. Jaz, moji dragi, moj narod trpi! Zgodi se! Ti veš, zakaj je tako prav! Kakor Ti hočeš, tako bodi. Kaj bi Ti predpisoval jaz, ki ne vidim niti ped daleč? Ge je v Tvojo čast, pa čeprav se meni zdi zlo, naj se zgo= di.Čeprav me boli in trpim, pa je meni v korist, če sprejmem, ker prihaja iz Tvojih rok. Gospod, ne razumem ‘Tvojih načrtov glede zla na zemlji, pa kako naj razumem, ko sem minljiv človek, Tebe in Tvoje načrte, ki so neminljivi, neskončni? Ti si moj Bog, jaz pa sem le Tvoja stvar, ustvarjen, da vršim Tvojo sveto voljo. Zato molims Zgodi se, kakor v nebesih, tako na zemlji! fio< kpzi sToL-ena _ . . v- S (Nadaljevanje) Težek pol o žaj. Cerkve . Cerkev (prava) je preživljala tedaj najtežje življenske^ krize. Na zunaj jo je krvavo preganjala oblast, na znotraj so se ši= rili razkoli, ki so zelo ovirali misijonsko delovanje Cerkve, Že se^ je stegalo na stotine rok in slikalo propast Cerkve} kako naj namreč vzdrži Cerkev tolikšne napake od zunaj in znotraj? - Toda Cerkov vzdrži! V trdnem zaupanju na božjo obljubo, da bo Gospod ostal z njo vse dni do konca sveta - je vztrajala v obrambnem boju in ni klonila,. Vsi pripadniki razkolniških sekt so bili izobčeni. Nastopali so govor¬ niki t pisatelji ter dokazaovali, de. so razkolniki - volkovi v ovčjih oblačilih. Boj je bil dolg, težak - toda uspešen. - Razkolniki so bi= li odrinjeni, premagani, počasi sicer - ali Cerkev je zmagala* - Med viharjem in soncem. 28, oktober 312, 1. po. Kr. - Zapomnimo si ta. datum - saj j vi <3sJsn od onih redkih v zgodovini človeštva, v katerem je Bog otip= ljivo"irastopil V obrambo in zmago svojih zvestih. Mnogokrat se je že zdelo, da je Bog zapustil svoj-.; zveste vernike in izpustil vajeti sveta iz rok, kakor da se za svet nič več ne briga, -^Nad otroke božje pride velika stiska in zmešnjava. - Nihče se^več ne spozna, nihče več ne razume, kako to, da Bog vse to pripušča, ker ljudje- po= zabijajo, da je božja Potrpežljivost neizmerna ter., da bo Bog že v pravem času posegel v človeško zmedo in rešil svojo Cerkev, Tako jo bilo tudi omenjenega dne. - Ta dan je premagal cesar Konstantin ob Milvjjskem mostu pred rimskimi vrati rimskega krvoloka Maksencija in ta zmaga je na= Štev, 4,, Leto III, 6 2^. ,1 anua rja 1948, pravila Konstantina za vladarja Rimaj Italije, Španije in Afrike, dočim je Makseneij izgulil prestol in življenje. Čeprav je tila Makscencijeva armada močnejša -- številnejša, - je zmagal Križ nad malikovalci« S to Konstantinovo zmago je tila strta rimska strato vlada in kar je najglavneje - preganjanje Kristusove Cerkve po rim škili krvolokih. ~ Preganjana Cerkev je tila tega dne osvobojena.' Konstantin je postal prvi krščanski vladar rimskega cesarstva, po= delil je Cerkvi svobodo - ni je pa imenoval za državno vero, «**>wn Gospod, ki si med nami v podobi kruha skrit, v tujino te izgnani prihajamo častit, V predpostnem času z grehi te žalijo ljudje, z nečistostjo in plesi ki skrunijo srce,, Ti v tabernaklju vedno žaluješ in molčiš, za ljudstvo se nevredno daruješ in trpiš. Odpuš čaš gr e he naše, 1jutežni nas učiš, v daritvi svete maše • nam milosti deliš. Darujemo ti v spravo trpljenje in solze, naj v tvojo čas^ in slavo tegunci vsi žive. Odpusti vse žalitve, nam milostno,Gospod, prižgi nam luč rešitve,- na našo temno pot! \ Francoski pisatel P! A.l exis de Tocqueville je zapisal v svo= jem delu ;, L S ancien regime et la revclution” (Stari režim in revo= lucija), tele zanimive ugotovitve: “-Trdijo, da so v 18, stoletju oboževali človeško pamet in brezmejno zaupali v njeno vsemoČ, da je poljubno spreminjala zakone, ustanove in običaje,, Toda treta je dobro ločiti: nekateri filozofa, so mnogo manj oboževali človeško-ka= kor svojo lastno pamet, Nikdar ni bilo manj zaupanja v splošno mo= drost, kakor so jo kazali ti možje, knogo bi jih lahko omenili, ki so množico prav tako