Letnik 2.
Maribor, sobota 10. maja 1919,
Ste v. 105.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom aii po pošti K 5'50 mesečno, četrtletno K 16'50. si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — Inseraii po dogovoru.
sjanja za premine na — Dravska divizija vodi pogajanja.
Ljubljanski dopisni urad poročaj 8. maja zvečer: Včeraj se je dunajska | vlada obrnila na deželno vlado v Ljub-j ljani s predlogom, da naj bi se danes! ali jutri vršila pogajanja v Celovcu radi premirja in radi demarkacijske črte na Koroškem. Deželna vlada se je izjavila nekompetentna za sprejem in obravnavo take ponudbe, vsled česar je odstopila predlog centralni vladi. Ista je danes preko predstavitelja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju, Josipa Pogačnika, izjavila nemško-av-strijski vladi, da je poverila vrhovno poveljstvo, da sc preko Dravske divizijske komande pogaja radi ureditve koroških dogodkov in da bodo vsled tega delegati Dravske divizijske oblasti jutri prišli v Celovec na pogajanja s tamkaj prisotnim nemško - avstrijskim državnim tajnikom za vojne stvari dr. Deutschom.
Političen list.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Ljubljanski dopisni urad poroča 8. maja: Danes ob štirinajstih je nem-ško-avstrijski državni tajnik za vojne stvari dr. Deutsch javil dunajski vladi, da je na vsej koroški fronti izposloval ustavitev sovražnosti proti Jugoslovanom.
Ljubljanski dopisni urad poroča
8.	maja zvečer: Delegati Dravske divizijske oblasti sO to noč odpotovali preko fTlaribora v Celovec na pogajanja z Demško Avstrijo
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Green.
(Dalje).	(2)
Slavnost je imela .popolnoma zaseben in vendar nadvse eleganten značaj. Navzočih je bilo nekaj zelo uglednih gostov. Predvsem so me opozoiili na nekega gospoda, ki je bil baje zelo imeniten Anglež velikega političnega ugleda. Spoznal.i sem, da je bilo spričo njegove starosti zelo zanimiv človek- vendar se je nekako čudno in nekoliko presamozavestno obnašal. Čeprav so bili zelo pozorni nanj, vendar se-je zdelo da so mu bili oni zvedavi pogledi, ki ho se od vseh strani nanj obračali, čudovito neprijetni Najbrže bi bij zadovoljen,v če bi mogel sam v miru opazovati okolico Če bi bi?a manj zatopljena v svojo lastno srečo, tedaj bi že zdaj mogla opaziti — kar sem opazila š: le pozneje — da so je najbolj zanimal za one majhne skupine, ki so Se zbir-ile okoli dame z diamantom. Toda tedaj tega nisem opazila. Vsled tega sem se tudi zelo začudila, l.o sem koncem svojega plesa zapazila, da se je zelo živahno razgovarjal s to damo. Njegovo prijazno obnašanje se je kar najbolj raziikovaio od njegove prejšnje mirnosti, ki je postala skoro dolgočasna.
In ve dir ni tako e o občudoval njene
o	<:b-. DokU-r sem ga opazovala na tem mestu, ji ja K redkoma pogledal v obraz. Predvsem je gledal —r in temu sem se čudila — njeno
na Koroškem ustavljeni.
Nemške čete so se ob štajerski meji ustavile, le tupatam se baje izgubi še kaka roparska četa tudi tostran nemške fronte ter obišče slovenske kmetovalce, da jim olajša in izprazni njihove shrambe.
Kakor poročajo z Dunaja, se je vršilo predvčerajšnjim opoldne v državni zbornici ob navzočnosti državnega tajnika za vojne zadeve dr. Deutscha posvetovanje državnega kancelarja dr. Rennerja s koroškimi odposlanci vseh strank. Posvetovali so se o vojnih dogodkih zadnjih dni na Koroškem in njih učinkih na Nemško Avstrijo in na
veliko pahljačo iz nojevih peres, ki ga je držala ta bujna krasotica pred prsi. Ali je hotel videti vebki diamant, ki ga je na ta način nehote — ali morda hote? — skrivala pred njegovimi očmi? To je bilo vsekakor mogoče, kajti ko sem ga še nadalje opazovala, se je naenkrat pred njo poklonil in ravnotaiio hitro zopet dvignil glavo. In čuden izraz se je pojavil na njegovem obrazu, ki si ga nisem mogla razlagati. Dama je za hip premaknila svojo pahljačo in tedaj se ji ozrl na diamant.
Naslednji dogodek tega večera, na katerega se nekoliko spominjam, je bil intimen pogovor z mojim ljubimcem, ki sem ga imela na nekem rumenem divanu V kotu ene izmed predsoban. Na desni strani Od tega divana je bil majhen, z zagrinjalom zapit prostor, ki so ga imenovali alkoven. Ker igra to skrivališče veliko vlogo v moji povesti, ga moram opisati.
Prvotno je bil alkoven namenjen v to svrho, da se tam postavi ve ika marmornata skupina, ki jo je naš gostitelj, gospod Ramsdell, naročil iz Italije, da bi krasila njegov novi dom.
