J^CS 3 SF1«? . »t. 42. V^J v Trstu, v saboto 26. avgusta 1882. Tečaj. VII EDINOST Mašilo slovenskega političnega društva za Primorsko. *T adinoati J« m«6«. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako »red« in aahoto o poludne, Gena Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vi« Torrente« Tli>. Huaia; vsak mora biti za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za Četrt leta 4 gld. KO kr. — Posamezne frankirau. Rokopisi bre/ posebne vrednosti se ne vračajo. — jnsernli (raznu vrste nazna- številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tr»ty po & kr., v Gorici in v nila in poslanice) «e zaračunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasih z drobulmi Ajdtvlčinl po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo »via Zonta fr>. črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Prihodnjost Slovanstva na jugu. Človek, ki tako po razstavi hodi in si stvari pa ljudi ogleduje, ne more si kaj, da ne bi opazil, kako si Italijani, Nemci in Ogri prizadevajo, da bi Slovana v kot potisno!!. — Na razstavi nahajamo vse polno prekrasnih stvari, katere so napravile slovanske roke, pa so razstavljene pod nemško firmo, na priliko češko steklo, porcelan, ki vse figurira pod imenom dunajskih firm; prav tako mnogo izdelkov iz druzih dežel. Kako zopet Nemec, Madjar mogočno stopa in se Šopiri po razstavi; malo jih je; a navidez izdajo več, nego ogromna veČina slovanskih obiskovalcev. — Slovan, posebno južni Slovan, vede se jako ponižno, ta skromnost, ponižnost je njemu prirojena lastnost in izvira Še od tistih časov, ko je bil naš narod vprežen v najtesnejši jarem. — Pri vsem tem pa opazujemo, da je bilo pred 10. leti še veliko slabše v tem obziru, da se je v 10. letih vendar dosti obrnolo na boljše, govori se na razstavi mnogo slovansko in hrvatski paviljon je postal pravo središče, kder se shajajo razni Slovani. Pri vsem prizadevanju Nemcev, Italijanov, Ogrov, da bi nas popolnoma v kot potisnoli, to vendar ne ide, kar nas sili, da izrečemo z italijanskim velikanom na polju matematike in astronomije: »E pur si muove«. — »Triester Zeitung« je v enein zadnjih listov zavračala češke liste, ker so oni pisali, da bi ae tukaj morala vlada opirati v prvej vrsti na Slovane in da bi morala proti rogoviležem postopati z ono ostrostjo, s katero je postopala v Dalmaciji in drugod, kadar je bilo še manj treba, nego je danes v Trstu. »Triester Zeitung« da razumeti mej vrstami, da je škoda celo misliti na to, da bi tukaj prišli Slovani na površje. Mi vse to verujemo; stvar še zdaj ni zrela, da pa postane zrela, zato skrbi Bog in od niega tako modro ustvarjena narava. Omenjeni nemški list z onim člankom tudi ni imel namena, da brani toliko nemško stališče v Trstu, katero ima po nekem zasto- {>ati; več mu je bilo zato, da praške liste naznani talijanskim listom, ki se navadno več brigajo za Rim, nego za to, kar se govori in piše v notranjih avstrijskih deielah, italijanski listi ne bi bili morda niti pisali o Čehih, a precej drugi dan potem, ko je »Trie-sterca« dala oni >memento« praškim listom, planili so tudi italijanski listi, v prvej vrsti »L' Indipendente* na Čehe in jim očitajo, da delajo žendarme za Avstrijo, pa da ne pomislijo, da so sami zadosti robovali iti da kedor kliče na pomoč kruto silo, sain večidel mora največ trpeti pod njo; — z drugimi besedami: »Kdor drugim jamo koplje, sam pade vanjo«. To je resničen pregovor, a v ustih «L' Indipendenteja« ne velja nič. Ne vemo, ako je kak satrap tako ravnal sč svojimi podložniki, kakor je dosedaj ravnalo mestno starešinstvo se Slovani Trsta in okolice, in kedo ne zna, da je >L' Indipendente« kri in meso Progresove stranke, ki je saj dozdaj vedno opravljala službo tri-bunata nad mestnim zbordm. Tudi je znano, da so lahoni in tudi zmerni Lahi v Beču bili vedno zavezniki ustavovercev in da so pomagali tam zatirati Slovane na najkrutejŠi način. Ako toraj zdaj »L* Indipendente« toži na čehe in navaja neko zgodovinsko resnico, nema ta nasproti Slovanom čisto nobene veljave; prišlo je, in če ni prišlo, pride do tega, da padejo v luknjo oni, kateri so jo kopali Slovanom. Premisa onega stavka znači ravnanje »L' Indipendenteja« in druzih njegovih tovarišev italijanskih in nemških, naravno mora zadeti nje tudi posledica. Predobro poznamo namen »Trie-sterce«, katera se je gotovo zopet vsaj nekoliko prikupila nekej koteriji v Trstu, ne dobi sicer »Fleiss-zettla«, a njej zadostuje: »laisser vivre pour pouvoir vivre«. Od druge strani tudi mi nočemo svetovati, naj se Trst dene v obsedni stan. Tega ni treba, to smo mi še takrat trd'li, ko so hoteli nekateri vsaj »den kleinen Belagerung zustand«. — Sistema, smo vedno rekali, naj se spremeni, pa bo vse dobro in to zahtevajo tudi drugi federalistični listi češki, hrvatski, poljski, nemški, da še celo nekateri magj irski, kateri vsi skupaj gotovo zastopajo menenje ogromne veČine avstrijskih podanikov. Rekli smo tudi, da utegne za zdaj vsaj nekoliko obveljati v Trstu stara politika, katero zastopa tTriester Zeitung« in skoro gotovo je ta naša misel prava, le s tem razločkom, da vlada vendar utegne tu iri tam vsaj kake malenkosti dovoliti Slovencem, kolikor bode to mogla v mejah, ki ne segajo tako daleč, da bi mogli tožiti v obče neki gospodje tržaški, katere smo uže imenovali »šviga, švaga, Čez dva praga«. Pa vrnimo se zopet h glavnej misli: Slovan denes preziran, še celo od lastne krvi, začel je v obče napredovati; naša država ga ne more več prezirati, ker spoznava v njem vzdrževalno moč, ali cement, kateri drži skupaj Avstrijo, polagoma se Slovan vendar le izobražuje, napreduje duševno, politično