Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja meter vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan vratnih, Uide nDOMOLJUB« dan poprej. Osna mu je 80 kr. sa celo leto. — Spiti in dopisi naj se pošiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v eemeniikih ulicah it. 9. Naročnina in tmmeM pa oprmmhvu ,DOMOLJUBA" Vodnikove ulice št. * — NasnanOa m vtprejemajo m plačujejo po dogovoru. Štev. SO. V Ljubljani, 20. oktobra 1898. letnik XI. Nagodba. DOMOLJUB. Avatrijsko-ogerska država ali monarhija sestoji iz dveh delov, ia avstrijske državne polovice ali, kakor se imenuje, iz kraljeilev in dežel zastopanih v državnem zboru, in iz ogersko državne polovice ali dežel ogerske krone. Ti dve državni polovici imata poleg sahtev in potreb, k) jih ima vsaka zase, tudi že akupne zadeve in potrebe n. pr. plačevanje skupnih državnih dolgov, vsdr-tavanje akupne armade, skupne politične ia trgovinske sadove itd. Ko sta ae naSa in pa ogerska državna polovica strogo ločili druga od druge, bilo je tudi treba vrediti te skupne sadove In potrebe. Leta 1867 dognale so se ia potrdile postave, ki vrejajo obem državnim polovicam skupne sadove. Te postave imenujejo se nagodba. Pogodile sta se s to nsgodbo ogerska in nala državna polovica gledt skupnih zadev in potreb in sicer tako, da e* mora ta nagodba obnoviti vsakih 10 let. Toliko na kratko o pomenu besede nagodba, več ne dopuMa prostor. Sedaj se torei obnavlja nagodba vže v tretje, in se raeno pee*etqje državni zbor o vladnem načrtu nagodba. O ledč nagodbe, ki je neka pogodba med nafto in ogersko'državno polovico, velja to, kar velja o vsskej pogodbi« da se namreč za tistega ugodneje sklene, ki je boli avit in navihan ter manj prijenljiv. Zalibog morasto reči, da je doeedaj bila nagodba v korist ssmo Ogrom, . kateri so si snali s zvitostjo in nepopust|jivostjo pridobiti a nagodbo neizmerno veliko prednoatij. Ogri donaiajo k skupnim potrebam samo 30 odstotkov, mi pa moramo plačevati 70 odstotkov. Uže to daje Ogrom velike prednosti, ker si prihranijo vsako leto ogromne svote, katere plačujejo nafti davkoplačevalci ssnje. Ogerska kvota, to je ogerski donesek k skupnim potrebam, je torej 30, ca*a kvota pa 70. Tudi aedaj nočejo Ogri prav nič odaehati in hočejo plačevati le naprej, kakor so doslej samo 30 odstotkov. Kožutovci strašansko preti ogerski vladi, ako bi odnehala, in ta res neče odnehati. Rasun tega pa imajo Ogri že obilo tbngik pred-nostij, osobito gledč trgovine in carine. Leta 1882. se je sklenilo, da se sme k nam in na Ogersko uvažati žito bres carine. Toda samo tisto žito uživa to prednost, ki se zmelje in potem sopet proda v tujino. Ton imenuje mlinarski promet. Ogri so bttže kot mi na žitu bogatim balkanskim deželam, Rumunskej, Bolgarskej i. dr Zato so se ogerski mlini posluževali v velikanskej meri te prednosti. Ogerski mlini so večinoma veliki akcijski mlini, posestniki teh akcij pa so lidje. Ker je nemogoče nadzirati, ali se je moka, zmleta is žita, ki se je vpeljalo brea carine, tudi res prodala na tuje, ali je ostala v deželi, zgodilo se je, da je take moke ostalo več kot polovica doma. Židovski ogrski mlinarji napravili so torej velikansk dobiček s tem, da so prodajali bres carine vpeljano lito doma. Uničili so veliko avstrijskih mlinov, ki niso mogli tekmovati z ogerekimi, ker so predaleč od delel na žitu bogatih in bi dovoz veliko stal, ki pa tudi niso hoteli prestopati postave in so plačevali earino za žito, ki je imelo ostati doma. Pri tem so veliko trpeli naži kmetje, ker je to ailno up'ivalo na ceno moke in tako na ceno 2'ta. To je torej velika flkoda sa našo državno polovico. V novem načrtu nagodbe, ki ga je predložila nala vlada državnemu sboru, da ga odobri, je ta mlinarski promet odpravljen. Tako se ne bode ved delala v tem osiru Ikoda nalej državnej p lovioi. To bi bili [toiej pripravljeni Ogri rpu4iti, toda zalo pa zahtevajo od naSe polovico nekaj drui^ga Doslej a% jo nam Sč nen iravnostni davek pobiral za tisto dižavno polovico in ostal * blagajni tisto državne polovice, ki ga je pobirala, torej Um, kjer ao se stvari, na katere je bil naložen, izdelavale. V katerej polovici se je izde-laval n. pr. sladkor, tista je zase ohran la nenaravnostni davek od sladkorja. Ogri dobro vedo. da naša polovica izdeluje sladkorja in piva ter izčisti ali refi .ira petroleja velik) več kot rg^rska polovica, tako da Orfri sladkor, pivo in petrolej kupujejo od nas. Zato zahtevajo sedaj, da mora nenaravnosti davek dobiti tista državna polovica v svoje blagajne, da ga sme porabti zase, kjer se sladkor, pivo in petrolej porabi, ne pa tista, ki te stvari izdelava. M; smo torej od teh stvari, ki so se izdelavale pri nas, pobirali in porabljali