Ostrice Spet je pretrgan kabel! V vrhovih zmešan Babel z rožljanjem pušk in sabelj — svoj svojim tat in rabelj. * Ko si bogat, ko tehtaš, da razdajaš, prisklednikov gre več sto na en gram, ko se upreš, kriče, da red razkrajaš, vsi lop po tebi, braniš pa se sam. * Pred kratkim še vsak gumpec je hotel biti Titov, zdaj oder kar šibi se od samih transvertitov. — Razumel bi zasuk tvoj za par stopinj obratov, tvoj celi obrat pa trobi, da oprezna rit si ratal. • Kdor se boji sršenov, v gnezdo naj ne seže, kdor z noži se igra, do smrti se poreže. Boj se lizuna, ki deli nakit in zlate, škili drugam, a izza hrbta strelja vate. * Kako naj bo vse dobro in prav v deželi naši, ko vsak z vsem, česar nima, od zgor do dol kramari, in vsak, kdor hoče, jemlje, kar kdo prigospodari. Oslu daj najprej jesti, šele potem ga jasi! * Sam vidiš, da nič nima, ves čas živi v špetiru! Če že ne daš živeti, ga pusti vsaj na miru: davki nadevropejski, prejemki po cigansko, misliš, da med kulturne se zrineš po balkansko? * Ne zatiskuj si oči - pohlepna candra je Evropa, stiskaštvo ji je v krvi, vendar vrača, kar naropa, res, ta in on ni kruha sit, ko drugi žro ostrige, drži pa: kdor ima - z močjo ima še strah in brige. 715 Dušan Ludvik 716 Dušan Ludvik Bilo bi kot iz sanj: razpeti strgan šator, in že postala bi Evropa naš donator! Pa je en hakeljc: vsak lenuh naj bo — novator, hujskačem pa je treba odbiti — detonator. Čebela (majhna med krilatci, a najbolj delovna med bratci) še utrguje si od ust dobrote, da pitala bi tuje goltne trote. Kdor krade pol stoletja, nagrabi kup imetja, z elitnim vrhom združen, izvede rop stoletja. Torej se majhna kraja nikdar nikjer ne splača: najvišje izpustijo, zaprejo le berača. Vsega so krivi Kučan pa Peterle in Rupel: ne marajo kot drugi gaziti preko trupel! Požvižgaj se na zakon: pripraviš in udariš, gangster smeš biti gangster, kdor ropaš in slepariš. Nečednih poslov v vrhu preživo se zavedaš! Da bi vso stvar zatušal, se javno sprenevedaš, greš vase, a iz blata moliš nos in ušesa, s kožo kot slon pa strele odbijaš od telesa. Solidarno s protesti 400.000 upokojencev - izigranih volilnih upravičencev. Ni vsak za vse in redko en sam pošteno vlada, gnil člen v verigi kriv je, da se pretrga rada, na počen led lisica osla le enkrat zvabi, kdor bil je kdaj prevaran, lopovstva ne pozabi! * Ni prav, da zgaziš ga, ko je na tleh, tudi ni čast, če si tepen za greh. 717 smo udje med seboj, opusti laž, vsak vidi vse: kar vzameš in kar daš * Ob ravniku v neslogi vedrijo nosorogi, po afriško ubogi in že od rojstva togi, saj zmeraj, ko je nuja, prekratki so z orožjem - za svojo rit skrbijo na gnoju nosorožjem! * Tako kot satan je s človeško zlobo pogojen, bes sam od sebe ni nastal, temveč je povzročen, in povzročitelj, skrit za zidom, vsem grozi s pogromi, pa žre in žre, dokler mu kak Krpan zob ne polomi... * Pred rojstvom smo bili lisica, kača, volk in tiger, zato divja v nas nečloveški bes zavratnih iger, v norosti damo izvaliti lintvernovo jajce -mu damo moč, da tujec naše meče iz naše stajce. * Paradni konj je ritnil, za njim ves ešalon, od turških straž k nam gor je kar buhnil gnili vonj, dah novih janičarjev in njih trojanskih konj — Judeža zlahka kupiš^za par ušivih kron ... * Kaj stisk, gorja in groz napletle so intrige — et tu, mi fili! Vsak je najbližji sebi, drugim kaže fige — et tu, mi fili? Kdor od drugod si plačan, drugim daš usluge - et tu, mi fili, sam sebi boš zadrgnil štrik, spleten za druge - et tu, mi fili! * Bil je slovenski fant, šel služit Domovino, a kaj, ko rdeča je na pol, na pol pa bela, karkoli že stori, ni prav za Dvoedino, ena ga je sprejela, druga pa preklela. * Ostrice 718 Dušan Ludvik Je bolje lušten biti, v mikrofon zapeti, kot pa z majavih stolčkov se oblastno dreti, je bolje v lastni hiši tuj šampanjec piti, kot tujcem dovoliti - nam za naš denar groziti. En glas — en kol. Vse se prelij v središče, enotno vse: cilj, misli, besedišče... Je nor, kdor sili v španoviji ostati, pa nima ne kje vzeti ne kaj dati! Lev, kralj živali, žužka skoraj do smrti zmane, ta skoz uho se splazi, razgloda mu možgane. In nauk? Da moraš znati zgodbe pravilno brati: »Kar je od znotraj trhlo - je škoda reševati!« Utiša te, če vpiješ, če čist si, te oblati... Kdor stare imaš račune, nikar jih ne raztrobi, nasprotnika pridobi, če ne — onesposobi, a pomni, da se moraš celo mrličev bati. Prastari rek pove, da vsem ljudem vse ne ugaja, še šibki se upre, če grob pritisk predolgo traja; slonu po tankem steklu lažje bo do vode priti, kot zahodnjaku z bizantincem v isti rog trobiti.