■ ZA ZMJ ŠKERLJ DVflNRJSTI - STR. 2
LIST ZA TELESNO KULTURO
Ljubljana - nedelja, 25. marca 1962 - Cena 30 din - Leto XVI!
Izdaja tiskovni svet »Polet«
—	ureja uredniški odbor — Glavni urednik Franček Mirtič
—	Odgovorn urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Ljudska pravica« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani. Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika)— Pošini predal 377 — čekovni račun uprave 600-11-3-876 — Telefoni: Uredništvo 20-840 (ob nedeljah 20-172, 20-173). Uprava 21-281
—	Letna naročnina 1600 din,
polletna 800 din.
NEDELJA
PRESENEČENJ
Danes so začeli z borbami za točke prav vseh nogometnih tekmovanjih. Prav zato je ta začetek za nas še toliko bolj zanimiv, ker so danes startali v I. kolu tudi člani slovenske conske lige. Najbrž /ja ni nihče pričakoval, da se bo ta, po dolgem času popol/ia nogometna nedelja, končala s tako presenetljivimi rezultati.
© zwzm zfiosmji
Zfl PARTIZANOM
V	I. zvezni ligi so odigrali samo pet tekem, ker je bUo igrišče v Sarajevu prekrito s tako debelo plastjo snega, da igra ni bila mogoča. Zato pa so rezultati ostalih srečanj toliko bolj zanimivi. V silovitem finišu, ki ga je začela Crvena zvezda v spomladanskem delu prvenstva in ko smo že slišali glasove, da bo Zvezda skušala naskočiti celo prestol državnega prvaka, se je tej enajsterici nenadoma zataknilo tam, kjer so najmanj pričakovali. Velež je bil tokrat boljši in je pobral ves izkupiček. Tisti, ki so mnogo pričakovali od derbyja današnjega kola med Vojvodino in Hajdukom, so se morali zadovoljiti le
*	remijem, medtem ko je Dinamo le 1 vebko težavo opravil
*	novincem Novim Sadom. In tudi teg anajbrž ni nihče pričakoval, da se bo tekma med Beogradom in Rijeko končala kar brez gola. Po računih je šlo le srečanje med prvim in zadnjim, med Partizanom in Borcem, ki se je končalo s katastrofo Borca. Partizan ima torej Po današnjem kolu kar štir1 točke naskoka in je zato velik korak bliže k ponovni osvojitvi naslova državnega prvaka.
© MARIBOR
ZNOVA RAZVESELIL SVOJE PRISTAŠE
V	II. zvezni ligi se je zavrtelo tako, da smo vsi tisti, ki spremljamo korake Maribora v tej konkurenci, lahko res zadovoljni. Bilanca Maribora iz dveh tekem spomladanskega dela, ki znaša kar tri točke, je res več kot zadovoljiva. Ne smemo po-2abiti, da je bil današnji gost Mariborčanov nadvse ugleden hasprotnik, saj je ta teden kraljeval kar na vrhu tabele II. zvezne lige. Premagati sarajevskega Željezničarja s tako pre-Pričljvim rezultatom — to je Vredno iskrene čestitke.
BBS
Leningrad — Na tekmovanju najboljših sovjetskih atletov v dvorani je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Jan Krasovski in J-gor Petrenko sta v skoku s palico dosegla rezultat 4,50 m. Genadi Kon-drasov je vrgel kladivo 64,15 m, Igor Terevanesjan pa je v skoku v da-nuno zmagal z rezultatom 7,80 m. Svetovni rekorder v skoku v višino ' aierij Hrumel je nastopil v skoku v daljino in dosegel rezultat 6,93 m.
Na istem tekmovanju je Tatjana gcelkanova skočila v daljino 6,23 m, ^ojis Georgijev pa je vrgel kroglo AnoO m daleč. Anatolij Mihajlov je vff t'e^:el 110 m z ovirami v času Viktor Boljšo v pa je skočil v tišino 210 cm.
Najboljši rezultat na tem tekmovanju pa je dosegel sovjetski v,	Fedosojev, ki je v trosko-
ku dosegel najboljši rezultat vseh daleJf V dvoranL Skočil 16,30 m
Caracas —• v finalu mednarod-nega teniškega turnirja v Caracasu ^ P-vstrulec Road Laver premagal °Jdga rojaka Emersona 9:7, 6:2.
7 Svit — V četrtfinalu tekmovanja ša ,P.okal evropskih prvakov v ko-^arki je moštvo prvaka CSSR »Iskra premagalo sovjetsko ekipo iz M°skve z rezultatom 57:55 1^4.30). Ker pa ^ar.u zmagali £>•53, so se TCkrRovanja.
žaj morda že nekoliko bolj jasen.
Prihodnjo nedeljo bodo v SCL na sporedu tale srečanja: Celje : Triglav, Sobota : Rudar, Kovinar : Kladivar, Ljubljana : Gorica, Olimpija : Krhn-Odired, Slovan : Ilirija.
© V SCL NAJVEČJI PRESENEČENJI
V	MURSKI SOBOTI IN TRBOVLJAH
V	slovenski conski lig1 so se danes prvič srečali v letošnjem letu in ki že skušali nabrati zaloge točk, ki bi zagotovila mirne živce skozi vse prvenstvo. Enim se je to posrečilo, drugim ne. Olimpija sicer ni kaj prida igrala v Novi Gorici, dobila pa je dve novi točki in si najbrž ne dela posebnih skrbi za nadaljnje tekmovanje. Slovan se je moral krepko potruditi, da je ukrotil nogometaše Odred-Krima, medtem ko je veliko razočaranje zavladalo v Trbovljah in Soboti. Rudar je namreč v srečanju s Triglavom iz Kranja veljal za absolutnega favorita, pa mu je uspelo obdržati eno samo točko, medtem ko je poraz Sobote na lastnem terenu v srečanju š Kovinarjem naravnost katastrofalen. Na Kovinarja,ki je sedaj še vedno zadnji, pa bo najbrž ta zmaga ugodno vplivala in se i>odo nogometaši tega kluba močno potrudili, da se bodo otresli zadnjega mesta. Če omenimo še tekmo med Kladivarjem in Ljubljano, ki je bila na povprečni ravni, potem smo izčrpali današnje dogodke v slovenski conski ligi in že vnaprej vemo, da mnogi ljubitelji slovenskega nogometa težko čakajo prihodnje nedelje, ko bo polo-
Štafeta
mladosti
1962
LJUBLJANA, 25. marca. Letos bo ŠTAFETA MLADOSTI še pomembnejša kot prejšnja leta. Praznujemo 70-letnico rojstva maršala Tita in zato so organizatorji te velike športno politične manifestacije poskrbeli, da bo pot, kjer bo hodila štafeta daljša, pestrejša in še bolj skrbno pripravljena kot prejšnja leta.
Odbor, ki bo moral še pred začetkom prireditve dobro pretehtati vse stvari, ki se vključujejo v to prireditev, so mislili kako bi vključili čimveč krajev, ki bi ob štafeti pozdravili nosilce pozdravov vseh naših delovnih ljudi. Treba je bilo premisliti kod, kdaj in kje bo štafeta obiskala posamezne kraje naše republike. Sklenili so porazde-
N VDA L JE V V NJI N A X. STR:
Cerar, Šrot
in Jovanovič v Kijevu
Beograd, 25. marca. Trije najboljši jugoslovanski telovadci Cerar, Šrot in Jovanovič bodo nastopili na mednarodnem turnirju najboljših telovadcev iz osmih držav, ki bo v Kijevu od 5. do 8. aprila. Na tem tekmovanju bodo nastopili po trije telovadci iz Jugoslavije, SZ, Švedske, Finske, Kitajske, Zah. Nemčije, Vzh. Nemčije in CSSR.
Štiriindvajset najboljših telovadcev na svetu — manjkali bodo le Japonci in Italijani — bodo tekmovali štiri dni za naslov najboljšega posameznika. Poleg tega pa bodo rezultate prvih dveh iz vsake države upoštevali za ekipno tekmovanje.
Jugoslovanski telovadci Cerar, Šrot in Jovanovič bodo odpotovali na t£ turnir skupaj s trenerjem Gregorko, sodnikom Jurmanom in vodjo pota Petrovičem. Strokovnjaki so mnenja, da imajo naši telovadci precej upov za visoka mesta.
Državno prvenstvo v krosu, ki je bilo v Ljubljani, je prineslo izreden uspeh slovenskim atletom
Optimizem pred Atenami?
DRŽAVNI PRVAK V KROSU: Hafner (8 km), Važič <4 km), Rajkova (2 km)
LJUBLJANA, 25. marca. Nekaj dni stara snežna odeja je pripravila tekmovalcem in tekmovalkam današnjega državnega prvenstva v krosu prav značilne pogoje. Vsi tisti, ki se niso pripravljali tudi na takšnem terenu, so bili nedvomno že v v šiški. Če ne bi bilo snega, jih
naprej na slabšem. Vsekakor pa so končne uspehe poželi tisti, ki so pozimi primerno trenirali in stopili v novo atletsko sezono pripravljeni. Tekmovalne proge so bile od organizatorja, AK Ljubljane, speljane iz stadiona
ne bi mogli ocenjevati kot težke, tako pa se je njihova težavnost močno povečala.
Državno prvenstvo, tokrat samo za članske kategorije, je doseglo prvi uspeh že davno pred prvim startnim strelom. Udeležba, ki ji ni para na dosedanjih podobnih tekmovanjih. Samo
med člani in članicami približno 170 nastopajočih iz 27 klubov. 91 tekačev na 4 km je številka, ki res vzbuja pozornost. Mavrica iz teles atletov na beli podlagi stadiona — to je bil edinstven prizor!
■ NADALJEVANJE NA'2. STR.'
sIBCli :...........'SllSaiSI
V tekmi Slovan : Odred-Krim so se igralci kar kopali v blatu
ZIMSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU
Kuridža 1,01 na 100 m metuljček
ZAGREB, 25. marca. — Včeraj se je pričelo v Zagrebu tretje zimsko prvenstvo Jugoslavije v plavanju. Skupno sodeluje 14 klubov iz vse države, na startu pa je kar 150 tekmovalcev. Le-ti so prikazali precejšen napredek od lanskoletnega prvenstva.
sovjetski košar-prVem srečanju uvrstili v polfinale tega
Največje presenečenje prvenstva je tokrat mladi Kuridža, ki je na 100 m metuljček zabeležil rezultat 1,01, kar je bolje od evropskega rekorda. Vendar pa ta rezultat za naslov evropskega rekorda ne bo priznan, ker1 ga je dosegel v 25-metrskem bazenu. Kljub temu pa se je s tem uvrstil med najboljše plavalce na svetu v tem slogu.
Ostala prva mesta so dosegli starejši tekmovalci — znani reprezentanti Jeger, Dorčič, Peri-šič, Cajerjeva, Maričičeva in drugi. Med mlajšimi je presenetila Simčičeva iz Splita, ki je v eni najtežjih disciplin osvojila naslov državne prvakinje.
Od slovenskih klubov sodeluje na prvenstvu samo PK Ljubljana in sta v tem moštvu
še vedno med najboljšimi »veterana« Goršič in Poljanšek, ki sta se uspela preriniti v finale. V finale se je uvrstila tudi Pe-termanova v prsnem slogu. Ostali plavalci se sicer niso uvrstili v finale, vendar so dosegli kljub temu dobre rezultate. Tako Zavrnik na 100 m prosto 1:03.8 in 5:19.1 na 400 m prosto, Dermastia 1:02.5 in Trtnikova 1:15.8 na 100 m prosto ter Sou-vanova 2:50.4 na 200 m prosto.
NADALJEVANJE NA 8. Ril
a
Realizem v nogometi
Danes se je pričelo. Tisto, tako dolgo pričakovano nogo metno preganjanje, tisto, ki je tako prijetno, tako razburljive S tako napeto ...
Danes se je pričelo. Borba za točke, tiste tako dragocene tiste, ki premikajo imena posameznih klubov navzgor it • navzdol po lestvici, ki jo imenujemo prvenstvena.
Da, pričelo se je. Sprehajanje po lestvici, ki je prven- • stvena. Prvenstvo! Borba za točke, borba za ugled,
‘ borba za prestiž. In ta borba je včasih tako huda, da se pozabimo ozreti na levo in desno. Vidimo samo eno — nogometno žogo, nasprotnike, zmago za vsako ceno. Kot bi se " nam oči in misli ustavile. Kot bi bil na svetu en sam klub B — naš...
In tako se je torej pričelo. Tisto z nogometno žogo, tisto s točkami in tisto z našimi željami. Po navadi so želje enake. Naš klub naj bo prvi — po naših mislih in zahtevah.
Pa vendar je ta krog širši. Nismo mi sami. ki to želimo. Več jih je! Nismo samo mi tisti, ki hočemo, da so naši najboljši. Mi sicer to večkrat vpijemo prek ograje na igrišču, vendar to ni tako zelo nevarno ...
Funkcionarji — le-te je tako težko dobiti. Dobre namreč. In tisti, ki so v klubih, po navadi mislijo, da je njih slava, njih naloga, njih alfa in omega — pripeljati njihov klub v tej začarani lestvici, kjer je na razpolago nič več in nič manj kot dvanajst mest, na prvo, na najboljše, na najbolj s! vidno mesto. Toda — kot rečeno, lestvica ima dvanajst sedežev, za najboljšega je pripravljen prvi, za vse ostale pa je .treba poiskati prostor nekoliko nižje. Je že tako, da eno .mesto ostane tudi za najslabšega, za zadnjega.
Trenerji — ti imajo podobne želje. Pri tem včasih po-_ zabijo, ali imajo pred seboj moštvo, ki je dobro ali slabo, j ali imajo nogometaše, ki so kos vsem v ligi, ali so njihove Isposobnosti take, da zaslužijo mesto v vrhu. Da. pozabijo! Včasih, ker so preveč kratkovidni, včasih, ker jih pregovorijo ,\tudi funkcionarji. Ti zahtevajo vedno več in več, hočejo . imeti prvake, hočejo imeti dobro moštvo, pa če je to mogoče ‘ali ne. Kadar trenerji ne morejo tega narediti, so po navadi .iob službo...
No, mimo igralcev tudi ne moremo. Ti Si seveda želijo •uspehov, vendar so takt, ki razumejo in vedo, koliko zmorejo, so pa tudi taki, ki se hočejo na najrazličnejše načine ^dokopati do žoge, do točk, do tega ali onega mesta na lestvici. Pri tem se tudi spozabijo in si lastijo pravice, ki jih nimajo. Prerekajo se s sodniki, zmerjajo soigralce, z nasprotnikom so večkrat grobi, surovi...
In vendar ne tekmuje v ligi samo naš klub. Kadar gle-damo tekmo, bi bilo prav pomisliti, da je morda še kdo boljši. To velja za nas, ki samo gledamo, še toliko bolj pa za funkcionarje, ki mnogokrat želijo preveč, za trenerje, ki tu in tam učijo napak, za nogometaše, ki naj igrajo fair in pošteno.
Če bo tako, potem, bo tekmovanje prijetnejše, pa tudi jeze, tiste nepotrebne, bo mnogo manj. Verjemite, da bo res
tako!
taK
Vlado Žlajpah,


■»»■M	..
Mova odgovornost
Pred dnevi je Izvršni odbor ZTKS razpravljal o načelih finansiranja razvoja telesne kulture. Kazprava je bila zelo živahna, .slišati je bilo mnogo zanimivih mnenj, sklepi seje pa so prinesli našim organizacijam še večjo odgovornost pri izpolnjevanju njihovih nalog.
Gre namreč za to, da bo Zveza za telesno kulturo razdelila vsa razpoložljiva sredstva posameznim strokovnim zvezam, ki bodo, ko bo ta proračun odobril še Upravni odbor ZTKS, lahko popolnoma samostojno razpolagale s temi sredstvi. Brez dvoma je to načelo nekaj novega v naši telesni kulturi, je nova oblika zaupanja posameznim strokovnim zvezam in pomeni konec koncev tudi nadalj-no stopnjo demokratizacije in decentralizacije v naši organizaciji.
Seveda — s tem pa so prevzele strokovne zveze tudi veliko odgovornost. ‘Ta; sklep o samostojnem upravljanju s finančnimi sredstvi ni bil brez namena. Mnogo bolj kot doslej se bodo morale zavzeti za razvoj svoje panoge in jo skušati po najkrajši in najbližji poti pripeljati do nadaljnih uspehov, do napredka, do boljših rezulta-
tov. Lahko že danes povemo, da ta naloga ne bo lahka. Treba bo izdelati načrte dela, treba se bo ravnati po finančnih možnostih, treba bo razdeliti denar tako, da bo najbolj racionalno uporabljen. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi v obratnem primeru vložili sredstva v take akcije, ki morda ne bi bile dobro zasnovane, ki ne bodo imele dovolj jasnih ciljev. In tako bi lahko finančna sredstva zavila na napačno pot, namen pa bi ostal samo namen.