nenaravno-atni davek zaae, za svoje potrebe. Sedaj pa hočejo Ogri ta davek od omenjenih stvarij, kcl k >r se jih bo porabilo na Ogcrdkem, iu to ni ua!o, imeti zase, mi bi ga pa morali pobrati in izročiti O^rom. A to_pomislimo, da smo n. pr. lela 1896 izv)zili na Odrsko sa skoro 6 milijonov goldinarje/ s'aikorja več, kot smo ga nvozMi iz O^erske potem si lahko mislimo, kako ogromne svote nenaravnostnih davkov bi Morali izročiti O^rom, ako obvelja, kar hoče nafta vlada, da bi 4fCavfi.sbor dovolil in priznal Ogrom, da bi namreč oni spravljali omenjeni davek. Poleg tega pa h ;če vlada* 8e aeaaravnostoi davek na Špirit, sladkor in pivo iviSati in lama »pobirati, tako da bi dežele ne smele več pobirati naklade na žganje in p'vo. Z t to bi se dežele sicer odskofovale z nekaj milijoni, toda tak ), da bin. pr. Kranjska Se vednot.pala vsled tega Škode za več kakor 150000 gld. Ta primanjkljaj bi morala p;kriti z novimi deželnimi dokladami. Torej večji davk' in večje deželne doklade vsled teh davkov. NaSi bralci torej vidijo, da je čas resen, da z«htevi korist naSega ljudstva, da njegovi poslanci govorč na Dunaju resno besedo in se uprej ) takoj nagodbi. Kjdor danes pra/i, da moramo na vsak način hoditi s večino in vlado, ni prijatelj ljudatv. in narod-bode prej ali slej isrekel obsodbo nad njim. NaSi liberalci in njihovo glasilo »Slovenski Narod« so za to, da naSi poslanci ostanejo v večini. Rogajo se nam, k pravim), da politični položaj nujno zahteva, da slovenski poslanci izstopijo is vladne večine. Ljud*tvo pa bode sodilo in te sodbe se ni trebs bati — nam. Slabi časniki in slabe knjige. K lor bere vedno le slabe, veri sovrsžne knjige in časopise, trpi Škodo na verskem prepričanju. »Povej mi, s kom občuješ in pcvm ti, kdo da si« velja tudi tukaj. Zflezo se rasbeli v ognju in omrzne v vodi. I.to tako je z naSim srcem in razum več trdi, nego more povedati modrijan v celi knjigi. Za to je treba učenja In glej, če ti stvar ostane ssmo nejasna, ImaS vedne dvome, kaj je pravo; ali to, kar časnik pile, ali to, kar te vera uči. I j koliko dvomov se nabere v jeloem letu, dveh, treh, Štirih letih f Ali more potem tvoja vera trdna ostati, ko jo glodajo dvomi na vseh straneh ? Sovražnik je zvit; ne pokale takoj sv »je barve, temveč dela polagoma, a gotovo za svoj namen. Sedaj pove kako slabo reč o kakem duh ivnikj, in dela svoje opazke. »Taki le so«, je navadno konec zgodbe. — PoČas' se zgublja pri bralcih spoštovanje do duhovnikov na veliko veselje brezvercev. Kaj pomaga, če mora list des jeden mesec preklicati vse, in povedati, da to ni res, da se je smotil, da je dotični duh>vnik čist, nedollen? Mjogi prezre popravek, drugi pravijo, da se s denarjem vse naredi itd. S abo so verjeli, dobrega nočejo, je le tako. B.-ez-verski časniki si pa mslijo: Opravljaj, obrekuj, laži, kar se dfi vedno kaj ostane, se kaj ljudi prime. Mjogi pravijo: »Jas berem vse, dobro in slsbo, da se prepričam, kaj je resnica. Navadno taki ljudje ber6 redno slabe časnike, dobre pa le o prilik . Iu pri tem vidijo na slabih časnikih samo dobre reči. »Saj nima n;č zoper vero, novic pa velik ). O ni tako slab ne, kakor pravijo.« Tako sodijo navadno o slabih časopisih. Mogoče, da ravno ta list res nima nič slabegs, znabiti ima Se kaj dobrega. Mogoče, pravim, saj prav sa vsako Številko ne more le dobiti snovi sa lali in napade. Bo pa v prihodnjem listu toliko več t kega bbga. lo nikar se ne boj! Ce pa takemu človeku pride dober časnik v roke, ga le s tem prepričsnjem začne brati, da ne more biti nič dobrega, zanimivega v njem. Novic skoro nič, pravi, drugo vse prazno. A, raji! berem liberalne časopise; to se bere, da je kaj! Tako so naroči na slabe časnike — radi novic! Ce bi bilo to res! Novice prinašajo v si časopisi, dobri in slab', skoro ob istem času. Ako se kje kaj zgodi, je hitro vi vseh časopisih. Torej novice zveB tudi Is dobrih časopisov v istem času kakor is ilabih. Bodi bre« »k.bi, da ti noben« imenitna in važna ne odide! Pomnimo to-le« ako bi- imeli toliko prizanesljivOsti nasproti dobrim časopisom, kakor jo imamo proti slabim, bi bilo dobro Časopisje veliko bolj razširjeno nego je. Bodimo pravični tudi proti dobrim časopisom. Priznajmo jim dobro, kar jim gre, za napake pa imejmo prizanesljivo sodbo 1 Ne odnehsjmo prej, dokler nima vsaka b Sa poštenega ia« pisa. Zahteva,mo po gostilnah 1 e dobre liste; če j h ni, in jih goalilničar noče naročil', ae idiino več k njemu I Odločnosti je treba v tem in doslednosti 1 Verni slovenski kmet 1 Vrzi s studom od sebe časopise, ki blatijo na nesramen način tvojo voro! Ne dovoli jim vstopa v svojo hiSo, ki pišejo, da je krščanska vera djala v sf one slovenski narod, ki se ogrevajo za sižganje mrličev, ki