LJUBLJANSKI ČASNIK.
M G8.
T petih 22. lAstopaUit

,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik rn petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani sc odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti snese 7 gold., za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Priinumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vrailne naznanila.
i 9. novembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CL. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
»Št. 444. Ukaz ministrov pravosodja, de-narstva in bogačastja in uka od 8. novembra 1850 čez pobiranje in obrajtanje postavnih in svobodnih doneskov za zaklad normalnih šol.
Št. 445. Razpis ministra denarstva od 13. novembra 1850, s kterim se posebne odločbe v dopolnenje najvišijga patenta od 10. oktobra 1850 glede dohodnine za vladno leto 1851 naznanijo.
Št. 146. Razpis ministra notrajnih zadev 14. novembra 1850 čez poboljšek častnikov, ki se rabijo za pomočnike.
Št. 447. Cesarski patent od 15. oktobra 1850, s kterim se vsako naznanilo glede premikanja vojakov v deržavi ali drugih razmer jn vojaških opravil razun vradnih naznanil, nepogojno prepove tiskati, kaznuje se z de narji do 500 gold. in ako se ta ukaz v drugo prelomi, se bo tudi časopis prepovedal.
S tem delam se bo tudi o s e m in petdeseti dokladni del izdal in razposlal, ki zapopade naj ponižniši predlog ministra notrajnih zadev in najponižniše prednašanje ministra notrajnih zadev k predstoječimu v CL. delu občniga deržavniga zakonika in vladniga lista pod št. 447 zapopadeniga najvišjiga patenta od 15. novembra 1850.
Dunaj 18. novembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
20. novembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXXII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v talijansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Ta del je bil 9. oktobra 1850 v edino-nem-škem, 6. novembra 1850 v češko-in slovensko- in 16. novembra 1850 v poljsko-, ru sinsko-horvaško- in serbsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 373. Ukaz ministra bogočaslja in uka od 11. septembra 1850, s kterim se dvignejo letni doneski tešenski evangelski gimnazij ohraniti, ktere so dozdaj občine augsburške in hel-vetiške vere morale odrajtovati.
St. 374. Cesarski patent od 25. septembra 1850, s kterim se vodila vslanove, po kterih se je ravnati pri odškodovanju istin pri vsih rečeh, ki so po zemljišnem odškodovanju dvignjene ali pa za take spoznane, ki se morajo odškodovati.
Št. 375. Razpis ministra kupčije od 30. septembra 1850, s kterim se v porazumljenju z ministram notrajnih zadev, od 1. novembra 1850 na spodnjem Avstrijanskem, na kmetih naredba v prodaji govejiga mesa začasno dvigne, in pravila vstanove zoper zlo rabo pomanjka-
nja zastopnosti od strani mesarjev v prodra-ženje mesa.
Št. 376. Vkaz ministra notrajnih zadev od 1. oktobra 1850 v zadevi začasniga vravna-nja javne medicinalne oskerbnije.
Šl. 377. Razpis ministra denarstva od 3. oktobra 1850, s kterim se ravnanje z 5 per-centnimi obligacijami dvorni kamre redne št. 228, ki so bile 1. oktobra t. 1. srečkane, naznani.
Dunaj 19. novembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Polfti&ke naznanila«
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana. — C. — Te dni zagledamo pri nekem tukajšnem knjigoprodajavcu obre-kovavsko knjižico razpostavljeno, pod naslovam: „Hurban et Kompagnie wol!en sich von den Reschuldigungen der Umtriebe reinigen, koinmen aber vom
Regen in die Traufe".
Vom deutscben Michel.
V serce mora človeka boleti, ako vidi, de se tako nesramne laži in gerde natolcevanja očitno prodajajo. Hurban je očitno vstal zoper ma-djarsko revolucijo, je Slovake navdušil z besedo in djanjem, de so zoper puntarje se dvignili pod njegovim vodstvam in za cesarja svojo kri prelivali. In zdaj se pusti, de se tak mož tako černi, naposled clo pred sodbo tira, se opravičiti. Pa to mu ni bilo odškode, ker pred sodbo se je, kakor je znano, pokazalo, de je nedolžen, česar ga tožijo, pokazalo se je pa tudi, de je ravno njegov tožnik zlo zadolžen, in de se je v tisto past, ktero je pravičnimu Hurbanu nastavil, sam ujel. Že to je dovolj, imenovano knjižuro obsoditi. Dokazano je, de je pisatelj te knjige Kari Pal-tauf, zdaj vrednik na Dunaju, in kaj lepiga vemo od tega človeka ?
Zapisniki v Budapešti ga takole pohvalijo:
Kari Paltauf je v Pestu menjavcu Jovanu G. Hiilf z oboroženo roko 23,550 gold. ob-ropal in pri tftm dve osebi, ki so menjavcu Hiilf v pomoč priskočile, ranil, in je bil zavolj tega od mestniga poglavarstva na tri leta v ječo obsojen. Ko iz Szegedina iz ječe pride je še naprej kradel, in je bil večkrat zavolj tega po stari šegi tepen, in poslednjič, ko je v hišo gospoda Deutsch v Rudi zlomil in 7682 gold. pokradel, je bil za „nepoboljšljiviga roparja" naznanjen in k smerti na višale obsojen. pa pozneje vendar spet po milosti v ječo zapert.
To so tedaj dobre dela borniga pisača, ki može graja, kterim ni vreden jermenov od čevljev odvezali, in njegove nesramne pisa-rije so se tudi že k nam zatrosile! Prav bi bilo take knjige prepovedati, ki vsakiga po-šteniga človeka žalijo in mu v persih nezadovoljnost zbujajo. Take knjige se Slovencam na prodaj ponujajo, med teni ko drugih ko-
ristnih, kterih bi želeli, večkrat še za naročiti ni.