V	tem oziru je imel zelo originelno na-; ziranje in je dal ta del hiše edinole v ta jnanum tako sezidati, da bi mogel ugodno podstavili obljubljen«) umetnino. Ker se je bal, da j bi*mu delala težka podstavka, ki bi bila za tako veliko skupino precej velika, težkoče, je dal ! takoj pri zgradbi hiše tla alkovna za par čevljev višje j o taviti, nego tla sobane, da bi imela j umetnina na ta najjin pravq lego* Par ni*kih,
odnošaje napram antanti. Državni kancelar je pojasnil poslancem, da se mora delati na to, da se brezpogojno čimpreje ustavijo na-daljni boji, ker bi antanta vsak nadaljni korak smatrala kot prelom premirja in bi bila Nemška Avstrija za to odgovorna. Uspeh tega posvetovanja je bil ta, da so koroški poslanci telefonično zahtevali od deželnega glavarja, naj takoj skliče koroški deželni zbor, v katerega so se takoj odpeljali koroški poslanci in pa dr. Deutsch, da dajo na glavnem deželnem zborovanju potrebna pojasnila ter dosežejo konec nadaljnih bojev. Državni urad za zunanje zadeve Nemške Avstrije se je pričel pogajati z zastopniki antante, da se konečnoveljavno določi demarkacijska črta, ker je baje ameriška komisija, ki je bila sredi januvarija na Koroškem, pozabila (?!) povedati, kje je demarkacijska črta, čeprav je prišla v to svrho na Koroško.
Tudi pfedsednik italijanske komisije za vzdrževanje pogodbe glede premirja na Dunaju, general Segre je protestiral pri državnemu tajniku za vojne zadeve dr. Deutschu, da so nemškoavstrijski oddelki na Koroškem demarkac. črto prekoračili. Baje je general Segre naročil tudi italijanski komisiji v Ljubljani, naj vpliva na Slovence, da takoj ustavijo vse sovražnosti na koroški fronti in sklenijo premirje.
Ob uri, ko to pišemo, nam še ni znano,
širokih stopnice je vezalo oba prostoia, ki	so
že same na sebi krasile ta del dvorane.
Naročilo se pa ni izvršilo, in skupine niso nikdar vkrcali. Toda alkoven je bil zgrajen in je ostal. Ker pa je bil dobro razsvetljen in se je dal iz dvorane dobro ogrevati, so ga z izbranim okusom opravili kot majhen salon.
Ta kabinet, ki je segal do samotnega	di-
vana, je zakrival naš prostor pred nepoklicanimi pogledi in tako sva se vsaj čutila srečna. Popolnoma prepričana, da sva dobro skrita, sva govorila ravno o stvari, ki je samo naju zanimala. Naenkrat je prekinil gospod Durand svoj govor pri sledečih besedah:
»Ti si žena, ki je za me ustvarjena, — ti, samo ti In nerad bi dolgo čakal. Kdaj naj se poročiva? Kmalu, prosim te, ljubljena. V enem tednu — če — — če — —«
Ali je moj pogled učinkoval nanj, da je prenehal govoriti? Začudila sem se. Od teh stavkov ni niti enega končal.
»En teden?« sem se branila. »Vsaj potrebujeva več nego en teden, da se pripravi za potovanje ali za kako drugo kratko veselje. In jaz še nerazumem, ne morem še razumeti,	da
sem zaročena.«
»Ti nisi zadnja dva mesca le na to mislila, kakor jaz,« je odgovoril.
»Ne«, sem odgovorila tiho in sem v tem veselju pozabila na vse drugo.
(Dalje prihodnjič.)
Mariborski delavec.
Maribor, dne 10. mala 1919.
ali je imel korak antante popolen uspeh in kdaj se bo sklenilo premirje.
Iz teh nemškoavstrijskih uradnih porof.il razvidimo, da so nas na Koroškem napadale regularne nemškoavstrijske vojaške čete skupno s koroškimi franktirerji ali roparji. Visokega mnenja o morali in disciplini teh regularnih nemških vojaških čet ravno nimamo, toda eno so dosegle, namreč svoj cilj, zasedle so slovenski del Koroške, in značilno je, da pravi nemškoavstrijsko uradno poročilo, da se je državni urad za zunanje zadeve Nemške Avstrije že pričel pogajati z zastopniki antante, da se konečnoveljavno določi demarkacijska črta, čeprav pravi drugo uradno poročilo, da so nemške čete prekoračile demarkacijsko črto. Ta je bila torej že določena in je tedaj ni treba znova določevati.
Toda pes drugam taco moli. Nemci hočejo izrabiti svoje trengtne uspehe ter določiti demarkacijsko črto najbrže ob koroško-štajerski meji. S tem pride naš slovenski Štajer v neposreden stik z boljševiškimi nemškimi tolpami, ki se bodo nastanili ob koroški meji. Kdor pozna dogodke na Koroškem, ta ve, kaj pomenja to za naše obmejne štajerske kraje.. Kar se je danes zgodilo na Koroškem, to se more jutri zgoditi Slovenski Štajerski. Nemškoavstrijska vlada bo izgubila pogodbo glede demarkacijske črte ter poslala nato svoje čete na Slovensko Štajersko, da določijo znova demarkacijsko črto.
Toda tudi sicer bodo hodile te nemške tolpe na Spodnje Štajersko v goste. Vsled tega moramo biti na straži. Pripraviti se moramo za vse eventuelne slučaje, da se ubranimo vpadov teh čet. Nisrifo prijatelji tega, da bi se civilno ljudstvo oboroževalo, ker obsojamo vsako franktirerstvo in ker imamo v tem oziru slabe skušnje. Pač pa mora biti naše ljudstvo toliko pripravljeno, da more uspešno odbijati roparske napade na njih osebe in premoženje.