naravnost Boga ta,e. Bodi odločen, mož jeklen, ki ve, kaj mu je storiti s sovražnikom, ki mu jemlje najdražje, sv. vero. Ne daj se zastrupiti ne ti, ne tvoji otric',. ne tvoji posli. Beri pcStcne, krščanske časopise, kateri nimajo na vsaki strani napadov na sv. Cerkev in duhovnike, katerim ni \s»k nem ki jud ljubši nego slovenski duhovn k, temveč kateri zagovarjajo vneto tvoje pravice, te prijatelj ko podučujejo in zabavajo ter ob jednem skrl č. da si ohianis sv. vero. O spoznaj, krščansko verno slovensko ljudstvo, svoje prijatelje, ki ti želijo vse najboljše; spoznaj pa (udi svoje sovražnike, ki te hočejo pogubiti! Razgled po svetu. V avstrijskem državnem »boru so prenehali — da le ne navidezno! — Nemci s svojim poldrugo-letnim divjanjem radi jezikovnih naredeb, izdanih za čeSke dežele. Le vitez Jurij Senerer in n;egovi ožji tovariši zarr govilijo radi tega sem ter tja. Pač pa je sedaj v državni sboruici drugo, za ljudstvo velevažno in prepotrebno vprašanje na površju. Avstrijska vlada je namreč predložila poslancem predlcge, po kater.h bi se imela uravnati pogodba z Oger-ko. O tem se je že razpravljalo v zbrnici m vsi poslanoi-gcvoraiki so bili proti ti ki nagodbi, kakorSno je predložila v!ada. Stdaj pretresuje odsek, obstoječ iz 48 članov, predloge. A zelo je dvomljivo, da bi ta odsek kaj prida sklenil. Ker je pa ministerskemu predsedniku grofu Thunu veliko na tem, da bi se vsprejele p godbeae predloge nespremenjene vsled trga, ker se je zavezal za to nasproti (gorski vladi, si skuSa pridobiti razne stranke za s?. A nobena noče o tem kaj vedeti, in vsaka povdarje, da je za pogodbo, a sa take, ki bo pravična avstrljsk m naredom in ne le koristila ogerakim judom. Tako je menil gref Thun pritegniti k sebi nemSko-katoliftke poslance s tem, da je vaei it nj h srede po odstopa trgovinskega ministra njemu sa naslednika vrlega katoličana barona Dipauli-ja. A tudi poslanci te stranke so izjavili, da so protfr nespremenjei im predlogam. Kvotnd odposlanstvo, katero naj določ', koliko odstotkov ftaj v prihodnje plačuje za skupne potrebščine Avstrija in koliko Ogerska, je (udi zopet izvoljeno in je pretečlnd dni se posvetovalo v Budimpešti. Avstrijci zahtevajo, dk naj plačujejo Ogri 38 odstotkov, mi pa 62. V slučaju, da se ne bi zedinili avstrijski in ogerski odposlani, ima ces&t pravico določiti razmerje plačevanja k skupnim ttroSkom. Slovenski driavni poslanci so vprašali pravosodnega -ministra, kaj meni ukreniti, da se bodo vendar enkrat smeli posluževati Slovenci svojega materinega jezika pri sodiščih. Povod temu je bilo postopanje okrajnega sodišča v Eožeku na Koroškem. — Pretečeni teden so bili o^poslai-ci slovenskih advokatov pri ministerskemu predsedniku gr«.fu Thunu. Pojasnjevali so potrebo nadsodiSča v Ljubljani za slovensko Štajersko, Koro&ko in Kranjsko in tudi pctiebo slovenskega vseučilišča v Ljubljani, ki bi skrbelo za na-raSčuj slovenskega razumnistva. A grtf Thun jim je odgovoril, da on ni ne za ustanov tev nadsodiSča v Ljubljani, ne za vseučilišče. Slovansko - krščanska zveza v državnem zboru, kjer bo nahajajo tudi slovenski poslanci, je z veliko vično sklenila radi t< cega preziranja slovenskih zahtev, da te sploh nič več ne razgovtrja z vlado in da nastopi z vso brezobzirnostjo proti takim vlad.m, ki imajo le polno lepih besed za Slovence, diugače pa jih zatirajo povsod. — D^e 12. oktobra se je vrfiil na SuStku pn Reki shod hrvaške stranke prava. Udeležili so se ga tudi Slovenci, ki so povdar-jali potrebo združenja Slovencev s Hrvati na podlagi hrvatskega državnega prava Bog daj, da bi bil ta shod začetek vspeSnega skupnega delovanja v časni in vedli prid obeh bratskih narodov! Strankarski shod nemške soeljalne demokracije se je vrfiil tekom tega meseca v mestu Stut-gartu. Udeležili so se ga tudi zastopniki iz drugih dežel m tudi avatrijjkih rudečih bratcev ni mtn.kalo ondi. Na shodu aa je govorilo prav dosti, a zelo malo, da, skoraj nič o tem, kako naj se pomaga delavstvu iz neznosnega položaja, v katerega ga je »pravil oče sOcija« lizma, liberalizem. Rohneli so zlasti proti nemikemu cesaiju, ki je napovedal, da predloži nemika vlada v najkrajšem času državnemu zboru načrt zakona, v katerem bo mej drugim določba, da bodo tudi oni zt prti, ki svetujejo delavcem k fitrajku. Neki odposlanec je polagal rudečkarjem na srce, da r aj prenehajo si« pariti v prihodnje pri volitvah z bodočo državo socijalistov, ker je vae to le igrača, ki se/ne da nikoli uresničit*. Drugi odposlanec je pa zdihoval, da bi bila na^hujSa nesreča sa socijaliste, če bi dobili sedaj v roke politično moč, ko Se niso toliko gospodarsko in politično zmožni in zreli, da bi ohranili in izvrševali svojo moč. Te be- ■ede ti naj pač