in materijalno; polagoma pade tudi ona sramežljivost, katera znači posebno južne Slovane, kakor smo to v začetku Eovdarjali, stvar ide na bolje, Slovan postaja Čedalje olj ponosen, in kolikor ponosneji postane, toliko bolj gotov je njegov svobodni život, toliko več veljave vdobi pred svetom. Upanje je torej več nego opravičeno, da Slovan postane poglavitni gospodar ne le v notranjih slovanskih deželah, temuč tudi oh Adriji in da morje adrijansko postane zopet Slovansko. — Kar nam je narava dala, to mora postati zopet naše; v tem me-nenju nas podpirajo tudi druga znamenja, namreč tudi to, da so romanski narodi uže davno dosegli vrhunec, ter da se zopet pomikajo nazaj in da so Nemci baš zdaj na cenitu svoje vsemogočnosti, pa da je Slovanstvo baŠ zdaj v prvem razvitku, ter se razvija kakor krepki mladenič, ki prej ali slej mora Podlistek. Trst in okolica. (Zgodovinske Črtice, spisuje M. Skalovič.) (Dalje.) V 31. dan oktobra se sprimete četi turška in beneška blizu Maj niče na mostu čez Sočo in pri Lučniku ob enem. Benečani so bili hudo tepeni. obd poveljnika Geronimo Novello in njegov sin sta bila ubita, beg splošen. S»daj se roparji razlijejo po ravninah mej Sočo in Filaventom (Tagliamento). Skedni, hiše, gradovi, krasne vile (grajščine), gozdovi so bili kar v enem plamenu. Tišti večer mej Sočo i n Tal men tom je bilo lcakor ognjeno morje... Nikoli se morebiti ni tresla ponosna Venecija tako, kakor ko so gledali s zvonika sv. Marka silni požar po planjavah kamor je segalo oko. Kolikor je bilo vojakov, vzdigne se zoper Turčina, a ta jih ni čakal, ampak urno pete odnesel čez Sočo, druzega ne pustivši v deželi, nego razvaline in kugo.« (J. Pa-rapat: Turški boji itd. Ltp. Mat. 1871. str. 63.}. Velika nesloga mej krščanskimi vladarji je mnogo zakrivila, da so nečloveško razgrajali, pustošili, morili, požigali, na tisoče čvrstih dečkov in brhkih deklet v sužnost odpeljali, ter iz onih odgojili silne janičare, a te potaknoli po svojih haremih. Mej tabri, kamor so ljudje se poskrivali, ohranil se je iz one dobe do denašnjega dne »lokavski tabor« (Corgnale) z letnico 1485. L. 1488 in zopet 1489 je grozna toča sklestila pridelke po Trstu in okolici, posebno je Škodovala vinogradom, da kdor je prej imel do 100 čebrov vina, ni ga v onih dveh letih pridelal na i 4 čebre. (Scussa p. 99.) Iz nekih listin 1. 1491 se posnema velika raz* d raže nos t tržaških meščanov proti pastirjem drobnice, ki so v zimskem času celo do mestnih vinogradov prihajali in škodo delali. Cesar Friderik ostro prepove ptujcem Črede pasti po tržaškej okolici. Isti cesar dozvoli 1.1491. prosto pašo blaga in sečnjo drv ne le po svojih posestvih nego i po devin-ščini. Tudi trte saditi je bilo okoličanom prepovedano. Ko je 1. 1492 Krištof Kolomb Ameriko našel, mnogo se je v svetovnej zgodovini spremenilo. Svetovna trgovina je začela svoja pota obračati v novo najdeno Ameriko. V Avstriji nastopi vlado po smrti Friderika III. njegov plemeniti sin Maksimilijan I. (1493—1519.), imenovan »poslednji vitez«. Tudi on je mnogo skrbel za povzdiso trgovskega mesta Trsta; dal je celo ukaz, da Žitni trgovci iz Kranjskega imajo svoje žito le v Trst pošiljati, ter ga za dva solda ceneje, nego drugod prodajati. A ta naredba je dala povod mnogim prepirom, še bolj pa se razjezi beneška republika, ko Maksimilijan podedovavši vso Goriško grofijo po izumrtju po-sledniega grofa Leonharda 1. 1500, noče o zahtevah Benečanov nič slišati. Ti so hoteli imeti zase nek-dajna posestva oglejskih patrijarhov, katerih oskrbniki pa so bili goriški grofi; vsled teh zahtev se uname vojna. Benečani pošljejo spomladi 1. 1508 vojskovodjo Jarneja Alviano na Goriško, ki vzame Karmin (Cormons), in Gorico, Zagrad, Devin, in dere naprej po Krasu do Trsta. Ob enem prijadra po morju Jeronim Contarini, ki strahovito strelja na mesto tri dni zaporedoma ter razruši mestno zmagati nad starimi narodi, ki postajajo uže gizdavi in netnajo v sebi niti več one moralne kreposti, ka-koršne je treba za čas, ko bode ves svet tirjal nove moralne in etične podlage za državna bitja. Politika onih, ki trd6, da se Slovanstvo zavrne v ozke meje, zdi se nam le muha enodnevnica; naravno je, da vsak trdi, da njegova je prava, a naravnim zakonom ni zapovedovati in Avstriji nI pomoči, ako se ne upira na Slovane. Ker pa naravni zakon in vse okoliščine govore za nas, zato je za zdaj naša na-loga le ta, da ohranimo svojo narodnost, nemeneč se za teorije nekaterih ošabnih, pa prav kratkovidnih politikov. In ko smo tako razmiŠljevali svoje stanje na razstavi, prišli smo do sklepi, da Slovanstvo k ljubu vsem oviram prej nastopi svoje gospodarstvo v teh južnih deželah Avstrije, nego si mislijo gospodje, ki bi sebi in drugim radi zatajili to resnico. Tržaška razstava. Bosna in Hercegovina. Oddelek za mornarstvo in pa za Bosno in Hercegovino sta pod eno streho, kakor stopiš iz prvega oddelka, nahajaš se kar nenadno v Bosni in Hercegovini. Precej pri vhodu pade tvoj pogled nehote na ono stekleno omaro, v katerej vidiš družino bogatih Srbov iz Bosne v krasnej narodnej opravi; ženske v svilnatih hlačah, baržunovo jopico, vso prepreženo s6 zlatom, moškega se širokimi hlačami, kratko vse se zlatom prepreženo fa-ielo, s pasom v različnih barvah in za pasom handžare in samokrese, vse z dragocenimi kameni in zlatom vložene, ves ta lišp ti daje pravi pojem oh orijentalnih šegah in nošah. Vse te obleke tako umetno izdelane pa kažejo dober okus in veliko umetnost Bošnjakov, kar se tiče ročnih del, kajti vsa ta dela so napravljena z roko doma. Razen teb oblek so še druge jako drage in krasne jopice, bunde, košulje, vse iz svile, baržuna