0 braterni Matere Božje 7 žalostij v Celji. ,,Bolečin svoje uiatcre ne pozabi". (Sir. 7, 29.) — po teb. besedak sv. Duha so se gotovo ravnali prebivalci Č^jskega mesta in so- sednili krajev, da so že v starodavnili oasili slavno braterno M. H. 7 žalostij vpeljali. Družbeniki te bratovščine se namrec vsaki dan z 1 Oče našem in 1 Češeeno Marijo žaloatni M. B. priporočajo, in njo za pomoc o smrtni uri prosijo. Po vai Stajerski deželi, zlasti pa v Lavantinski škofiji, šteje brateiua mnogo družbenikov. Radi prihajajo v prijazno, farni cerkvi Celjaki prizidano kapelico žalostne Matere Božje, in tam po besedah sv. Duha ,,V svoje srce me zakrij" (Vis. p. 8, 6.) v tužnih. urah bladnega tolažila v ranjenem Marijinem srcu iš.ejo. — Posebno pa je vsaki cvetni petek kapelica od ranega jutra skoraj skoz celi dan z družbeniki in drugimi častilci M. B. prenapolnjena. Ta cvetni petek je namreč glavni praznik bratovščine, in se kolikor mogoče, slovesno obbaja. V posebnem govoru se družbenikom, kojih je večina navzoi-ih, o stanju braterne poro.'a. Tako je imela bratovščina tndi na letošni cvetni petek — to je 21. sušca — slovesno sv. opravilo s primernim govorom. P. n. družbenikom, ki niso navzoči bili, se sledeče naznaiija: V preteklem braternskem letu, namreo od lanskega cvetnega petka do letošnjega, je, kolikor se je zvedeti dalo, 12 ndov odmrlo ; izmed teh jib je 7 v Celjski župniji, 5 pa zvunaj stanovalo. Za vsakiin posebej se je iz lece oznanilo in služilo mrtvaško sv. opravilo. Razun tega so se akoz celo leto o petkih v žal. kapeli vsled braternskih pravil za vse med letom odmrle družbenike sv. meše opravljale. Une 4. novembra je bilo mrtvaško sv. opravilo za vse rajne družbenike. — Imetje braterne znaša 1051 fl. 10 kr., in je v Celjski hranilnici vloženo. Ta 8vota se je v primeri z drugimi leti zato zdatno pomnožila, ker je neki (neimenovan) družbenik 100 fl. daroval. Naj se še tukaj omeni posebna dobrota ali miloat, koja so je bratovščini v preteklem letn podelila. Sv. Oče Leo XIII. so namreč dne 15. majnika odločiti blagovolili, da je altar žal. kapele v Celju za vselej privilegiran, in da je vsaka duša v vicab, za ktero se pri tem altarju sv. meša služi, popolncga odpustka deležna. Gotovo neprecenljiva dobrota! P. n. udje, ki še lanske ali še dalje zaostale letnine niso odrajtali, se uljndno prosijo, da njo ali osebno prinesejo, ali pa po poštni nakaznici pošljejo. Od vmrlih družbenikov pa naj sorodniki braternsko knjižico izročijo, da ae za nje mrtvaško sv. opravilo služiti in na njih mesto novi udje vpisati zamorejo. — Ce je kdo znabiti o kaki braternski zadevi v dvomu, naj se oglasi, in liitro se mu bo s pojaanilom postreglo. V (Jelju meseca sušca 1885. A n t o n 81 a n d e r, vikar in voditelj braterne.