Glavna naloga naša pa je, da vplivamo na vse one, ki se morda iz tega ali onega vzroka niso odzvali pozivu za pod orožje, da nemudoma izvrše svojo dolžnost, vsaj gre vendar za njih lastni interes. Iskati moramo stika z našimi vojaki ter jim razlagati, za kaj gre, da gre za obstoj naše .najožje domovine. Obenem jih moramo pa svariti pred nevarnimi elementi, ki jih skušajo zapeljati k nepostavnim dejanjem. In to bodi naša prva in glavna naloga v teh veleresnih časih.
Manifestacija sokolske misli v Čakovcu.
(Izvirno poročilo )
Po kratki dobi marljivega dela je Varaždinski Sokol prevzel lepo nalo o prirediti s pomočjo združenega jugoslovanskega Sokolstva v metropoli osvobojenega Medmurja, v Čakovcu, mestu Zrinskega, sokolsko manifestacijo.
Dne 4. majnika prihitelo je nad 400 Sokolov Hrvatov, Srbov in Slovencev v kroju v Čakovec. Častno je bilo zastopano Slovensko Sokolstvo. Mariborska župa se je udeležila zleta korporativno s posebnim vlakom. Celjeni in Ljubljančani in Sokoli drugih društev so se udeležili te slavnosti v lepem številu.
Ko se je vlak s Slovenci ustavi! v Čakovcu, je bi.o tam zbrano hrvaško in srbsko Spkolstvo, zastopstvi) mesta in narodna medji-
murska društva z narodnimi in sokolskim) godbami na čelu Pozdrav Slovencem in Sokolom je bil navdušen in besede govornikov so bile odkrite in polne jugoslovanske edinosti. Od kolodvora je korakala vsa množica v lepem sporedu in sicer sokolska legija za M djimurje, oblasti in narodna društva z zastavami, Sokoli na konjih, čete Sokolov, Sokoiice in narodno ženstvo, zopet čete Sokolov, dijaštvo in'šolska mladina ter ostalo občinstvo, ki je prihitelo iz vsega Medjimurja na slavnost, v mesto na trg j pred občinsko hišo, pred katero se je v vzornem iedu razvrstila, tako da je bila celotna sdka vse množice nekaj posebno krasnega in veličastnega.
Na baTonu občinske hiše je stal guverner Medjimurja, Medjimurec dr. Novak, v spremstvu mestnih očetov in narodnih voditeljev. Z močnim in odločnim glasom je dr. Novak pozdravil ogromno množico in naglasajoč edinstvo Jugoslovanov je povdarjal, da ni sile na svetu, ki bi zamogla to jedinstvo razrušiti in da je za vedno odklenkalo tiranom Nemcem in Madžarom, ki so zasužnjevali Slovane in izkoriščali njihovo domovino, lepo Medjimurje. Navdušeni Živijo- in Nazdar-kiici in sviranje narodne himne so bili odmev temu pozdravu. Od občinske hiše se je potem pomikal sprevod po okrašenem mestu in dalje na dvorišče gradu Zrins ega. kjer se je manifestirala ideja svobode in jedinstva Jugoslovanov in sploh vseh Slovanov. Tu je glavni govornik v izrazitih besedah obrazložil zgodovino Zrimških, nakar je zasvirala godba in zapel varaždinski „ Vienac“ .Zrinski-Frankopanko, ki je mogočno odmevala med starodavnim zidovjem nekdaj tako mogočnega gradu. Do 6000 ljudi iz M. djimurja in varaždinske okolice je bilo zbranih v Čakovcu Ljudstvo je vzorno disciplinirano sledilo poteku slavnosti, ki je še Čakovec ni videl
Popoldne ob dveh se je slavnost nadaljevala in je bila v prvi vrsti posvečena sokolskemu javnemu nastopu. Ob dveh popoldne se je na velikem telovadišču zbralo nad 5000 občinstva, ki je z napetostjo pričakovalo javne telovadbe: Naprej so nastopili S ovenci s prostimi vajami, nato so nastopili Srbi s palicami, potem deški naraščaj čakovskega Sokola, vrste članstva hrvaških Soko ov na orodju, nastop najmanj 20U dijaštva in šolskega naraščaja sz Varaždina, vrsta Stane Vidmarja na bradlji in na koncu 50 Sokohc iz Zagreba h krsssno izvedenim prostem plesu podobnim vajam z obroči.
Vse to v tako kratkem času, odkar se je Sokolstvo zopet zamoglo poprijeti vzvišenega narodnega dela. To je znamenje narodove moči in kreposti in jamstvo, da je nova domovina velika po duhu, ki se ne kloni nikdar tujemu pritisku, najsi ta pride od katerikoli strani.
Oh 8. uri zvečer so se Slovenci odpeljali iz Čakovca z najboljšimi upi in pod vtisom, da je. ta dan koristil v narodnem oziru za nadaijni razvoj narodne zavednosti Medjimurja več kakor bi kedo mislil.