in drugih najfinejih tkanin delane in bogato umetno vezene; redsednik vet. društva g. Cattinelli prav v tem pomenu zvrsten govor v 3 jezikih, in doneli so živio klici gotovo iz grl 7000 zbranega ljudstva. Popoludne ob 1. uri se prične ljudska veselica, h katerej je došel glavar, sprejeli so ga s »cesarsko himno«, baronici Redbach-ovej, gospej dvornega svetovalca goriškega, Ea je župan, g. Devetak izročil s primernim govorom rasen šopek; veselica je trajala v pozno noč v najlepšem redu. Okoli 9. ure zvečer prebere predsednik vet. društva došle telegrame in sicer 1. nj. veličanstva cesarja, 2. nj. veličanstva cesarice, 3. nj. visokosti nadvojvoda Rudolfa, 4. nj. visokosti nadvojvoda Albrehta in 5. nj. ekscelencije c. k. namestnika Pre-tisa. Tako je bilo vse ganjeno, da se je iz mnogih odkritosrčnih patrjotičnih grl slišal glas, da se vsak čas vdeleŽe boja, da se zatere nesramna tržaška in tudi goriška iredenta. Na vse zadnje izrekati pa moram, da Tolmin zna in sme biti vsak čas in v vsakem obziru ponosen. Zgoraj omenjeni telegrami se glase: General adjutant Nj. veličanstva cesarja veteranskega društva načelniku majorju vitezu Catinelli v Tolminu. Njegovo veličanstvo cesar je nnjmilostljivše vzel na znanje z denašnjim telegramom o priliki najvišjega rojstnega dne sporočene želje in lojalne izjave druzega primorskega veteranskega društva in druzih vdeležiteljev ter izreka vsem za to patrijotično izjavo najvišjo svojo zahvalo. V IVu. 20. avgusta, Mondel, s. r. Najvišji dvornik Nj. veličanstva cesarice in kraljice majorju vitezu Catinelli v Tolminu. Nje veličanstvo cesarica in kraljica je patrijotično izjavo druzega primorskega vojaškega veteranskega društva za Goriško in Gradiščansko s zahvalo na znanje vzela. V Tilu, 20. avgusta. No pes, s. r. Najvišji dvornik Njeg. c. k. visokosti nastolnika nadvojvoda Rudolfa majorju Catinelli v Tolminu. Nju c. visokosti ste pozdrav z ganjenim srcem spri jeli. V mu, 20. avgusta. Bombelles, s. r. Najvišji dvornik Njeg. c. k. visokosti nadvojvoda Albrehta majorju vitezu Catinelli v Tolminu. Njegova c. k. visokost mi je zaukazal, naj izrečem najtoplejšo zahvalo goriškim in gradiščanskim veteranom za patrijotično izjavo in prosim gospoda načelnika, da to primerno razglasi. Br. Piret, s. r. Deželni namestnik na Primorskom majorju vitezu Catinelli v Tolminu. Srčna zahvala zu prijazni spomin i najtoplejše želje za daljši vspeh vrlega veteranskega društva. V Trstu, 20. avgusta. Br. Pretiš, s. r. Iz gor. Braniče 15. avgusta. Dopis v »Edinosti« »Na Krasu dne 17. julija«, o popisovanju lepe koristi domačih stvari, izvenredno me je zanimal; in sicer razpravlja mej drugitn: »Pred malo desetletij smo bili pri nas zelo slabo preskrbeni z cestami, a danes smemo biti zadovoljni itd.« — Istina. — Kajti danes imamo še celo čez kraški hrib od Škrbine na Dornberg skladovno cesto, ki veže vsaj te dve soseski, za kojo se je potrosilo 36 tisoč gold. itd. Moglo bi se misliti, kdor razmer ne pozna, da ona nova cesta, v primeri prizadetih stroškov, mora doprinašati v prometu in občevanju Bog ve kake dobičke našej deželi. UŽe pred leti, in Če se ne motim, še predno je bilo grajenje te ceste pričeto, čitali sinof ne spominjam se v kakem slovenskem Časopisu, nek dopis, v katerem je dopisovalec grajal uže naprej to za- f»očetje, da je bedasto in prorokoval potrato denarja n slabo bodočnost te ceste, v katerej se v resnici dan danes nahaja. — Kar je bilo prorokovano, obistinilo se je, in onih 36 tisoč je lehkoinišeljno deželna vlada zavrgla, in ne morem si po nikakem tolmačiti, kam je teatgnl deželni zbor namerjaval s takim gospodarstvom. Mi zgornji Braničarji vzajajemno s6 Gabrci, Šmarnci, dol. Braničarji itd. prizadevali smo se uže pred Skrbinci, Dornberžani in druzimi, da bi slavni deželni zbor pripomogel doseči nam otvor-jenje BraniŠke ceste, koja bi vezala našo goriško deželo s kranjsko po najboljšej, rodovitnejšej in zavet-nejšej s Žlahtnim sadjem in plemenito vinsko trto obsajenej in odičenej braniškej dolini. No, tu ni bilo ušesa za naše prošnje! Prvi ugovor je bil od tedaj-nega deželnega poslanca in aotičnega poročevalca Antona Cerne-ta, da se ne more dovoliti ta črta, ker obstaje uže cesta Štanjel; in braniška dolina je ostala dosedaj — brez ceste. Ko bi se bilo govorilo na primer za cesto na Tomaj ali Ogelski dol, bil bi gotovo gosp. Črne ugodnejše poročal. — Za izvršitev BraniŠke ceste se je potezal uže s početka slav. gosp. baron Pino, kot goriški okr. glavar, pa vse njegovo prizadevanje je bilo, če tudi je bila potreba očita in nujna, zaman, kajti nasprotoval je in še nasprotuje temu odločno ajdovski cestni odbor, osobita pa nekdo, ki se boji, da bi se potem 10 voz mani na leto pred njegovo krčmo ustavilo. — Pa še vedno se, kakor čujemo, neka za to cesto uneta duša trudi, in še ni obupala, kajti nadejati se je, da prej ali slej gotovo naša za občno korist delajoča deželna vlada to, za toliko občin potrebno delo v svoje roke vzame. Če se preudari in pomisli, koliko občinam bi se odprl In polajšal promet sd sadjem, vinom in drugo trgovino in koliko draže bi te soseske svoje pridelke prodajale, da bi promet vezal dve kronovini, in če se vzame dalje ozir tudi na slučajno strategično korist, gotovo bi priznali merodajni gospodje veliko važnost te črte in prednost pred ono, ki drži na Škrbino. Omenjene soseske se hočejo žrtvovati brezplačno z vsem ročnim in voznim delom, žrtovali so tudi dotična zemljišča z malimi izjemami, pričakovaje in nadejaje se, da nam slav. deželna vlada za umetna dela vsaj toliko pripomore, da se zveza z Raško in Rifenberško skladovno cesto doŽene, kar ne bi toliko