zapomnijo oni Slovenci, ki pobirajo stopinje sa sooijainimi demokrati. F Rim je došlo 6. tega meseca nad 2000 krščan-sko-demokratskh delavcev in drugih državljanov is raznih krajev francoske države se poklonit sv. Očetn pod vodstvom svojega vnetega voditelja, Harmela. Papež so preskrbeli prav očetovsko sa hrano in stanovanje ubožnih delavcev in jih slovesno vsprejeli v cerkvi sv. Petrs. Odgovor svetega Očeta na delavce je vzbudil veliko pozornost na Francoskem in na Nemškem. Papež so se namreč tudi dotaknili vprašanja, kdo je vrhovni varuh katoličanov v jutrovih deželah. Dosedaj so bili Francozi, katere bi pa radi Nemci izpodrinili. Ker so pa papež rekli, da naj ostanejo razmere take, kaLorSne so bile dosedaj, in poudarjali velike zasluge Francije za svete dežele, je odpoklical nemški cesar svojega poslanika pri sv. Očetu. Zdel se mu je preveč popustljiv in ga hoče nadomestiti z drugim, ki naj bi odločnejSe zastopal koristi Nemčije. A moti se nemSki cesar, če mčni, da bodo pospeševali krivover-ke protestante. Nemiki cesar je odpotoval te dni s cesarico v Palestino. F glavnem mestu Francdshe, v Parizu, so se pojavljali veliki izgredi. Prillo je celo do krvavega pretepa mej oboževatelji judovskega častnika Drajfuza in mej njegovimi nasprotniki. Polioija je napela vse moči, vendar ni mogla rasgnati nemirnežev. Z'a»ti dobro je bila oborožena s palicami in drugim morilnim orodjem podkupljena židovska sodrga. — Stavbinski delavci v Parizu, katerim so se pridružili še drugi, se uprizorili, bržkone zapeljani po judovskh hujskačih, vel.k itrajk. Delavci so zvečine že nehali s Itrsjkom in pričeli zopet delati, ne da bi si bili kaj zboljiali svoje žalostno stanje. Na Filipinih zopet vre. Tako se g'asijo poročila, dohajajoča is Manile na Spanjsko. Vse uporno g banje, ki utegne biti 8e mnogo nevarneje od vseh dosedanjih vstaj, je naperjeno proti Spanjcem. Zato tudi ne marajo vmes poseči in zatreti nemire Škodoželjni Amerika! ci, ki gospodarijo sedaj nad otoki. Listek. Bridke izkušnje. Povesi Napiial PivCan. Mimo krasnega vodnjaka, ki stoji sredi dvoriiča, ju pelje do konca grajžčine, kjer je nekoliko nižje po-slopie za alužabnike. Po kamenitih stopnicah pridejo pred aobo. Hvala jo odklene in jima veli, nsj vstopita. Ponudi jima stole, pokliče človeka, kateremu nekaj naroči in potem le sam prisede. »Tukaj, Peter, tukaj aem alonel včasih po cele večere in premišljeval. Mislil sem raznovrstne stvari in vedno le o domačem kraju. Zlasti ko sem čul, kako pritiskajo Francosje na Avstrijo. A ko aem zvedel, da se bijejo večinoma le na severu, iznebil sem ae skibij in veselja bi bil saukal, ko sem čnl, da se je sklenjen iiožunski mir. Upal sem sa trdno, da se vrnemo s konji nszsj v Lipovje. A niso nas pustili. Gospod grof so sami prišli k nam in rekli, nsj ostanemo še nekoliko časa, ker mislijo cesarski vrniti in poplačati Francozu vse, kar mu gre. In čakali smo tega časa, čakali nove vojske — cela tri leta. Sele letošnjo zimo je počil glas, da udari Avstrija s podvojeno močjo na sovražnika. Prihajala so različna porodila, kako so bili naši v Italiji tepeni, kako so bežali na Kranjsko, kjer so jih na meji veliko število zajeli Francozje. Zopet so me vznemirjale strašne misli, kaj se godi z ženo in otroci. V sanjah se mi je zdelo, da vidim, kako kleči od daleč tvoja mati in kako steguje roke proti meni, naj bi ji pomagal. Hoteč skloniti se proti njej spodtaknem se ob srobot, padem in se vzbudim. Drugikrat zopet vidim, kako jej grosi Erman, in kako ona vsa preplašena beži pred njim, beži po neizmerni planjavi, Erman se jej pa krohoče od daleč, dokler mu ne izgine izpred odij. Kako sem si želel zvedeti kaj gotovegs o svojih predragih! Kako prav si torej prišel, sin moj! Časa res nimam veliko, kajti uprav sedaj popravljamo ia čedimo, ker smo dobili sporočilo, da nas obiščejo v kratkem gospod grof. A naročil sem tovarišu, naj kaj poskrbi mesto meae. Povej tedaj, Peter, kako se imate v L'povju in kako si se sešel s tem gospodom.« »Oh, oče, o L'povji ksj malo, kagti nisem bil tam malone štiri leta.« »Kaj nisi več v službi ? Za vo|jo božjo, zakaj si popustil? In Tine in mati in Lenka?« »Vse nas so izgnali in preselili smo se v Matenovo « Peter pripoveduje sedaj aatanko vse o popotniku, o Ermanu in denarja, kar je nam ule vse znano. Hfaiov obraz se kar spramiqja jeze in žalosti in, ko opisuje pripovedovalec na dolgo in široko materino revščino in pove najžalostnejšo novfoo, da Je moral Tine v vojsko, kjer je najbrie padel, ker ga ni bilo nazaj, — uderč se staremu možu debele solse po licu. »Potolažite se prijatelj, moj sin je vzrok vsega, odkritosrčno priznam, a vse hočem poravnati. Po ieap vašo in hčer sem poslal sina in pri meni bosta bivali, dokler se ne poležejo vojskini viharji.