Kako torej delati, da bo nova finančna politika, demokratična in brez centralizma, rodila tudi zaželene rezultate? Kazvoj panoge je odslej popolnoma v rokah strokovnih zvez. Njihove organizacijske in strokovne sposobnosti bodo prišle vedno boij in bolj na dan, hkrati pa tudi njihova prizadevnost. Predvsem — izogibati se je treba stihije! če bi delali od danes do jutri bo najbrž sredstev kar hitro zmanjkalo, mimo tega pa ne bo nobenih trajnejših rezultatov. Naj ponovimo še enkrat. Načrtno delo!!! Prav bi bilo, če bi strokovne zveze sestavile dolgoročni načrt svojega dela, natančen in tak.
ki naj temelji na realnih temeljih. In potem je treba ta načrt izpolnjevati — to naj bo zakon in pravilo vsega nadaljnjega dela. Gre torej za zavestno, pravilno vlaganje določenih sredstev, ki naj bi se v najkrajšem času obrestovala.
Mnogi se seveda sprašujejo, če bodo ta sredstva dovolj, da bi uresničili vse bogate načrte, ki se bodo sedaj najbrž pojavili. Povemo naj, da so zneski precej večji, kot v minulih letih. Pri tem pa seveda na gre zanemarjati misel, da morajo strokovne zveze še vedno skrbeti za lastne vire zbiranja finančnih sredstev. V preteklih letih so na ta način rešili marsikateri finančni problem — in tudi sedaj bodo ta dodana finančna sredstva več kot potrebna.
Smo torej pred novim obdobjem — pred dobo večje odgovornosti, pred dobo, ki ne sme več dopuščati naključij, ko se mora vse odvijati po načrtu, ko je treba dobro premisliti kam in kako bomo vložili denar. Vse to zahteva nov način finansiranja razvoja telesne kulture, ki pa zahteva tudi večjo odgovornost, ki naj opraviči zaupanje.
MEDNARODNA 3LESARSKA DIRKA PO TUNISU
Za zdaj Škerlj dvanajsti

Tunis, 25. marca. — V petek se je začela tradicionalna etapna kolesarska dirka po Tunisu. Sodelu-
Prvenstvo modelarjev
Beograd, 25. marca. — V mali dvorani beograjskega razstavišča se je pričelo danes državno prvenstvo modelarjev s sobnimi modeli. Sodeluje skupno 22 tekmovalcev, in sicer iz Srbije, Hrvatske, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Zadnje prvenstvo je bilo v letu 1955. ter je tako povsem razumljivo, da so bili po šestih letih sedaj zabeleženi skoraj v vseh kategorijah novi državni rekordi.. V skupni razvrstitvi so si priborili prvo mesto člani Aerokluba iz Zagreba, ki so nabrali 2202 točki.
OBČNI ZBOR HOKEJISTOV JESENIC
Zaslužena priznanja
Jesenice, 25. marca. Včeraj zvečer so se sestali na občnem zboru hokejisti državnega prva-. ka Jesenic in številni ljubitelji ; te panoge, da bi se po končani sezoni pogovorili o minulih dogodkih na ledu v pretekli sezoni. Na občnem zboru so sodelovali tudi člani Svobode Jesenic, ki so pripravili enourni program, posebej pripravljen za hokejiste izpod Mežaklje. V prijetnem vzdušju so funkcionarji nagradili najbolj zaslužene igralce pa tudi drsalce v umetnem drsanju. Nagradili so še trenerje Medjo, Wolkovskega In Gor-šeta.
Optimizem pred Atenami?
NADALJEVANJE S 1. STI
Napravimo sprehod po panogah. Na krajši članski progi, ki je bila prva na vrsti, smo pogrešali vrsto odličnih srednje-progašev, ker so se raje odločili za daljšo progo, ker je šlo med ostalim tudi za potne liste za Atene (Balkanski kros). Ob prvem prehodu skozi stadion je iz gmote teles nastala dolga kača, ki jo je vodil Simo Važic. Odlični tekač iz Celja je. slavil po dolgih mesecih bolezni uspešen povratek na tekališče. Ob koncu 4 km smo imeli občutek, da ni dal vse od sebe in da bi lahko dodal še nove sekunde prednosti pred ostalimi. Nadaljnji vrstni red je močno presenetljiv. Kdo bi si upal prero-
POTIJO SE MI NOGE
umivam se, menjam nogavice, pa imam vse sveže med prsti, širim neprijeten duh po znoju, pa še srbi me med prsti, da ni moč vzdržati...
TO SLISIS VAK DAN
skoraj vedno pa je vzrok glivičen lišaj, kateremu umivanje nog še pomaga k razvoju. Razvoj glivičnega lišaja pa preprečuje
ZAŠČITNO SREDSTVO
$ogis'
ki te reši vseh teh nadlog. Dobiš ga v drogerijah, parfumerijah in lekarnah
kovati malo znanemu Kokiču iz Osijeka drugo mesto? Kdo Ma-runkiču četrto? Žal je manjkal eden najboljših — Ingolič, ki ga je zahrbtna bolezen za dalj časa privezala na posteljo.
Rezultati: 1. Važič (KI) 11:59.5.
2. Kokič (MO) 12:33, 3. Naraks (KI) 12:35.8, 4. Marunkič (Voj) 12:36.5, 5. Fošnarič (Br) 12:38;2, ' 6. Pezelj (MO) 12:41, 7. Juvan (Lj) 12:41, 8. Kovač (Lj) 12:41.5, 9. Subotič (Voj) 12:41.9, 10. Kovač (Ml. B. Brod) 12:42, ekipno:
1.	Metalac Osijek, 2. Kladivar, 3. Ljubljana.
Članic . je bilo na startu seveda precej manj. Od 37 prijavljenih jih je prišlo na start 32, na cilj pa 18. Množično odstopanje je posledica nepripravljenosti ali pa neracionalne razdelitve sil. Med ostalimi smo na stadionu zaman pričakovali tudi Farkaševo in Simičevo. Športnica, ki v Jugoslaviji največ trenira, Milica Rajkov, je zmagala z razmeroma skromno prednostjo. Za prijetno presenečenje je pa poskrbela Udovčeva iz Kranja, v zveznem merilu popolnoma neznana, v republiškem pa komajda kaj bolj. Samo 3 klubi so se uvrstili ekipno, čeprav je bilo treba pri ženskah imeti le po 3 tekačice, medtem ko je bila pri moških obveznost 4. Rezultati: 1. Rajkov (CZ) 7:32.8, 2. Slamnik (KI) 7:33.8, 3. Ilič (ST) 7:45.4, 4. Udovič (Tr) 7:55, 5. Tovornik (KI) 8:04.6, 6. Gašparut (KI) 8:07.5, ekipno: 1. Kladivar,
2.	Mladost, 3. Ljubljana.
Najdaljša proga je zbudila
med gledalci (kakih 300) in strokovnjaki še največ zanimanja, ker je dajala slutiti zanimivo borbo med posamezniki in ekipami. Ko so se tekmovalci prvič vrnili na stadion, je vodilno skupino (med prvim in zadnjim te skupine je bilo 25 m razlike) sestavljalo 8 tekačev: Hafner, Ivanovič, Štros, ■ Červan, Špan,
Mihalič in Adam. Nekaj .kilometrov pozneje je Hafner že odgovoril na vprašanje o novem državnem prvaku. Stanje na stadionu: Hafner, Štros, Ivanovič in Cervan 25 sekund zaostanka, Mihalič 30 sekund, Špan 40 sekund. V tem trenutku je prišlo v prvi plan vprašanje, kdo bo ekipni zmagovalec: Partizan ali Ljubljana. Domačini so bili s 3 tekači mnogo boljši, odločala bo torej uvrstitev četrtega, Homana. Ko se je po dobrih 27 minutah teka na stadionu zopet pojavil Hafner, je bila njegova prednost nekoliko manjša, toda predvsem zato, ker ni več z vso silo pritiskal »na plin«. Lep finiš za drugo mesto sta demonstrirala Štros in Červan, ostali so prišli do lijaka v manjših časovnih presledkih. Partizan je četrtega moža uvrstil na 12. mesto in Homan je moral priti vsaj 20., da bi bila Ljubljana še prva. Progo je premagal kot 16. in uspeh
je bil tu! Rezultati: 1. Hafner (Lj) 27:25, 2. Štros (Lj) 27:44, 3. Červan (Mar) 27:45, 4. Ivanovič (P) 27:51, 5. Mihalič (P) 28:05, 6. Špan (Lj) 28:23, 7. Fistrič (Din), 8. Mustapič (ST), 9. Bogunovič (P), 10. Adam (MO), ekipno: 1. Ljubljana, 2. Partizan.
Zvezni kapetan za moške Ste-van Lenert je v državno reprezentanco za Balkanski kros določil prvo šestorico z daljše proge, težje pa je bilo pri ženskah. Marko Račič, ženski zvezni kapetan, kot kaže ne bo mogel računati na Udovčevo, ker nima potnega lista, vzeti bo moral ali Tovomikovo ali Gašparutovo.
Kakšne pa so naše možnosti na Balkanskem krosu? Pri ženskah malenkostne, kajti tudi Rajkova in Slamnikova sta preslabi za Romunke in Bolgarke, pri moških pa bi Hafner lahko posegel po lovoriki, medtem ko bi ostali najbrž lahko pomagali ekipi do solidne uvrstitve.
REPUBLIŠKA JUDO LIGA
BREZ SODNIKA
Ljubljana, 25. marca. Včeraj so pričeli s tekmovanjem tudi slovenski judoisti. Tako so bile na sporedu tekme prvega kola moštvenega prvenstva v I. in II, republiški ligi.
LJUBLJANA : OLIMPIJA 14:10
Včeraj zvečer sta se že v prvem kolu republiške judo lige srečala favorita tega tekmovanja in sicer moštvo državnega prvaka Ljubljane in odlično moštvo Olimpije. Srečanje je bilo izredno zanimivo. Kljub temu, da so judoisti Olimpije nastopili brez svojih dveh najboljših mojstrov so se odlično zoperstavili izkušenemu konkurentu. Tako jim je v prvem krogu uspelo doseči vodstvo 7:5. V drugem krogu so Ljubljančani na-
doknadili zamujeno ter najprej rezultat izenačili ter nato po dveh uspelih borbah tudi zmagali .Opaziti je bilo, da so bili judoisti Olimpije slabše fizično pripravljeni in tako niso vzdržali borb in klonili prav ob koncu. Organizacija je bila| dobra, žal pa na tekmo ni bilo'delegiranega sodnika, kar je vse graje vredno. Rezultati - I krog: lahka kategorija — Pišljar : Ratej 0:2, Keržišnik : Mulec 0:2; srednja -Macarol : Štrumbelj 1:1, Šterk : Šepič 1:1; težka - Maček : Gale 1:1, Jakel : Bevec 2:0. II krog: lahka - Pišljar : Mulec 1:1, Keržišnik : Ratej 1:1; srednja - Macarol : Šepič 2:0, Šterk : Štrumbelj 2:0; težka - Maček ; Bevec 2:0, Jakhol : Gale 1:1.
je 10 moštev in 66 kolesarjev. Razen domačinov nastopajo kolesarji SZ, NDR, Švedske, Nizozemske, Švice, Jugoslavije, Avstrije, Belgije in Libije. Dirka ima 9 etap v dolžini 1500 km. Moštvo Jugoslavije sestavljajo: Škerlj, Valčič, Bajlo, Levačič, Sebelič in Boltežar. V prvi etapi od Bizerte do La Marche (98 km) je zmagal Belgijec Hoppe v času 2:12,26 pred Pettersonom (Sv) in Ldrckejem (NDR). Najboljši Jugoslovan je bil Boltežar, ki je osvojil 24. mesto v času 2:16,32. Ostali so se uvrstili od 27. do 30. mesta po vrstnem redu: Škerlj, Valčič, Bajlo in Levačič. Sebelič je bil na cilju 46.
V drugi etapi je bil najboljši Jugoslovan Boltežar, ki je zavzel 21. mesto s časom 3:12,20. Ostali Jugoslovani so se uvrstili takole: 33. Levačič, 34. Bajlo, 35. Valčič in 45. Sebelič. Proga je vodila okoli La Mar-cha v dolžini 145 km.
V	tretji etapi od La Marcha do Beja, v dolžini 129 km, je bil najboljši Jugoslovan Valčič, ki je privozil v cilj s skupino, v kateri je bil tudi zmagovalec etape. Cas najboljših: 3:26,15. V tej skupini je bil še Škerlj, medtem ko so ostali Jugoslovani nekoliko zaostali. Na 31. oz. 32. mesto sta se uvrstila Bajlo in Boltežar v času 3:38,03, 36. je bil Sebelič in poslednji od Jugoslovanov je bil Levačič, oba v času 3:38,25.
V	generalnem plasmaju med posamezniki vodi Lorcke (NDR) v času 6:31,38. Jugoslovani so trenutno na naslednjih mestih: 12. Škerlj s 6:36,10, 28. Boltežar s 6:51,01, 36. Bajlo s 6:53,25, 38. Levačič s 6:53,37, 44.
' Sebelič s 7:00,21. Med moštvi pa vodi NDR s 17:47,38 pred Nizozemsko, SZ, Belgijo, Jugoslavijo (18:16,26), Švico, Švedsko, Avstrijo in Tunisom. Libija nima več moštva.
KORAK NAZAJ
Ljubljana, 25. marca. Danes je bil v prostorih Zveze za telesno kulturo Slovenije plenum Težkoatletske zveze. Člani Sekretariata in delegati težkoat-letskih klubov iz vse Slovenije so se zbrali, da bi skupaj ugotovili stanje v rokoborskem in dvigalskem športu v Sloveniji. Pri tem so prišli do zaključka, da klubi v minulem letu niso napredovali, nasprotno, večinoma je ugotovljeno nazadovanje, predvsem pri klubih izven Ljubljane. Za to stanje so kriva nesposobna vodstva in funkcionarji. Krivdo pa lahko iščemo tudi v pomanjkanju prostorov in rekvizitov. Posebno je škoda ro-koborbske sekcije pri »Ljubljani«, ki zaradi slabih pogojev kaže, da bo povsem prenehala z delom. Ekipa, ki je lani premagala popolno reprezentanco BIH, res ne zasluži takšnega konca. Ugotovili so tudi, da od desetih registriranih sekcij za dviganje uteži v Sloveniji praktično delujejo le štiri.
TAZ Slovenije je v minulem letu organizirala več tekmovanj, prijateljskih in propagandnih srečanj, kakor tudi instruktorske in sodniške tečaje za rokoborbo in dviganje uteži. V programu za letos pa ima predvsem tek-
movanja po sistemu lige in razne revije. Te novosti pri nas bodo najbrž mnogo prispevale k popularizaciji težkoatletskega športa. _______
Zadovoljne pražanke
V dvorani Beograjskega razstavišča je bila prva finalna tekma za pokal evropskih rokometnih prvakov za ženske. Pomerili sta se ekipi domačega Beograda in Spartak-Sokolovo iz Prage. Čeprav so domače rokometašice zmagale, so bila gostje več kot zadovoljne. Rezultata 3:2 (2:2) Igralkam iz Prage namreč ne bo težko nadomestiti z izdatnejšo zmago in si tako priboriti naslov zmagovalk v tem pomembnem tekmovanju.
Povratna tekma bo 1. aprila v Pragi. Beograjčankam bi zadostoval neodločen rezultat, vendar imajo za to malo upanja. Znano je. da Čehinje igrajo zelo oster, lahko bi rekli moški, rokomet in pred svojimi gledalci jim najbrž ne bo težko doseči višje zmage kot so jo dosegla Beograjčanke v Beogradu. Skratka, rokometašice Beograda bodo 1. aprila odpotovale z malo upanja v Prago.
JOŽE ŠLIBAR

Tisti večer sem bil v hotelu Alpenhof precej zamišljen. Še poprej sem šel nekoliko po Mittern-dorfu. Nekako nikjer nisem imel obstanka. Ta mali kraj, štiri kilometre oddaljen od skakalnice, mi je bil sicer kar všeč, a ta večer sem kakor iz daljave opazoval brkate možake, ki so posedali zraven svojih vrčev piva in igrali, ali pa neznansko resnobno poslušali, največkrat najstarejšega iz svoje srede, ki jim je pripovedoval svoje zgodbe. Tudi čar nekakšne domačnosti, ki sem ga začutil ob prvem srečanju s tem krajem — nekoliko me je spominjal na Kranjsko goro — se je ta večer čisto razblinil. A bil je tako mil, prijeten 'večer, čaš, ko trepeta v zraku predpomlad, ko se ti zdi, da bo zdaj zdaj povsod zavonjalo po cvetju in mladi travi — bilo je kar nenavadno, da v tem toplem, prijetnem pomladnem vzdušju tekmuje-
mo na snegu! Vendar pa šele zdaj vem, kako topel, zlat večer je bil, kajti tedaj sem sc počutil kot študent pred izpitom v zadnjem izpitnem roku! Naslednji dan je moral odločiti!