zaničevali kakor ljubega Boga, Proti Njemu so kazali sovražno prevzetnost, proti množici pa ošabnost parvenijev,, Kolji večine se prav tako niso hoteli ukloniti kakor božji ^vol ji. Od onega časa so skoraj vsi revolucijonarji kazali dvojno značajno po= tezo. Zelo so daleč od onega spoštovanja, katero kažejo, Angleži in Amerikanci napram mišljenju večine svojih ki imajo sodržavljanov. Ti razum, ni je poln ponosa in samozaupanja, a ni nikdar domišljav, ?a= to je .vodil do svobode, do čim je drugod pravzaprav iznašel novo obliko hlapčevstva,” ■ \v / X i m % W DUU( Iz domovine je prišla pretresljiva vest, da je umri dekan Zagorske dekanije g. svetnik France M a r k e ž. Rodil se je avgusta meseca leta 1900 v znani Marke že v i^ družini na Jesenicah kot najmlajši sin številne družine. Novo mašo je zapel 1, julija 1923 . leta, . Goreče in neutrudno jo deloval kot kaplan 5 let v Gorjah, nato 1 leto v Št«, Jur ju pod Tumom I ta 1929, je prišel kot kaplan v Zagorje ob Savi, kamor se je po kr tkem službovanju na Vinici 1 ja 19">-8 * • > Leto III. - 7 - 23. januarja 1948. 1934. vrnil kot župnik, J 1. v 19 2 i-l« ^so ga zaprli Nemci in pregnali na Hrvaško. Ko se je vrnil je vršil dušno oskrbo med pragenjanimi uršulinkami v Babnem polju in potem na Lansprežu. Po prevratu se je vrnil v Zagorje. _ S trnjem je bila obsejana njegova pot. Nepregledno in ne= jorecenljivo je zlasti njegovo delo med zagorskimi rudarji, Os.irote= • li zagorski fari je bil nenadomestljiv vodnik. Bog naj bo njegovi plemeniti in goreči duhovniški duši obilen plačnik. Njegovemu bratu in družini pa, ki žive med nami izrekamo iskreno sožalje ob tako bridki in nenadni izgubi. (Nadaljevanje). 'Tudi posluh za petje, lep glas in nadarjenost za petje je mnogim podaril, da bi sami sebe zadovoljevali, da bi druge razveseljen vali in da bi peli Njemu na čast. Večkrat je dejal pevcem, ki so gledali samo na to, kako bi čisto vsak njihov glas prišel do veljave: "Pojmo v božjo čast, ne pa zato, da bi nas ljudje občudo= vali. Bog ne posluša petja, ampak v naša srca gleda s kakšnim name= nom pojemo. Pojmo v božjo čast. Pojmo zato, da bomo službo božjo povzdignili. Ali ne veste, da kdor p^je, dvakrat moli." Toda vsi taki in enaki opomini niso dosti zalegli. Mnogo dobrih pevcev je že vzgojil, toda čim več je imel pri tem uspeha, tem večje težave so mu pozneje delali. Toda z moškimi se je že za silo moglo delati. Toda ženske pa s ; tari Blaž ni mogel več krotiti. Kot farni. organist je imel Blaž skrb za cerkveno petje* Lepa. prelepa služba. Lepa za tistega, ki ljubi Boga in cerkev, dvakrat lepa še za pevca, ki hoče s svojim petjem Boga častiti. To je sicer najlepša služba na svetu, toda za starega or= ganista Blaža je bila težki križ, ki ga je zelo težko, toda pogumno in vztrajno nosil. Pevci so mu namreč nagajali, kjer so mu le mogli. Posebno pa še pevke in prvo mesto med njimi je zavzemala Jamarjeva Francka. Imela je odličen organ, krasen posluh in bila je tudi nadarjena do¬ volj, da se je priučila vsemu, kar je potrebno res odličnemu pevcu. Toda prekmalu se je zavedala, da ros lepo poje,, Zelo ji je ugajalo, da se je po fari govorilo o rjej in njenem lepem sopranu. Toda ta pohvala ji je več škodovala kot koristila. Postala je domišljava in muhasta. Ko je pa postala starejša je postala pa^še prevzetna, ohola, trmasta,.maščevalna in kljubovalna. Ni imela sreče, da bi se možila, zato je ostala na očetovem domu in na koru domače farne cerkve. Za Blaža je bila ta ženska prava živa pokora. Stari Blaž je- bil preslab, da bi jo znal in mogel krotiti; toda zrasla mu je že preko glave. Dobro se je zavedal, da petje vodi on, pevce pa ona.Vse je hotela ona sama odločati: katere pesmi se bodo pele in kdaj,^katera bo pela solo, kdaj bodo pevske vaje, itd a V začetku^se je Blaž takim njenim zahtevam up-rl 0 Toda ne boš znala se je