Iz Šent-Vida nad Ipavo se v »Novice" piše: O postavnim času se je tudi v Ipavskim šent-Vidu šola začela , in sicer — z neko slovesnostjo. Naš, že od zadnjiga šolskiga izpraševanja znani, mladi govornik Albert žl. Schivvizhofen je namreč pervi šolski dan svoje obilno zbrane tovarše in tovaršice z lepim gin-Ijivim nagovoram s svojo navadno priserčnostjo in nježnostjo pozdravil, ter jih opomnil h neu-trudeni marljivosti, h Icpimu zaderžanju in h dolžni hvaležnosti prot svojim učenikam in prot našimu svitlimu cesarju. Po dokončanim nagovoru je enoglasno po celi šoli veselo „Živio" zadonelo, in vsi učenci in učenke zapoje jo v lepim soglasji »Cesarjevo pesem". V nepo-pisljivi radosti se mi je serce topilo, slišati, s kolikšnim ognjem so nedolžni otročiči to veličastno pesem povzdignili. Nedvomljivo je to spričevanje, de mati Slava že v mlade serca svojih otrok domoljubje in zvestobo do pred-stola z veliko skerbjo zasajuje.
Iz Dotenskiga. V Šmarski fari ste se županii Šmarja in Grosuplo (Razsuplo) volitve županov in svetovavcov prav lepo doveršile. Volivci so se tako mirno in lepo obnašali, de jih je bilo veselje viditi. Iz tega lepiga obnašanja se lahko vidi, de so prebivavci omenjenih dveh sosesk pametni možje in de so se z razlago začasne srenjske postave natanjko soznanili, kar se še več iz tega povzame, ker niso dveh šuntavcov, ki sta se bila iz bližnje okolice k njim priklatila in jih pri volitvah ovirati mislila, nikakor poslušali, ampak jima ročno pot pokazali, ktero sta bila prišla. Posebno lepo in možko se je v ti zadevi obnašal g. Jožef Jagodic, ki je imenitnost svobodne volitve tako lepo razložil, de sta imenovana podpihavca kmalo ves pogum zgubila in svoje kopita pobrala.	(Nov.)
Terst. Njegovo veličanstvo je z najvišjem sklepam od 9. t. m. gospoda Mucia Toma-sini-a za mestniga župana poterdilo.
Austrijanska. Ministerstvo pravosodja je ukazalo, de morajo deržavni namestniki, kakor tudi zagovorniki in zastopniki iz svojiga sedeža vstali, kolikorkrat pred sodbo govore, ravno tako^morajo tudi zatožen in priče, kolikorkrat so kaj vprašani, vstati in odgovor dati in tako dolgo stati, dokler de so izprašani; potem se smejo spet vsesti.
*	18. t. m. je svetovavslvo dunajskiga mesta s perviga svoje opravke pričelo. Najpo-pred ob 9. so se vsi k sveti maši podali v cerkev sv. Štefana, ob enajstih so se pa v posvetovanje v veliko izbano deželnih stanov snidili.
#	„Wiener Ztg." prinese v vradnem delu sledeče: Najponižniši prednašanje ministra notrajnih zadev Aleksandra Radia poterjeno od ministerskiga svelovavstva zavolj razpisa naznanila premikanja c. k. armade zabraniti.
N aj m i 1 o s ti j i v š i gospod. Nevarne zunajne razmere so primorale, de se c. k. armada za vojsko pripravi in združi.
V takem času zamorejo naznanila v javnih časopisih čez premikanje c. k. armade v deržavi, čez prepeljavo in shranenje vojskinih priprav in enake naznanila, iz kterili se zamore namen vojske uganiti, vspeh overati in naj bolj važnim dobičkam dežele veliko škodo napraviti.
Ker tedaj za to gre, deržavo nevarnosti, ki ji od zunaj žugajo, branili, se zdi, de je posebne postave treba, de se visoka in važna naloga c. k. armade prehitro ne obteži.
Prederznem se torej s porazumljenjem naj-ponižnišiga ministerskiga svetovavstva Vašimu veličanstvu v globokem spoštovanju osnovo predložiti, ki zapopade prepovedbo takih poročil v javnih časopisih ali drugih tiskanih listih.
Dunaj 14. novembra 1850. Schwarzenberg s. r. Ivraus s. r. Bach s. r.
Bruck s. r. Thinnfeld s. r. Thun s. r. Schmerling s. r. Csorich s. r. Kulmer s. r.
Na to jo prišel sledeči najvišji sklep:
Predpoloženi patent podam z podpisam nazaj in naročim mojima ministrama notrajnih oprav in pravosodja ga naznaniti.
Dunaj 15. novembra 1850.
Franc Jožef s. r.
* Pravijo, de se ministerstvo vedno posvetuje o zadevah deželnih zborov.
Horvaška. 17. t. m. se je zbralo v dvorani „narodniga doma" več domorodeov, de se posvetujejo o tem, kako bi se že enkrat postavil spominek tistim, ki so pervi na bojišu za narodnost padli od ljutih strel sovražnikov. V ta namen se je najpred sostavil odbor, ki se ima za pospešenje tega vsestrano truditi. Predsednik tega odbora je gospod Stanisavljevič, odborniki pa so: gg. Hax Pavel, dr. Mraovie Skender, Štauduar Franc, Malin Naum (tudi peneznik); za tajnika je izbran gosp. Slavo ljub Haladi. Odbor bo dal vpisne liste natis niti, bo prineske za to domorodno napravo nabiral, in zraven bo tudi po novinah vse tiste poklical, ki so v ta namen že kaj več nabrali, de mu to izroče. Račun se bo javno priobčil.
Dalmucia. Novice iz Dahnacie pravijo, de je v Kotaru, v Arbanii in Cernigori vse mirno. Vladika je zdrav in bo kmalo v Kotar prišel. — V nesrečnem Stonu se še vedno potresi ponavljajo.
Ogerska. Iz Gomora se piše v „M. H." Dva žandarja hočeta v kerčmo na hribu Oktina ležečo se podati, ko eden nju roparja Jovana Bobaka, ki trepetaje šestim kmetam pripoveduje, kaj de je že doživel, v kerčmi spozna On svoj samokres naglo na Bobaka sproži ga pa le malo zadene; ranjen ropar ustreli in eniga žandarja vsmerti in potem sam omaga in na klop pade. Žandar, ki je bil še živ ga z bodalam prebode. — Z Jovanam Bobakam je bil tudi njegov tovarš Pavel Bobak, pokopan. Dobili so ga v nekem gojzdu, kterimu je nekdo glavo z sekiro preklal in ga vsega obropal.