Mi Sokoli smo od zdaj naprej popolnoma prepričani, da bodemo združeni v Jugoslovanski Sokolski Zvezi .zavzeli v odločevanju usode Jugoslavije odlično mesto in kot taki nadzirali, Kar odkrito povemo, „delovanje“ naše yladevin naših državnih voditeljev. Na prireditev v Čakovcu smo lahko vsi Sokoli, vsi zavedni in odkriti Slovenci ponosni in izražamo zahvalo narodu v Medjimurju, da nas je tako lepo sprejel in pogostil.	j.
M Požsticen pregled. H
Smrtna obsodba Nemčije. LDU A ni-
s ter dam, 7. maja. (DKU) »Telegraf« javlja iz Londona z dne 6. maja: »Times« bodo jutri
v	približno desetih stolpičih objavile najvažnejše mirovne pogoje, ki jih bodo stavili nemškim delegatom. Najvažnejše določbe so: Nemške bojne sile na kopnem se morajo dva meseca p<> podpisu mirovne pogodbe skrčiti na ne več Kot 70 000 mož pehote in 30.000 mož konjenice. Število častnikov ne sme znašati več kot 4000 Vojaška služba sme biti samo prostovoljna. Tudi oborožitve se morajo kar najbolj omejiti.
Vse utrdbe 50 milj vzhodno od Rena se porušijo. Nemgke bojne sile na morju ne smejo imeti dva meseca po podpisu mirovne pogodbe nobenih podmornic. Imele bodo samo šest bojnih ladij, šest lahkih križark, 12 torpednih lovcev in 12 torpedovk. Vse druge vojne ladje se morajo staviti v rezervo ali pregraditi v trgovske ladje.	Skupna posadka	vseh	vojnih ladij	ne
sme presegati 15 000 mož. med temi 1500 častnikov.	Vse vojaške in	pomorske naprave	na
Helgolandu se morajo porušiti. Kielski prekop mora biti trgovskim ladjam vseh držav, ki žive z Nemčijo v miru, odprt in sicer na podlagi popolne enakopravnosti. Dovoljuje se Nemčiji, imeti do 1 oktobra 100 pomorskih letal za iskanje min. Po tem datumu ne sme Nemčija imeti nobenih sil. Aliiranci dolže bivšega cesarja kršitve mednarodne morale in svetosti pogodb,	ne pa prestopka	proti	kazenskemu	za-
konu. Postavili bodo posebno sodišče, ki bo sodilo bivšega nemškega cesarja. Osebe, ki so zakrivile kršitev vojniji zakonov ali vojnih običajev, se bodo postavile pred inleraJiiranO sodišče. Do popolne ugotovitve zahtev aliirance.v, mora	Nemčija plačati	eno	milijardo funtov
šterlingov. Nadalje mora Nemčija plačati odškodnino za vsako škodo, ki so je trpele civilne osebe -ftliiranih držav ali njihovo imetje. Alzacija-Loreria se mora vrniti Franciji, ki dobi tudi premogovno kotlino v Saarski dolini Saar-sko okrožje bo upravljala petčlanska komisija, ki jo imenuje zveza narodov. Po 15. letih bo prebivalstvo odločilo, ali naj mu vlada zveza narodov, ali Francija, ali Nemčija. Če se bo prehivastvo odločilo za Nemčijo mora Nemčija kupiti od Francije premogovnike po ceni, ki se bo še določila. Poljska dobi koridor do Gdanskega Gdansko ostane svobodno mesto. V Šlezviku se bo izvršilo ljudsko glasovanje. Od Nemčije se zahteva, da se v korist petih aliiranih ter asociiranih sil odreče vsem pravicam glede svojih prekmorskih posestev. Večino teh posestev bo po mandatu zveze narodov upravljala ena velikih kolonijalnib sil. Nemčija se odreče vsem pravicam in privilegijem. ki izvirajo iz algeziraši e pogodbe iz leta 1906. in iz francosko-nemških pogodb iz let 1900 in 1911 Vsi dogovori med Nemčijo in državo šerifa se razveljavijo. Petnajst nemških kabljr v se da vladam aliiranih in asociiranih držav na razpolaganje.
1 DU Berlin, 8. maja. (DunKU) Berliner Tageblatt javlja iz Versaillesa: Mirovna pogodba je napravila na Nemce jako mučen vtis. Sodba nekega navzočega politika karakterizira njih občutje tako-le: Ta pogodba pomeni smrtno obsodbo Nemčije, vendar ne smemo pogajanj prekiniti, nego poskušati, da v posameznih točkah vendar kaj dosežemo. Seveda je vse skrajno negotovo.
LDU Dunaj, 8. maja. (Brezžično) Še pozno snoci so imeli elani nemške mirovne delegacije daljšo sejo, v kateri so izražali svoje vtise glede mirovne pogodbe. Seja se je pričela
o	polnoči. Grof BrockdorfF-Rantzau je rekel, da danes ni čas, da bi svoje osebno mnenje 'p0' vedal javnosti. Minister dr. Landsberg je izjavil, da je mirovna pogodba vsa pričakovanja daleč nadkriiila in da je naravnost strašna, da je raz-viden iz nje sadistični poizkus Francije, ponižati Nemčijo, da je nemogoče podpisati mirovno pogodbo v taki obliki.
Slovenskemu narodu!
V času težke narodne nesreče se obračamo do Tebe, slovenski narod. Leta in leta smo v težkem suženjstvu hrepeneli po svobodi, po samostojni državi. Temu delu smo posvetili vse svoje ra°ek vse svoje življenje ter dosegli konečno največjo zmago v zgodovini svojega
naroda.