Naslednji dan pa je bilo vse nekam manj burno in predvsem veliko bolj vsakdanje kot prejšnji večer. Poti izhojene, povsod avtomobili, avtobusi, ljudje — sploh vse tisto, kar spada k vsaki veliki športni prireditvi. Velikanka sc je kljubovalno bela dvignila iz zelenja, ki jo je vsekakor hotelo premagati. Spodaj ludje, ki so si slekli suknjiče ip puloverje. Nekdo zraven mene je rekel, da se je živo srebro v toplomeru dvignilo že na 20 stopinj Celzija. Zavoljo tega me je nekaj zaskrbelo, nekaj čisto nesmiselnega: kaj, če je snežna odeja na skakalnici pretenka in se bo sneg začel taliti, preden... no, preden bom jaz na vrsti. Nespametna misel, ki se je okleneš, skrb, ki v resnici prikriva strah pred odločitvijo. Strmel sem v sneg in vse, kar se je godilo okrog mene, je bilo nekje daleč. Vse, tudi fantje, s katerimi se bom zdaj pomeril za končni plasma, jaz, nihče, popolnoma neznano ime v športnem svetu. Ozi- • ram se. Kakor v preblisku gre mimo mene Reck-nagel, miren, samozavesten, morebiti edini, ki ne pozna strahu, ali pa ga tako odlično obvladuje, da ga na njem nikoli ne zapaziš. Nekje ob strani vidim Norvežana Vggeseta — smehlja se, njegov mladi severnjaški obraz je dobre volje in tudi oči se mu smejejo, samo ustnice so mu blede... Nekdo si prižge cigareto. Nekdo drug ga opomni, naj
ne kadi. Jaz se čutim nekam izgubljenega. Ko bi bilo vsaj že mimo!
In kmalu je bilo mimo. Moj doslej najdaljši skok, 113 metrov, mi je prinesel enajsto mesto. Pet minut potem, ko sem pristal spodaj, sem se spomnil nepremaganega Finžgarjevega rekorda, 117 metrov. Približal sem se mu. Mogel sem upati, da ga kdaj dosežem. Dalj moje misli takrat niso segle. Ce bi si drznil misliti dalj, bi se mi zdelo, da počenjam nekaj prepovedanega, ali vsaj neprimernega. Misliti si, da boš presegel Mojstra — in Finžgar in Polda sta bila zame vsekakor Mojstra! Vendar pa — imel sem zavest, da se je navsezadnje nekaj prelomilo, sprostilo v meni samem. Konec je bilo tiste dolge, otrple muke, ki ji nisem mogel do dna in se je zato tudi rešiti nisem mogel. Doživel sem tisto, na kar sem čakal tako dolgo: letel sem po zraku, ne več skočil, temveč resnično letel! Nič več nisem strahoma čakal, kakšno bo moje srečanje z zemljo! — In po napetosti prejšnjih ur je bilo to kakor nekakšna blagodejna utrujenost, kakor da bi zaplaval v mlačno vodo.
Zmagovalec v tem tednu poletov v Kulmu ni bil moj občudovani Recknagel, temveč Norvežan Vggeset. Ko smo poslušali uradno razglasitev rezultatov — oficielno ponovitev tega, kar smo že vedeli — sem za nekaj trenutkov spet čisto od blizu videl njegov obraz. Ni se več smehljal in skoraj se je zdelo, kot da je utrujen, ali pa nekam ravnodušen do doseženega rezultata, kar seveda
ni moglo biti res, samo njegove napete dešk® ustnice niso bile tako blede kot prej. Torej s® je tudi on poprej bal, a skoro gotovo ne srečanj® z zemljo, temveč se je bal morebiti samega sebe-' ali bom... bom vzdržal v boju s tolikimi? Sicer pa je bil Tggeset poleg Recknagla bržčas najbolj hladnokrven od nas vseh. Drugače bi se ne bil P°' zneje odločil, da postane pilot reaktivnega letal®’
V tem tednu poletov smo se najbolj spoprij®' teljili s Poljaki. Bili so veseli, pogumni fantje« pravi športniki, in po značaju nam še najbolj so' rodni. Navsezadnje nam še jezik ni več delal te' žav — sicer pa sem neštetokrat občutil, da obsto' ji nekakšen mednarodni jezik, nekakšen esperan*0 razumevanja med športniki. Nikoli ne mine velik® časa, ko že poznaš veliko novih ljudi in se na v*e mogoče načine pomenkuješ z njimi, kot da ste s! stari znanci. Med Poljaki mi je najbolj ugai®* Hrynieweczki, ki je bil tedaj najboljši tekmovalec med mladimi. Leto dni pozneje sem zvedel« da se je fant z odkritim obrazom, kostanjevih 1®S in nekakšnim zamišljenim nasmeškom na ustnicah, ponesrečil na treningu, si poškodoval hrbtenico in ohromel. Se nekdo, ki je omahnil, prede® je zares poletel. Kar prehitro pozabljamo na te žrtve belega športa. Življenje mladega človek®« ki se čez noč spremeni v invalida, je trdo, in dvakrat trdo, ker je imel tako velika stremljenja-Tudi temu fantu bi rad še kdaj stisnil roko in povedal, da se ga velikokrat spominjam. Morebb1 bom mogel to storiti letos v Zakopanih.
25. MARCA 1962

Nogometni sestanek v hotelu Internacional
hvi letošnji preizkus reprezentantov v Zagrebu - Selektorska trojka Mi-hajlovič, Ruševljanin in Lovrič ocenjuje našo reprezentanco in jo primerja z nasprotniki - Kapetan reprezentance šekularac o jugoslovanskem nogo-metu - Trener državne reprezentance Čirič pripoveduje v mladi nogometni generaciji
Eno najbolj zanimivih športnih tekmovanj v letošnjem letu bo Prav gotovo svetovno nogometno Prvenstvo v Čilu. Tja so uprte oči trilijonov in milijonov ljubiteljev nogometa z vsega sveta, seveda pa že sedaj radovedno brskajo po tamkajšnjih terenih tudi, najrazličnejši nogometni veljaki Iz tistih šestnajstih držav, ki bodo sodelovale v zaključnem delu svetovnega nogometnega prvenstva. Marsikje so že rezervirali sedeže v letalih, da bodo lahko o pravem času po-
Pred
svetovnim
nogomet-
nim
prvenstvom
Zagreba je bila odličen in zelo pripraven nasprotnik. Tako dober, da so bili presenečeni prav vsi. Najprej sami nogometaši Zagreba, potem njihovi nasprotniki — jugoslovanski reprezentanti in še najbolj trener in selektorji jugoslovanske reprezentance. Igra je bila ostra — borbena, kot bi šlo za točke v prvenstvu. Ko smo gledali tekmo, nikomur ni prišlo na misel, da je to pravzaprav igra za trening in to je tisto, kar nas je najbolj presenetilo. Reprezentanca se ni prav nič šalila — borili so se, igrali kot bi šlo za stavo, pokazali mnoge odlike dobrega nogometa, kar pa velja predvsem za tehnično znanje posameznikov ter dobro skupno igro obrambe. Napad je bil zaradi bolezni nekaterih reprezentantov sestavljen iz nekaterih nogometašev, ki najbrž ne bodo niti sedli v letalo, ki bo odletelo na pot Beograd—Milano— Rim—New Vork, Arica. Zato je tam marsikaj škripalo.
Prvi kolokvij je torej mimo. Razen poškodovanih smo videli vse, kar premore jugoslovanski no-
gomet. Strokovnjaki so pridno polnili svoje beležnice, delili svoje »črne pike« in ocenjevali vsakega posebej. Srečanje v Zagrebu pa je bila tudi redka priložnost, da nam tisti, ki imajo glavno besedo v jugoslovanskem nogometu povedo čimveč o naših reprezentantih, pa seveda tudi o nasprotnikih, ki jih že dokaj dobro poznajo. In tako smo skupaj sedli za mizo v zagrebškem hotelu Internacional: selektorska trojka Mihajlovič, Ruševljanin in Lovrič, trener reprezentance Čirič, kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance šekularac ter člani našega uredništva.
leteli čez ocean in v enem izmed teh letal je rezerviranih tudi 18 se-'težev za jugoslovanske nogometaše. Za sedaj še ne vemo, kdo bo sedel na teh sedežih ...
Začetek svetovnega prvenstva Je torej blizu. Le tri mnsece še in že bo treba v borbo s prvimi nasprotniki. Delo ne bo lahko.' Za nikogar! Za naše nogometaše bo najbrž še posebej težko. Nasprotniki so kot izbrani — Sovjetska *veza in Urugvaj — že samo ti dve ■niani povesta dovolj. Vsi se pripravljajo. Eni tako, drugi druga-Kako so pripravljeni naši, smo rideli v sredo na prvem letošnjem Preizkusu reprezentantov v Zagre-Ni bilo kaj posebnega, pa vendar smo zadovoljni. Enajstorica
Ruševljanin - Mihajlovič • o tem, kaj se dogaja pred svetovnim prvenstvom
šekularac — kapetan državne reprezentance
ttSillillllllllllllllll
■mu
KAJ BO ODLOČALO tehnika ali kondicija
, Trener državne reprezentance Mi- bo več kot potrebna. V treh dneh g iovan Čirič je že devet let stalni bomo morali odigrati dve najtežjig “Premljevalec naših najboljših nogo- tekmi (Sovjetska zveza in Urugvaj).g jnetašev. Ce bi povedali po domače, Sem pa mnenja, da se bomo uvrstili = lahko, rekli, da pozna vsakega v višjo skupino in mislim, da to nig svojega varovanca prav do kosti, neskromna želja. Menim namreč, dag P°2na 'tudi vse faze razvoja naše smo dovolj pripravljeni...	gj
.^■•kvalitetnejše enajstorice in ve Na zadnjem svetovnem prVenstvug Udi za vse odnose ,ki vladajo v so prvaki Brazilci uspeli združitig ena moštvu. Njegove misli o vred- tehnično znanje z vzdržljivostjo inlr osti sedanje jugoslovanske repre- tudi zmagali. Zelo pa dvomim, dal ®P?ance, ki mimogrede povedano, jim bo to uspelo tudi tokrat, tni-l meci najmlajše na svetu, so še uko boy zanimive, ker jo pri-z enajzstorico, ki je kot me-
■	Ruševljanin, Mihajlovič in Lo-
■	vrič so prav gotovo imena v ju-
■	gosiovanskem nogometu, ki bo-
■	do dala dokončno besedo o tem,
■	kdo nas bo zastopal na letoš-
■	njem svetovnem nogometnem
■	prvenstvu. Razgovor s tremi se-
■	lektorji naše reprezentance nas
■	je prepričal, da so naši nogome-
■	taši sredi največjih priprav in
■	da bodo morali preliti še precej
■	znoja, preden bodo šli na pot
■	za daljno Arico.
ŠTIRI FAZE PRIPRAV
Hugo Ruševljanin nam je o načrtu priprav povedal naslednje:
— Priprave smo razdelili v štiri faze. V prvi so naši nogometaši odpotovali na turnejo po Daljnem Vzhodu. Druga naj bi bil aktivni počitek, ki pa je moral žal odpasti zaradi turnej. Prav zdaj so naši nogometaši v tretji fazi ko posvečamo največ pozornosti delu v klubih. Vsak teden nam trenerji klubov pošiljajo posebna poročila o delu kandidatov pri treningu, kako so izpolnili naloge, ki so jih imeli na prvenstvenih tekmah in kakšno je njihovo privatno življenje. S tem smo dosegli, da je avtoriteta klubskih trenerjev mnogo večja, pa tudi sodelovanje je mnogo boljše. V zadnji, četrti fazi bomo skušali izpopolniti zalogo
ru?r r-*VJčni]a ugled jugoslovanskega Nastaja torej vprašanje,
rioera elitna jugoslovanska enajsto-sn boljša — ali tista, v kateri , nastopali slavni nogometaši Caj- .
uvski, Mitič, Bobek, Zebec, Vukas.
, °rvat, Beara in drugi — ali pa ta, t.y?e Sedaj odpravlja na svojo naj-■«, 1° pot’ na svoj najtežji izpit, na e tovno prvenstvo V Čile. g T" 2e devet let, kar sem trener rzavng reprezentance, niso repre-.. btanti odigrali take trening tekme trn t°krat v Zagrebu. Vsi so se zelo brk ■ b ne rečem pa, da so tudi do--i ° ‘Srali. Tudi naš sparing partner , odličcn in si boljšega nismo ruQgli misliti.
Naša sedanja reprezentanca res bi aestavUena iz imen, pred. katerimi rp.svet strmel. Kljub temu pa lahko g,-em' da je najboljša lastnost mla-neV^ometašev, da se prav nikogar sn t>0)fi°. Vsi so mnenja, da ni na-mao *ilca’ 151 ga ne bi m0®1! Pre" 0„ ®ati- Taka samozavest ni brez j, ‘ °Ve- saj smo prav zato jeseni Ajb^gali Avstrijce. Lahko pa se u-fb kljub temu zgodi, da nas bo Sa. bisgal mnogo slabši nasprotnik, Vn Madi nogometaši še nimajo do-če jv lzkuS';nJ. Bilo bi pa najbolje, 2n b!.ml.adi dosegli raven tehničnega
z Ala' ,ki Sa je imela reprezentanca Miti* nI Beara> Horvat, Čajkovski, ‘p. Bobek, Zebec, Vukas . . . turrvCer pa svetovno prvenstvo iehn*x' na kat:erem ne odloča le Vzdrl™0 znanje, ampak predvsem hem«i vost- Spomnimo se samo banSae reprezentance v Švici. Tre-r0 ba bo imeti tudi »zvrhan koš sometne sreče«. Vzdržljivost nam
V sredo je bilo v Zagrebu srečanje med jugoslovansko nogometno reprezentanco in reprezentanco Zagreba, ki se je končalo z zmago Jugoslavije 2:1. (1:1). Čeprav je bil v sredo prvi pomladanski dan, je močno snežilo.
vzdržljivosti, uigravanje in sestavili reprezentanco, ki bo najbolj ustrezala posameznim nasprotnikom. Ogledali si bomo tekme, na katerih bodo nastopili naši nasprotniki SZ, Urugvaj in Kolumbija in jih tudi posneli na filmski trak. Za posamezna mesta bomo nato določili nogometaše, ki bodo najlaže kos nasprotniku.
Ogledali si bomo naslednje tekme: Zahodna Nemčija: Urugvaj v Hamburgu (11. aprila). Madžarska: Urugvaj v Budimpešti (18. aprila), CSSR: Urugvaj v Pragi (22. aprila), Sovjetska zveza: Urugvaj v Moskvi (27. aprila). Komisija si bo ogledala še tekmi SZ: Luksemburg in SZ: švedska. V Čilu pa si bomo pred prvenstvom ogledali še dva nastopa kolumbijske reprezentance.
Čeprav je v širšem izboru reprezentance 46 nogometašev, je okvir reprezentance že znan. Že od septembra je namreč skoraj polovica reprezentantov, ki bodo odpotovali v Čile, znana. Krog reprezentantov pa je zato tako širok, ker hočemo, da bodo imeli prav vsi, ki to zaslužijo, možnost, da se uvrstijo med najboljše in nas zastopajo na letošnjem svetovnem prvenstvu.
V okviru priprav bo naša reprezentanca odigrala še tekmo z romunskim prvakom Progresu-lom, nato bosta na sporedu dve meddržavni srečanji z Indonezijo in Vzhodno Nemčijo. Pred odhodom v Čile bo še tekma z Inter-nazionalom, pa tudi v Južni Ameriki bomo odigrali še nekaj tekem.
Državno prvenstvo nam je onemogočilo, da bi zaključne priprave lahko trajale več kot 15 dni. Vendar smo mnenja, da nam tak način priprav najbolj ustreza, saj bi dolgotrajne skupne priprave ne vplivale najbolje na nogometaše. Mislim, da smo v okviru naših možnosti organizirali priprave, ki bodo našim nogometašem najbolj ustrezale.
SPREHOD PO JUŽNI AMERIKI
Boba Mihajlovič sodi prav gotovo med naše nogometne strokovnjake, ki najbolj poznajo južnoameriški nogomet. Doslej je bil že trikrat gost južnoameriških nogometašev in zato je bila tema razgovora z njim južnoameriški nogomet.
— Ce na kratko ocenim južnoameriške reprezentance, potem lahko rečem, da je Urugvaj močan nasprotnik, vendar pa so nogometaši Urugvaja vedno psihološko slabo pripravljeni. Prav zato se jim je že večkrat zgodilo, da so postali po prejetem golu drugorazredno moštvo.
Brazilci so po mojem mnenju razred zase. Najbrž imajo tudi tokrat največ upanja za najvišje mesto.
Domači nogometaši iz Čila so pravzaprav manj znani, vendar moramo upoštevati, da bodo nastopili pred domačimi gledalci. Tako bodo kot doslej na vseh svetovnih prvenstvih, domačini tudi tokrat najbrž zelo nevarni.
Tudi Kolumbijo uvrščam med slabše nasprotnike, vendar pa moram povfedati, da je prav ta reprezentanca strah in trepet za Urugvaj. Prav to pa bi bila voda na naš mlin ...