Sedmograško. Civilni in vojaški poglavar na Sedmograškem je na predlog Sedmograškiga ministerjalniga komisarja za šole preden seje šolsko leto pričelo mnogo storil. Krožnim vradnijam se je ukazalo z porazumljenjem ža-
bi naglo stanje Benetk poboljšalo. Ta komisija je že posvetovanja končala in spoznala, de se stanje mesta zamore le s tem poboljšati, ako se celimu mestu svobodna barkostaja podeli, kakor je obstala v prejšnih časih, ktero zdaj samo otok San Giorgio vživa. Ako bi se pravica svobodne barkostaje Benečanamne po-elila, naj bi se tudi v Terstu in Reki dvignila.
devajočih vojaških gosposk storiti, de se šole vojakov spraznejo. 1. oktobra so se tedaj vse šole spraznile. Začetek šol je bil na 15.ok tobra napovedan, na voljo je bilo pa dano ob
činam, otroke še popred v šole poslati. Kda j de se bo pravdoslovje začelo učiti, to se je višjim gosposkam prepustilo. Bogoslovske šole so se tudi že začele. Gospod minister uka j vse to poterdil in iz Sedmograškiga se piše, de imajo te naredbe dober vspeh.
Lombardo-beneško kraljestvo. Ministerstvo je ukazalo, de naj se v Benetkah komisija so stavi, ki ima preudariti in nasvetovati, ka^de.
Tuje dežele.
Bosna. Omer paša je poslal svojiga Cavšlar aga v Vranduk, vstajnike opominjati, de naj se udajo. Oni pa so poslanca ubili in se Omer jašatu uperli. Omer paša jih zmaga in Vranduk 19. pr. m. posede. Oddelk, kteriga je naprej proti Mostaru poslal, je terdnjavoKonjice napadel in vstajnikam vzel, drug oddelk je gotovo že pred Mostaram. Vendar pa je Omer paša za potrebno spoznal takraj Ora-lovice gore se vtaboriti, ker so unkraj vstajniki že vse kraje posedli. Poslednje dni se zdi, de se ni nič posebniga prigodilo. Omer paša je med tem vse natanjko zvedel, kar je vezir Hercegovine, Ali paša zoper njega na-kanil in se bo gotovo vedel po tem ravnati
*	7. septembra se piše iz Bosne: Stari vezir Hercegovine je ves plašen in misli Buno zapustiti in v terdnjavo Stolac se podati.
Novica, de so Turki v Tuzli vstali, je pogum v Mostaru z noviga oživela, ki zopet žugajo se spuntati.
Ravno sc sliši gromenje topov na poti od Bune proti Stolacu. Vzrok tega ni znan. Zna pomeniti boj, ali pa veselje nad dobljenobitvo, ali Bog ve, kaj druziga.
*	Iz Bosne se piše 7. novembra v„Reichs-zeitg.": Zadeve v Hercegovini še niso, kakor se je pripovedovalo, vravnane. Omer paša je zapovedal, de naj en oddelk njegove vojske most čez Norento posede, de bi sovražniku ?ot zaperl, in de on sam ne bo v nevarnosti x>d zadej zajet biti. Poveljnik tega oddelka Muhamed SkenderBey (grof Selinsky) je po slal 4 do 500 Albanezov pod vodstvam Čuleka proti Mostaru. Oni so pa komaj do Han Kula prišli, so se že obilnim vstajnikam morali umakniti. 5. t. m. so hotli vstajniki čez zidani most pri Kognici udariti, ali redni vojaki so jih nazaj zapodili, in zavolj tega se je v Sarajevem spet S25krat s topam ustrelilo Včeraj je iz Sarajeviga en bataljon branivcam mosta v pomoč odšel.
40 vojakov, ki so bili v hudi bitvi pri Vran duku 30. pr. m. ranjeni, je bilo v Sarajevo v bolnišnico prinešenih. Omer paša se je napotil čez Maglaj proti terdnjavi Gradacu, ko seje, kakor pravijo z vstajniki tako hudo bojeval, de je 200 mož zgubil; tode tega še ne morem za gotovo naznaniti.
Na vsako vižo reči slabši stoje, kakor je bilo iz začetka viditi. Ceste so zaperte in poti zastajajo, in pisem izročevati, si ne upajo Kupčija je popolnama zaterla, živež je drag kakor še nikdar ni bil; 8 ur od mest so žit-nice raja, kteriga strašno derejo, zapečatene. Nadloga je vedno silniši in kdo ve, kaj de bo še prišlo. Sarajevo vojaki silno ostro stražijo. Vsako noč mora več naj imenitniših in bogatejših Turkov za poroštvo miru v vojaškem ležišu prenočiti.
* Iz Zemuna se piše 13. novembra, de so bili vstajniki po bitvi pri Vranduki popolnama razkropljeni in de je glavar vstajnikov na Serbsko v Rajevo selo pobegnil. Veselo in tolažljivo je to, de se te vstaje raja skoraj nič ni vdeležil, in ako se je to tudi zgodilo, je bil le k temu primoran.
*	Omer paša je vstajnike pri Vranduku, tterih je bilo 5000 popolnama poterl. 150 vstajnikov je ostalo mertvih. Vranduk je po-sedel. Bližno sosesko Cepse, iz ktere so zlo streljali, je Seraskier ukazal zapalili. Eniga vradnika pašatoviga so zaperli, ker je pun-tarske spise delil. Sliši se, de so se pred-straže Omer pašata in Ivavas pašata pri Kognici z noviga udarle.
Rusovska. Ruski car je več ruskih častnikov oddelka kavkažkiga kaznoval, kersosvo-joglavno in nečloveško z vojaki ravnali. Ge-neral-Iieutenant Schwarz je bil iz službe djan n ne bo nikdar več v službo vzet; četnika Pečovsky in Grilovsky sta službe , bojarstvo in rede zgubila in deset let na terdnjavo obsojena bila. Oberstlieutenant Aseijevo, ker je to nečloveško ravnanje skrival, je biliz službe djan in na dva mesca v ječo obsojen.