V tem velikem trenotku nas je zadel prvi udarec ko nam je številno močnejši sovražnik ugrabi naš najlepši del slovenske domovine ter pognal naše ljudstvo iz kraške rodne grude in
hiše.
Danes nam pa hoče iztrgati drugi del naše zemlje naš dedni sovražnik, ki je kriv vse naše nesreče, ki nam je povzročil nešteto gorja ter pahnil nešteto naših rodbin v največjo be-
Maribor, dne 10. maja 1919.
Mariborski delavec.
. .. ftaflCftiuaViii. -	___
Stran 3.
do, ki je kriv vsemu petletnemu prelivanju
krvi.
Njegove tolpe so poplavile .slovenski Korotan ter ropajo in ubijajo naše ubogo ljudstvo, ki beži v obupu in išče zavetja.
V	tem trenotku kličemo Tebi, slovenski narod: Ne kloni glave !
Krivci te velike nesreče bodo in morajo biti kaznovani. To zahtevamo !
Toda danes ni čas za to, da se prepiramo radi krivcev. Združimo se v boju proti kletemu sovragu!
Odiočuo protestiramo proti nizkotnemu politikarenju današnjih političnih strank; zahtevamo, da se preneha takoj s teni neplodnim in narod begajočim delom. Vse to vodi naš narod v nesrečo in pogubo.
Ti narod pa, ki ljubiš svojo zemljo, svojo hišo, svojo dec >, stopi na plan raz ij zastavo države. • ki Ti je dala svobodo, katero si sam ustvaril in jo s>m vodiš ter pokaži, da si zrei, da živiš na svoji grudi brez nemškega gospod-stva. Ne poslušaj danes izdajice, ki sejejo med Tebe ne ad.»voljno t in malodušnost. Nedisciplina in malomarnost nas vodi danes v suženjstvo, v ono prokletstvo, ki smo ga' prenašali skozi dolga stoletja in katerega smo se komaj otresli.
Združimo se vsi v bratstvu in ljubezni, posvetimo vse svoje moči, vse svoje delo domovini in nafodu. Dnevi težke skušnje gredo preko nas — zavedajmo se vsi — zlasti pa
vi	bratje Sokoli, svoje dolžnosti do države in do svojih otrok ter delajmo, da jim zgradimo lepšo bodočnost od naše sedanjosti.
Na zdar 1	>.
Predsedstvo Slov. Sok. Zveze.
Dnevne novice.
1
Glavni zbor Jugoslovanske demokratske stranke, ki bi se imel vršiti 11. maja 1919, je vsled dogodkov na Koroškem preložen na nedoločen čas.
Poslanik Hribar odpotoval v Pariz.
Kakor poroča praški »Venkov«, je naš poslanik Hribar odpotoval v Pariz in se bo še le koncem tega mesca vrnil.
Mariborski Nemci in nemškutarji so
že vse pripravili za slučaj, da bi koroške čete zavzele M.iribor. Izbrane imajo že mestne očetje, ki bi prevzeli magistrat. Iti tudi drugi funkcionarji so se že pripravili na zopetni nastop. Znatilna je govorica, ki se širi po mestu, da Nemci uvažajo v ročnih zavojih municijo in orožje v Maribor. Nam se to zdi prav verjetno. Vsled tega pazimo in imejmo oči odprte!
Nemci pripravljajo napad na Radgono. »Murska Straža* poroča: Glasom zanesljivih poročil se Nemci vstrajno pripravljajo na napad, ki bi jim naj omogočil, da potisnejo demarkacijsko črto diieč na slovensko ozemlje. KotošU dogodki dvigajo grebce tudi štajerskim Nemcem- Bije se nahaja takoj za nevt.alnim pasom v Wi douu in drugje večje Steblo boja-željnih nemških akademikov.
Bodočnost mariborskih nemških hui-
Skacev. Najvei.ji nemški hujskači so oni sumljivi elementi, ki hodijo cel dan po gostilnah in kavarnah ter iščejo tupatam tudi Stika z našimi vojaki Ti eU m en ti žive edinole od tihotapstva in dingih nečednih kupčij. Kamor greš, jih vidiš, ko stičejo glave skupaj. In ravno ti ljudje se najbolj vesele, da bi prišel Maribor pod Nemško Avstrijo. Radovedni smo, od česa bi potem ž veli, ko frf ne mogli več utihotap-ljati blaga iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo. Mi jim prav iz srca privoščimo, da bi prišli ti elementi v Nemško Avstrijo, obenem pa iz slovenskega M iribora.
Nemški hujskači. Albin Loschnigg, re-vtdent južne železnice na postaji Tezno, je hujskal italijanske častnike in vojake, da naj že enkrat Italijo zasede ozemlje do Trbovelj, ,.a	nač!n	dobi P^emogoko^e. Zapo-
siav.jal je tudi slovenske uslužbence, kalil red jn mir, vsled česar je dobil zasluženo
plačilo. Izgnali so ga iz Jugoslavtje v Nemško Avstrijo, kjer naj se še nadalje navdušuje za Italijo. — Okrožnemu sodišču so izročili vratarja na koroškem kolodvoru, Antona Šauperla, ker so ga vojaki ovadili, da je hujskal proti naši armadi in državi.