pošteno maščevati. Ako ni bilo vse po njeni volji je ostala lepo v klopi in ni hotela .peti, j Ako še to ni zalegi© je še druge odvračala od petja, jih hujskala.in ščuvala proti Blažu, V zadnjem času je imela pa na pevce tak vpliv, da se ji nihče ni upal postaviti pa robu. Vse je šlo tako, kot je hotela ona. Štev. 4«, Leto III. 25. januarja 1948. - 8 - Poseben odnos je imela do mlajših in novih pevcev. Vsaka organizacija se mora pomlajati z novimi in mladimi močmi, sicer začne propadati in propade. Organist Blaž je to dobro vedel. Vabil je na kor nove, mlade in sveže moči, ki naj bi pomlajale zbor. Toda Jamar* jev&.Prancka tega ni dopustila. To ji ni šlo v račun. Vedela je* če pustim na kor nove mlade moči, potem bom jaz s svojim glasom kmalu za pokoj, tega pa njena ošabnost in prevzetnost nista prenesli. Čim se je kak_pevec, posebno pa še pevka pojavila pri pevski vaji ali pa na koru, je_bil bojkot od strani starih pevcev takoj izvršen. Nihče od sta* rih ga ni niti pogledal, < niti ga ni ogovoril, vsi so mu kazali hrbet in enostavno mu niso dali v roke not. Seveda tega noben nov pevec ni mogel dolgo prenašati in je hitro izostal. Koliko je bilo dni, ko je stari Blaž sam sedel za orgijami , in sam pel vso mašo'. Mnogokrat so mu ob takih prilikah med petjem takle grenke^solze po licu. Toda nikoli se ni pritoževal, nikoli to* žil. Toda večkrat se je njegov pogled ustavil doli v cerkvi na raz« pelu na katerem je visel Kristus in ob takih pogledih je Blaž lažje prenašal svoj križ. Ko je gledal sveto razpelo in se v duhu zamislil v vse trpljenje božjega Odrešenika, je spoznal, da je njegovo trplje* nje majhno v^primeri s trpljenjem, ki ga je moral pretrpeti On, ki je visel na križu za nas vse. Bil je potolažen in niti z zlo besedo, niti z najmanjšim pogledom ni hotel pokazati pevcem, kako zelo ga boli, muči in tlači njihovo krivično ravnanje. Najbolj ga je pa bolelo to, da niso hoteli umeti, kot cerkveni pevci tega, da bi peli v božjo čast in ne zato, da bi se sami - mnogokrat v svoji domišljavosti - naslajali nad svojim petjem in želi za to petje pohvalo vse fare. 3 . Organist Blaž je obležal. Na praznik sv,Treh kraljev, ga je parkrat stresel mraz. Že popoldne pri večernicah je začutil, da se je prehladil. Bolela ga je glava, postal je utrujen, noge je imel težke in mrzle. Ko je prišel iz cerkve je moral takoj leči. Hčerka Judita mu je skuhala čaja in ogrela noge. Ponoči se je zdaj potil, zdaj pa ga je tresel mraz. Pro¬ ti. jutru mu je nekoliko odleglo, da je zaspal. Zjutraj, ko se je že popolnoma zdanilo, bi pa že najraje vstal. ‘•Očka, ostani še v v postelji, da se še bolj ne prehladiš # 5 Pljučnico bi lahko dobil. Čaja ti skuham in po zdravnika pošljem”, ga je nagovarjala hči, ker ga je poznaj a ? da ne bo dolgo vzdržal v po* stelji. Organist Blaž je ostal na svoja stara leta sam s svcjo hčerko Judito. Imel je sicer pet otrok: dva sinova in tri hčerke l toda sedaj sta ostala sama z Judito, Zena in dve hčerki sta ma umrli ze pred leti, sinova sta pa študirala in^odšla po svetu. Hčerka Judita se je kakor oče posvetila učiteljskemu stanu. Poučevala je na domači šoli in stregla ostarelemu očetu z vso lju* beznijo in skrbjo. Veoela je, da vsaka sapica in vsak mraz staremu človeku škoduje in ga hitro položi na bolniško posteljo ali celo na mrtvaški oder, Zelo se je bala zanj, ••Saj ni nič hudega, le mraz me je nekoliko stresel včeraj. Jutri bo pa že bolje,” se je tolažil Blaž, ker ni nameraval dolgo_ ostati v postelji. Jutri bo pevska vaja, katere pa ni hotel zamuditi, če se bo le držal pokonci, je ne ho zamudil. Naslednji dan mu je res nekoliko odleglo. Ko je popoldne odšla Judita prvič po božičnih praznikih zopet v^šolo, je počasi vstal, pfu ipplp = bMfMk Ag- & JPH š fJL jf = JpPfriPjAlIL sle dl,) Izdaja pisarna narodnega delegata papeške ..misije v Iristachu pri Lienpu, '