#	Ruski vojaki se zato proti zahodu pomi-
* Telegrafiško naznanilo poroči, de se je Mostar Omer pašatu podal, in de je Seraskier novo vstajo vdušil.
kajo, de bi, ako bi se vojska z Poruši pričela, Galicio, Sedmograško in en del Ogerskiga posedli.
Nemška. Iz Varšave se piše v „J. desDebats": Posvetovanje v Varšavi je za mir Evrope velike nasledke imelo. Cesar Franc Jožef, car Nikolaj, knez Sclnvarzenberg in grof Bran-denburg so se pogovora vdeležili, ker ko je pruski kraljevič prišel, so bili sklepi že storjeni.
Beseda mladiga cesarja in njegoviga ministra je popolnama obveljala. Politiko avstri-janskiga cesarja in njegoviga ministra je ruski car pohvalil. Cesar Franc Jožef je tudi Pa-skieviča obiskoval, in to je caru Nikolaju zlo dopadlo. In ko je mladi vladar zvedel, de je pruski kralj kneza za oblastnika eniga svojih polkov zvolil, tudi v tem ni hotel zaostati. Ako bi kdaj zares vojska med Avstrijo in Porušijo vstala; bi se znalo primeriti, de bi si dva polka Paskieviča nasproti stala.
O treh prašanjih se je posebno govorilo in sklepalo. —
Pervo je zadevalo prepir, ki žuga med nemškimi vladami vstali in politiko nemških zadev. Carje menil, de ima Avstrija prav, Porusija pa ne, Avstrija se opera na zvezne pravice in pogodbe, in hodi pa pravi, edini poti, na kteri je mogoče red v Evropi vstanoviti. Car ne pripusti, de bi le sled prekucije v letu 1848 na Nemškem ostal! Pri tem pa car želi, de bi se Porusija natihama iz homotije zmotala, kolikor ji je le mogoče. V tem naj se Avstrija uda. Prusija je tirjala svobodno posvetovanje, de se prenaredbe pretresejo, ki se imajo in morajo v zvezni Nemčii vpeljati. Knez Schvvarzenberg ni hotel iz začetka v to dovoliti, al car ga je nagnil, de je dovolil v to. Svobodno posvetovanje se bo, kjer bo Porusija hotla zgodilo, le v Berolinu ne. Prašati bi se zamoglo, kam bo to svobodno posvetovanje peljalo? Težko bo kaj iz tega. Posvetovali se bodo en mesec, dva, tri mesce, in poslednič bo spet vse pri starem ostalo.
O drugem prašanju, glede v o j vodstev, je car rekel, de njega osebno zadene: ker je danski kralj njegov zaveznik in blagor in gorje z njim deli, de se mora Rusija vdeležiti za obstoj danskiga kraljestva, ker Dansko ruske barkostaje varje. Car toraj hoče, de vojvod-stvi pod dansko vlado ostanete; on prepusti nemški zvezi, pravico Dancov varovati, in poterdi, kar je ona do zdaj v tej zadevi storila. On hoče izid pričakati, ki ne more dvomljiv biti, dokler se Porusija v to ne meša, in de se mešala ne bode, bo car skerbel. Ako bi se to zgodilo, bi ruska armada Dancam v pomoč priskočila.
Glede Kurhesna naznani car, de se v notrajne zadeve Nemškiga ne sme mešati. Avstrija, Porusija in nemška zveza naj homatije I tam poravnajo.
» V Parizu se pripoveduje, de se bodo prepiri Avstrije z Porušijo francoski vladi v raz-rešenje predložili. V Ivurhesnu so zadeve vedno bolj mirne. Poruski vojaki se vedno umikujejo. V Kassel-u so se Bavarci na 11. t. m. napovedali; ravno ta dan so imeli ostanki poruskih vojakov to mesto zapustiti. Al 12. t. m. se je oznanilo, de ima 20,000 Porusov mesto posesti. Do 14. t. m. še vojaki zveznih deržav niso v mesto prišli. Saksonska vlada se z vso močjo za vojsko pripravlja, ravno tako tudi bavarska. V Holsteinu žele, de bi se mir storil.
#	Pruska izhodna armada se bo na Silezkem zbrala, obstala bo iz treh vojaških oddelkov, zapovedoval ji bo pruski kralj osebno. Za-padna armada bo tudi iz treh vojaških oddelkov obstala in se zbrala vWestphalnu in deželah na Renu; zapovedoval ji bo pruski kraljevič. Drugi vojaki bodo stali pod poveljstvam generala Wrangel v Thiiringnu in na Saksonskem.
*	8. t. m. so poruski vojaki na bavarske v Kurhesnu streljali, in bavarski jim tudi odgovorili. Ranjen je bil pri tem nek avstrijanski lovec na kolenu, in en bavarski na vratu.
» Časopis „B6rsenhalle" pravi, de je iz Berolina v Kiel naročilo prišlo, de mora schles-wig-holsteinska armada do 15. decembra orožje odložiti, če ne se bo od vsili strani prijela; iz Hamburga se pa piše, kakor telegrafiško naznanilo poroči, de to ni res.
#	Na Poruskem se, kakor poslednje novice povedo, še vedno vojaki zbirajo; nič druziga pa ne kaže, de bi se vojska unela, kakor to. Bomo vidili, kaj de bo pruski deržavni zbor, ki se ima te dni sniditi, o tem sklenil. Poruski vojaki so se 15. t. m. blizo Heidelberga zbrali in se iz Badna napotili.
*	Velki vojvoda badenski je na vojake, k so iz Porusije prišli, sledeči razglas naznanil:
Vojaki!