Prenavdušena mariborska Nemka. Mariborska nemška zagrizenka Ana Eichlerjeva | je izročila neki osebi več vrednostnih papirjev j v veliki vrednosti, da jih odnese v Nemško Avstrijo. Priložila je pa tudi pismo, v katerem pravi med drugim: „Diese Hollenbagage also noch gar kein Verfiigungsrecht hat . . . seit ich weiss, dass die Italiener nicht von einer Ver-standigung wegen Fiume wissen -vvollen . . . Ohne Bezahlung, mit der Begriindung, es sind ohnedies alle ararische Pferde, die im Herfist beim Riicktrarisport gekauft wurden, also deutsch gessgt, stablen sie die Pferde, weil sie kein Geld haben. Jetzt frage ich, ob die dann besser sind, als die Bolschevviken. Sie machen es vielleicht platimassiger, ordnungsmassiger, aber sonst genau so wie die anderen . . .* Da bi se Eichlerci ne ogrenilo življenje v taki državi, jo je poli. i ja izgnala v Nemško Avstrijo, kjer vlada — boljševiški red. Je popolnoma prav, ker mi ne potrebujemo elementov, ki huj-skaio na tak najin proti miru in redu v naši urejeni državi.
Mariborski Nemci so prenesli sedaj svojo politiko na stranišča. Po vseh mestnih in gostilniških straniščih je polno napisov, kakor „Nieder mit den Windischen", „Heil und Siegu itd. Potem se seveda ni čuditi, ako pride član kake sumljive laške misije v Maribor in misli pri P°glfdu teh čečkarij, da je Maribor nemški.
Neniškoavstrijski zastopniki na mirovni konferenci. 6. maja je nemškoavstrijski kabinetni svet predložil državnemu tajniku dr. Bauerju seznam zastopnikov, ki naj gredo kot j mirovni delegati Nemške Avstrije v Pariz.
I Štajersko bo zastopal bivši radgonski župan dr.
I Kamniker, Koroško pa prof. Wutte. Torej dva i renegata. Zgodovino dr Kamnikerja poznamo j Odlikuje se posebno v zadnjem času, ko zbira v Gradcu prostovoljce za »osvobojenje« Radgone, takozvane »Fieilieitskampfer von Rad-kersburg«. Profesor Wutte je pa oče onega praporščaka Wutteja, ki je na grozen način umoril ttr dal mrtvega razmesariti svojega sorodnika slov/ensl-ega poročnika Kranjca. Bolj dostojno ne moresta biti zastopani na mirovni konferenci Štajerska in Koroška.
Zaplenjeno blago. V Radencih je orož-ništvo zaplenilo te dni 2G6 bal različnega blaga v vrednosti nad 110.000 K. V zadevo je zapletenih več oseb, ki so hoteli to blago vtihotapiti čez mejo na Ogrsao in v Nemško Avstrijo.
Celjski hujskaži aretirani. Iz Celja poročajo : Tu so aretirali osem glavnih nemških hujskačev, med njimi oba de Toma in pa dr. Ambroscliitza, pri katerem so našli veliko zalogo municije, pušk in samokresov. Vklenjenega so privedli v Celje znanega trgovca in vojnega dobičkarja VVoschnagga iz Šoštanja. Zelo dobro bi bilo, če bi se tudi v Mariboru prav temeltito preiskale hiše raznih Nemcev in nemškutarjev ter nekoliko očistilo ozračje. Je precej oblačno I
Studenci pri Mariboru. Oblina Studenci ima na razpolago večjo količino usnja in spodnjih podplatov Razprodaja po primerno nizki ceni se vrši v soboto 10. t. m. popoldan in v nedeljo II. t. m. ceii dan v občinski pisarni, deška šo'a v Studencih.
Oddaja sladkorja. Prihodne dni se bode delil sladkor, za mesec majnik in sicer % kg na sladkorne nakaznice. Otroci in bolane osebe, katere imajo nakaznice za mleko, do-oijo kakor v mesecu aprilu % kg več.
Podraženje moke in kruha. Mestna občina mariborska bila je svoj čas primorana regulirati cene moki in kruhu in jih je zvišala, vendar ?višanje ni bilo tako visoko, d> bi bili pokriti vsaj približno lastni stroški, in je ob-ina mor ila d plačevati črez 3 K pri kg moke. To doplačilo se je med tem že zvišalo vsled podraženja voznih tarifov, tako da presega svota, ki jo je do danes občina doplačala, nesek 800 OoO K. lo je tako ogromno breme ki ga bode obojna komaj nosila, nikakor pa se
1	ne sme dopustiti, da se to breme še poveča' Zaradi tega je občina znova prisiljena, cene moki in kruhu zvišati. K temu zvišanju jo sili na drugi strani tudi zahteva pekovskih pomočnikov po višjih mezdah, katerim se je moralo ugoditi. Vse te skrajno neugodne razmere uplivajo tako, da bi cena kruhu morala znašati danes vsaj 5 K 80 v do 6 K za kg, ali občina je pripravljena nositi še dalje časa del tega podraženja in zviša od pondeljka dne 12. t. m. ceno hlebu kruha 700 g iz bele moke na 2 K 80 v, ceno najfinejši beli moki za kruh pa na 4 K 80 v, dočim ostane cena moki za kuho kakor do sedaj 5 K 20 v. Ravno tako bode nosila občina Še dalje razliko v ceni za krušno moko, ki jo bodo prejemali revnejši sloji na nakupovalnico pomožnega odbora, za katere ostane tudi dosedanja cena
1	K 60 v še dalje y veljavi.
H
Zadnje vesti.
