FR. ROJEC                                                      ,        V   ;              :
Spoštuj starost! _^^c&
M'ladiinska enadejainjka.
OSEBE:
Ded;   Jainez, me&ov sin;   Meta. njeigava sjieha.   Jainkio, Peter, Miinka. Tančeik, njun.i >otr<xi. Mica, dedova sesitra. Stražmiik občimski, dva delav-
oa kot irtasača.
Kmetraka soba pozimi. V <oz.adju vrata im zraven njih eno okno aii dve, >kjer se vrdi vmn na s iSneffGiin pakiritc pcikrajLnio. Na destni bolj spredaj vrata v ouimnato irn stariinsika stemska ura, v ikcitu zadaj imiza s klopmii. Na ievi v spredmjcm kotu velika zelena peč z zapečikom in s klcipao na 'Oibeli straneh, a v zadinsjem (kiotu postelja.
(Konec.) ŠESTIPRIZOR.
Prejšnji. — Jamtoo in straižnik
(vstopita Jvkoizi vrata v oaadjiu. Stražnik drži Jamka za ovratoiik
¦pri suifcnji).
S t r a ž n i k.
Pazdraivilueni!  Ne  preistrašite  se preveč (ibiskai mojega, četudi vaim m:i všeč! Vasš ta-le fant sedaj z .mencd fo šel, da za s'irovost svojo bo prejel prav,ičn-j i« zddužeoo ptačilo, iki bo pos'tavri-o se /mu prisodHo!
M e t a
(dvijjine obupno Is/kletnjene a-oke). Za Boga vendar, kaj spet to pameiii? Povej vse po pravici, Jantoo, meni! O, Krastus naaareinskii, ti imeni vbagii žernski moči, poguima daii, da to prenesetm zdaj!
J a n k o.
K(o jaz dm Fralnce sva vozila isani iod Klamca tja gor v bresr, nasprati -,se je 'pritlomiila ta beračica in se v sines: oginiti nairtia ni hotela.
132
M e t a.
In Vicllva na|brž sta s saimrni ab .njeino bergljo se zadelai, isdve!, nalašč tio bilo >ni!
Janko.
Francetu jaza je vzikiipela lin mene patail z vso imočjo v ito baibo, ki se pre/vmiila, ¦postaivila >se ina glavo, potam ipai se čez rob zvalia po breigu dol je v kamraolom. Da trdo bučo si razbila iari itean je v snesfu, jc še dvoni!
Peter.
To pa ni hila beračica, temiveč, fcat Viidiš, teta Mica.
Janko.
Po bergjljah se je prifcimila, ikar je 'iskala, je diofeila od Siumlka 'krepkega Franceta, ))a oe je tudi naša tet.a!
S t r a ž n i k.
Fante, fante, tiiikar ne 'laiži: narobe le }e bilo rcs! Po^um še zdaij v pcikca-i kaži, •kot v slabam si posruimen ves! Poslovi se, a i>o*lej pa. že veš, 'kam bodeva odšla!
Ded.
Uba^a sestra, torej vinuk kriv fi je tvojih 'smrtniih muk! Srce itnii poka, oih, gorje, to neiijroniasino je zaime!
SBDMI PRIZOR. Prejšnji, Ja^nez.
Jaraez (bled in potrt, vstapi skofci zadniia vrata).
M e t a.
O, Janez, J-anez, gjlej im čuj: rnož hooe Janika vileioi v jeoo! Ti faimta zdaij rrti dbvaruij
133
pred to sraimiato iin uesrečo! Saj ni dokazal še nihče,
da 'Oin je kriv im tne Framce!
Janez.
Prepozino Je, ipomoči .rnf. na.i hotžja valja se zigod,i! Nosača, ki vtse gledala. sta zunaj mi povedaila, da Jamkio !le je tisti hil, ki je nesrečo zaikri/vnl!
M e t a.
Plrihodlnost bode pokazaia, da delavca sta se zlas:a)!a!
Jane z.
Ne tmiisliim, da sta se zfmutiia ali nailašč ira dbdolžila...
S t r a ž ti ii k.
Res, fco hi hudioibija bila: a de!laArca, pač siinoinaka, oba sta vendar 'poštemjalka!
Janez.
V reisnici pa le ti &i, že<na, ¦i>nbf>ja teiga p.raivi Arzrok. .ker kaikor osa si strupena kar vipričo svojiih vseh otnoik z>mer.jala nnogeRfa iOč&ta, da huife zaigrmšla bi njepova teižka stara leta!
Meta.
Da vipničo njih sforiiia bi ikaj talkes:a, kar ni še zamje?
J a n e z.
Pač lahlko ¦presodiila bi, da tvoje graijanio ¦dfeffanje otroke k slabemu namc in v isrcih njitovih z.aitre do starosti' vse spoštovatnre; kar ipa domia storiti stne atrdc, to idela ra<d drusfje!
Ded
O, Bosr, ti miiitetljiv jim badi, zaradii mene jflh ne sodi:
134
iz sroa vse jim odjpiustim in k tebi te od tod želrnn. Mrak se .mi dela pred  oomi, prišel je konec mnajih dmi... Oj, zbagam, zdaj gretm v ipravi datn, kfer na pirifood vaš čakall bcim! (Opoteče se pnoti <pe5i, se zgirudi tairn ^na kilop in tiiiiire.)
Jan«z
(tpakldkne poflejf njesra iiti La rahlo fltojiaun«). Oj, 'Oče ilijuibi, 'OČe draisrii, mar rets že zajpustite mas?! Privoščtm inir in raj vam bla$ri, tu le trpeJi sfce ves oas! (Nasilianii se na očeta im joka.)
S t r a ž n i k.
Sedaj pa! tu inifliiiiča d(va »iimieili bodete an dain.
M e t a.
Kai, ta dva stara sta oba: a tretji', 'rriii a)d še pokopa>n zaradi njih bo v ječi žiiv?
S t r a ž n i k.
Saitn vsega tesja si :.}e ^kriv, naijveč. teoit 6u!i ste, i>a vi; zato se pakcrite vsi! /?al mi je vas in vaišrh vseh. a v solzah se izipere srre<h; zatorej tudii midva zdaj noJdiVa na plačihii kra:j! (Odpre vrarta im ponme Jamika vun.)
J a n k o, istražnSk (odfldeta. 'vn vrarta s-e z-aipro za njkna).
OSMI PRIZOR.
Preiišmii brez Jamika ki stražnJika.
Meta,   otroci
(se naisiloinijo na imaz.0. Map\ jsn istene ter g-lasno itaraajo ta fcAajo). Usmiili nas se, Ijubii Bog, in 'nas otmi j>z teh nadios;! Z ag<riin j a 1 o   pade.
(^^)
135
Dr. flnton Bonaventura Jeglič,                         |
or^.   dvajset let vladika Ijubljanski   _^x^                        \
lll(IMIIIIiiill<IIIMII|ltMIMMM(MMI«IIMII<IIM(IM1IIMIIIIIMMMMIIII(tl|IMIIItllllMlllllllflttllllllllll(IIMIIIM1ltf1IIMtlflllf7