S tistim sočutjem, s kterim sim Vas v daljne kraje spremil, Vas pozdravim v domovini. Vi ste inarsikako nadlogo stanovitno preterpeli, in z Vašim zvestim in častivrednim zaderžanjem domovini zlo vstregli. Zavolj tega se Vam v imenu domovine serčno zahvalim. Vi ste za upanje, ktero se v badenski armadi ni dalo, spet ponovili. Nedvomljivo veselje zavolj Vaše vernitve naj Vas prepriča, koliko zaupanje domovina na Vas stavi; Vaš izgled je Vaše tovarše unel, tako, de s terdnim zaupanjem moji armadi, domovino in postave varovati, naložim. Z globoko žalostjo mi je napolnila očetovsko serce zguba doskušeniga vodja v naj slavnišem času naše armade, kakor tudi, žali Bog, več Vaših tovaršev, kterim ni bilo več namenjeno v domačo zemljo se vernili. Vojaki! ostanite še zanaprej na poti dolžnosti in časti v blagor domovine, ktero naj nebesa varjejo.
Karlsruhe 12. novembra 1850.
Leopold.
Serbska Turška. V „Sudsl. Ztg." se piše de je vojvoda Vučič 20. pr. m. svoj god obhajal, in nektere krožne poglavarje ta dan k sebi povabil. Ko se ti domu vernejo, so vse zagrabili in v Belgradu zaperli. Nekteri dni po tej dogodbi so starašini v zboru hudo hudo zoper to govorili.
Turška. Iz „Smyrne" se piše: Turčija ima 35 miljonov prebivavcov in akoravno si francoski in turški časopisi vse prizadenejo, ljudstvo omikati in skor vsak dan od napredka in dušniga razvitja govore, vendar v celi der-žavi, ki je veči, kakor cela Nemčija skupej, ne izhaja več časopisov kakor 34, in sicer 18 v Carigradu in Smyrni, kjer so ljudje nar bolj omikani; 8 jih izhaja v Belgradu, so toraj le na pol turški, 6 v Bukarestu, Galacu, Jasi-u in Alexandrii in 2 na Dunaj in v Be-
netkah. Sedem teh časopisov nima nobcnigaj 3) Ker je potreba za zavarvanje pridoblje-poliliškiga namena, in le v drugih, kterih le I niti in poklonjenih stvari pristojniga staniša, eden vsak dan na svitlo pride, se turškim do- je bil naprošen gosp. Babukič,de v ta namen godbam majhino mestice odloči, med tem ko potrebno stori, iz drugih evropejskih časopisov skorej celi list 4) Gosp. Bukovac, čuvar narodniga muzeuma napolnijo. Kar se na Turškem godi, tega ti se bo naprosil, de izroči društvu historiške časopisi ali clo ne omenijo, ali pa krivo; in I knjige, ki se v muzeumu znajdejo, in društvo ako se kaj prigodi, kar se ne more zamolčali, Ijili bo varovalo in se zavezalo, de se nič ne je resnica tako v lepe besede zapletena, de|zgubi.
človek ne ve, kaj bi verjel.
5) Gosp. Libuša iz Budve je obljubil, de
* Jugoslavenski časopisi prinesejo zlo važno bo zbirke za to društvo pripravljal, in prosi, novico, de je Omer paša iz Sarajeviga de naj se mu naznani, komu de naj jih pošilja, naznanil, de so turškimu caru, Abdul To se mu bo na znanje dalo. Medžidu zavdali. — Zdi se res, dc je na 6) Po predlogu gospoda načelnika je bilo Turškem ena stranka vladi zlo sovražna. Tudi sklenjeno, de naj se za napravo velevažnih smodnik na barki pri Carigradu je nekdo na- za jugoslavensko dogodivšino historiških knjig,
laš zažgal, kar je toliko nesrečo prineslo. Š vaj carsko. Iz Lugana, tesinskiga kantona,
|kterih v Zagrebu ni dobiti, 50 gold. odloči. 7) Zahvalilo se bo gosp. Šubariču, ker je
se pise, de se je ondi mnogim ogerskim in na prošnjo društva njemu 74 raznih denarjev laškim begunam prepovedalo stanovati, ker se in drugih starin poslal.
nespodobno zaderže.
8) Banski vladi se bo naznanilo, de je dru-
Francoska. Iz Pariza se piše: Demokrati	štvo vstanovljeno in de je že svoje opravila
ne spe. Mihael Bourges je v London šel k	pričelo,
svojimu velikimu mojstru Ledru-Bollin-u, ga	9) Zahvalilo se bo društvo gosp. Lepkov-
za geslo vprašat. Najdel je begune zlo ve-	skimu, ki je društvu poklonil svoje delce o
sele; posojilo Mazzini-a je skorej popolnama	prečitanju dveh kryptographov.
podpisano, in bi tudi bilo, ako bi bil 30 miljonov namest 10 tirjal. Angličani dajajo de narje zavolj sovraštva zoper katolčane.
10) Prosilo bo gosp. nadškofa zagrebškiga, Ide bi nakupil starinske slike, ki se najdejo v nekdajnem pavlinskem samostanu v Remetih,
*	Elisee je enkrat zmagal in meni de zdaj potem de bi starine, ki jih ima v turnih nje-terdno stoji; al kdor kaj bolj po Francoskem goviga grada kakor tudi v drugih njegovih pogleda, bo kmalo spoznal, de reč vse dru- gradovih^ društvu poklonil.
gači stoji. Mir je le kratko primirje. Stranke H) Tudi gospod grofErdody se bo napro-so meč v nožnice djale, al odložile ga niso, [sil, de bi poslal društvu starinske slike, po-in so se le zato umaknile, de se bodo zamogleIsode itd. grada Nove Čiče, kakor tudi tiste bolj terdo ustopiti.	I rokopise, kterih njegova rodovina več ne po-
Vojaki se tudi na B'rancoskem nabirajo, 40,0001 trebuje. se jih je spet skupej poklicala. Pravijo, de _ 100 cekinov! Svitli nadvojvoda Janes so Porusii ne zaupajo. Angleški beguni so clo Ue v letu 1846 zastavili 100 cekinov tistimu razglasili, de so vse vojaške priprave na Nem- v darilu, ki bi na naslednje vprašanje nar boljši škem zoper Francoze namenjene.	I odgovor dal: „Kaj je tega krivo, de so posli
#	Na južnem Francoskem se še vedno ljudje! vedno slabeji, in s čim bi se dala (a napaka, zaperajo in hiše se preiskujejo zavolj zaklet- ki je kmetijstvu v veliko škodo, odverniti?"
be, ktero so ondi ovohali.