stalo, ker je črta od gor. Braniče do Podlasa in od dol. Braniče do Rifenberga iz lastnih moči dotičnih sosesk uže toliko dognana, da se z vozovi lehko občuje. — Treba le še mej Podlasom in dol. Branico dodelati in odpreti komunikacije. Zatorej odpade onih 69 ti^oč for. stroškov, ki so bili neumno preudarjeni v prvem načrtu, koji bi se sedaj le na kakih 8 do 10 tisoč zuižali. Utegnol bi mi kdo ugovarjati: — saj imamo uže tako preveč skladovnih cest, da je joj — čemu še tol? — res jih je davkoplačevalcem preveč. (Mej drugimi Škrbinsko-Dornberška), a naj se pomisli in ozre na take, ki so res brezpotrebne in so le prav malo ali celo nič rabljene, naj se toraj take kot skladovne odstrane in le koristne in prometne, ki vežejo po več občin in služijo trgovini in močnemu prometu, naj se pospešujejo. Naši kranjski sosedje, Gočani, Er-zelci in gornji Vipavci vedno povprašujejo, kdaj bo ta cesta otvorjena, da bi mogli sosebno ob zimskih nevihtah in silnej burji ognoti se živenju nevarnega občevanja po drzavnej cesti v glavno mesto Gorico. In tako zavetje bila bi jim gotovo braniška cesta. Gabrsko Županstvo pod vodstvom bivšega in sedanjega iskrenega g. župana, kakor tudi vrli Stanjelci pod vodstvom g. Antona Fabijanija, so iz lastnega nagiba, veselia in potrebe, v svojih katastralnib občinah uže toliko te ceste dovršili in sicer na lastne EDINOST. stroške, da se lehko in brez nevarnosti po tej do-gnanej cesti s teŠkimi vozovi ohčeva. Še celo kranjsko vipavski cestni odbor, ko je lanskega leta oficijelno to cestno Črto ogledal, priznaval je, oziraje se na mnogobrojne občine in soseske te doline, silno potrebo izvršitve te ceste ter v takem zraislu vestno poročal to stvar dotičnemu kranjskemu deželnemu cestno poročevalnemu odseku, ter velel v tem sporočilu, aa^j se brž ko le mogoče to cestno delo do-iene. — Temu popolnoma nasproti se vede ajdovski cestni odbor. Toliko in to v dodatek dopisu s Krasa kot zgoraj v dan 17. julija tega leta. , V Lokavcu 18. avgusta. Setajoč se te dni s prijateljem Ton četom tja doli po gladkej stezi v bližnjo Ajdovščino, spraviva razna {»rašanja na razgovor. Slednjič pridejo na vrsto po-itične i narodne razmere na Primorskem. No da, to se v6 da! Nadaljuje prijatelj: Kuhnovce v Trst in Gorico; dalmatinski polk v istrska mesta; v četniške postaje —- četnike (žandarje) Slovane; v javne službe domače uradnike, pravnike, betježnike itd. v pisarnice in Šole dveri odpreti slovenskemu jeziku, — in vse to stalno po vsem Primorskem, kderkoli prebiva naš človek. Italijanskih podanikov nikdar ne spravljati v Trst in druga primorska mesta, delo naj se rajši izroči domaČim pridnim delalcem — zvestim državljanom; mestno stražo pa prepustiti okoličanom, kakor je bilo to poprej v navadi. Vrjemite mi! pravi dalje prijatelj moj, to so radikalna sredstva, s kojimi se strupena »iredenta« prav k malu do korena uniči. Tako si Avstrija stalno utrdi zlati mir na oballh jadranskega morja. Sitno i tamo se tudi uže omenia, da bi namreč slavna vlada vsekako modro učinila, Če združi vse slovenske pokrajine v jedno administrativno celoto z z imenom »Ilirija«, koja se po zgodovinskem pomenu 1 vrednosti še dandenašnji nahaja v avstrijskem grbu z napisom na naših denarjih in druzih državnih li-stinah. Tega poimenovanja pa bi se naši nasprotniki tudi tako hudo ne plašili i strašili nego »Slovenije«, o katerej je bila po naših časopisih govorica uže na dnevnem redu. Ustanovljenje »Ilirije« bi ne bilo nič druzega, nego neko obnovljenje administrativne deželne skupine, koia je nekdaj v resnici eksi-stirala. To naravno potrebo je spoznal celo sam Napoleon I. — »Ilirija« more biti prava zanesljiva trdnjava proti poblepnej »iredenti« — tedaj neizmerne važnosti za vso Avstrijo. V narodnem oziru bi združila Slovence v duhu napredka v okrepčevalno moč; v združenej deželnej administraciji pa bi priŠtedila država cele milijone forintov. Iz teh jasnih razlogov i tebtnih uzrokov je slavnej vladi prihodnjič prav lehko po pravem potu hoditi I vsake nevarnosti se ogibati, da si za vso bodočnost zavaruje svoje meje v Primorju. Kakor ob suši, če 5rej dež pomoči suho polje, manj Škode se zgodi po-edelcu, prav tako z omenjeno državno uredbo: če prej se izvrši — boljše je. To je uže tako. Čas se spreminja; ž njim pa prihajajo državi nove potrebne prenaredbe. Tako je prijatelj Tonče dokončal svoio politično i narodno filozofiranje o razmerah na Primorskem, nasprotiv naperjenej »iredenti«. Še zdaj mi šume prijateljeve besede po ušesih: Le k malu naj se zgodi, kakor želimo I V II renovirah 14. avgusta. Dovoli, draga »Edinost«, tudi meni nekaj besed. Iz našega kraja nisi menda Še nič slišala, zato upam, da te gotovo moj dopis razveseli, ker videla bodes, da mej Slovenci dobrotnikov nikdar ne manjka, da so še blage duše v vsakem času pripravljene pomagati dobrej reči, ako je le mogoče. Ne moremo se tedaj vzdržati, da ne bi vrlega domoljuba, gospoda Ivana Sabca, tukajšnjega rojaka, bivajočega v Trstu, očitno imenoval, ker je velik dobrotnik tukajšnej šolskej mladini. Ko je namreč Gašper Sabec, posestnik v Hru-Sevji, vasi hrenovske duhovnije umrl, daroval je pri tej priliki ta blagi gospod 25 gld. tukajšnjej šolskej mladini s tem pogojem, naj se mladina v praznik sv. Alojzija s primernimi rečmi obdaruje. Ker se mu je 5a zdela ta vsota še premajhna, povekšal jo je pri rugej priložnosti še z desetakom tako, da je mladina vsega skupaj 35 gld. od blažega gospoda prejela. Zamolčati pa tudi ne smem in ne morem še druzega dobrotnika, ki se je enako izkazal, ta gospod je: Fran Žitko, tukajšnji rojak, trgovec v Trstu in posestnik v Stranah, on je daroval 5 