« »Vedno vam bom hvaležen, gospod Selanovič, a vedite, vaš sin ni zakrivil vsega. Jas Ermana dobro poznam. Ze od nekdaj ni megei vidtti ne mene, ne moje družine. Da sem jaz to poprej zvedeli .... A menim, da se ie dobi na svetu pravica. Poskusiti hočem vse.» Hvala gre molčč venkaj, da pripravi gostoma kaj sa želodec. TisU dan ostaneta Peter in Selanovič v kobilarni, Hvala jima razkaže vse. Na večer se poslovita. Pri odhodu obljubi Selanovič, da ga hoče obiskat Be večkrat s Petrom. 8. Žalost. V tem času, ko sta bivala nafta znanca * Budim pešti, odpravljali io n pri Hvalovih v Matenovem na odhod. Bogdan je prigovarjal vedno, naj bi ae napotili prej ko mogoče. Bal ie je, da bi zopet pridrl sovražnik iz julne strani in preprečil vse njih namere. Vesela je bila Hvalovka, ko je Cula vest o Petru, vesela, ko jo je prišel ta tujec rešit is najhuje stiske, vendar se je teiko loCila. Privadila se je bila v Matenovem ljudem, privadila delu in trpljenju. In zdaj naj se seli ie dalje, čez mejo, po neznani poti! A če ostane, kaj jo Čaka doma? — Francozje so jej pobrali ves livel. Nsj hodi tedaj s hčerko od hiše do hiše nadlegovat l„udi, ki sami trpč pomanjkanje ? Ne, trga ne more, tega ni vajer.a in ne stori sa nobeno ceno. Zahvaliti hoče Boga, da jej je poslal po Bogdanu pomoč, in storili vse po njegovem nasvetu. . . . »Vendar Lenka naj bi ostala doma pri Kovačicl«, dejala je. »Ta bo imela veliko opravili s oskrbovanjem hiše in njiv. Vse vkup je sicer malenkost, a lena je stara.« »Ne, obe moram privesti — ofie mi je naročil strogo — obe! ni nikake nevarnosti in težave. Če bi rekel — na! — bo hodila pel! A tako . . . .« »Ob, mati, pustite me. Jas grem z vami, s vami K*j bi počela bres vas?« Kovačica se nasmehne in reie: »Pojdite v imenu boijem. Upam, da poneha skoro vojaka, in se vrnete, komaj pridete tja.« Tako so ugibali in se pogovarjali pozno v mrak. Prillo jo ljudij is cele vasi, kolikor jih je bilo doma, k H valovim, da bi ae poslovili od gospodinje. A ta ni govorila mnogo, kmalu jih je pustila na ognjišču, odtla v sobo in molila dlje nego po navadi. Ko so bili drugi legli k počitku, je brlela le vedno luč na njenem oknu. Drugo jutro Je Selanovičev kočijas na vse zgodaj opravljal konja v sosedovem hlevu, kjer sta bila čes noč. Pri Hvalovih so bili fe pripravljeni sa odhod, in ko je bilo vpreleno, stopita Hvalovka in Ltnka na vos. Bogdan govori nekaj e kočijažem in prisede. »Dobro varujte,« sakliče Hvalovka Kovaiici, ki jo je spremil« do vosa, in joj poda roko. »Srečno! Pozdravite Petra in se vrnite kaj kmalu.« Ztdejib besedij le ni bilo veš slišati, kajti čiU konji eo zdirjali, da se je m vozom vieoko vzdigoval cestni prah. Dospevši onkraj Postojne savijejo po občinski oesti na R bnioo, kjer se ustavijo čes poldne. Nato vosijo čez Kočevje, Koprivnik in dospejo proti večeru do vasi Griblje, Bili eo na meji. »Dolga pot, gospod, dolga,« dč Hvalovka. »Č!ovek ae naveliča sedeti. Moj Bog, vse kosti me bolijo.« »V tej vrni se ipo&ijemo in jutri bomo nadalje* vali pot. Ivan, pred Grosdičevo hišo ustavi!« Kočija! prikima in požene konja, da bi dospeli tem preje v vas. •Tu v Gribljah imam prijatelja Grozdiča. Sprejme nas gotovo z veseljem. Ko sem se peljal predvčerajšnjim k vam, sem tudi prenočeval pri njem. Nsjpremoi- nejii je v vasi, in gostilna slovi daleč oa okoli. Z vinom trguje po vsem Hrvaškem in Slavoniji. V Daruvaru se vedno oglasi pri nas, in tako sta bila le moj in njegov btari oče dobra znanca.« »In koliko časa bomo potovali jutršni dan, gospod?« poseže vmes Lenka. »O mraku bomo doma, če pojde po sreči, a to bo vse drugačna vožnja nego danes. Tu vam je sama ravnina, lepa polja, vinogradi ob poti . . . .« Bogdan bi le rad kaj povedal lepega o svoji domovini, toda voz se je ustavil pred veliko lepo hišo z vi ho nad vratmi — znamenje, da se tu dobi (lahko) kaj takega, kar teče gladko po grlo, krepi livce in bistri um. Gnzdič, mol z lepo okroglim trebuščkom, kakor je to z malimi izjemami pri krčmarjih navadno, se pri-kale na pragu in popelje goste v hišo. Ako bi kdo opazoval natanko okolico Grosdičeve hiše, ko se je ustavil vos s našimi znanci na dvorišču, videl bi ob vrtni ogngi ienskino postavo, v kateri bi spoznal ciganko, ki je nepremično zrla v voz. Ugledavši Bogdana s Lenko ia njeno materjo se zadovoljno na-smehne. Nehote stoii nekaj korakov proti hiši, vendar tako skrbno, da je nihče ne opazi, in posluša pogovor. Ko odidejo gostje v h:šo, nekaj smtmra, a njen obraz ni rdel od jese; kakor je bila njena navada, ampak gube okolu usten so kazale naemeh. »Znebiti le pojde«, dč sama pri sebi in pospeši kerake rcnkaj na prosto. Ne moremo si kuj, da ne bi sledili tej čudni Seniki. Kaj namerja? Kaj pomenja to vedenje? Za streljaj daleč gre vedno po glavni oesti, nato savije navsdol proti Kolpi. Tu j« ob obrelju na seleni trati sedela okoli ognja tolpa ljudij. Črni laqje, rujava kola in v strgane cunje zavita telesa — vse to nam priča, da so cigani. Ogenj je čedalje bolj pojemal, jednako je tudi htušč ponehaval in drug za drugim je zadremal. Sišati je bilo le še slokega človeka s zmršeno brado, ki ae je vlegel, kakor je bil dolg in širok tik pepela. Po njegovem samozavestnem glasu smemo soditi, da je poglavar cele čete. »Luka! slišiš Luka I« sakliče sin, »pojdi v Griblje matere ni dolgo. Kaj neki.dela? Luka, ali spis?