Nihče dosihmal še ni na to vprašanje tako
* Vojaki, ki so bili na Francoskem domu odgovoril, de bi bil teh 100 cekinov zaslužil.
(Novice.)
Na Dunaju stanuje, kakor se je letaš, I ko je bilo popisovanje, vidilo, 475,000 civil-
spušeni,se skupej kličejo in sicer v Strasburg. Armada se bo večidel na vojskino stopnjo povzdignila,
* General Piat terdi v javnih časopisih , de Lih oseb. Tedaj se je v desetih letih za 100,000 društvo „dix decembre" ni zato dvignjeno, ker prebivavcov naraslo.
je vse ovohalo in vse poskusilo, de bi bil Na-1 _ V Wiener Neustadtu se je pretekle dni poleon za daljši čas za predsednika poterjen, I čudna prigodba pripetila. Dva vjeta , ktera ker si je cesarstvo sanjajo itd., ampak le zato, Isla bila v preiskovanju, sta ušla in na mizi li-de bi se obrekovanju v okom prišlo.	stek pustila, na kterem je bilo zapisano: de
Azia. Vstajniki na Kitajskem so vedno bolj ne mislita pobegniti, ampak hočeta na Dunaj močni in žugajo vlado prekucniti.	pred sodbo iti, ker v \Viencr Neustadtu ne
moreta terpeti, dc se tako nespodobno z njima ravna. In zares sta prišla na Dunaj, samo, de eden za 24 ur pozneje pride, kakor drugi — ker, kakor je pripovedoval, ga je prija-
Razne naznanila.
— Opravništvo „društva za jugoslavensku telj na pot dobil in ga tako dobro pogostil, de povestnicu" v Zagrebu je odločilo 14. t. m.|se ni mogel in smel pred gosposko pokazati.
med drugim sledeče:
— V Zagrebu v „Narodnem domu" se je
1)	Ker je potrebno v ljudskem jeziku do- društvu snidilo in vstanovilo, kteriga namen godivšino našiga naroda spisati, de se naš na- je spominek postaviti v letu 1845 padlim do-rod z svojo preteklostjo spozna, in de se za- morodcam. Sklenilo je vse domoljube pova-vest naroda prebudi in ukrepi, je bilo odločc- I biti na preteklo v nedeljo popoldne ob 4, de no ilirsko Matico naprositi, de razpiše darilo se bodo pogovorili, kaj de jim je storiti, za naj bolji dogodivšino v ljudskem jeziku — Pripoveduje se, de je v Sarajevo ruski pisano.	konsul prišel in ondi rusko zastavo razvil.
2)	Prebrana sta bila dva pisma uda gosp. _ Na Horvaškem je Sava bregove prestoli. Bužana, v kterih opomni društvo na izko- I pila in v nekterih krajih mnogo škode napra-pane vcrče na treščenovaškem polju in na stari vila; ljudje zavolj tega niso mogli polja o pra-zid, ki stoji na meji med Prezidam na Her-jvem času obsejati in zavolj tega je žitna cena vaškem in se na Krajnsko potegne. Odločeno poskočila. Slabo vreme je tudi vzrok, de je je bilo, se gospodu B. zato zahvaliti in ne- mnogo ljudi navadna merzlica napadla in tudi ktere gospode naprositi, dc bi od teh starin kolera začela razsaljati. kaj več naznanili, ln ker se ne ve, komu je — Pri Dunaju je te dni nek pes v mlako ta reč naj bolj znana, zatorej so naprošeni padliga fanta rešil; pravijo, de je že popred vsi rodoljubi, ki eno ali drugo teh starin bolj dvema človekama življenje otel. Eniga je v
poznajo, de bi o tem opravništvu tega društva|Pestu, ki je bila povodenj, iz valov zlekel. vediti dali.
IFtSHAKSKI UVV.
Pripovedka od Glasan-Boga,
(Dalje.)
V nar notranjiši izbi svojih poslopij ko raka gor in dol Glasan-Bog, zamišljen kot človek, ki kaplje morja prešteva ali luč beli ga dveva v svoje pervine razdeluje. Grom neba bi ga ne zdramil, clo posip vesolniga sveta bi mu misel ne zmedel. Tako zamišljen je mogel biti vojvoda pogubljenih duhov, pre den je stvarniku boj napovedal in v srečnih selili pervi in zadnji prepir začel.
Pegam je padel, luna je otemnela, križ novo svitlobo zasejal in Glasan-Bog pervikrat pravdo zgubil — vse to zve odpadnik križa Pa vse to mu ne zamore serca mehkiga in duše človeške narediti. Marveč blodi o novih zmir štrašnejih naklepih. Sklep se versti s skle pam, pa vsaki sklep se mu še premajhin, za ničljiv, nevreden njegoviga veličanstva zdi Kot blisk mu prešine zadnjič glavo misel i to misel poprime Glasan-Bog in si jo v po polni obris osnuje. Radovaje se, povzdigne visoko svoj glas in oznanuje misli svetovani: „Tak je in tak je biti moglo. Deček postane mladenč in mladenč možak. To je pot narave to je pot moje osode. Bil je čas, ko bi bil tedne pred križem klečal, proti nebu roke stegoval, za tuje ljudi,ki sim jih bližnje imenoval, molil in Bogu kristjanov stregel. Bil sim srečen, grešnika omečiti in ga k nebeški čed pripeljati. Pa to je minulo. Bil sim deček, ki mu je nebo dečkino plačo obetalo. Al od-rašeni deček je plačo in nebo zaničeval on je stregel po ognju, po delih, po kreposti mla-denča je zapustil svojiga gospodarja in osoda ga je podpirala. Postal je mladenč.