V Južni Ameriki sem bil tudi na žrebanju za letošnje svetovno prvenstvo. Pri tem nismo imeli sreče. V treh dneh bomo morali odigrati dve najtežji tekmi. Najprej proti SZ in čez dva dni še proti Urugvaju. Za najslabšega nasprotnika, če lahko tako rečem Kolumbiji, pa bomo imeli pet dni počitka. Naš račun je preprost. Vsaj enega od najnevarnejših nasprotnikov, Sovjetsko zvezo ali Urugvaj, moramo premagati in zagotovili si bomo mesto v višji skupini.
Osebno sem za letošnje svetovno prvenstvo optimist. Menim, da imamo tokrat lepo priložnost. Imamo dobro moštvo, ki sicer ni sestavljeno iz zvenečih imen, toda na igrišču se zna boriti do zadnje minute.
IZBIRA JE VELIKA
Predsednik komisije za pripravo in sestavo reprezentance Ljubo Lovrič ni bil najbolj zadovoljen s trening tekmo reprezentance v Zagrebu. Dejal je namreč, da je pričakoval od napadalcev več iznajdljivosti in seveda tudi več golov:
— Res je, da sem morda pričakoval nekoliko preveč, saj je bila tekma konec koncev zelo borbena in nasprotnik mnogo močnejši kot sem si predstavljal. Vrh tega v našem napadu tudi ni bilo nekaj nogometašev, ki bodo zanesljivo odpotovali v čile, vendar na tekmi v Zagrebu niso nastopili zaradi poškodb.
Mnogokrat slišimo vprašanje, ,kako bo sestavljena reprezentanca za svetovno prvenstvo. Nekateri se čudijo, da še vedno preizkušamo toliko nogometašev, ko je svetovno prvenstvo že tako blizu. Res je, da jih preizkušamo, vendar se motijo tisti, ki mislijo, da še nimamo skoraj natančne predstave o jugoslovanski reprezentanci za svetovno prvenstvo. Seveda se lahko zgodi, da se kaj spremeni, vendar okostje je znano. Najmanj skrbi nam povzroča obramba, ki je zares solidna, izkazalo pa se je, da v zadnjem času nimamo dobrih krilcev, čeprav je znano, da so imele vse dosedanje jugoslovanske nogometne reprezentance svoje najboljše moči prav v krilski vrsti. Z napadom imamo seveda tudi
Lovrič
precej težav, vendar ni tako črno kot morda izgleda na prvi pogled. Šekularac je v petorki brez dvoma najboljši, Jerkovič se v zadnjem času uveljavlja kot precizen strelec, nastop mladega Bečejca je prijetno presenečenje, Čebinac je skoraj nenadomestljiv s svojimi odličnimi podajami, Bego je ostro in hitro krilo, v trening tekmi se je izkazal tudi Ankovič — torej je dobrih nogometašev dovolj na razpolago.
Večkrat slišimo tudi vprašanja, če bomo za svetovno prvenstvo povabili nogometaše, ki sedaj nastopajo za tuje klube. Naš odgovor je kratek: tega nam ne bo treba storiti.
Nihče ni
nepremagljiv
Kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Šekularac je prav gotovo tudi najbolj popularen jugoslovanski nogometaš. Med tekmo smo neštetokrat slišali vzklike »Seki, Seki. . .<«. Ljubitelji nogometa so iskali njegove avtograme in občudovali zares prefinjene poteze z nogometno žogo. ki jih obvlada kot le redkokdo na svetu. Se-kularac je v zadnjem času postal tudi kapetan državne reprezentance in prav zato najbrž najbolj pozna razmere v svoji enajstorici, zaradi svojega dolgega nogometnega staža pa mu tudi nasprotniki niso nobena skrivnost. Se preden pa se je začel naš pogovor o nogometu, es je Šekularac živahno zanimal za uspehe naših smučarjev v letošnji sezoni in tudi omenil, da se je zelo razveselil lanskega uspeha, ki ga je dosegel naš skakalec Jože Šlibar v Oberst* dorfu. Sicer pa Šekularac tudi kaj rad zavije na drsališče in si natakne drsalke, dobro igra tudi namizni tenis, pa tudi v šahu najde precej razvedrila. O njegovem lastnem smučanju nam je pripovedoval, da je bil sicer že večkrat pri svojih sorodnikih v Domžalah, da pa mu ti njegovi obiski niso pustili nič smučarskega znanja. Pripomnil je še, da se je z njim v smučanju precej trudil tudi Toplak, vendar brez posebnega uspeha. Ko» nec koncev pa smo le prišli na razgovor s temo — nogomet.
Kaj sodite o srečanju med reprezentancama Jugoslavije in gagreba?
— Ta tekma me je presenetila, ker je bila ostra in borbena. Čeprav smo se vsi precej bali poškodb. Zagrebčani so menda prekosili samega sebe in če bi Dinamo tako igral v prvenstvu, bi imel sedaj precej večjo zalogo točk. Rezultat tekme sploh ni pomemben, največ pa je vredno to, da smo vsi zaigrali po vnaprej določenem načrtu. V reprezentanci je še precej neizkušenih nogometašev, ki se bodo morali pred svetovnim prvenstvom še marsičesa naučiti.
Vam misli že uhajajo v Čile?
— Seveda, prav pogosto! Naša reprezentanca vsekakor ni slaba in ni nobenega vzroka, da bi bili pred potovanjem v Čite črnogledi. Nismo prav nič slabši od naših nasprotnikov in če nam bo vsaj nekoliko priskočila na pomoč tudi sreča, bomo morda vsik zadovoljni.
Vaš recept za ure počitka?
— Ce hoče nogometaš igrati kvaliteten nogomet, potem je počitka prav malo. Vedno so na vrsti treningi,, tekme in potovanja in tako se zgodi, da sem v enem letu najmanj 'sedem mesecev z doma. Ce pa k temu dodamo še priprave, ki jih terja reprezentanca, potem se moja odsotnost poveča vsako leto še za tri mesece ... Za tiste nogometaše, ki so poročeni in ki imajo svoje družine, je vse to precej težko. Družinski prepiri niso redki . ..

SPOR OKOLI
»- -Z; 0^0
Isneriotmi somi oklevajo pri registraciji novega rekorde - lli ko stekleno palico zadeia usoda HeMovega kopja in sovjetskih sprinteric-kata-
puitov
Ze lani, ko je Georg Davies postavil nov svetovni rekord v skoku s palico, se je začela ostra debata o novem proizvodu teh-Bike, stekleni palici, ki naj bi bistveno spremenila rezultate v tej atletski disciplini. Znova, v mnogo večjem obsegu se je spor začel nadaljevati pred mesecem cini, ko je nenadoma stopil na oder svetovnih dogodkov v tej atletski panogi popolnoma novo ime ■John Uelses, tekmovalec, ki je doslej sodil v drugo kategorijo ameriških skakalcev s palico. Njegova dva zaporedna rekordna skoka — najprej 4.88, pozneje pa 4.90 m — sta spročila nov val zagovorov in nasprotovanj o tem orodju.
ČUDEŽNE fm
PALICE
Takole se ukrivi steklena palica
Kakšna je pravzaprav prednost te nove čudežne palice? Razvoj tehnike v tej športni disciplini je v : acinjih letih, napravil precejšen korak naprej. Vse db pred zadnje vojne so tekmovalci skakali s palicami iz bambusa. Kmalu po vojni pa se je pojavila nova palica iz aluminija in švedskega jekla, ki je izpodrinila stare bambusove palice. Nov tip steklene palice, ki so jo izdelali v ZDA pa pomeni zopet korak naprej. Steklena palica je napravljena iz umetnih vlaken in je mnogo lažja kot vse dosedanje. To seveda pomaga tekmovalcu pri zaletu. Največja prednost nove palice pa je v njeni izredni upogljivosti. V prvem trenutku, ko se tekmovalec odrine, se palica tako zvije, da dobi človek občutek, da se bo prelomila. Skakalec se na palico obesi, skrči noge, v tem trenutku pa se palica bliskovito vzravna in tekmovalca kar vrže v zrak. Seveda vse to ni tako enostavno kot tule pišemo in atlet potrebuje za vrhunske dosežke prav tako izredno gibčnost in moč v rokah, da po sunku s palico doda še sunke z rokami, kar mu pomaga do takih rezultatov. Mojstrstvo, ki ga zahteva nova palica je poleg že znanih lastnosti, kj jih mora imeti skakalec še v tem, da dovršeno obvlada s svojimi refleksi, saj je desetinka sekunde lahko odločilna pri tem ali bo odriv z rokami sovpadal v pravem trenutku s sunkom palice.
Čudežna palica prav gotovo prinaša veliko prednost pred klasičnimi bambusovimi in aluminijastimi. Tega se zavedajo vsi, zato tudi Američani sami oklevajo z verifikacijo novih rekordov (Daviesa), ker niso gotovi, če bo mednarodna zveza priznala to orodje. Predobro se zavedajo propada, ki ga je dosegel pri mednarodni zvezi Held s svojim novim kopjem in Rusi s svojimi šprintaricami _ katapultom. Razlog, ki govori proti steklenim palicam je tudi ta, da so izredno drage in jih izdelujejo samo v ZDA, tako da se bodo vse ostale države upravičeno pritoževale, da so nove palice rezervirane le za ameriške atlete.
Naj večji hrup proti novi palici pa je zagnal biyši svetovni rekorder Don Bragg, ki je skoraj žaljivo podcenjeval uspeh mladega Uelsesa, češ, da za velike uspehe z novo palico ni potrebno nobenih posebnih priprav. Po mnenju Bragga opravi palica vse sama. Istočasno pa Bragg želi tudi tako palico, da bi dokazal
Od I8.do 25. marca
NOGOMET -- Budimpešta: Madžarska nogometna zveza je sklenila da bodo hitreje odigrali državno prvenstvo, da bi lahko čimprej pričeli s skupnimi pripravami državnih reprezentantov za svetovno prvenstvo. V prvenstvu trenutno vodi Va-sas z 32 točkami pred Dozso s 30 in tekmo manj.
TEŽIVE PMLJUBLEMH NOGOMETUŠEV
Eden najboljših nogometašev Santosa iz Sao Paola je poleg Pe-lea tudi Coutinho. Ta odlični igralec pa je pred nekaj meseci postal žrtev svoje sijajne igre, ki je preveč ogrela njegove navijače. Na tej tekmi je bil Coutinho junak tekme, dosegel tri gole in odločil tekmo v korist svojega kluba. Strastni navijači so svojega ljubljenca počakali pred izhodom stadiona, ga dvignili na roke in ga začeli od navdušenja metati v zrak. V bolnici — kamor je prišel Coutinho po teh ' ovacijah — so ugotovili zlom dveh reber, izpahnjeno rame in razbit nos ...
SHELL BOLJŠI OD ELLIOTA
Se pred letom dni je bil svetovni rekorder v teku na 1500 m in eno miljo Avstralec Elliot nepremagljiv tekmovaec v .tej disciplini. Danes mu je postal najresnejši tekmec Novozelandec Sneli. Snellov trener, še do nedavna oboževalec Elliota, je pred nekaj dnevi dejal: »Sneli je danes tako vzdržljiv tekač, da ga tudi Elliotov tempo ne bi mogel izmučiti. Če bi v njunem dvoboju Elliot prvi del proge preveč forsiral, bi se Sneli zadnjih 100 m lahko sprehodil mimo svetovnega rekorderja.-«
Na britanskih igrah se bosta še letos oba tekača srečala. Videli bomo če so bile prerokbe Snellovega trenerja pravilne.
KOŠARKA — Leningrad: V četrtfinalu ženskega evropskega pokala je ekipa domačega armijskega kluba premagala Slavijo iz Sofije z 58:46 in se tako uvrstila v polfinale.
NOGOMET — Lisabona: V prvi polfinalni tekmi pokala evropskih prvakov je Benfica premagala Tot-tenham iz Londona s 3:1. Povratno srečanje bo 5. aprila v Londonu.
Miinchen: Reprezentanca Avstrije je v tekmi za trening premagala domači Bayem s 3:1. Najboljši Avstrijec je bil strelec 2 golov Nemetz.
Saarbriiken:	Tudi reprezentanca
Zahodne Nemčije je trenirala za svetovno prvenstvo. A ekipa je premagala B ekipo s 5:4.
Szekesfehervary: V tem madžarskem kraju je gostovala reprezentanca Sovjetske zveze in premagala domačo drugoligaško ekipo Vasas s 4:0.
Birmingham: Reprezentanca škotske lige je premagala izbrance angleške lige s 4:3.
ŠAH — Mar del Plata: Jugoslovanski mednarodni mojster Bruno Parma je v prvem kolu mednarodnega turnirja remiziral z argentinskim velemojstrom Pannom v 16. potezi.
KOLESARSTVO — Sanremo:	V
veliki tradicionalni dirki Milano— Sanremo (288 km) je po odlični taktični vožnji zmagal Belgijec Emile Daems. Rezultati: 1. Daems (Belg), 6:48: 06. 2. Molenaers (Belg) zaostanek 1:15, 3. Proost (Belg) 1:19, 4. Schroeders (Belg), 5. Rochini (Ital), 6. Brugnami (Ital).
TENIS — Colombo: V tekmi za Davisov pokal vodijo v azijski coni Filipini proti Ceylonu s 3:0 in so se tako že uvrstili v drugo kolo tega tekmovanja.
PLAVANJE — Rotterdam: Nizozemska plavalka Ria van Velsen je izboljšala svoj evropski rekord v plavanju na 100 m hrbtno za dve desetinki sekunde na 1,10.3.
TENIS — Barranquila: V finalu
mednarodnega teniškega turnirja je Avstratec Emerson premagal Spanca Santano s 6:3, 3:6, 6:1, 3:6 in 8:6.
SABLJANJE — London:	Angle-
ški sabljač Hoskins je osvojil prvo mesto o borbi z mečem na velikem tekmovanju za pokal Martini. V finalu je odpravil Francoza Lefranča z 10:9.
BOKS — Stockholm: Švedski parlament je odklonil prepoved profesionalnega boksa v tej državi, ki so jo predlagali nekateri poslanci.
ATLETIKA — San Vittorerie Olona: Na tekmovanju v krosu »Pet mlinov« je zmagal Francoz Jazy v času
31:19.2 pred Italijanom Volpijem 31:53.4 in Jugoslovanom Ivanovičem 31:54.2. Se nekaj jugoslovanskih uvrstitev: 4. Mihalič, 5. Adam, 13. Kokič, 17. Bogubovič, 22. Stojašič. Hana.
Tokio: Kot prvi atlet je svetovni rekorder Peter Sneli uspel preteči 800 m v dvorani pod 1:50.0. Celo še več: na daljši progi 880 y je zabeležil 1:49.9.
SMUČANJE — Abetone: Italijanka Pia Riva je osvojila pokal Foemina s svojo zmago v alpski kombinaciji pred svojo rojakinjo Medail.
Zermatt: Na tradicionalnem smuku Gornergratt Derby je zmagal Švicar Forrer z eno sekundo prednosti pred Italijanom Senonerjem.
Gamlakarleby: Na mednarodnem tekmovanju v teku je na 15 km zmagal Finec Pesonen 49:48 pred svojima rojakoma Mantyranta 49:59 in Oikarainenom 50:19. na 30 km pa
MSntyranto 1:36,12 pred Ojkarai-nom 1:37,17. Jernberg (Sevdska) je bil na 15km sedmi, na 30 km pa peti.
\VATERPOLO — Wuppertal: Srečanje med Zahodno Nemčijo in Italijo se je končalo neodločeno 4:4.
OLIMPIJSKE IGRE — Tokio: Or-
ganizacijski odbor olimpijskih iger je objavil razpored tekmovanj na olimpijskih igrah 1964. Tekmovali bodo takole: veslanje 11.— 14. oktober, košarka 11. do 23. oktober, boks 11. do 21. oktobra, kolesarstvo 14 do 22. oktobra, sabljanje 11. do 23. oktobra, nogomet 11. do 23. oktobra, telovadba 18. do 23. oktobra, dviganje uteži 11. do 18. oktobra, hokej na travi 11. do 32. oktobra, rokoborba
11.	do 19. oktobra, jahanje 16. do 24. oktobra, streljanje 11. do 20. oktobra, odbojka 11. do 23. oktobra, wa-terpolo 11. do 18. oktobra, jadranje
12.	do 21. oktobra, judo 20. do 23. oktobra, moderni peteroboj 12. do 16. oktobra, kajak 20. do 23. oktobra, atletika 14. do 21. oktobra, plavanje 11. do 18. oktobra.
NOGOMET — Firenze: V polfinalni tekmi za, pokal evropskih pokalnih zmagovalcev je Fiorentina premagala Ujpest z 2:0.
Milano: Druga četrtfinalna tekma za pokal sejemskih mest med Inter-nazionalom in Valencio se je končala neodločeno 3:3 in tako so se Spanci ki so zmagali v prvi tekmi, uvrstili v polfinale.