* Nt mesto odgovora s« sliši dolgi: »Jo — — jo--- in Luka zazdtha globoko in široko, in so meni nič tebi nič obrne na drugo stran. »Lenoba gnila, klada! Da bi ta vsi h.....I« »Mdlči, stari! Kuj golčiš, saj sem tukaj I« oglasi se nam le snano agentko bitje sn hrbtom. »Saj je le tudi čas. Celi popoldan n se menda le lahko nago|jufala in nalag&la.« »Ne zamerim ti tvojih besedij, saj vem, da še nikoli nisi sinil pametne. A ne misli, da sem jas kar tako, da bi se pometalo z mano. Kar sem jaz zvedela in in izvohala danes, je nekaj, kar ne bi ti Btoril vkljub •voji zvitosti, s katero se bahaS!« GIm c>gankm j« bil Čedalje mogočnejši. Kmalu «o začela očrnela za»panela dvigali glave. To j« menda tudi hotele doseči organska mati, kajti, ko je videl", da jih prcoejsne »levilo bedi in sre nepremično vanjo, je začela: »Kedaj amo bili zadnjič v Daruvatu, ljudje moji, otroci moji, ainovi svoje majke?« »Lan ko leto, ko ae je pripetila naSi Kati t na straSna nesreča,« zagrmi druhal in krčevito stiska pesti. »Ia kdo je poviročil/evi tolike bolečine, da ni zdaj za nobeno rabo, in jo moramo imeti vedno na vozu?I« »Pošast preklicana, stara, ne vzbujaj mi žalostnih spominov I« zarohni poglavar, a skoro se zgubi njegov gla«, ko sa pije cela tolpa: »Stari Selanovii! tijaur! Grobn:ca mu kosti izme-lalal Reva Kata je bila stegnila roko po beli ruti, ki se je sažila na vrtu, tu se prikaže Šolanovič, kakor bi bil vstal iz zemlje, in vdari revo z gorjačo čez hrbot, da je komaj prišla do nas. O reva Kata, uboga Kata, poprej tako Irpa Kata I . . .« H: up se počasi poleže, kar se zopet oglasi glas ,materin' : •In niste sklenili takrat maščevati se, naj velja kar hoče?« •Zaprisegli smo!« zažerč vsi z jednim glasom »in teh mitli smo So vedno.« •Poslušajte torej«, n daljuje egunk", a bolj tiho in stopi v nj h sredo. »V Gnbljsh prenočuje atcoj 8ela-novičev »in, videla sem ga dobro. Pripeljal se je od Črnomlja sem in gre proti doma 2 njim sta tndi dve ženski, jedna že poštama, draga Se dete, jedve staro dvsnsjst let. Gotovo sta njegovi sorodald. Ko sem prosila darov po hiših, pr.šla sem slučajno — tema je že bila — do Grozdičeve hise, kjer se je ustavil vos ia so izstopili vsi trije. Vsega nisem vjela, a to sem ču'a dobro, da idr nejo jutri na vse zgodaj proti Karlovca. In k<>ko je deklica ljubeznjivo in nežno bkjel Huje, menim, bi ne mogli zadeti Selanoviča, nego z izgubo te deStre stvarice, ha, ha!« Njen smeh pri zadnjih besedah je odmeval v tiho noč. Druhal je Se vedno zrla nepremično v starko ia poslušala bi jo bila Se dalje. •Jutri, praviš, da odrinejo ? Dobro! Poskusimo ! Da ste mi pripravljeni ia na vsako besedo poslulni. če nsm rpodlett, tedaj . . .« Tu vzdigne glavar svojo koščeno pest in divje gleda po tropi. de ksk glas se čuje lu in tam, a ko sadnjič za-plapola ogenj, ič jamo žareče oglje prihajati v beli pepel, pot bne vse ia le smrčanje zaspanih, vednih popotnikov se čuje po tkolici . . . (Konic »ledi.) Razgled po Slovenskem. Otvorjtnje zahikega samostana se je vršilo dne i oktobra na j»ko slovesen način. — Pričujoč h je bilo mnogo svetnih duhovnikov, zastopnikov meaisk h redov na Kranjskem, okrajni glavar litijski z drugimi uradnki in obilno pobožnega ljudstva. Cei kreni govor je imel ljubljanski knes in škof dr. Anton Bon. J e g l i č, pon-i likalno sv. mašo je opravil mereravsiri opat preOastiti gosp. P. AguStin. S papeževim pismom je stiska o pa« tija zopet oživljena ia potrjena; aačasnim upraviteljem opatije pe je imenovan od opata preč. g. P. Gerard, prijor. — Tako se je torej postavil nov močan steber pravega katc i kega življenja na slovensko sesajo. Po tolikih molitvah in dobrih delih posvečeni starodavni zidovi so se vrnili svojemu prvotnemu vzvišenemu na* menu; njemu naj ostanejo posvečeni veke ia veke v čast božjo, v ponos eistercijaaskemu redu fa v blagor naši deželi I Zavod za slepce, ki se je letos ustanovil v Celo v c u, je začel s 1. oktobrom svoje blagodejao delovanje. Kdaj ga dofcimo aa Kranjskem? Birmancev ja bilo letos po deleojvkih župnijah v skupnem