{Posebna telefonska in brzojavna poročila „Mariborskega delavca").
Koroška fronta.
LDU. Ljubljana, 9. maja 1919. Ljubljanski dop. urad poroča iz urad. vira: Situacija je neizpremenjena. Tekom 8. maja ni prišlo do bojev. Sovražnik ni prekoračil s četami koroško-štajerske meje. Vojaški pooblaščenci so se danes ponoči odpeljali k pogajanjem v Celovec.
Mirovni pogoji v mirovnem odseku nemške narodne skupščine.
LDU. Berolin, 9. maja 1919. (Mirovni odsek).— Člani odseka so v polnem številu navzoči. Istotako tudi člani narodne skupščine. Predsednik Fehrenbach otvori sejo s kratkim nagovorom. Min. predsednik Scheide-mann primerja temeljne točke premirja, ki so bile od obeh strani priznane kot pravo-veljavne, in glavne pogoje sedanje mirovne pogodbe. V polurnem govoru je dal predsednik Fehrenbach nastopno izjavo: Sogla-sujoč z vodji vseh strank izjavljam: min. predsednik je z vso pravico označil mirovno pogodbo, kakor so jo nam predložili sovražniki, kot neznosno in neizpolnjivo. Obenem je tudi objavil, da se bodo začele razprave z našimi nasprotniki. Mi smo zadovoljni, da se tem potom poskuša priti do takega miru, ki je za nemški narod možen in sprejemljiv. Na splošno željo vseh sklicujem s tem plenum narodne skupščine za pondeljek 12. t. m. ob 17. uri v Berolin.
Angleško časopisje zadovoljno z mirovnimi pogoji.
LDU. Rotterdam, 9. maja. Kakor poroča »Neuvve Rotter. Courant«, je angleško časopisje, izvzemši liste levice, sprejelo mirovne pogoje s splošnim zadovoljstvom.
Zasluženo plačilo Nemčiji.
LDU. Amsterdam, 9. maja. Reuterjev urad poroča iz New-Vorka: Jutranji listi soglašajo v izjavi, da je Nemčija postala po mirovni pogodbi popolnoma brez moči ter je^ dosegla usodo, ki jo je zaslužila.
Italija izgubila sadove svojih zmag.
LDU. Lugano, 9. maja 1919. »Corriere della sera« očita zaveznikom, da so odsotnost italijanske delegacije vporabili v to, da so Italiji odvzeli plodove njene zmage. Nčm-ško-avstrijska klavzula v mirovnih pogajanjih je naperjena proti Italiji, ker se s tem Nemška Avstrija žene naravnost v roke bodoče podonavske zveze, o kateri je že vnaprej znano, da bo zahteve Jugoslovanov napram Italin uveliavila. Italijanska vlada se je v i*iaj važnejšem vprašanju glede bodočnosti Italije, da si prisvoji naklonjenost Francije glede italijanskih zahtev po ozemlju, pokazala precej nebrižno in s tem privedla Italijo v naravnost strašen položaj.
Holandska proti mirovnim pogojem.
LDU. Berolin, 9. maja 1919. »Vossische Zeitung« poroča iz Rotterdama: V presojanju mirovne konference je na Holandskem en glas: sila.
Sfeinaftt
v mesecu aprilu 1919 izdanih obrtnih pravic:
1. G o 11 o b Karl, Karntnerstr. 17, glasbenik.
2. J a r z Josipina, Glavni kolodvor, kupčija na drobno.
3. Terlep Franc, Schaffnerg. 9, glasbenik.
4. Moiser Ivan, Rotwein št. 1, branjarija.
5. E 11 i n g e r Armin, Domplatz 9, usnjarija.
6. B a 11 o n Primus, Bankalarig. 6, trgovina z mešanim blagom.
7. Kuharič Roza, Mozarstr. 40, prodaja pijač.
8. Z i r i n g e r Josip, Windenauer-strasse 6, trgovina z meš. blagom.
9. J a s c h e k Katarina, Kaiser-strasse 15, trgovina s sočivjem.
10. Punčuh strasse 34, branjarija.
11. Z w i 11 a k Karl, Karntnerstr. št. 82, trgovina s sočivjem.
12. O r n i g Marija, Karntnerst. 47, tovorni prevoznik.
13. S t u r z e r Leo, Burgplatz 3, trgovina z deželnimi pridelki. ~
14. Kokol Olga, Fleischergasse 5, trgovina s sadjem in sočivjem.
15. Scheidbach Heinz, Kaiser Wilhelmplatz 9, glasbenik.
16. H e u m a y e r Marija, Haupt-platz 2, trgovina z meš. blagom.
17. K a r t i n Cmil, Schmidererallee št. 3, trgovska agentura in komisija.
18. Pirkovitsch Robert, Aller-heiligeng. 10, trgovina s sadjem in sočivjem.
19. Dergas Jožef, Karntnerstr. št. 48, trgovina z mešanim blagom.
20. Zagorski Franc, Josefstr. št. 4, trgovska agentura in komisija.
21. M a r a t Viljem, fDiihlgasse 34, trgovina z mešanim blagom.
22. T e m e n t Marija, Triesterstr. št. 77, trgovina s sadjem in sočivjem.
23. S 1 a n i t s c h Marija, Burgg. št. 2, branjarija.
24. M e g 1 i t s c h Maks, Muhlg. št. 28, ključavničar.
25. Sulič Josip, Tegetthoffstr. 30, čevljar.
26. Krebs Alojzij, Humboldg. 6, čevljar.
27» Mesarič Heinrich, Karntner-strasse 34, urar.