DVIGANJE UTEŽI — Moskva: Na mednarodnem turnirju so zmagali: bantam Vakonin (SZ) 332.5, peresna Kacura (SZ) 352.5, lahka Baszanow-ski (Polj) 405, srednja Kurinov (SZ) 430, lahkotežka Sibirjakov 442.5, srednjatežka Stepanov (SZ) 460, težka Jabotinski (SZ) 490 kg.
svoj trditev. Težava je le v tem, da lahko z novo palico dosezajo najboljše uspehe razmeroma lahki tekmovalci (okoli 70 kg), medtem ko ima Bragg preko 90 kg in si s čudežno palico verjetno ne bi mnogo pomagal.
Kako se bo rešil spor okoli Čudežne palice pa bo verjetno dalo odgovor zasedanje mednarodne atletske federacije, ki bo za časa evropskega prvenstva v atletiki letos v Beogradu.	■
LEKCIJA
za Kanadčane
© Kanadska amaterska hokej-® ska zveza se je končno zga-@ nila. Za Kanado, domovino ® hokeja in deželo, ki ima v ® zgodovini hokeja največ olim-© pijskih zmag in lovorik s @ svetovnih prvenstev, so zad-© nja leta prinesla vrsto razo-® čaranj. Evropa s Sovjetsko ® zvezo, Češkoslovaško in Sved-© sko ter ZDA so zadajale Ka-© nadi iz leta v leto težje udar-© ce. Kanada izgubiva v ama-® terskem zboru hokejistov pri-© zvok nedosegljivega, nepre-® magljivega. Letos so jih pre-© magali Švedi, lani Ameri-® kanci, predlani Cehi in tako ® se vrste zadnja leta neuspeh # za nuspehom.
Časi, ko so Kanadčani na svetovna' prvenstva pošiljali eno svojih amaterskih ekip (čestokrat niti ne najboljšo) in so potem vse svoje nasprotnike potolkli do tal, so minili. Letos je Kanado zastopala ekipa amaterskih prvakov Tiriers, prvenstvo je bilo močno okrnjeno (brez SZ in Češkoslovaške) pa še ni zadostovalo za zmago. Zveza je sklenila, da je letos zadnjikrat zastopala Kanado na svetovnem prvenstvu neka klubska ekipa in da bodo v bodoče reprezentanco Kanade resnično sestavili iz najboljših amaterskih igralcev. Menda je bilo grenkih lekcij za Kanado dovolj, da so se končno zganili.
Kanadski hokejski amaterji pač žive v senci profesionalnega hokeja, ki je tam nacionalni šport štev. 1. Zaradi velike množičnosti so kvalitetne zahteve velike. Profesionalni igralci pa se od amaterjev po kvaliteti igre toliko razlikujejo, da za amaterski hokej med gledalci ni velikega zanimanja, istočasno pa se smatra, da je kvaliteta amaterskih igralcev tako nizka, da jo lahko doseže vsak povprečen Kanadčan. Ideali mladine so profesionalni igralci, v vrste katerih želi prodreti vsak nekoliko boljši amater.
Brez dvoma Kanada ima ogromno bazo igralcev. Toda Evropa je dohitela kvaliteto amaterskega- kanadskega hokeja. Morda bo to vzrok, da bodo Kanadčani resneje jemali svoje nastope na svetovnih prvenstvih in posvetili več pozornosti amaterskim igralcem.
Sezona 1958. je bila za Haryja nekaka prelomnica v njegovem atletskem udejstvovanju. To je bilo leto, ko je zabeležil svoje do sedaj najboljše rezultate. Postal je evropski prvak. Uvrstil se je v razred najboljših sprinterjev na svetu. V Friedrichshafenu je prvi izmed sprinterjev dosegel 10,0 sekunde na 100 metrov. To je bil višek atletskih zmožnosti. Vse to mu je za prihodnjo sezono naložilo velike odgovornosti. Bilo pa mu je tudi vodilo, da z vestnim delom lahko doseže še več.
Zato se je v zimi 1958/59 lotil dela z vso resnostjo. Po okrevanju od poškodbe na nogi je pričel v Leverkusenu s sistematičnim treningom. Sodeloval je tudi na treh mitingih v dvoranah. Tako je v Kielu zmagal na 59 m v času 5,5 sekunde. Na drugem mitingu v Neumiinstru pa je v teku na 60 yardov postavil celo svetovni rekord v času 5,9 sekunde. Seveda je bila to le neuradna proglasitev. V dvoranah — točneje na trdih tekališčih se namreč ne priznava uradnih rekordov, ker so pogoji v dvoranah povsem neenotni.
V tej zimi je Hary tudi sodeloval na zimskem prvenstvu Zahodne Nemčije v Berlinu. Ni mnogo pričakoval in računal na kak večji uspeh. Njegov trening je vseboval sedaj le vaje moči in pridobivanja potrebne fizične vzdržljivosti. O hitrosti še ni bilo govora. Poleg tega pa tudi ni bil navdušen za mitinge v dvoranah. Hotel je le videti kako je z njegovo formo’Zato je bilo presenečenje tem večje. Zmagal je in si priboril prvi naslov nemškega prvaka v svoji karieri.
Nova letna sezona se je za Haryja v tem letu pričela kaj zgodaj. Prejel je vabilo, da v prvih dnevih meseca maja 1959 sodeluje na mitingu v Parizu. Le-tu naj bi se pomeril z Radfor-dom (Anglija) in Delecourom (Francija). Torej nekaka repriza evropskega prvenstva v malem.
— Lepo in hkrati težko je biti evropski prvak, pravi Hary. Tako zgodaj še nisem bil pripravljen za nastop na tako močnem mitingu kot je bil ta v Parizu. Vendar odpovedati nisem smel. Svet bi se zgražal in dejali bi — poglejte ga evropskega prvaka! Počiva na lovorikah — revež. Boji se svojih tekmecev in morebitnega neuspeha.
Tako Radford kot Delecour sta namreč vso zimo trenirala na prostem v Ameriki, kjer so zato odlični pogoji. Bila sta že v izredni formi. Kljub temu pa zaradi tega nisem spremenil svojega načina treninga, ker sem se bal, da ne bi prezgodaj prišel v formo ker bi bilo potem po meni. Priznam, da mi ni bilo prijetno in lahko na startu v Parizu. Vse do 80 metrov sem bil le tretji z zaostankom enega metra. Slabo je kazalo. Vendar se nisem pustil ugnati, šel sem v finiš kot še nikoli. Uspelo mi je. Zmagal sem za las pred DelecouiVmi, s katerim so nama izmerili isti čas. To mi je bila najdražja zmaga.
Žal pa me je zmaga v Parizu kaj drago stala. Zaradi naporov v zadnjih dvajsetih metrih sem si zopet lažje poškodoval komaj okrevano nogo. Ob povratku v domovino sem moral že naslednjega dne startati na mitingu v Krefeldu. Zaradi poškodbe bi moral odpovedati udeležbo, vendar jih pa hkrati tudi nisem smel pustiti na cedilu. Konkurenca ni bila huda in tako se mi ne bi smelo karkoli pripetiti. In glej, kot zakleto. Komaj sem pričel teči sem imel že take bolečine, da sem skoraj zajokal. Ko sem prišel v cilj mi je bilo jasno, da je po meni.
Sledil je obvezen desetdnevni počitek. Bil sem zelo potrt in nestrpen. Kaj bo z mojo formo? To je ja naravnost pogubno tik pred pričetkom polne sezone. Pričel sem z lažjim treningom. Prepričan sem bil, da mi gre že na bolje, ker nisem občutil nobenih bolečin. Vendar je bilo vse še prezgodaj. Prisiljen sem bil, da preneham z delom, kajti šlo je namreč zopet na slabše.
Taval sem od zdravnika do zdravnika. Vsemogoče so mi svetovali. Tako sem hodil na obsevanje, masaža, kopeli, razne kure itd. žal pa sem pri tem pozabil, da Je najvažnejše popolno mirovanje in počitek. Tako sem šel in pričakoval polno sezono s težko poškodbo.
Tudi prt nogometu igra sreča določeno vlogo. Kljub temu pa mnogi menijo, da ponovna osvojitev svetovnega nogometnega prvenstva letos v Čilu za Brazilijo ne bo vprašanje sreče, ampak bo posledica prisotnosti enega edinega igralca — Peleja.
Res je, da je nogomet skupna igra enajstih v ozki povezavi s trenerjem in ostalimi spremljevalci moštva, toda v primeru Peleja odpovedujejo celo vse običajne nogometne norme. Kje tiči zajec? Skrivnost je v tem, da pravzaprav še ni bilo branilca, ki bi znal onemogočiti tega črnega umetnika ali čarovnika, kakor pač hočete. Samo z nedovoljenimi sredstvi so ga uspeli zadrževati po nogometnih poljanah Amerike in Evrope. Ta odlični nogo-
biia se vedno na prsih, potem jo Je spustil na desno, na strel že pripravljeno nogo, in jo neubranljivo poslal v mrežo.
To je bil mali čudež. Pa vendar je šlo vse brez čarovnije. Peleja morda res ni mogoče posnemati, lahko pa analiziramo njegovo igro. Toda pri tem odpovedujejo običajna merila. Fizika nas je naučila, da »na istem mestu ne moreta biti dve telesi«. Nogometna praksa uči, da se mora napadalec če hoče uspeti, na daleč ogniti dela igrišča, kjer je skoncentrirana vsa obramba. Saj se vendar ne more na silo prebiti skozi goste vrste nasprotnikov! No, prav to pa zna mojster Pele. Filmski posnetki natančno dokazujejo njegovo skoraj mačjo spretnost in pa
ZLATI RIMETOV POKAL - ZA PELEJA!
metaš'ne naredi smešnih samo naspotnih obrambnih igralcev, ampak Cesto postavlja v drugo vrsto tudi svoje soigralce, čeprav so vsi po vrsti svetovna elita.
Pele ni pravo ime,ampak nekakšno umetniški priimek. Zanimivo, da v jeziku prebivalcev Brazilije Pele prav nič ne pomeni in da ni znano kako je mladi mož prišel do tega imena. V potnem iistu je zapisano Edison Arantes do Nascimento. Majhen spomin na velikega ameriškega iznajditelja in istočasno majhna sličnost: eden genialen izumitelj, drugi genialen nogometaš. Tudi Pele je iznajditelj, res samo trenutni, toda v nogometu je ta trenutna iznajdljivost vredna zlata.
Za Peiejeve nogometne iznajdbe niso potrebni patenti, kajti tako so originalni, da jih ni mogoče potvarjati. Ko je Pelejev klub Santos lani gostoval v Evropi, je pričel turnejo brez poškodovanega Peleja. Brazilci so dosegli slabe uspehe in vsa turneja je že močno dišala na fiakso. Pele pa je pravočasno ozdravel in priletel za svojim klubom v Evropo. Švicarsko moštvo Basel je prvo občutilo veliko razliko pri Santosu. Pred odmorom je bilo že 4:0, potem pa je Pele prispeval h končnemu rezultatu še tri gole. Eden od njih je bil morda najbolj senzacionalni gol v zgodovini nogometa. Pele je s prsmi ustavil poivisoko žogo ko je bil obrnjen s hrbtom proti vratom. Obrnil se je za ISO stopinj in žoga je
neverjeten občutek za žogo. Te lastnosti morajo seveda vsakega »normalnega« nogometaša ali ljubitelja te igre deprimirati.
Velika prednost Peleja je tudi v tem, da je opustil grdo navado mnogih tehnično odličnih nogometašev, da predolgo držijo žogo samo, da bi še enkrat več navdušili gledalce, pri tem pa zamujajo vrsto ugodnih priložnosti. Pred 4 leti, na svetovnem prvenstvu na Švedskem je Pele Igral poleg Vave in velikega režiserja Didija. Sedaj se je razvil v tej meri, da lahko igra vlogo enega ali drugega, ali pa jih v delčku sekunde tudi menjava.
Največji užitek je videti kako ravna ko nima možnosti oddati žogo, ampak mora sam premagati pravi zid branilcev. Njegov dribling je posebnost zato, ker pri njem privzdiguje žogo tudi do 30 in 40 cm od tal in z nakazanimi ali resničnimi gibi telesa za centimetre prelisiči svoje nasprotnike. Pri tem ne izgubi on ravnotežja, ampak branilec, ki ga je hotel odriniti z ramo, pa se mu je izmaknil. Njegov strel kot zaključek umetnij pred golom ni mo-čan, toda žoga se tako čudno obrača, da j« za vratarje nevarnost številka ena.
Za Brazilijo bo v Čilu morda tudi sreča zaigrala kako »partijo«, več pa bo za svolo domovino zaigral Pele, saj ne bi bilo nič čudnega, če bi po 17. juniju 1962 govorili, da je sam samcat odločil svetovno prvenstvo v korist svoje enajsterice!

25. MARCA 1962
&OIET
iC:iffllllllllllillll!lllillllIIIIIII!ll|ll||[l[!j||||||||||||||||||||!l|||||||||||]|||||||||||||||[[lllllllllllllllllll|[|lllllllllllll[|ll]llllllll
i!lli!l|!lllll!lllll!ll!!lllillllllllll!lil!lll!l|||||lliij|||||||||||
ME L E O RJ E K TI
STROKOVNO - AKTUALNO
Profesor Miko Pavlovič

l L
a
VOJAK ANZEL,	I
VSEM ZA ZGLED	I
Prejšnji teden je bilo na Jahorini pri Sarajevu medna- B rodno mladinsko smučarko tekmovanje za pokal »Jaho- B rina«. Udeležili so se ga najboljši domači mladinci, pa §§ tudi Avstrijci, Romuni in Poljaki. Prireditev je lepo uspe- g la in še enkrat dokazala, da imamo tudi na tem področju M naše države vse možnosti za razvoj turizma in smučar- S skega športa.
Za to priložnost smo zbrali nekaj iveri, ki nam pokažejo = v pravi luči organizatorje tekmovanja in tudi vrednost 1 mladih smučarjev.
•	Proge so bile izredno lepo pripravljene. Snega je p padlo več kot preveč, zato je bilo tudi dela čez glavo. 1 Na pomoč so priskočili pripadniki JLA, ki so gazili sneg 1 do pasu in pripravili vse potrebno, od teptanja snega do m zapletenih telefonskih napeljav.
•	Med našimi mladinci sta bila najbolje opremljena p zastopnika iz Srbije. Zvedeli smo, da je Smučarska zveza jj Jugoslavije dovolila mladincem uporabiti opremo, ki jo g je pripravila za mladince, če bi potovali na svetovno §§ prvenstvo v Chamonix. Zanimiva je ugotovitev, da slo- g venski mladinci niso imeli te opreme, ker jih je Smučar- §j ska zveza Slovenije obvestila, da jo morajo vrnili osrednji 1 zvezi v Beogradu. Tako se je zgodilo, da je bil najboljši 1 Jugoslovan, Aleš Guček, najslabše opremljen.
toOpazili smo, da v BiH nimajo velikih težav s finanč- g nimi sredstvi ko organizirajo smučarska tekmovanja. Kot jj kaže funkcionarji Smučarske zveze BiH precej smelo upo- J rabljajo sredstva in ne skoparijo ko gre za ugled in po- P pularizacijo njihove republiške smučarske zveze in smu- g čarskih terenov na Jahorini.
•	Avstrijski funkcionarji so kaj smalu opazili, da je J Jugoslovan Guček nevaren tekmec njihovim mladincem, p Zanimali so se kakšna je njegova oprema in kakšne so 1 njegove priprave. Kar verjeti niso mogli njegovim rezul- g tatom, ko so zvedeli, za vse podrobnosti našega mladega g smučarja. Povabili so ga, naj prihodnje leto sodeluje na 1 pripravah avstrijske mladinske reprezentance. Prav zani- 1 miva ugotovitev, ker nekateri naši strokovnjaki trdijo, da g je Guček povprečno nadarjen smučar.
•	In končno še tole. Naš znani alpski smučar Boškin j
se je težko poškodoval. Zdravnik je ugotovil, da je po- | škodba smrtno nevarna in odločil da mora nemudoma jj v bolnišnico. Prevoz so oskrbeli pripadniki JLA in to na- g logo poverili vojaku, šoferju Ljudevitu Anzelu. Njegove p spretne roke so obdržale krmilo vozila tudi na najbolj jj nevarni mestih. Tam pa, kjer se je vozilo ustavilo, je sam jj z rokami ali z lopato odmetaval sneg s takšno vnemo, J kot bi šlo za njegovo življenje. Boškin je prišel pravo- s časno s bolnišnico in danes ni več v življenjski nevarno- fj sti. To je torej prav gotovo zasluga Ljudevita Anzela, vo- g jaka vojne pošte 2917 iz Sarajeva. Ko so mu nato slaven- p sfci funkcionarji za to velite požrtvovalnost ponudili majh- g no nagrado, jo je odklonil rekoč: "Danes sem vam jaz po- Jj magal, drugič pa posredujte vi, '3 bodo moji tovariši po- j trebni pomoči.-«	jj
Smučarski funkcionarji iz BiH res nintijo velikih iz- jj kušenj, ker tudi nimajo bogate smučarske tradicije. So | pa iznajdljivi in spretni organizatorji. Premislimo, rrcsrda jj jih lahko v marsičem posnemamo...
illlllllllllllliBIIIIllillilHIIIlUlllllllim
SOLSKI
ŠPORTNI DAN
ni pouka prost dan je obvezen in če je slabo vreme je na vrsti reden pouk
Ta nova oblika dejavnosti v osemletkah in srednjih šolah je nekje počasi, nekje hitreje prišla v učni načrt. Seveda pa povsod ni bilo pogojev, ne objektivnih in ne subjektivnih. Ponekod smo dobili odkrite nasprotnike tudi v vrstah prosvetnih delavcev, objektivni pogoji pa so bili in so še predvsem organizacijskega značaja.