številu 3748. Dopolnilna deželnozborska volitev v volilni mestni skupini Kranj-Skofja Loka namesto pokojnega poslanca Globočnika je razpisana na 26 okt. t. I. Kanonlčno vmeičena sta bila fič gg. Simon As man na župnijo Studenec in Vaclav Vondrašek na župnijo Ambrus. Duhovniške spremembe v ljubljanski škifiji. Za župnijo Višnjo goro je presentovan gospod Konrad Tek ste r, župnik na Colu. — G. Anton Medved pride kot kapelan v Trnovo v Ljubljani. Gospod Pran Ferjaafič ia Trnovega k sv. Jakobu. - Gospod Viktor Steska, kapelan pri sv. Jakobu, je ianenovan sa škofovega kapetana. — Novomašatk g. Fraa Po do* ni k gre kot kepelan v Mirno peč. Nezgodi. Dne 5. oktobra ao našli stopljenega v Malem grabna krojača Tomaia Kastelioa. — Dne 8-t m. se je na Vihniki ustrelil pašnik finančno straže Roiael Požek. Otvorjenje frančiškanskega samostana na Brezja It Dne 9. oktobra je presvetli koea in Ski f d r. Anton B. Jeglič blagoslovil novi frančiškanski samostan pri božjepotni oerkvi »Marija Pomagaj* aa Brezjah. Slo* vesnost ae je ob mnogoštevilni udslesbi dahovščinst H svetnih zastopnikov in vernega ljudstva jako lepo izvr-Sila. Za predstojnika je imenovan č. p. Jožtf BisevMar.ti »Marija Pomagaj« vsemi naselbino v svoje materao varstvo ia skrbi Vstreljsna hijena. < Dne 9. t. m. je vstreiU lovre barona Lichtenberga, župan Andrej Aleš na Rožici pod Mengšem hijeno, katera je tehtala 66 funtov. 2ivat sd opazili prvikrat 9. septembra t. I. Poz vi delo se j* da je hijena ušla letos aprila mesi ca is meraserije Bchnfže v Ljubljani ter se je torej celih Sest mesecev potikala po ljubljanski okolici. Iz Jaške pri Zagrebu se poroča, da je (am trgatev1 golom; vinska kaprica je jako dobra in nabralo se je veliko. Kedor hoče dobrega vi.ia, naj se potrudi tfrj<*«kto M dobi ed W-8B gl. P. Ananja Vračko, frančitkanski gvard jan v J^skije rad .pripravljen svetovati vsakemu, kje da se dobi poltena in dobra roba. : Most čez Krko pri Novem M»ližu^, XXXII. c. k. državna loterija ia elTllae dobreielae nanese avstrijskih del«. Ta denarna 1 o torij* - ediaa v Atatriji posUtno dopuščena — ima 1S0S4 dobitkov t |ot«T*n dsaarll in skupnem znesku 401.800 w-*~ J Plenica m. aL Rel, > Ječmen, » Ovea, » g* ' Proso, » Koron, » frevpir, > Leča hktL Grah, » Fižol, > Maslo kgr. mM, T .1 9 40 7 50 6 60 6 40 ilO — , 2 9C 10 -! i» — 9 50 1-84 — 7« Špeh, porojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . . ii iv. —i Goveje meso kgr. . I! 7; -I Telečje » » . || 6 30) Svinjsko » > . Ii KoStrunovo > Pilanec. . . Golob . . . Seno, 100 kgr. Slama, > > Dira trda, 4 kub. mtr. » ffikrJ 70 3| 8 6 ti 66 70 36 35 15 70 30 6 90 i! Glavni dobitek znaša: 30*0.000 kron. Za »plačilo jamči c. k. loterija ki a rad. Žrabaaja bal« aaprakJioljivs da* ». dseestrs l$8» 19* Joti na srečka stane 4 krone. Srečke so dobiti pri drtarni loteriji na DanaJL I Riemergasse 7, r loterijskih kolekturah, pri davčnih, poitnih' brzojavnih in lelezničnih uradih, po menjalnicah itd Načrti za kupovalce irečk zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. M 2 c. k. vodstvo državne dobodaije Oddelek sa drlavae loterije. Sprejme ao sa aitr oj aral Antonu Kete v Horjulu. ■r ♦ pri W8 1-1 Kovaški meh" srednje velikosti, vlpiCene vrste, Cisto nov fn pra~v fctV' ?e uP°,dno prodA pri Avguštinu Zabkarju v Ljubljani, MarijeTeresije cesta. m »Iv? OroLdUžo 4*. l. 349 (1-1) »oglasni sklep načelstva z dnč 13. t. m.: Odslej se menice eskomptgjejo po ne da bi *e zahteval tak upraven pri8|10TOk, foraj popo|no|||a br„ stroSkov. Blagajna je odprta vsak dcI7Uik~od 8 zjutraj do 1 popoldan. dan ob m m i ti © O © M S •H Ck •v- o Gg J* •N g K R. Miklauc, Špitalske ulic« 5 Naznanjam uljudno cenjenim odjemalcem blaga in si. občinstvu, da je do šla velikfi pošiljatev. novega; zimskega blaga različnega sukna ln, drugega blaga za moške ln, ženske obleke, vzorčastega, modrega ln rjavega barhanta, Izredno lepe volnene rute, ogrinjale, zimske uogovlce itd. Itd. Potrudil se bodem kar ie možno, da bodem ustrezal vsestransko uljudno, ter si tabo ohranil dosedaj mi izkazano, mnogoletno zaupanje tudi za bodoči čas. VelespoStovanjem 349 2—1- »• MIKIiAlft? v Ljubljani, špitalske ulice 5. M. Miklauo v LjubUaini. Najboljša mati| kj velja prav lično vezan t platno ; z rudečo obrezo 45 kr., t Sagren z zlato obrezo 75 kr. Kjer ima mo-litvenik obliko Žepnega noteza, je posebno pripraven za nt o S k e. — Dekleta lahko dob«* Se enkrat debelejšo knjižico,' ki obtega zraven molitvenlka z zlato obrezo 1 gld. 6 kr. — Dobiva ie pri predetoiniitvu Marijine drvite v Skof ji boki. M 347. 