Postal sim mladenč in mojimu pogumu so se svetovi pripogovali in vse krajne priklanjale Služil sim peklu in peklo ni imeio zvesteji služabnika. Ono je gledalo in jez sim ga polnil ono je poželelo in v prah sim mu križ podrobil Pa imel sini modriga gospodarja, ki je hotel zase in ne zame skerbeti. ' Pridobil sim mu vse, pa potem je mene samiga hotel. Slepil in vkanil me je, že sim bil po njegovim mnenju njegova žertva. al pot moje osode je imela še eno stopnjo. Deček sim služil Boga, mladenč sim služil škrata, pa postal sini možak in možak bom služil samiga sebe. Več ne potrebujem gospoda, in njegove službe in pičle plače. Od zdaj sini svoj gospodar, svoj vodja in svoja lastina.
Prirojeno krepost — skrivnostni dar osode — nosimo v sebi vsi. Pa to neskončno krepost proda pobožni nebesam in hudobnež jo peklu zabaranta. Le pravi možak jo obderži zase in jo zase porabi. Tudi jez sim jo prodal nebesam in sim jo peklu zabarantal, pa nebo mi jo je dalo nazaj in peklu sini jo sam oduzel. Blagor sreča in slava meni! Krepost imam zopet, in zdaj čutim de sini kaj, če ravno še nepomenljiva smet; pa v sebi imam prirojeno krepost in s to krepostjo bo prah svet, bo ničnost veličanstvo, bo sin zemlje vladar te zemlje postal. Sluga nebes sim svet po-kojil, sluga pekla sim svet končeval in svobodni možak in sluga nikogar bom ta svet končal in si vstvaril druziga, meni po volji, meni v veličast in v službo in meni v popolno uda-nost.
Še ne bo tak naglo curk življenja potekel Pa tudi njegoviga konca se ne ustrašim. Curk pelje v morje iu morje je neskončno, nezmerno, brez breženj in graj. Kamor bi pogledal, je pot; kamor se podal, gaz in steza; kamor se ozerl, jasni in čisti zrak. Noga bo peruta, volja nevžugana sila in miglej znam osupa vsim bitjem in rečem. Roke bodo misli in z eno teh misel primem zemljo in z drugo solnce in oboje veržem med zvezdine rede in zvezde se izmaknejo iz večniga tira, se ena drugi pridružijo, terčijo in vse je prah, posip in kaos. Pa z novo mislijo zopet kaos razdelim in dvignem iz njega novej moje svetove.
Pa tudi v oklepu nadlezniga trupla je krepost veličanska. Ona vstvari pripomočke, stopa čez dežele in morja, nikomur odgovorna, nikomur pokorna in strah in trepet je pred njo in strah in trepet in poguba za njo in možak, ki dlani in uma več nebu in peklu ne daruje, vlada vse sam in povsod, in svobodno si postave voli in mejnike postavlja."
Tako je govoril Glasan-Bog in vse čednosti in pravice, ki jih kristjan, Turk in never-nik spoštujejo, so mu zdaj nespametno ble-
denje, trap arij a in nična, abotna zmišljenost Več ne misli na pogoj, ki so ga pred dvobojem Turki s kristjani sklenili, več se ne spomni, de je on sam ta pogoj nasvetoval, poterdil in podčertal. Odpovedai se je vsim gospodarjem in njih lastinam, odpovedal se je tedaj tud' božji vernosti in zvestobi.
Še tisti dan pokliče odpadnik križa in polo-mesca vodje armade skupej in jim ostro za pove, armado zopet sklicati, pa več ne k zastavi polomesca. Zakaj polomesec ima iz ban der zginiti, in se na njegovo mesto beseda „Glasan-Bog" zapisati. To bo za naprej njih edino znamnje, edino geslo, edino vodilo. Dru-gej nima več armada Glasan-Boga pomoči rešenja in zavetja iskati.
Vodji skličejo armade skupej. Bilo jih je kot žarkov solnca in sapic viharja. In vse 'te trume se vzdignejo, in v drugo zelenkasto Savo prestopijo. Še ni zgubila luna polovice svoje celote, pijo turške mule že v drugič valove Kope in v drugič vidi Sisek strašen oklep okolj sebe. Kjer so se pervikrat trije šotor ji vzdigovali, jih zdaj devet kupi — grozovitno znamnje grozovitniga števila protivcov.
Manjši kot pervikrat je bila posadka Siska zakaj zmaga pri Dunaju je uzela iz pers mestnjanov trepet in je dala zopet ratarju plug in lopato v roke. Vladar in podložni sta v mir in pogoje zaupala, tedaj varuje Sisek le pet sto mož, bolj v hrambo bogatih kupcov, kot zidov terdniga mesta. Ne mestnjan, ne vojak ne zamore tedej uganiti, kaj novi šum, nova vojska in novo pokanje pomeni. To ne more biti Glasan-Bog. Ta je dal roko, je podpisal , prisegel, nikakoršniga suma obudil in Gla san-Bog je podpornik polomesca in pri ti vojski ni viditi lune nad šotorji in zastavami. To mora biti divji vrag, ki se od plena živi in nova šiba hudobnih kristjanov. Berž pošlje vodja Andrej poročnika iz mesta, de bi Ostro-veriiarju novo nadlogo povedal in ga za naglo pomoč poprosil. Poročnik gre, pa dan za dnevam preteče in še ni poročnika nazaj. Andrej pošlje drugiga, Ireljiga in četerliga poslanca, pa vsakteri ki mesto popusti, zgine, kakor bi ga černa zemlja zakrila, že je tri dni, ko je deveti poslane proti Krajnskitn po-potoval, pa tudi že tri dni, kar več ne diha Turki so meje posedli in kdor koli je na Krajnsko ali iz Krajnskiga popotoval, je bil žertva oazljivih stražnikov. Želja Glasan-Boga sc je spolnila. Oblega Siska .se ni vedila na Slovenskim in zastonj so se Sisčani prizadevali, Turke ukaniti in mreže njih straž predreti.
Andrej vidi, de bi strašna prederznost bila, se viharju ustavljati, zatorej pokliče mestnjane skupej in jim svoj sklep razodene.