Za uspel športni dan je najvažnejša dobra organizacija, zato poglejmo, na kaj moramo vse misliti.
a)	sodelovanje vsega učiteljskega zbora, predvsem avtoritativno stališče ravnatelja, ki mora biti samo izvršitelj dela (ne administratorski), nadalje pomoč razrednikov in strokovna ter organizacijska sposobnost predavateljev telesne vzgoje;
b)	v srednjih šolah je zelo važno sodelovanje in aktivna pomoč mladinske organizacije. Razgibati moramo in se nasloniti na organizacijske sposobnosti mladinskih funkcionarjev;
c)	napraviti moramo podroben načrt dela in ga uvrstiti v učni načrt že na začetku šolskega leta. Načrt mora biti vezan na posamezne letne čase, planiran pa tako, da je vsebinsko vezan z učnim načrtom, starostno stopnjo in zmogljivostjo dijakov. Upoštevati moramo tudi materialne izdatke, vremenske razmere in zmogljivosti telesno-vzgojnih objektov, športnih naprav in ostalih primernih zelenih površin, kjer bodo na sporedu športni dnevi;
d)	imeti moramo srečo tudi pri izbiri dneva zaradi ugodnega vremena. To vprašanje je pomembno, ker nam lahko pokvari vse načrte in predpriprave organizacije. Ni odveč, če nekaj dni prej prisluhnemo vremenskim poročilom v radiu ali telefonič-no povprašamo meteorološko postajo.
Po letu 1958, ko so bili, zaradi več vzrokov (prevelike dodatne obremenitve učiteljev telesne vzgoje in premajhno sodelovanje ostalih vzgojiteljev) ukinjeni tedenski športni popoldnevi, smo dobili novo obliko telesnovzgojne dejavnosti na šolah. Svet za prosveto LRS je vnesel v učne programe športne dneve enkrat mesečno. Na sporedu so vse šolsko leto, razen januarja in junija.
Športni dan naj bo organizirana telesnovzgojna dejavnost z naslednjim ciljem:	krepitev
zdravja in psihofizičnih kvalitet,
In še zelo pomembna ugotovitev. Športni dan ni pouka prost dan. Tako namreč na žalost menijo nekateri vzgojitelji
najhitrejši, najmočnejši, najvstraj-nejši! V sodelovanju z atletskim klubom pripravimo vse potrebno. Določimo urnik tekmovanja in discipline, pripravimo tekmovalne skupine, sodniški zbor (iz vrst učiteljev), časomerilce in merilce (aktivni atleti), zapisnikarje (dijaki), atletske rekvizite in zapisnike. Na zapisnikih naj bodo rubrike: ime, letnik rojstva, rezultat, točke in spol. Atletski strokovnjaki kluba, ki sodelujejo dobijo na koncu tekmovanja tudi zapisnike, nato najboljše povabijo v svoje vrste.
Po športnem dnevu je treba igrišče popraviti
pridobivanje znanja in navad, razvijanje samostojnosti, veselo udejstvovanje v naravi, razvijanje« sociološko pozitivnih momentov volje in značaja.
športni dan mora biti organiziran tako, da se vsebinsko prepleta zdravo tekmovanje z zabavo in sproščenostjo, da je to rekreacija sodobnega življenja.
PISMA IZ SLOVENIJE
Murska sobota — v štirinajstem kolu pomurske košarkarske lige za člane so bili doseženi hasledijl rezultati: ESS : Sloga 93 : 37> Elan X : SSTV 75:46.
Elan I,	13	12	5	1	981:580	24
ESS	14	12	0	2	949:568	24
Matičar	13	10	0	3	698:516	20
SSTV	14	7	0	7	885:738	14
kakiean	16	5	0	6	544:667	10
^an II.	13	3	0	10	665:805	6
Sloga	14	2	0	12	632:1100	4
ASroservis	12	1	0	11	432:772	2
. Članice pa so igrale v osmem *°lu takole: Elan : Polet 22:17, Mla-j10« : Sloga 14:6. Vodi Elan s 14. £?tkami, pred Mladostjo 8, Slogo 6, 4 in Poletom 4.
Elan
Mladost
Sioga
ESS
Polet
7 7 0 0	225:108	14
8404	149:155	8
7304	167:160	6
7205	131:175	4
7205	126:200	4
_ Te dni se Je vrnila s pohoda po Južnem delu pomurska transverzale kupina petih učenk Srednje šole v, telesno vzgojo v Murski Soboti,
J* je prehodila ca 145 km dolgo gul- Pohod je bil povezan z ogle-oin zgodovinskih znamenitosti tega Srt ?ela- Kljub naporni poti so se -i ueleženke dobro počutile in celo Tfuzile željo, da bi naslednji pohod us“terile po slovenski transverzali. <:.,Pretekli teden je bil v Murski poboti letni občni zbor TVD »Par-J-izan« Murska Sobota, na katerem Ji. Pregledali delovanje društva za upbo dveh let. (Preteklo leto zara-ut Premajhne udeležbe ni bilo obč-zbora). Občnemu zboru so pri-°3jvovali tudi zastopniki občinskih političnih forumov. Po poročilu predsednika se je razvila živahna U*skusija, ki je nakazala številne prooleme in smernice za nadaljnje eio. Iz poročila predsednika povze-žav °’ da ima društvo največje te-seh glede vodniškega kadra, po-ških° t0 Problematlčno P71 rao'
li> Nadalie so na občnem zboru ve-ti™ razpravljali v ustanovitvi cen-sk-i oga športnega društva v Mur-kr Soboti, to vprašanje pa naj bi JuJkončno rešila Občinska zveza za jeiesno kulturo v Murski Soboti.
rani so bili mnenja, da bi ustano-vo-- talcega društva nakazalo šte-Probleme in težave glede pro-nPfov ter tudi finančnih sredstev. n “fteh1 Pa bi onemogočilo delova-g.l® TVD »Partizan«. Ker ima dru-mI2.,res na3večje težave zaradi po-skio m 3a v°dniškega kadra, so ’ da bodo ravno temu vpra-nju .posvetili največjo pozornost. ..ura garancija za rešitev tega Tir!,, ia jo Srednja šola za teles-v Murski Soboti s katero n-i» • °a navezati tesnejše sodelova--l® *n tako bo vsaj delno rešen ta ,p°blern. Naposled so ugotovili, da in , ru^tvu Potrebno asfaltno. igrišče to V zvezi s tem sklenili, da bodo s 'Jbrašnje rešili s sodelovanjem Obf ~e šole za telesno vzgojo in Omsko zvezo zg telesno kulturo. T
MARIBOR — Keglanje je v Mariboru najbolj množičen šport. Blizu 5000 kegljačev se udejstvuje v Okrajni kegljaški zvezi. Od teh je 1200 registriranih tekmovalcev. To so ugotovili na nedavnem letnem občnem zboru. V okraju imajo 40 kegljaških stez, od katerih pa je 13 neuporabnih. Z večjimi finančnimi sredstvi bi to stanje lahko precej popravili. Upravni odbor zveze je zasedal kar 38-krat, zelo dobro je delal tudi Zbor sodnikov, ki pripravlja nov tečaj, za katerega se je prijavilo 35 kandidatov.
Številni ljubitelji odbojke so zadovoljni z uspehom članov Branika, ki so na dosedanjih dveh turnirjih za državno prvenstvo dobro zaigrali in zbrali 6 točk. Zal bo vseh nadaljnjih šest turnirjev v drugih krajih in tako Mariborčani ne bodo imeli priložnosti gledati zanimivih prvenstvenih borb.
Košarkarice Maribora so v zimskih mesecih marljivo vadile pod vodstvom izkušenega trenerja Lešnika. Svoj prvi nastop pred prvenstveno sezono so zaključile s presenetljivo dobrim uspehom. Premagale so članice zvezne lige Mladost iz Zagreba s 67:66. Tekma je bila izredno zanimiva in tehnično dovršena. Za domače moštvo je dosegla največ košev Stuberjeva 16. Težakova in Kraljeva pa po 13.
Atleti Branika se vestno pripravljajo za letošnje nastope. Rednim vadbam v telovadnici srednje šole za telesno vzgojo prisostvuje pri-blažno 50 atletov. Posamezniki pa se izpopolnjujejo seveda tudi na prostem. Steza na stadionu v Ljudskem vrtu, ki jo lani zaradi del pri gradnji tribune niso mogli uporabljati, je spet pripravljena ter bodo na ta način atleti Branika lahko spet na svojem igrišču organizirali različna tekmovanja.
Radovljica — Pred nedavnim je ObZTK v Radovljici organizirala tekmovanje v smučarskih tekih, skokih in veleslalomu. Na startu se je zbralo 208 smučarjev od pionirjev do elanov. V vseh disciplinah so bili najštevllneje zastopani pionirji. V tekih so bili najboljši Gorjani in Bohinjci, v skokih zopet Gorjani, v veleslalomu pa tekmovalci iz Radovljice.
Rezultat:! teki — člani: 8 km: Rozman (Boh.) 26,43, članice:	10
kilometrov Rozman (Boh.) 38,58, st. mlad.: 8 km Kobilica (Gorje) 26,11, ml. mlad.: 4 km Tišov (Boh.) 15,22, mladinke: 4 km Repinc (Boh.) 18.49, pionirji: 1,5 km Kalan (Gorje) 7,52. SKOKI — člani: Ambrožič (Bled) 199,2 (25,28) mladinci: Pretnar (Gorje) 166,5 (22, 24), pionirji: Pretnar (Gorje) 182 (13, 13). VELESLALOM — člani (1200 m): Mulej Tine (Rad.) 1:11,0 mladinci (1200):	Sekovanič
(Rad) 1:29,2, mladinke (600): Pristavec (Rad) 48,0, članice (600): Švigelj (Bled) 46,9, pionirji (400) Slogov (Bled) 33,9, pionirke (400): Švigelj (Bl^d) 45,8. To tekmovanje je bilo uvod v vrsto tekmovanj, ki jih je ObZTK Radovljica organizirala v letu 1962.
Celje _ Okrajnega prvenstva za »Zlato puščico« se je udeležilo 53 strelcev od katerih je 21 izpolnilo normo za republiško tekmovanje. Rezultati: Seršen (Celje) 562, Zaler (Sošt.) 561, Strejhar (C) 560, Hočevar 560, Dobovičnik 556 itd.
Pred dnevi je bilo okrajno prvenstvo srednjih in vajeniških šol v vajah na orodju. Tokrat je uspejo mladincem in mladinkam Celjske gimnazije osvojiti obe ekipni zmagi. Dočim je bil pri mladincih vrstni red nastopajočih ekip več ali manj znan že pred tekmovanjem, pa je pri mladinkah bila borba do zadnjega orodja in tekmovalke izenačena borba med učiteljiščem in gimnazijo., Z dvema desetinkama točke so gimnazijke letos odvzele naslov okrajnega prvaka tekmovalkam učiteljišča. Rezultati: mladinci -i Gimnazija 263,80 Jočk, Učiteljišče 239,75, Tehnična šola 199,55, posamezniki: Kiselj 48,80 točk, Pivec (oba gimn.) 47,50. Stergar (uč.) 46,65 itd. mladinke: Rotar 29,10 točk, Jonko (obe gimn.) 29,00, Dešman (uč.) 28.00 itd. Ekipno: Gimnazija 167,15 točka, Učiteljišče 166,95, ESS 161,00.
še danes (zaradi slabo organiziranih priprav in nepoučenosti s strani telesnovzgojnih učiteljev), kakor tudi dijaki zaradi slabega odnosa telesnovzgojnih učiteljev do športnega dne. Veliko vlogo imajo razredniki, ves zbor, mladinska organizacija in ne le učitelj telesne vzgoje. Torej športni dan je obvezen in če je slabo vreme je na vrsti reden pouk.
Vsebina dela po posameznih mesecih je dovolj znana in jo lahko omenimo le na kratko.
SEPTEMEBER:	športni dan v
znamenju atletskega tekmovanja.
OKTOBER: športne igre, ki jih je najbolje organizirati ob sodelovanju šolskega športnega društva. Tekmovalni značaj naj imajo predvsem tiste športne igre, ki jih gojijo v društvu, ostale pa naj imajo zabavni značaj.
NOVEMBER: orientacijski pohodi raznih oblik in vsebine, na katerih se morajo dijaki spoznati s topografijo.
DECEMBER: če je sneg v znamenju belega športa. To je športni dan razvedrila in zabave na snegu. Ce so snežne razmere slabe, športni dan ne sme odpasti. V tem mesecu organiziramo krajše pohode po partizanskih poteh, obisk krajev iz NOB, saj je december v znamenju vsakoletnega praznovanja JLA.
FEBRUAR: tekme v sankanju in smučanju. Pionirji bodo najbolj hvaležno sprejeli smučarske skoke.
MAREC: športni dan v tem mesecu lahko uporabimo za daljše izlete in pohode.
APRIL: pomladanski kros, tek čez drn in strn. Izbrati moramo primerne proge, kratke, toda zanimive. Pogoj za uspeh je množičnost.
MAT: Ta mesec naj bo v znamenju proslav dneva mladosti. Zato .naj bo tudi športni dan vključen v to proslavo.
Poglejmo, kako bi organizirali športni dan v maju, ko so atletska tekmovanja. Letos imamo v Beogradu evropsko atletsko prvenstvo. Izkoristiti moramo to priložnost in prodobiti za atletiko nove ljubitelje te panoge. Tam, kjer imamo atletske naprave organizirajmo množična atletska tekmovanja, z geslom:
E Na koncu še dva primera slabo organiziranih "športnih dnevov.
Pred nedavnim je neka šola »organizirala« športni dan tako, da so si pionirji ogledali rokometne tekme na GR. Takšno pasivno udejstvovanje mladine nima mesta v telesni kSRuri ker izgubi tudi svoj prvotno določeni namen.
V Kranjsko goro so prišli dijaki neke šole, da bi smučali. Toda zaradi »nevarnosti« poškodb so bili natovorjeni z vsem mogočim, samo z smučmi ne. Vsaka misel, češ boljše tako, kot da bi imeli poškodovanega dijaka je brez osnove in neopravičljiva.
Takšnih in podobnih primerov je še več, vendar v našem sestavku o slabih primerih ne bomo govorili.
R E Z ER VIR ANO ZA ERA E C E
V uredništvo prihajajo dan za dnem pisma, v katerih nam bralci na široko popisujejo svoje želje in zahteve, ki presegajo naš delokrog. Tako na primer nekateri hočejo razne brošure, drugi formularje, tretji zopet biltene s posameznih večjih ali manjših tekmovanj, pa spet celo zapisnike s te ali one prireditve itd. Vsem tem, žal, večkrat uredništvo ne more ugoditi, ker kot rečeno, to presega okvir novinarskega dela. Da se razumemo. V rubriki rezervirano za bralce želimo odgovoriti predvsem na vprašanja naših bralcev, ki si želijo samo pojasnila o tej ali oni zadevi na področju te ali one športne panoge. Sem in tja je že tudi prišlo v uredništvo pismo, ko naprimer ljubitelji nogometa sprašujejo o stvareh o katerih ne bi mogli večkrat odgovoriti niti najmerodajnejši naši nogometni forumi in funkcionarji. (N. pr. sestava naše reprezentance za Čile itd.) Prav bi bilo, da zato, dragi bralci, sami presodite, kaj sodi v to rubriko in v tem kviru tudi sprašujete. Večkrat se zgodi, da prebiramo pisma iste vsebine in če bi pozorno spremljali sestavke naše rubrike »Rezervirano za bralce« prav gotovo ne bi ponavljali istih vprašanj. Zatorej, vas prosimo, da upoštevate ta nasvet in da nas tudi razumete, če javno na kakšno takšno vprašanje tudi ne odgovorimo.
FINCI PROTI VELIKANKAM
Večkrat slišimo, da so kljub vsemu velike skakalnice lahko zelo nevarne. Zvedel sem, da se je na eni od večjih skakalnic v Ponte di Leg-no celo smrtno ponesrečil eden od tekmovalcev. Tudi letos sta bila v Kulmu dva hujša padca. Zanima me, če je imel padec Švicarja Charlesa Bluma 1. 1948, v Planici, ko je skočil 121 m, huj-
21
bi
še posledice? Vsa leta kasneje nisem o tem skakalcu ničesar več slišal.