4fU kave. poštnine prosto proti povzetji, ali če se denar naprej poSlje, zajamčeno najboljše blago. AfriV moka, biserni • gld, S'7< Hantos, lini .... » 3 4" Sflvpdpr, selen poseh. fini » 4-1 Cejloa, modro zelen p. f,' » t-l| Zlati Java, rumen. p. f. » 5-1 Biserna kava, zelo fina » »•! A rab. moka, blagodiieč » 61 Cenik in carinski tarif zastonj. Ettlinger & Co., Hamburg. Ljudiku posojilnica, v IJuUU&bI featttt« it i Mresti za hranilne vlogi 41/, % brez odbitka, rentiri davek plača hranilnica iz »vejeta, 832 Stanje dnč 30. septembra 1898. Feeejila.......(Id. 943 322 87 Naloženo pri hranilnicah, bankah, pottni hranilnioi in gotovine.....gld. 398.668*48 Prometa v 9 mesecih, od 1. januvarija do 30 septembra 1898, gld. 4.914.10-42 Cdov 622 z vplačanimi deleži . . ......gld, 3,144— Hranilnik vlog..... 1.305.310-41, Kmetovalcem kateri »S ho^o pomiiti o n^arsičem, kar koristi njihovemu uspešnemu gospodarstvu, priporočamo knjižico Kmetom v pam^č. H^pdao-gc^podarska razprava. Spis%l Iv. Belee, hipnih. Pena 20 kr.. po poiti 23 kr. Dobiva, se v £at. Tiskarni. IVAN KORDIK Ljubljana, Prešernove ulice it. 10-14, k ca lo ^ ca d.vol>na.lxae »a debelo in drobno, priporoča svojo veliko zalogo ir pm£|iiMb ietlf«? ^ najboljših tovarn. 339 2 Zunanja aareilla se takoj Izpolnijo. HM ProdaJaloem volil* rabat, 23 p W XI. zvezek: ovesti Andrel Kalim I?a" izšel je ter |o ivajo! V zalogi »Katoliške Bu-kvarne« je izJla in se dobiva po vieh knjigarnah v Četrtem pomnolenem natisa n slovenske gospodinje in kuharice prepotrebna knjiga Velika zaloga bicikljev in poljedelskih ■trojev! Pozor! kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna Jedila. Spisala in in na »vitlo dala Magdalena Pleivrei«. _ Tei novi izdaji ie pndejan obširen dodatek, katerega je spisala M. Lavtilar. Vkljub temu, da je vsebina knjige vsled dodatka *d«r tno obSirneia, kakor v prejimh izdajah, knjiga obsega r novi izdaji 898 stranU, ostala je cena stara, namreč za ne- va»anolflid.BOkr.. *» vezano v platno pa 1-80 gld.; po poSU poslana 10 kr. vefi. Takoj se lahko nastopi služba organista ln cerkvenika V &t. Ožbaltu pri Trojanah. Prednost ima oni, ki je zmoten v zasilni »oli pouCevati. 360 Janez Piekfcr, župnik. 100 4« 300 lit ____lsiiko pokteno taslafti sleherni ter pava«* brez »gube. ako hoie prodajati »»stava« d«puššs»a I mike in dri«vn» Ponudbe »a La<«fIka | Oesterreloher, B»dap«slVtfl DMtHkHMHl 58110 61 353 10 Vizitnice priporoča latoL Mam Janez Scbindler c. kr. imetnik ^fr priiilejij" 342 6 na Dunaja, III-, 1-, Erdbergstrasse 12 razpošilja brezplafino in franko cenike v slovenskem jeziku (628) z vefi ko 300 podobami (10 6) raznovrstnih strojev in orodja za poljedelstvo, vinogradarstvo itd. Ceneje ko povsod drugef. Za blagi Jamčim, dajem na poskulnj« olajšujem platevanjel Iščem krščanskih agentov. Obrniti se je ost na Jan. Sohin> a, Dunaj, III., 1., Erdbergstrasse 12. m a«- wSQctct ozira vfeSen ter domač izdelek je is kr&njakli planinskih rattlln napravljeni lik&r 273 17 J7. Klaner-Ja t Ljubljani. Po tvoji čistosti in veliki zdrivilni moči za ielodec je ■ * m / A I j, 4 i j ^ U Ig&njina vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta likir v' vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. Ž Lioitek in Ubald pL Tnkioky, kakor tudi večinotnaprivseh prodaj alolk dellkates in t speoerijah. 26-26 99 <>. »■ ■ .ii. . j <_ 823 9 Slovenci iti SIdVcnk«! Prava kava družbe sv. Cirila in Metoda,• katero dobite v vsaki prodaj ainioi, d k najboljši okop in lepo barvo ftrni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabita; torej aahte vaj to le povsod tO iabomo domaoo kavo. Glavni zalagatelj Ivan Jebačln, Ljubljana. • KMUUIUI ■HIIIHWW| 231 24 laluiris *loht«r-Jev« v frratf priznana izvrstno bolečine olajiujoče mazilo )? dobiti posodf« P« W kr., 70 kr. in 1 gldLV Richter-jev liniment % sidrom' ter sprejme Iz previdnosti le t steklenicah z mano varstveno marke .sidro" kot pristal. Rlohter jeva lekarni pri zlatem leva v Prag iiiiiiirMiiiiif.riiiUi Jako pripravna« ž«pna ku,ižica, se za potrebo ter posebno za p«to*anje, nagio iu brez učitelja priučiti nemščine, je1 slovensko - nemški g: ,Slovarček', 5 in za angleščino pa slovensko-angleiki .ANGtEŽV po 55 kr. kortiad. poštnine pfrbstd povtend? dMvi s* pri izdajatelju Jos. Puulin u v Litibljani, M«rijin trg Stv. 1,.kakor tudi v mnogih kbjigaraab. iAAi A A & Jfrt A A i. A A A A A 13CKJlitE>t3G»t3M&cM Mi priporoča svojo zalogo raznih galanterijskih Izdelkov ln drob-nine na drobno in za gospode trg-ovoe na debelo. 344 6 Potrebščin za kroja6e, sedlarje, šivilje, čevljarje in trafikante, v lijubijani, Za gostilničarja: Žlice, vilioe in nože z lesenimi, koščenimi in Prešernove (Sloriove) ulico it) 14. z alpaka-držaji. — Zunanja naročila se točno in po nizkih conah zvrše. 4feii Izdajatelj: dr. I. Janežlč. Odgovorni urednik: Ivan Rakovec. Tiska »Katoliška Tiskarna.