gld. v isti namen; tudi ni šo pozabljeno, kar je prav ta gospod pred par leti storil tukajšnjej šolskej mladini. On nam je bil namreč pripomogel, da smo mogli v praznik sv. Alojzija prirediti enako veselico, kakor letos, katere se je tudi osebno blagovolil udeležiti. Denar pa, ki sta nam ga imenovana gospoda darovala, razdelili smo tako, da srno */* porabili za razveseljevanje v praznik sv. Alojzija, m y4 za darila o koncu šolskega leta. ludi mora svet izvedeti, da ima tukajšnja duhov-nija za predstojnika moža, kateri je znan po vsej Kranjskej kot učenjak, domoljub, prijatelj in velik dobrotnik šolskej mladini in ubogim domaČe, kakor tudi sosednih duliovnij, ta gospod je dr. Jurij šter-tenee, župnik, predsednik okrajnemu šolskemu svetu in krajni nadzornik; on je pomnožil tukajšnjo, poprej ubožno šolsko bukvarnico, z mnogimi podučnimi knjigami in šolskimi listi, ter podpira ubožnejše učence mej letom sem ter tja tudi s hrano. Prav sedaj je pri zgoraj imenovanem prečestitem gospodu na počitnicah blagorodni gospod Fridolin Ipavic, c. k. finančne direkcije oficijal, ta se je tudi vdeleŽil slovesnosti pri sklepu letošnjega šolskega leta ter je najpridnej-sega učenca in najnoljšo učenko obdaril z lepim darom v denarji. Razvidno je iz tega, da ima naša šolska mladina dokaj dobrotnikov. Bog nam nakloni še več takih šolskih prijateljev. Vodstvo tukajšnje Šole si Šteje tedaj v prijetno dolžnost, v imenu učiteljskega osobja, kakor tudi učeče se mladine, vsem zgoraj imenovanim preblagim gospodom najtoplejšo zahvalo izreči! Bog Vam stokrat povrni, nepozabljivi dobrotniki! Matija Arko, nadučitelj. II IJnbUane, 21. avgusta. Slovenski sosedje! — Iz bele Ljubljane p.ič vam nemam poročati o tako izburjenih dnevih ter nočeb, kakor poročate vi lehko! Petarde, bombe — iredenta l To niso malenkosti! — To se ve, da se tudi v Ljubljani mnogo govori o tržaških dogodbah. In naposled zaboj iz Benetk, v sebi krijoč zopet smrtonosnih krogelj! — Uh! — »Jaz uže ne pojdem v Trst!« tako deje marsikdo, posebno, ako je »nežen« '). Drugi pa: »Ej, le pogum — jaz pa pojdem, vraga!« Govorilo se je cel6, da tudi mesto Ljubljana krije tako bombo, da je skrivno došla po poŠti — ali kali ? Vsak je poslušal — kde se razpoči. In Čul se je — pok, pok I To se ve, da naši nemškutarčki so Čuli, in zdaj gorje nam, našim mestnim očetom, slovenskej »velikosti« ter pribodnjosti! — Ker pa naši nemčurji nemajo lastnega dnevnika v Kranjskej, ker vladna »Laibacherica« preveč česti Jurčiča, in ker je do prihodnje sobote predolgo, da bi nas izdali v »Wocbenblattu«, pribefali so pod papirnato streho graške »Tagesposte« ») (20. avgusta) — ter zajavkali: »Cul se je pok, grozen pok!« Skoraj tak, kakor ga porodi kaka petarda I Nek fant se je pregrešil baje, (?) ter v kakej mestnej ulici zavihtil preveč pogumno svoj — bič, da ga je čulo nemčursko uho ! In zdaj toliko krika! Naši nemčurji se bojč tacega poka, vznemirja jih navaden bič slovenskega veselega fanta, ter jih moti morda pri belem dnevu, ko premišljujejo, kako bi se ubranili političnega biča, kateri jih je letošnjo spomlad prognal iz važne pozicije ! Tedaj, ko so bili oni gospodarji, bil je tak red v mestu, tak mir — ni bilo Čuti poka, katerega je porodil kmetski bič! O zlati časi! — Dragi sosedje, tudi mi se ne dolgočasimo, tudi pri nas se čuiejo grozni poki, kateri celć plaše one, kateri niBO baš »nežni«. K. Domače in razne vesti. Cesar in ceslrica prideta 17. septembra v Trst. To se je sklenolo včeraj v posebnej avdijenci, h katerej sta bila poklicana grof Taafle in baron Pretiš. Poslednji je o tej zadevi v sredo šel na Dunaj, Tržaška mestna delegacija je določila 15,000 gld. za svečanosti, katere se priredč, ko cesar obišče Trst Finančni vodja v Trstu« dvorni svetovalec* pl. Plenker je imenovan za finančnega vodja v Bosni. •»Delalsko podporno drudtvo" pod pokroviteljstvom Njeg. c. k. visokosti cesarjeviča Rudolfa. Program »lavnosti 10. septembra priobči se v prihodnjej številki. La to uže denes naznanjamo, da je v programu tudi izlet po morju 11. septembra, da si gostje ogledajo Miramar, novo luko. Lloydov arsenal in razstavo; vse po znižanej ceni, Izlet po morju bode jako zanimiv, uraduje ga ve-Ščak g. Polič. — Jušno železnico prosil je odbor de-lalskega podpornega društva, da bi napravila 10. septembra iz Ljubljane v Trst poseben vlak za polovico navadne vozne cene. — Gotovo je, da bi poseben vlak privabil vse polno ljudi k slavnosti in pa tudi na razstavo, stvar bi bila torej koristna na več strani: za razstavo, za slavnost samo in za železnico. — Ako ima torej južna železnica le količkaj obzira na občinstvo, morala bi dovoliti poseben vlak, iti ker rada streže Željam prebivalstva, se je tudi nadejati, da 10. septembift otide iz Ljub-ljane poseben vlak, kateremu se pridruže tudi Hrvatje in Nabrežini GoriČani. — Slavnosti bla-goslovenja zastave delalskega društva udeležć se Se Čitalnica v Postojni z zastavo, enako društvo »Unione patriotica Triestina«. — Potreba je, da ima vsak ud svojo društveno znamenje pri slavnosti ; odbor je preskrbel z Dunaja jako lična znamenja, dobivajo se v društvenej pisarni po 30 kr., opozarjamo vse čestite ude, da si omislijo nemudoma vsak svoje znamenje. Odbor. d. Ivan Šolar c. k. deželni šolski nadzornik v Zadru se je zadnje dni pripeljal iz Zadra v Trst in od tod šel v Ljubljano, od kodar se napoti v katere toplice, da si zdravje okrepča. <2* BeZendek, bivši profesor stenografije v Zagrebu, potem sourednik bulgarskega lista, zdaj od-delnl vodja finančnega ministerstva v Sofiji, zdaj se mudi mej nami. On išče enega ravnatelja za kmetijsko šolo v Ruščuku in enega dobrega