Morda mi lahko še poveste, če bomo tudi letos gledali film o poletih iz Kulma, kot smo ga lani iz Oberstdorfa.
M. S. Gosposvetska 31, Maribor
Najprej naj vam odgovorimo na prvi del vašega pisma, ki ga nismo objavili. Sprašujete, namreč, o naših smučarjih, ki so nastopili v Zakopanih in nato o vsem drugem, kar je bilo v zvezi z javno kritiko v radiju, televiziji in v časopisju. Menda je o tem bilo že dovolj besedi, tako v Poletu, kot v drugih časopisih, zato naj bo za sedaj »Polom v Zakopanih« stvar odgovornih telesno-kulturnih forumov Slovenije in Jugoslavije.
Prav imate, ko trdite, da so velikanke za mnoge skakalce nevarne. Bilo je že več težjih poškodb in zato je mednarodna smučarska organizacija s posebno določbo določila pogoje pod katerimi so dovoljeni poleti na velikankah. Naša Planica je začela borbo za uveljavljanje velikank. Pokojni inženir Bloudek ja s svojo mojstrovino v Planici tudi dokazal, da so poleti varni, če so ugodne vremenske prilike in če je skakalec vsestransko pripravljen. Za slabe skakalce pač ni velikanka! Sprašujeta za Švicarja. Bluma, ki je pred štirinajstimi leti skočil 121 m in pri tem padel. Spomnil bi vas, da je tedaj izjavil konstruktor skakalnice ing. Bloudek, da padec ni nevaren, če skakalec obvlada svoje telo tudi tedaj, ko mu spodrsne in pade. In če je Blum poletel 121 m daleč, gotovo ni bil slab skakalec. Charles Blum je prenehal aktivno tekmovati, ne zaradi tega padca, temveč ker je
prenehal sploh tekmovati. Zato tudi niste več zasledili njegovega imena na listah tekmovalcev.
Na vprašanje, če bo tudi letos film iz Kulma, vam ne moremo odgovoriti. Vemo le to, da so bili v Kulmu v dnevih tekmovanja televizijski snemalci, če pa je razen njih polete posnela na trak še kakšna filmska družba, pa tega ne vemo, Verjetno so posneli film o Kulmu, samo vprašanje je, če ga bomo videli na platnih naših kinematografov.
NAJBOLJŠI V TROSKOKU
Vljudno vas prosim, da objavite vrstni red petih najboljših slovenskih tekmovalcev v troskoku iz leta 1958. do 1961. Zanima me namreč napredek slovenskih atletov v tej disciplini.
H. I. Celje
Vrstni red najboljših skakalcev v troskoku je nasledji:	„ ,
1 9 5 8 — Kolnik 13,88, Pucelj 13,81, Sevšek 13,63, Zilnik 13,62 in Urbajs 13,60.
1 9 5 9 — Kolnik 13,88 Pucelj 13,69, Sokol 13,59, Urbajs 13,38 in Brodnik 13,33.
1 9 6 0 — Kolnik 14,19, Brodnik 14,10, Pucelj 14,03, Zilnik 13.90 in Sega 13,49.
19 61 — Kolnik 14,60, Pucelj 13,98, Brodnik 13,87, Zilnik 13,60 in Bole 13,49.
PROSTORI ZA TRENING
Ker sva igralca namiznega tenisa, vas prosiva, če bi lahko zvedela točne naslove telovadnic, kjer trenirajo igralci Ljubljane, Odreda in Ilirije.
Gril in Kregar, STUS — Domžale
Igralci trenirajo v naslednjih prostorih: LJUBLJANA v palači DOZ, Masarykova ulica. ODRED — telovadnica osemletke na Prulah in ILIRIJA — Dom Partizan — Ilirija, Vodnikova 155 (Zgornja Siska).
Na nedavnem preglednem atletskem mitingu metalcev atletskega kluba »Olimpije-« je Ivan Kostelec dosegel nov republiški rekord v metu kopja. 24-letni absolvent agronomije, ki je prav te dni odpotoval v Ma-karsko, nam je o tem uspehu dejal:
— Škoda, da je bilo tekmovanje neuradno in zato rezultat 72,80 m ne bo mogel biti priznan. Ce pa nekoliko pregledamo moje lanske rezultate, potem mislim, da ni pretirano, če upam na normo zaTetOSnje evropsko prvenstvo v Beogradu. Res je, da bo treba doseči znamko 75,00 m, kar je tudi že blizu državnega rekorda (75.34 metra), vendar sva z mojim trenerjem profesorjem Kolaričem mnenja, da bo to mogoče doseči.
ID Koliko časa boste ostali v Makarski?
— Tja me pošilja moj klub »Olimpija« in bom štirinajst dni izkoristil za aktivni počitek. S prof. Kolaričem sva pripravila poseben načrt in skušal ga bom čimbolj vestno izpolniti.
& Kaj pa sodite o letošnjem evropskem prvenstvu v Beogradu?
— Menim, da stimulacija atletov ni najbolj posrečena, saj zajema premajhen krog tekmovalcev. Prav zato so obeti za čas po evropskem prvenstvu slabi, saj atletika ne gre ^dovolj v širino. Želim pa, da bi se naši tekmovalci kar najbolje odrezali. Konkurenca pa bo huda in bo velik uspeh za vsakega tekmovalca, ki se bo uvrstil v finale.
0 Kdo vas je navdušil za atletiko in s katerim športom ste se še ukvarjali?
— Začel sem v gimnaziji v Črnomlju kjer me je »odkril« prof. Kolarič in takoj sem pričel z metanjem kopja. To je bilo pred šestimi leti in od takrat sem vedno zvest atletiki. Udejstoval se nisem le v sezoni 1957—58 ko sem se vpisal na univerzo in so bili pogoji preveč zahtevni. Za pridobivanje vzdržljivosti pa sem' rad igral rokomet.
© Ali je mogoče združiti vrhunski šport s študijem?
_ Pogoj za uspeh v športu je mnogo entuziazma in samo-premagovanja. Po mojem mišljenju pa je mogoče spraviti v sklad vrhunski šport s študijem, treba je le najti pravo razmerje in dobro , razdeliti svoj čas.
Zanimivo je, da le malokdo pozna enega najboljših slovenskih metalcev kopja z njegovim pravim imenom. Pri nas je bolj poznano ime Kastelic in zato so ga klicali s tem imenom vsi njegovi prijatelji pa tudi profesorji. /
VOIET
25. MARCA 1962
t O LETOVA TRIBUNA — PO LEKOVA TRIBUNA
OSREDNJI PROBLEM; Vzgoja
strokovnih kadrov
Miinamo tieiieffev! Pomcmikiije insinikiorjev! Kvalitete toliko časa ne bo, dokler ne bomo rešili vprašanja višjih strokovnih kadrov!
To so naši vsakodnevni pogovori, ki pa se doslej po navadi končajo brez pravega odgovora. Problem strokovnih kadrov je iz dneva v dan bolj pereč in terja temeljite analize in konkretnih sklepov. Poskušali smo že z nekaterimi administrativnimi ukrepi, vendar brez pravega uspeha. Kdaj bomo prišli do zaželenih odgovorov in v celoti rešili zapleteno problematiko vzgoje strokovnih kadrov, v tem sestavku, na vsa vprašanja prav gotovo ne bomo mogli odgovoriti. Nočemo niti komurkoli soliti pamet, odločili pa smo se polemično razpravljati o strokovnih kadrih, ker je to danes, po našem mnenju, osrednja tematika telesnokulturnih forumov.
Kaj pravijo
na strokovnih zvezah
‘ Republiška zveza za telesno kulturo se že dalj časa zaveda izrednega pomena vzgoje strokovnjakov v telesni kulturi. V svojem proračunu je imela lani v te namene okrog 13 milijonov, ki jih je namenila strokovnim zvezam za šolanje strokovnih kadrov. Letos je teh sredstev še več. Poglejmo po nekaterih strokovnih zvezah, da bo podoba bolj jasna.
Smučarska zveza Slovenije je imela v proračunu za vzgojo strokovnih kadrov 900.000 din, porabila pa jih je več kot 700.000. Košarkarska zveza 800.000, porabila 670.000 din. Rokometna 550.000, izkoristila
461.000,	Atletska zveza 500.000, porabila 328.000. In še Plavalna zveza
600.000,	porabila pa nič.
To so podatki, ki nas verjetno na prvi pogled presenečajo. Daleč od tega, da bi hoteli tej ali oni strokovni zvezi očitati, češ, da še onih sredstev, ki jih je imela na razpolago za vzgojo strokovnih -kadrov, ni znala izkoristiti. Hočemo reči le to, da smo se vse premalo poglobili v to tematiko in rešitev, problema odlagali iz dneva v dan. Nekatere zveze so prišle do sklepa, da nima pomena trošiti denarja za takšne tečaje, ker niso do danes prinesli nikakršnih sadov. Tako na primer Kegljaška zveza in še morda nekatere druge, kratkomalo niso hotele izkoristiti vseh sredstev, ki so jih imele na razpolago. Zakaj? Izkazalo se je. da ljudje po končanem seminarju oziroma tečaju niso izpolnjevali nalog in obveznosti. To sicer ne velja za vse tečaje in tečajnike. za večino primerov pa vendar drži. Ne moremo se znebiti vtisa, da na primer poleti, mnogi obiskujejo te tečaje in seminarje le zato. da pač z minimalnimi stroški preživijo poletne počitnice . . .
Zanimiva je ugotovitev, da je bilo doslej v tečajih še enkrat več tečajnikov kot jih v naši republiki sploh potrebujemo! Torej, kje so tisti ljudje, ki so absolvirali takšne ali drugačne večtedenske seminarje,
ko ugotavljamo, da nam na vsakem koraku primanjkuje strokovnih kadrov? Mar ni ta ugotovitev vredna temeljitega premisleka? Koliko denarja smo potrošili brez pravega učinka in pri tem mislili, da smo zadostili vsem potrebam po vzgoji strokovnih kadrov?
Prav gotovo nima pomena, da bi Republiška zveza organizirala tečaje za šolanje nižjih strokovnih kadrov. To je naloga okrajnih oziroma občinskih zvez za telesno kulturo. Osrednja republiška zveza naj skrbi za visokokvalificii*ane kadre, kamor sodijo trenerji, učitelji smučanja in prednjaki prvega razreda. Pa tudi tu bi že lahko nekateri okraji, ki imajo dovolj strokovnjakov (n. pr. Maribor) sami organizirali tečaje za visokokvalificirane . telesnokulturne strokovnjake.
Prej ali slej se mora tudi pri tem problemu izoblikovati miselnost decentraliziranega dela. Ce sla na primer komuna in osnovna te-lesnokultuma celica, to je klub ali društvo, zainteresirana za razvoj telesne kulture ali določene športne panoge na svojem področju, potem bosta sama najlaže ugotovila, koga je treba podpirati in koga pošiljati na tečaje.
Problem terja velika prizadevanja
2ivimo v dobi, ko lahko samo na znanstveni osnovi dosežemo večje uspehe. To velja za vsa področja, tudi za telesno kulturo. In če danes razpravljamo o šolanju strokovnih kadrov, nam je razumljivo, da moramo tudi tu po isti poti.
Veliko je govora o reorganizaciji strokovnih zvez. Po našem mnenju bi morali pri tej rekonstrukciji misliti predvsem na človeka, profesionalca. ki se bo ukvarjal samo s to problematiko. Torej, vsaka strokovna zveza naj ima po našem mnenju profesionalnega nameščenca, ki pa ni nujno, da je kdo ve kako strokovno podkovan, temveč predvsem sposoben organizator. Hočemo reči, da pri reorganizaciji strokovnih zvez ne smemo omalovaževati problema vzgoje strokovnih kadrov, nasprotno, ta nam mora biti osnovno napotilo. In kakšna naj bo naloga, tega profesionalnega uslužbenca? Prav on bo najlaže mislil na oblike šolanja višjih in nižjih strokovnih kadrov, sestavljal programe dela, organiziral tečaje, takšne ali drugačne oblike, vskiajal šolanje, kadrov s potrebami na terenu, hitro posredoval tam, kjer je to nujno potrebno in kjer bo lahko le kot profesionalni organizator učinkovito ukrepal.
Vemo, da imata pri našem decentraliziranem sistemu okraj in komuna vedno večjo veljavo. Zakaj ne bi tudi pri vzgoji strokovnih kadrov imela bolj proste roke in bolj samostojno ukrepala? Ze doslej so okrajne zveze vključile v svoj proračun velike vsote, ki so jih izključno namenile vzgoji nižjih strokovnih kadrov. Zvedeli smo, da je bilo v proračunu okrajnih zvez za vzgojo strokovnih kadrov določeno 10 milijonov, medtem ko o proračunu občinskih zvez za te namene še nimimo podatkov.
Spremenimo oblike šolanja
Dosedanji način šolanja strokovnih kadrov nas ne more zadovoljiti. Poiskati moramo nove oblike, pestrejše in bolj cenene. Takšni tečaji kot smo jih imeli doslej ne ustrezajo več. To je pokazala praksa, in če smo spoznali, da je bila slaba, potem iščimo nove poti. Moramo torej misliti na oblike, ki bodo lažje in pristopnejše za obe
plati: za organizatorja in udeležence tečajev. Ob tej priložnosti bi svetovali, da bi bila ena od teh novih oblika dopisna šola, tako kot je to navada pri našem šolstvu. Pred-izpiti pa bi še organizirali dvo ali trodnevni strokovni razgovor. Seveda, vse to za vzgojo višjih strokovnih kadrov ne more veljati. Tu je samo ena rešitev: redno šolanje. Na tem področju pa bo morala precej več kot doslej storiti Visoka šola za telesno kulturo. Poseči bo morala daleč čez svoj delokrog in zato tudi izpopolniti svoj učni program. Prav ona je namreč odgovorna za šolanje visokokvalificiranih kadrov.
V tem sestavku smo skušali prav na kratko nanizati nekaj misli o današnjem, lahko bi rekli, osrednjem problemu v naši telesni kulturi. Vzgoja strokovnih kadrov mora biti odslej dalje glavna misel Repubii-ške zveze za telesno kulturo, pa tudi drugih forumov, ki so zainteresirani. da končno preidemo od tako imenovanega »strokovnjaštva« do načrtnega dela na področju vzgoje stokovnih kadrov. M. L.
PRED SKUPŠČINO AZS
KVKLITETA + MNOŽIČNOST-
Prihodnjo nedeljo se bodo v Ljubljani zbrali atletski delavci iz vse Slovenije na skupščini Ateltske zveze Slovenije. Pregledali bodo delo za nekaj let nazaj in postavili osnovne smernice za nadaljnji razvoj te pomembne športne panoge. Oglasili smo se pri predsedniku AZS Adolfu Ariglerju in mu zastavili nekaj vprašnj pred skupščino.
■ »Tov. predsednik, analize po sezoni 1961 kažejo na določen kvaliteten napredek slovenske altetike. Ali menite, da smo lani napredovali ustrezno možnostim in če nismo, kaj je bil razlog za to?«
"►Menim, da nismo napredovali ustrezno možnostim. Razlogi? Eden od osnovnih je bil tudi sistem podpiranja tekmovalcev-kandidatov za PEA, ki je imel to slabost, da se je zelo skoncentriral na atletih pri vrhu in tako ustvaril določene dis-
Kje so vsi tisti kadri, ki smo jih šolali v Rovinju? (Od tu je naš po snetek)
Olimpija
v Antwerpenu
V četrtek zjutraj bodo odpotovali v Belgijo košarkarji Olimpije. V Antvverpenu se bodo v soboto zvečer ob 20. uri pomerili v prvi četrtfinalni tekmi za Evropski pokal prvakov s predstavnikom Belgije BBC Antvverpse. Tekmo bosta sodila Švicar Marcel Pfeupi in Nizozemec George Visser. Povratna tekma bo že v sredo 11. aprila v Ljubljani ob 20. uri v veliki dvorani GR.
Belgijci so izredno nevaren nasprotnik in Olimpija ne bo imela lahkega dela. Zato so se Ljubljančani v danih možnostih za to srečanje zelo marljivo pripravljali. V zadnjem času je okreval od poškodbe tudi že Jelnikar ter bo lahko že potoval z moštvom. Trenerja ing. Kristančič in prof. Pavlo,-vič sta izbrala za srečanje v Ant-tverpenu naslednje igralce: Daneu, Lokar, Dermastia, Logar, Jelnikar, Kandus, Miiller, Potočnik, Sama-luk, Vavpetič, Brišnik in Kapelj.
PRIPRAVE
za državno prvenstvo
Čeprav so plavalci Ljubljane pričeli s svojim zimskim delom v vodi šele pred dobrim mesecem dni, so kljub skromnemu treningu preteklo nedeljo preizkusili svoje moči pred startom na državnem zimskem prvenstvu.