„Možje, pravi on, posadka je premajhna, de ji le ene vrata štirnajst dni braniti mogla. Pomoči Slovencov se ne smemo več nadjati. Naši aoslanci so bili vgrabljeni in na visli obešeni. Vrag leži ob meji — sam živa meja in brani nam na Slovensko in Slovencam na našo ženijo. Tedej pošlite poročnike k vodju nasprotnikov in mu izročite mesto. Bo praša] za od-kupljenje, mu odgovorite, de se s posadko odkupite. Mi bomo šli v sužnost divjakov, srečni, ako je le vaše mesto in vaše življenje zava-ovano."
Tako je govoril Andrej in vsako serce je tesno in vsako oko v solzah vtopljeno. Lastna osoda in osoda posadke stoji vsim pred očm — ena mora biti težka in žalostna. Volitev e huda, pa nikakoršniga osredka ni, od obeh delov grozovito nevarnost odverniti. Zdajci pa stopi reven, siv mož med zbrano množico n ji ponižno tako govori: Možje, nikar še bupati! Dostikrat se posluži gospod majhnih pripomočkov v dosego slavniga in veliciga. Moja hči Alenčika je pogumna, de dosti mla-denčev osramoti. Dajmo ji list, de ga na Krajnsko nese. Morebiti ji nebeška devica na strani stoji, de opravek doverši in obleženimu Sisku pomoči sprosi. Pobožno jo jo častila, kar ji e dar govorjenja dan in zaupanje imam, de 30 zdaj svojo zemeljsko služabnico srečno, skoz trume nevereov pripeljala."
Starček je jenjal. Besede njegove sežejo globoko v serce poslušavcov in vodja Andreja. Njegov svet enaglasno ta in uni poterdijo. Še eset dni sklenejo čakati, ene vrata bi posadka, troje pa mestnjani branili dokler bi Alen-čica slovensko vojsko pripeljala.
(Konec sledi.')
Slovansko društvo v Terstu.
Slovansko društvo v Terstu se vedno bolj krepi, ki je iz začetka v letu 1848 je le malo udov imelo. — V Terstu so Slovane „Schiavi" imenovali, in marsikak dober otrok, ko so ga v šoli prašali: Kdo si ti? je oči pobesil in v lice zarudil, da bi mu ne bilo treba zaniče-vavne besede „Schiavo" izreči. Dandanašnji se že mnogo rodovin ponaša s svojo narodnostjo. Beseda „Schiavo" se je v „Slavo" pre-stvarila, in le malo jih je še, ki bi ne bili ponosni svojega rodu, kakor so Nemci in Ta-lijani. Ko se je to društvo vstanovilo, so se smejali Laškoni in so mislili, da ga bo pervi vetrič raznesel in da mora vse Lah biti, kar laško razume. Laška društva, ki so ta čas na noge stopila, so se zderla, le slovansko društvo stoji akoravno so ga peni primerjali, ki se hitro razpoči. V krasnem poslopju ima svoje veličanske prostore, časopise naše in tujih dežel, lepo opravljene izbe za prijazne zabave in veliko krasno izbano, kjer imajo udje vsako leto dvakrat bal. Zvečer derže govore, pojejo, berejo godejo in včasih tudi plešejo. Odbor pa nad tem čuje, de se pleše le malokdaj, ker ne sme pravega namena iz oči pustiti.
Dozdaj je bilo v takih družbah vedno zlo prijazno, veselo in vse spodobno. Odbor obstoji iz 15 udov, enega predsednika, enega namestnika, 5 tajnikov, enega denarničarja, enega substituta, enega oskerbnika, enega pregleda, enega računarja, enega arhivarja in pet svetovavcov. Vsi važni sklepi morajo od celega društva poterjeni biti, ki ima od'časa do časa velik zbor. Odbor se vsako leto voli. Predsednik mora 3/4, njegov namestnik čez % glasov imeti, volitev je le takrat veljavna, če sc čez polovico udov'nje vdeleži, tedaj, kakor društvo zdaj stoji i05. Nova volitev je bila 27. pr. m. Skoz tri dni se je volilo. Vsak je prinesel listek in ga v zato napravljeno tru-žico vergel, pri kteri so bili vedno trije odborniki, da so čuvali, da se je vse po redu zgodilo. Kluč tružiee je imel ti čas izvoljen odbornik. Kdor listek' v tružico verže. se pri tej priložnosti na posebno polo zapiše. Pri volitvi odbornikov je bilo tako živo gibanje kakor pri volitvi mestnih svetovavcov.
Za predsednika je bil z 109 glasmi gospod Hudmaž, za njegoviga namestnika dr. Stojko-vič, za tajnika Dr. Roje, dr. Kaučič, Wla-dislavjevit', za denarničarja Tellak zvoljen; drugi odborniki se imenujejo: Plese, Vidic, Svetina, Vašic , Lazarevič, Zorman, Jelovšek, Dornig, Wojcik; dva sta vradnika, drugi pa kupci.	(Luna.)
Telegrališko knrzno naznanilo deržavnih pisem 20. Listopada 1850.
Deržavne dolžne pisma po
» » » »
5 4
» » » » 4 Oblijacioni avstrijanskih pod in nad Anizo, čeških, morav- ' skih, silezkih. štajarskih , koroških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije.
od 100 (v srebru) 93 » » » 805/,
po
> »
1
2 " a •/
o
r */.
od 100 i — gld
35
Dnarna cena 20. Listopada 1850.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 34% gld. Srebra	» » » » 27 »
Naznanilo
vsim, ki hočejo v vradnim lista kakošno oznanilo razglasiti.
Po novim povelju visociga c. k. denar stviniga ministerstva se mora za vsako naznanilo v kakoršnim koli časopisu i O krajcarjev za kolek afi štempe/j cesarski kasi odrajtati.
Ker ta ukaz tudi naš ..v rad ni Ust" zadeva, ga damo na znanje, de naj vsak, ki prihodnjič v „vradnim listu" kaj oznaniti hoče, zraven navadniga plačila za natis, tudi 10 kraje, za imenovani kolek priloži, če da oznanilo enkrat natisniti, — 20 kraje, za dvakratno, 30 kraje, pa za trikratno oznanilo, ker tako postava veleva.
Jožef Blaznik.