gozdarskega uradnika za višo gozdarsko upravo; oba morata biti Slovenca in bi dobila po zmožnosti jako lepe plače. Vodstvo c. k. pripravi jal niče za srednje šole na Prošeku pri Trstu javlja vsem onim, kateri žele vstopiti v pripravljalnico, da treba znati vsaj toliko, kolikor se zahteva po učnih načrtih tjudskih Šol za uspešno dovršenje najmanje 3. šolskega leta. Torej morajo pravilno i gladko čitati slovensko, dalje dobro prepisavati i po narekovanji pravilno napisati slovensko in razrširjeni stavek dobro poznati. Izjemno bi zadostovalo vendar posebno nadarjenim učencem, poznanje golega stavka samo. Iz računstva treba znati vse štiri računske načine toli s celimi, kojikor z decimalnimi Števili vsaj do Števila 1000. Šolsko leto 188*3/83 se prične 16. septembra t. 1., a oglasiti se je za vstop 15. septembra pri Šolskem vodstvu na Prošeku v šolskem poslopji Štev. 103 pri g. Iv. Naber-goju. Vsak učenec naj bode spremljan od svojega očeta ali matere in na novo oglašajoči se učenci naj prinesč seboj tudi obiskovalno spričevalo o uspešno dovršenem 3. šolskem letu ljudske šole. — Knjig ni treba kupovati nikakoršnib, ker še ni določeno, ka-košue se imajo rabiti v prihodnjem šolskem letu. Vse ') Ej, ni tako nevarno ne; a kedaj se je Se strašil Slovan Lahonov! ? ') Tudi v »Triester Zeitung« imajo zavetje; ša te dni so trdili v tem listu, da so bojč tujci priti na Kranjsko, ker tam zdaj ne ukazujejo več uemškutarji, ampak slovenski rovarji. Smešno! Urea. potrebščine si omislijo učenci lehko".. jemu v šolo. Ker bodo na srednjih (lav;av po spre-v bodoče dobivali učenci tržaško-koperske'1^ J?la reške biskupije Štipendije iz znane zaloge, po11.'. po- biskupu Juriju Dobrili ustanovljene, nadejati s posebno tržaški okoličani uporabijo lepo priliko It dado v večjem številu nego-li kedaj do sedaj šolati svoje sinove, temveč, ko se zeld, zel6 čuti pomanjkanje okoliške inteligence. Iz Kontovela. Dne 20. t. m. je imela naša mladina javen ples, katerega seje mnogo ljudstva iz okolice i Krasa vdeležilo. Plešišce je bilo prav lepo z mnogo zastavami odičeno. Na visokem drogu je vihrala avstrijska zastava i pod njo slovenska troboj-niča, katera je značila, da tukaj biva zvesti sin majke Slave. — Vse popoludne je bil najlepši red in italijanskega žlobudranja nisi slišal od našega okoličana. Ali naša slovenska zastava je bodla našega župana (Gapovila) tako v oči, da je zahteval od mla-deničev, naj jo odstranijo; in ko tega niso hoteli, pretil jim je, a tudi tega se niso prestrašili. Tako ravna naš kapovila, ker ga hujska in draži neka dolga posaŠt, katera hodi vsak dan v Trst ovajat magistratu, kaj Prosečan in Kontovelec kosi in južina. Tega človeka so uže iz dveh krajev spodili, tudi od tukaj bi ga trebalo, ker ovaduhov in sploh — »uhov« prav nič ne potrebujemo. — Kontovelci pridejo v Trst 10. setembra, da se vdelezč svečanosti pri bla-po^lovenju zastave delalskega podpornega društva. To bi bilo res lepo, da bi prišla vsa okolica z svojimi zastavami, da bi pokazali Iredenti, da smo tudi mi tukai. Vrbčev. Bati mej avstrijskimi in nalljonskimi ribici se je zopet začel. Mi smo uže lansko ali predlansko leto — ne spominamo se natanko — poročali o tej zadevi, katera je na Primorskem vzbudila veliko srditost in se je potem po di-plomatičnej poti ta stvar tako rešila, da itali- Ianski ribiči ne smejo rib loviti ob avstrijskih M-egovih v daljavi ene milje od njib. A italijanski ribiči se ni dosti ni malo ne menijo za to mejnarodno pogodbo. Zadnjo sredo je prišel italijanski čoln blizo avstrijskega brega ribe lovit, istrski ribiči so ga s kamenjem napadli, in kakor se čuie, italijanske ribiče nekoliko pretepli, a za tem italijanskim čolnom je bilo več druzib, katerim so se avstrijski ribiči morali umaknoti. Goriški mestni tajnik, znani va-vetti je v preiskavi zarad Kriminalnih prestopkov, vendar pa m suspendiran, kar je zoperpostavno. Iz Gorice se nam piše, da o prihodu nadvoj-vode Karola Ludovika v Šempeter niso ondotni do-mačinl, nego iz Gorice došli »pompieri« upili »Eviva«! Ona vest v »Novicah« torej ni bila resnična. Vsakemu svoje t Konjska dirka* katera bo v nedeljo 10. septembra 1882 on 3. url popoludne v Zavcu (v Savinjski dolini). 1. PriČetna dirka velja za žrebce in kobile v. konjerejskega okoliša ali sploh Savinskega plemena konjskega. Konji ne smejo več, kakor pet let stari biti. Posestnik mora dokazati, da je njegov konj Savinskega plemena. Pot, katero ima konj enkrat pre-dirjati, meri en kilometer. Prvo darilo je 5 zlatov, drugi dar 3 zlati, tretii dar 1 zlat. 2. Dirka plemenskih konj velja za kobile in licencirane žrebce V. konjerejskega okraja, t. j. plemena Savinskega. Pri kobilah mora posestnik dokazati, da so zadnja tri leta žrebe prinesle. Pot za dirko je en kilometer dolga In konj jo mora dvakrat predirjatl. Prvo darilo je 8 zlatov, drugi dar 3 zlati, tretje darilo 2 zlata. 