28. Grili Alojzij, Karntnerstr. 9, izdelovatelj gornjih delov čevljev.
29. S c h e n k Viktor, Lenaug. 12, čevljar.
30. Šket Franc, Blumengasse 9, sedlar in lakirar.
31. Maieritsch Franz, Haupt-platz 1, brivec.
32. Ren at Simon, Karntnerstr. 126,1 pleskar, lakirar in črkoslikar.
33. Kuhar Štefan, Mellingerstr.' št. 10, izdelovatelj ženskih oblek.
34. J a n t s c h e r Paula, Herren-gasse 30, gostilničarski obrt.
TJ»isoyns zadrug«
35. K o r o p e c mat ija, Viktringhcrf-gasse 8, gostilničarski obrt.
36. Ljubljanska kreditna banka, Burggasse 13, gostilničarski obrt.
37. Dergas Josip, Karntnerstr. št. 48, gostilničarski obrt.
Mili
ili
r, 011
Vladni komisar: Dr. Pfeifer, 1. r.
S®S$amiŠk@ wi©£
ki je že bila v notarski ali odvetniški pisarni, sprejme takoj notarski namestnik Franjo K r i s n e r r u-trova ulica št. 7.	’	2_2
Čevljarski pomočniki
se sprejmejo za vojaško delo pri V. G 1 u š i č, Grajska ulica št. 20.	3—2
Pisalni strel
se kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na anonEno eks-(Darija, * Karntner- Pedicii° A1- ^ateliii» Ljubljana, Kongresni trg 8]I.
SHS Mastno poveljstvo v Mariboru.
Št. 1140.
Razglas
!. Mariborski bioshop
VejseMStoifova cesta.
Od sobote 10. do 13. maja 1919
Najnovejše, najboljše podobe 1 Senzacija prve vrste!
liimije JT oči
Drama v 4 dejanjih.
V	glavni ulogi: Po!a Wegri in Siari Liedke.
Emalu, strah Afrike
Vesela ljudska igra v 3 dejanjih.
V	glavni ulogi: ArnoSd Riek in drugi kinoumetniki.
V sredo, 14.—16. majnika:
Novi sporeda
Predstave se vrše vsaki dan ob 6. In 8. uri, v nedeljah in praznikih ob »/„3., 4., 6. in 8. uri zvežer
Brivnica S. Ulčar
Pri mestnem poveljstvu v Mariboru se bodo oddala dimnikarska dela v vseh vojaških poslopjih in taboriščih. Potom | konkurenčnega razpisa se povabijo vsi; dimnikarji, ki reflektirajo na podelitev tega dela, da vložijo do 15. t. m. svoje oferte pri mestnem poveljstvu.
Maribor, dne 5. maja 1919.
Podpolkovnik: Zwirn.
Koroške cesta (zraven Ciri
pst se priporoča cenj. gospodom
Ureže, sodov in steklenice
kupita vsako množino Stolni trg 2.
Jerausch & Gerhold,
Maribor,
10—6
Pridnega učenca
jezika,
5—5
zmožnega slovenskega in nemškega sprejme
Macher, steklar
Edmund Schmidova ul. 3
M.
Maribor,
ODDDnoonnDDDDODDloipooncinoDDPDDODno
o Pristno rdeče vino §
□	□
g se prodaja v steklenicah vsak dan od 2—6 ure d
Kletarstvo Alwies, Maribor °
□	Meljski	hrib	st.	63.	7—4	o
o	n
odocjciciooDoa □□ □ ooi □!!□□□ □ □□ □□□□□□□ dod
J. Božič
Maribor, Tegetthoffoua cesta 34
Modni atelije za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in točno izvrše. Vojaške uniforme se Izgotovijo v najkrajšem času.
Zaloga vsakovrstnih oblek moške In dečke, kakor tudi jaške čepice ter epolete.
za
vo-
i __ Ob—
Semena
vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni
M. Berdajs, Maribor ob Or.
SufSjin trg
Neobvezna ponudba:
la. svinjska mast, zajamč. čista, v sodih, kg K 34*— la. paprika in suha slanina, v zabojih, kg K 34’— la. soljena slanina in suho meso, v zabojih, kg K 30— aasp franko Maribor,
Na malo 10—20 kg se cene za 3°|, zvišajo.
Naročila sprejema pismeno (ali ustmeno od 11.—1. ure opoldne):
Agentura „Levantew, Maribor
Lutherjeva ulica 5 (dvorišče).	2—2
p3
za
30
Kislo vodo, vino in sadjevec
trna za prodati	5_4
ANDREJ OSET, p. Guštanj
Dne I. ma/a se otvort prt OSETU gostilna, kjer se bo dobilo vedno topla in mrzla jedila, ter pivo In fina razna vina in .Pekrčan'. mj
=====------------------------3p
Somišljeniki!
Zahtevajte po vsih gostilnah, kavarnah in brivnicah »Mariborskega delavca"!
Odgovora! «redsi.k • Fr, Voglar.
Tiskarna: K*rl R*bJtsch v Mariboru,