3. Društvena dirka. Konj bodi star, kolikor koli in plemena, katerega bodi. Dirkno pot eden kilometer dolgo mora dvakrat predirjati. Prvo darilo znaša 8 zlatov, drugo dar 5 zlatov, tretje dar 4 zlate, četrto dar 2 zlata, peti dar, 1 zlat. Konje je treba dan poprej naglasiti pri gospodu Hausenbicblerji v Zavci. kot dirkarska pravila veljajo ona graškega dirkar-skega društva. Vsak, kateri se hoče dirke vdeležiti, mora biti ud Štajerskega konjerejskega društva, in se more do 9. septembra 1882 pri gospodu Hausenbi-chlerju v Žavcu vpisati dati. Pri III. društveni dirki je založina 3 gld. plačati. Po dirki sledi srečkanje. Listi za sedeže na tribinah se dobijo pri gg. J. Janič in Sirca. Sedeži veljajo, na srednji tribini 1 gld., na stranskih tribinah 50 kr. 11. septembra 1.1. je v Zavcu premiranje konj. Odbor. Funkcijonarji: Sodnija zastran daril: Gospodje: Konjiški stotnik Dragotin Haupt, predsednik: polkovnik vitez Friedricb, namestnije svetovalec Haas, deželni živinski zdravnik Dr. Klingan, major vitez Scbubert, stotnik grof Maks Spauer. {Beli trak). K uri: Gospod major pl. Schubert. Starterja: Gospoda: Hausenbicbler in Žigan. (Rudeči trak.) Razsodnija: Gospodje: Baron Hackelberg. Baron Vaj. Pongtac. Lipold, Lenko: (Modri trak.) Namestniki: Nj. svitlost knez Salm in gospoda baron Warsberg in Dr. Lan-ger (Modri trak.) Na tekališči: Gospodje: Dragotin žuža, Jože Sirca, Rudolf Žuza, Franjo Roblek. (Zeleni trak.) Reditelja: Gospoda: Jakob JaniČ in Einst Šjrca, mlajši. (Rumeni trak.) Dostaviti namie še to, da bode 11. septembra, torej drugi dan po dirki premiranje konj, in da se je prva dirka v Žavcu lansko leto kaj dobro obnesla. To podjetje je vse hvale in podpore vredno. — Mi čestitamo vrlim Zavčanom, in želimo, da bi vedno tako napredovali. Živeli! Atentat lahonov v cerkvi. Na otoku Barbana stoji stara cerkev Matere Božje; ta otok je blizo Grada, tedaj v avstrijskej Furlaniji. Naši okoličanski in goriški Slovenci kaj radi romajo na ta otok. A Lahoni, sovražniki božjih hramov, poskusili so te dni še grši atentat vBarbani, nego je bil oni v Trstu. Nek lahon je podaril cerkvi dve veliki sveči. Okolnost, da ste bili sveči nenavadno težki, vzbudila je sum ondotnega župnika, vsled česar je dal on sveče razdreti; in kaj so našli v svečah: tako množino dinamita, ki bi bila utegnola, EDINOST. ako t • sveče, napraviti največjo ne- _ , 1)1 k'J'se ne motimo, p-ipetilo se je pred leti nekrt furlanskem tudi kaj enacega, menda prav v R-6,111'- ^ uprav te dni se je v Brezji na Go-kaj enačeča zgodilo. — No, lahoni k malu ..ekoso ni ti i liste. Prav za prav je akcija nihilistov iaSka iznajdba; tam so ol nekdaj doma takozvani »camon-a« in »carbonari«. C-Ottp. dr. Tonkll vabi svoje volilcc iz tolminskega, goriškega in sežanskega okraja k shodu dne J. septembra v GoriČici pri Rebku, kder položi račun o svojem delovanju kot državni in deželni poslanec. Klalo maso je obhajal v Gorici 19. t. m. č. gosp. Matej Pire, vikar pri prestolnej cerkvi, obče spoštovan duhovni pastir in značajen rodoljub. Narod ne m u domu*' na korist napravijo vipavski rodoljubi dne 8. septembra veliko narodno vlavnost v Vipavi. Dotični odbor priobči program pozneje. »hod c. k. poštarjev iz Kranjskega, Primorskega in iz Dalmacije bo 10. septembra ob 10. uri v Bledu na Gorenjskem v gostilni Petranovej. Mi gosp. poštarjem priporočamo, naj se vsi previdijo s slovenskimi (oziroma hrvaškimi) listinami, in naj gledajo na točno in urno odpravo listov in časnikov v roke prejemnikov. Vsak dan nam dohajajo iz raznih krajev o tem pritožbe. Fizika za nižje gimnazije, realko in učiteljišča je naslov knjigi, katero je g. Jakob Ćebular, c. kr. višje realke profesor v Gorici, spisal in založil. V jako gladkej slovenščini pisana knjiga obseza »uvod«, »obćna svojstva teles«, »toplota«, »učine molekularnih silu, »kemijo«, »magnetizem« in »elektriko« in je v prvej visti namenjena našej mladini v šolsko rabo, kakor pisatelj sam v pregovoru pravi, a uverjeni smo, da jo bode tudi vsak, kojega prirodoznastvo mika, z veseljem čital in bode konečno pisatelju hvaležen, da je obelodanil delo, ki ga je mnogo truda in požrto-valnosti stalo. Posebno pa priporočamo to knjigo našim narodnim učiteljem in p. n. duhovnikom, katerim bode knjiga v dolzih zimskih večerih mnogo ur na prav prijeten način skrajšala. Ker je tudi cena knjigi primerno jako nizka, — 80 kr. — zato se nadejamo, da Slovenci prav pridno po njej posežejo, saj je znanstveno delo, ki se peča le z resnico ali pa teži saj po izsledu resnice, uže samo ob sebi pravi vir človeškega plemenitenja, najboljši studenec za razvoj in krepčanje umstvenih močij vsacega naroda, sploh najdražji in krasnejši zaklad Človeštva. — Knjiga se dobiva pri pisatelju samem, pri čuvaju goriške Čitalnice in pri opravniku »Soče« via Rabatta št. 20. Za stavnoit blagoslovljene društvene zastave, darovali »o: Kruicer A. 2 glđ., Baša N. 1 gld., Žeiežnik J. 1 gld., Kljun J. 2 gld., Mikol 1 gld., Žagar Fr. t gld., Šutaj J. 50 kr., Majdič J. 70 kr., Pucelj J. 00 kr., Koren M. 50 kr., Malič Fr. i>0 kr-, Nadališek Fr. 50 kr., Skomina J. 70 kr., Bazarič A. 50 kr., Bernovič A. 40 kr., Bevčeč 25 kr., Poleni gospe: B., skupaj gld. 245.50. Tržno poročilo. Kava. — Kupčija jako mirna, cene pri vsem tem trdne. — Prodalo se je 1000 vreč Rio po 38 do 60 gold., 300 vreč Rio po 82 gold., 4 )0 vreč San-tos po 50 do 56 gold., 300 kvlntalov Ceylona po 70 do 115 gold.; Portorico velja 75 do 90 gold., Java 60 do 78 goid. Sladkor. — Trajna mlahovost — cene nespremenjene. — Prodalo se je 6000 kvintalov sladkorja v vrečah po 3i1/* do 35*/4 gold. Olje. — Gene stalne, malo prašanja. Prodalo se je kakih 600 kvintalov dalmatinskega in levantin-skega olja po 39 do 42 gold. Namizno italijansko 53 do 61 gold., bombažno 36 gold. 50 kr. Sadje. — Došli so novi mandlji, nove lepe rozine in nova opaša. — Gene mlabove. — Limoni in pomaranče 4 do 9 gold., mandlji 84 gold., rozine Sultan stare 34 do 36 gold., nove 40 do 45 goid., opaša 20 gold. Rii. — Italijanskega riža pomanjkuje, zato so cene bolj trdne. Danes stane italijanski 15 do 22 gold.. indiški 12 do 12 gold. 60 kr. Petrolje — nespremenjeno stanje, cene nespremenjene, gld. 9 do 9l/4. DomaČi pridelki. — V fižolu neznatna kupčija; cene slabe. — Maslo gld. 80 do 98. Žito. — Neznatna kupčija, cene slabe. — Pšenica gld. 10V, do 11., koruza gld. T/t do 8'/,. Les. — Malo kupčije, cene Šibke. Seno — staro gld. 1.60 do 1.80, novo gld. 1.20 do 1.40. Borsno poročilo. Avstrijski papirji so iskani in prodajajo se po viših kurzih; privatni papirji bolj mlahovi. — Valute in divize v slabem obrajtu. Dunajska l»orwa dne 25. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 25 » Zlata renta..........95 » 30 » 1860 državni zajem.......130 » — » Delnice narodne banke..... 824 » — » Kreditne delnice........311 » 50 » London 10 lir sterlin......119 » 05 » Napoleon...........9 » 45 » G. Kr. cekini.........5 » 63 » 100 državnih mark.......58 » 10 » Zahvala. Za vsestransko izraženo sočutje ob bridkej bolezni našega prerano umrlega očeta, sopruga gospoda Ivana Trampus za mnogoštevilno vdeležbo pri sprevodu k zadnjemu počitku rajneega od strani prijateljev, znancev, županstva in pevcev, izreka iskreno zahvalo V Sveti pri Komnu, 20. avgusta 1882. Neža Trampus vdova s petero otrok. „ Soli, svaki in bratje. Na zdravje! vrlim tržaškim prijateljem in znancem Slovencem, ob priliki mojega odhoda iz Gorice, kličem Vam Bog Vas živi! Krlko na Dolenjskem, 23. avgusta 1882. Tone Ferfilo. Štev. 420. Natečaj. Izpraznjena je služba učitelja III. vrste na me-šovitej ljudskej šoli v Beršecu, učiteljic III. vrste na dverazrednih šolah v Lovranu, in v Rukavca« in služba podučitelja na štirirazrednej ljudskej Šoli v Kastvl* vse r hrvaškim učnim jezikom. S temi službami združena je plača po postavi dne 3. aprila 1874 št. 30. in 10. septembra 1878 št. 14. Prosilci naj blagovolijo prošnje s prilogami v 4 tednih c. k. okr. Šolskemu svetu v Voloskem poslati. C. k. okrajni iolskl svet. Volosko, 21. avgusta 1882. Bachova največja menažerija ■v Evropi odprta vsak dan od 10. zjutraj do 10. zvečer. Vsak večer ste dve veliki predstavi. Ob 6. in 8-4 7a9 uri. Zdravi konji za klanje se iščejo in po dobrej ceni plačujejo v menažeriji Baohovej, via S. Andrea. Trst. 8—4 Giacomo W©iss optikar iz Bavarskega, Trst. Corso 104. priporoča svojo veliko optično zalogo, V katerej se dobiva izključljivo najfinejše, v to stroko spadajoče blago. Tudi velika zaloga tržaških fotografij. 12-4 Popelje Zlmolo, Corso Ht. Sil« Podjetje ima zalogo mrtvaike obleke, 2« otroke, rakve, trakove, tenČioe, žirlande in ka-melije na Izbor, sveče voščene in stearinke, Hip iz kovine In papirja za rakve, rete iz zlata in srebra, bordvre zlate in srebrna, rokavice iz bele kože, iz bele pavole in črne, tenStee in vzglavnike. Rakve iz kovine, iz bukovega in jesenovega lesa v vsakej meri in kakovosti, potem perle iz zlata in srebra za žirlande, vse to po najnižjih centih, ter se ne boji nobene konkurence. (5 - 3) INMlJclJe Zlmolo, Corfto St. 31» Lekarna Josipa Udovicich-a v Trstu V ta Farneto in S. Giacomo In Monte. Pripoznani uspeh po vefi tiioS ljudćh, kateri so rabili mojo nedosegljivo, po meni samemu izdelano eterično tinkturo iz rastlin proti kurjim oSeaon, lsra«tkom in trdoj koti ml daje povod, da javim, da uohena druga tinktura, katere koli bllte nit mor* prou*ro6iti tolikega utprha, kakor prav moja. — Na vsaki steklenica Je moj podpis. Glavna zaloga ia TRST v lastnih lekarnah, Via Furneto in S. Giacomo in Monte in pa v lekarni G. B. Forabosrhi nn korzu. V drugih mostuh domaČih in inostranskih dobiva se v vslh voClh lekarnah. PoSllja •• la •poMInim pov*»tJ»ra. 24—G Cene steklenice x navodom za rabo «0 soldov; zunaj Trsta pa t* soldov. Gene ure. pošiljam proti povzetju in če komu niso povšeči, vračam denar; zato je vsaka naročba brez nevarnosti. I ura na cilinder iz srebrnega nikla z verižico, poprej 12 gld., zdaj 5 gld. 25 kr. I ura na sidro iz srebrnega ni kla z verižico, poprej 15 gld., zduj 7 gld. 25 kr. I sreberna re-montolr-Washlngton z verižico, poprej 30, zdaj le 17 gld. I ura iz pravega srebra na sidro s patentnim koli-sjem in verižico. poprej 25 gld., zduj 12 gld. 25 kr. — Zlate ure 2a gospe poprej 40 gld., zduj 20 gld. z ovratno verižico. Zlate remontolrs, poprej_100 pld. zdaj 40 gld.___ Poroitvo za 5 let. Ph, Fromm, urar, na Dunaju, Rothenthurmstrasse nasproti Wollzeile. (12-7) Sveže mineralne vode vsake vrste na izbiro. Kaloja oljnih liarv, šopkov (pinzelnov); razne baze lak itd. pri 8—8 GIOVANNI OILLIA Via alle poste, in via Dogana na oglju. Trst. G. It. pi*iviligir*ano društvo Riunione Adriatica di Sicurtš v Tr*iu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnica In reeerva društva dne 31. decembra 1881: Glavnica društva........gld. 3,300.000.— reservni fond od dobičkov...... 625.937.02 ■ « za pokritje premikanja vrednosti efektov.......« 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505.— Reserva za škode........ « 284 591,— V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih..........« 13,206.696.47 Skup ni znesek vslh škod plačanih od 1. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007 57 Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—4 ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konserve iz sadja. Sesalke in oevi iz zelezaf Plinovi motori OTTOVI, popolneja In bolj ekonomična sistema. Deset njih se rabi v TRSTU. Železne cevi. Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna, Stavbeni stroji. SGHNABL & C. v Trstu via Garintia 17. 23—13 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. T'< priprosto in naravno zdrnvilo jo pr;iv>i dobrod-ijna p -mnS in ni treba mnopih bereg Ltijajo sa u« o.nunjunih bolezni, ampak nas obvarujejo tud. pred vtiako boleznijo. Prodajojo »e v vseh davnih lekarnioab na svetu ; z t naro5bo in poSi-Ijatvo pa edino v l*k .rnici Oriito/olf.lti v Oorici, v Trii u v lekarni O. Zanetil i O. B. Ko vi'. Ena ataklonicu atano 30 novcev. flO—5) Izjava. V Ptuji se je nek vinski kupe