OBISK PRI TELESNO VZGOJNIH ORGANIZACIJAH
SPREMEMBE PRI SLOVANU
Na nedavnem občne zboru Delavskega športnega dru štva Slovan so ugotovili, da se je v društvu prav v zadnjem času marsikaj spremenilo. Število klubov se sicer ni povečalo — v okviru društva delajo nogometni, košarkarski, rokometni in kegljaški klub —• pač pa je prišlo do korenitih sprememb v vrstah klubov. Posamezna moštva so se namreč uvrstila v višja tekmovanja in se tam tudi prav dobro uveljavila. Klubi so samostojno poslovali in odločali o številnih akcijah. Praksa je pokazala, da bo treba samostojne akcije še bolj izoblikovati in prepustiti klubom celotno poslovanje.
Razen članov, ki tekmujejo v republiških in zveznih ligah je v društvu včlanjenih še veliko število pionirjev in mladincev. Statistični pregled kaže, da je od 500 članov več kot polovica mlajših kot 18 let. Težnja, da bi pomladili svoje vrste je, torej, v veliki meri uspela. V
bodoče pa bo morala nova društvena uprava mimo množičnosti poskrbeti tudi za vadbene pogoje, za boljši trenerski kader in za dobre mladinske komisije. Te pa bodo morale skrbeti ne le za delo z mladino, ki bi rada tekmovala, ampak bo treba, skrbeti tudi za njeno vzgojo. Le načrt dela, ki bo imel glavni poudarek na pravilnem usmerjanju in vzgoji članstva, bo lahko zagotovil nenehno rast kvalitete in množičnosti. Treba se je zavedati da vsak junkcionar, ki prevzame delo . v klubu, prevzame . tudi odgovornost za pravilno vzgojo mladine.
Med mladino je za šport veliko zanimanje. Seveda pa je največje zanimanje za tekmovanje in zato so se te oblike pri Slovanu tildi najbolj posluževali. Rokometni in košarkarski klub sta organizirala lani več kvalitetnih srečanj z domačimi in tujimi moštvi. Vse tekme so bile dobro obiskane in so vzbudile med mladino mnogo za-
nimanja. Če k temu dodamo	§§
še dejstvo, da ima mladina	M
do 15.	leta prost	vstop na	g
tekme, potem so pri Slovanu	g
prav gotovo mnogo storili za	g
popularizacijo telesne kultu-	%
re med	mladino.	g
Tudi	gradbena	dejavnost	g
je bRa	v minulem obdobju	g
zelo živahna. S skromnimi g sredstvi so bili zgrajeni ne-	jj
kateri objekti in tudi izro-	g
čeni svojemu namenu. Na- M peljan je bil vodovod, roko-	B
metno igrišče je dobilo raz-	g
svetljavo, urejena sta vhoda g pa tudi travnato igrišče je g pripravljeno za bližnja tek- g movanja. Seveda bo treba gl zgraditi še precej drugih ob- g jektov med njimi na prvem g mestu sanitarne naprave, ki H v marsičem zavirajo še več- § ji razmah.	H
Poslovanje društvene upra- g ve pa tudi posameznih klu- g bov je bilo večkrat nesklad- f§ no. Posamezni odborniki so g bili preobremenjeni. Klubi g| so preraščali svoj krog in g preraščali iz nižjih v višje g organizacijske oblike. Nove m '' naloge pa narekujejo reorga- §f nizacijo društva’ in klubov. g Prav zato so na skupščini g sprejeli nova društvena pra- g vila, posamezni klubi pa bo- g do v svojih pravilih sprejeli g svojo organizacijsko shemo, g ki bo najbolj ustrezala g uspešnemu delu klubov.
Za novega predsednika so 1 izvolili tov. Radisavljeviča, g dosedanji predsednik tov. g Borštnar pa bo delal v ob- s činski zvezi za telesno kul- g turo.	M
Plavalni dvoboj z Medveščakom (prej Naprijed) so izgubili v razmerju 13.302: 11.868. Že lani so plavalci Ljubljane podobno srečanje v zimi izgubili, v dveh poletnih nastopih pa premočno zmagali. Za poraz lahko najdemo objektivna opravičila, saj imajo zagrebški plavalci mnogo boljše pogoje za zimski trening, medtem ko so Ljubljančani letos prišli celo pozneje do vode kot lani, redne treninge pa so motile še razne bolezni tekmovalcev. Kljub temu pa je prvi nastop letošnjih novih zveznih li-gašev opozorilo, da bo treba preliti še mnogo znoja, če bodo ljubljanski plavalci hoteli obdržati mesto med najboljšimi, ki so si ga lani priborili.
Med ljubljanskimi tekmovalci ni nihče vidneje izstopal, vendar so se nekateri že približali svojim lanskim osebnim rekordom, kar daje slutiti, da bodo v letni sezoni stopili korak dalje. Prva mesta so osvojile predvsem tekmovalke Sou-vanova, Trtnikova in Dermastia na 100 m prosto. Rezultati:
Moški: 100 m prosto Dermastia (L) 1:04,2, Albini (M) 1:05,0, Zavrnik (L) 1:05,0, 400m prosto Dvor-žak 5:15,0, Lutilsky (oba M) 5:22,0, Zavrnik 5:27,5, Breskvar (oba L) 5:28,4, 200 m prsno Hebel 2:52,8, Kodžič (oba M) 3:01,2, Pavšič 3:05,3, Bole (oba L) 3:07,9, 100 m metuljček Skarpa in Lutilsky (oba M) 1:18,4, Majdič (L) 1:23,8, 200 m hrbtno VVagner 2:38,6, Mikac (oba M) 2:48,0, Šolmajer 2:52,4, Rejc (oba L) 3:03,6, 4X100m mešano Medveščak 4:52,0, Ljubljana 5:10,0,
ženske: 100m prosto Trtnik (L) 1:17,0, Walles (M) 1:26,0, Holec M. (L) 1:31,2, 200 m prosto Souvan (L) 2:51,8, Walles (M) 3:06,7, 200 m prsno Petrič (L) 3:20,2, Kumar 3:22,0, Sviben (obe M) 3:25,0, Ko-sta (L) 3:25,5, 50 m metuljček Kumer 41,2, Sviben (M) 42,2, Trtnik 44,2, 100 m hrbtno Souvan (L) 1:28,8, Holec N. (L) 1:34,6, Mihelčič (M) 1:34,6, 4X50 m mešano Medveščak 2:43,4, Ljubljana 2:44,2.
Izven konkurence so nastopili še nekateri plavalci Mladosti in Primorja, med katerimi so bili najboljši državni reprezentanti Jager s 4:45,8 na 400 m prosto, Volčan-šek z 1:07,0 na 100 m metuljček in Borčič z 2:29,0 na 200 m hrbtno.
proporce v položaju posamezni^ tekmovalcev. To vprašanje je povezano tudi s stanjem v atletskih kolektivih, ker te organizacije z majhnimi izjemami životarijo. Razen dveh celo nimajo niti profesionalnih trenerjev! Osnova za premajhen napredek pa je vse premajhno množično zaledje iz katerega bi morali stalno črpati boljš® atlete, ki bi se sproti uvrščali v vrh.«
B »Kako gledate na razširjenost atletike v Sloveniji, predvsem upoštevajoč dejstvo, da imamo le malo specializiranih organizacij — društev, klubov in sekcij?«
»•Sorazmerno majhno število specializiranih atletskih organizacij j0 posledica pomanjkanja široke orga-nizacije in sistematičnega dela med šolsko mladino, pa tudi v društvih Partizan. Ne trdimo, da se ne udeležuje veliko število mladine občasnih tekmovanj, toda manjka res sistematičnega dela in pa ustrezen sir stem tekmovanj, ki bi stalno angažirala mladino v neprekinjeni dejavnosti.«
B »Kako naj se v bodoče razvija atletika v naši republiki? Kj0 naj bodo njeni temelji in kje vrh?44
»Naloga atletskih organizacij bo predvsem razvijanje množične osnove v tem športu, seveda tam, kjer so resnične možnosti za delovanje. Menim, da niso prvi problem materialna sredstva, ampak trenutno so mnogo bolj pereči kadri, tako strokovni kakor tudi organizacijski* Prav tako manjka primernega kadra po šolah in društvih Partizan; Razvijati bi morali tekmovanja, ki bi potekala skoraj brez stroškov, bila bi pa stalno merjenje sil. Vrh bi moral biti še v naprej v atletskih organizacijah, kjer so za to pač pogoji. Ti so za zdaj le v nekaterih večjih središčih in tam bi se morali boriti za čim več p roler sionalnih trenerjev, kajti atletika j® v svojem razvoju že prerasla dobo amaterskih strokovnih kadrov. Koliko naj bi takih središč bilo? Za zdaj jih ne vidimo mnogo. Razen Ljubljane, Celja in Maribora, bi težko še kdo mogel konkurirati S pogoji na isti ravni.«
fl »Ali ima morda AZS kak0 konkretne predloge za razvoj atletike v Sloveniji?«
»Koncepte seveda imamo, toda od realizacije smo precej daleč. Problem je protislovje med sistemom tekmovanj in položajem v katerega sili prav ta sistem osnovne organizacije: v iskanje okrepitev za vsako ceno in s tem tudi razbijanj® manjših organizacij. Po našem konceptu bi moralo slediti mnogo intenzivnejše delo AZS in ostalih v sistematični skrbi za množično osnovo in to preko okrajnih in de-loma občinskih komisij za atletiko Cim bolj se bomo orientirali na šol' ska športna društva in društva Par tizan. Poskušali bomo izkoristiti seveda tudi letošnje pionirske igre.44
fl »Končno, ali je atletski organizaciji uspelo izkoristiti bližnje evropsko prvenstvo za razvoj atletih® nasploh?«
»Nedvomno je PEA s svojimi pripravami dalo določeno vzpodbudo in tudi prispevek k splošnemu razvoju atletike. Ce nič drugega, smo sedaj opazili primemo intenzivno delo brez katerega ni uspeha, večjo strokovnost, predvsem pa s° nam te priprave pomagale premagati določene iluzije v zvezi z uvrstitvami naših na PEA. Manj uspeha je bilo pri izkoriščanju PEA z3 širjenje atletike nasploh. Torej: nekaj pozitivnih izkušenj, predvsem pa odgrnjena zavesa in to menda dokončno, z dejstva, da na tak način kot ga prakticiramo v naši državi, brez množične osnove, posebej v šolah, tes ne more biti primerne kvalitete v tem športu.«
fl Toliko predsednik AZS. Upam0* fl da bo zbor atletskih delavcev t fl danes teden dobro ocenil trendt' fl no stanje, ki ni rožnato, in spre' fl jel ustrezne sklepe, ki bod° fl atletiki pomagali na njeni precej fl težavni poti navzgor.
Novo pod koši
Budimpešta — Mednarodna košarkarska zveza — FIBA bo v času od 19. do 24. maja priredila v Budimpešti seminar za sodnike. Le tu bodo novi kandidati za mednarodne sodnike polagali tudiHzpite. Jugoslovanska košarkarska zveza je izbrala štiri najboljše zvezne sodnike, ki bodo sodelovali na tem seminarju. Tako bodo potovali v Budimpešto Pasto riz Novega Sada, Jakšič iz Beograda ter Peter Kavčič in Brumen iz Ljubljane. Vsi so kandidati za mednarodne sodnike.
Beograd — V času od 26. do 31. marca bo v Beogradu zvezni seminar za košarkarske trenerje. Vodil ga bo profesor in trener Da-ver iz ZDA, ki že dalj časa biva v
Jugoslaviji in je bil med drugih^ tudi v Ljubljani. Seminar bo obsegal praktične vaje in teoretična pi'e' davanja s prikazom filmov. Obravnavali pa bodo tudi sodobni načm treninga košarkarjev v ZDA ter p*’0' blem zgodnje specializacije.
Zagreb — Košarkarska podzveZ3 Hrvaške - Zagreb bo tudi letos mj' ganizirala turnir velese j emskih m03£ Tokrat bosta na sporedu dva turnirja, in sicer za člane in članic0^ V konkurenci članov bodo predvid0’' ma nastopile reprezentance Zagreb3, Zadra in Ljubljane, pri članicah Pa Zagreba, Ljubljane in Udin (ItaliJ3^'
Ljubljana — V soboto in nedelj3 > v Ljubljani v telovadnici TVjr
telovadnici j- '> zaključni finalhj
elan tovarna športnega«^
BEGUNJE NA GORENJSKEM SLOVENIJA

JAttMVO KVALITETA I Z & I RA
bo v Ljubljani v Partizan - Ilirij
ru LRS. Nastopilo bo predvidoma j” turnir za jugoslovanski pokal v oKVi' moških in 4 ženske ekipe — Prva^a posameznih okrajnih tekmovanj jugoslovanski pokal. Člani in člani® Olimpije, kot zvezna Ugaša, pa im3 direkten vstop v zaključni del tekmovanja v okviru Jugoslavije.
Ljubljana — Košarkarji Olimpj^ so prejeli več zelo ugodnih povab za gostovanje in sodelovanje na r3/^ nih turnirjih v inozemstvu. Taj tudi za sodelovanje na tradiciona ^ nih turnirjih v Montbrisonu in A-P' tibu (Francija) in na študentsk1^
igrah v Solunu. Zaradi obveznosti
domačem prvenstvu in tekmovanj^ za Evropski pokal prvakov Pa 6 morali odpovedati vsa ta gostovanj J ki so predvidena prav v mesec aprilu.
Gorica — Komisija za košarko
PllflitlllM
itiiiiiiiiiiiiuiiiiraiiiiiiiiiiiiiiM^
OZTK Gorica bo priredila 31. mar^ in 1. aprila v Gorici seminar in pite za sodnike. Na seminarju bo 3 deloval in ga tudi vobil predstavn ZS KZS iz Ljubljane.
SLOVENSKA CONSKA LIGA — SLOVENSKA CONSKA LIGA — SLOVENSKA CONSKA LIGA
V SCL naj večji presenečenj i v Murski Soboti in Trbovljah
Jil!llllllllllllllllllli!ll!!ll!llllllll!lllllllllllllllliII!lllllin!lllllllllll!lllllllllllllllllll!!lllll!ll!!ll!!!lll!llllllllll!l!llllllllll!ll!lllll!llllll!llllll!lllllllill!llllllll!lllll!!lllll!lll!l!llllll!llll!!lll!IIWi
H	P
I START V MARIBORSKI NOGOMETNI PODZVEZI |	1. APRILA
Bo Železničar
S
B

LESTVICA					SCL	
Olimpija	12	11	1	0	42:7	23
Slovan	12	7	4	1	25:9	18
Rudar	12	7	2	3	32:26	16
Ljubljana	12	5	3	4	24:22	13
Gorica	12	5	3	4	16:22	13
Celje	12	5	1	6	31:37	11
Kladivar	12	4	2	6	31:21	10
Odred-Krim	12	4	1	7	24:27	9
Triglav	12	3	3 ‘	6	20:26	9
Ilirija	12	3	3	6	21:27	9
Sobota	12	4	1	7	•21:42	9
Kovinar	12	2	0	10	15:36	4
!llllllllilllllllilllilllll!llllllliilllil!lllll!llllll[||||||llllllllllll|[illll!illlllllllilllllllill[ill[l||!|lllllllllll||||llilill|llll|||||l]l]||||ll||||[]lll|||||ll|||||ij||||llllllllliy
Razočarani gledalci
Trbovlje, 25. marca. V I. kolu Jomiadanskega dela slovenske con-nogometne lige sta se v Trbov-‘Jah pomerila domači Rudar in 5ranjski Triglav. Čeprav so doma-«ni zanesljivo pričakovali zmago, so le s polovičnim
morali zadovoljiti «kupičkom.
Budor: Triglav 2:2 (1:2)
Sodniku Podlipniku iz Ljubljane se predstavili moštvi v nasledkih sestavah:
RUDAR: Krajšek, Sori, Pristov, Zibret (Kos), Breznikar, Djurdjevič, Haligalič, Pajer, Knaus, Kastelic, Opresnik.
TRIGLAV: Brezar III., Brezar II., Dolenc, Jerman, Perkovič, Martinovih, Ugrica (Gošte), Norčič, Bajželj, Kraševec, Binkovski.
Strelci: Knaus v 43, in Opresnik v 73. za Rudar, ter Binkovski v 24. in Ugrica v 32. minuti za Triglav.
Gledalci so pričakovali lepo in zanimivo igro domačih, od katerih so pričakovali, da bodo ponovili rezultat iz jesenskega dela prvenstva.
Toda že prve minute igre so pokazale, da so gostje zelo dobro pripravljeni in da se bodo borili za vsako žogo. Kljub vsemu pa so bili gostje le prvih 25 minut enakovreden nasprotnik, kasneje so se le branili in le tu in tam prešli v protinapade, ki pa so obrodili bogate sadove.
V	občutni terenski premoči Rudarja je Kranjčanom uspelo zaradi grobe napake domače obrambe doseči prvi gol. Po tem golu so domači napeli vse sile in nekajkrat resno ogrozili Brezarjeva vrata. Leta pa je bil vedno na mestu. Napadalci Rudarja so premalo zaposlovali razpoloženega Knausa, hkrati pa igrali preveč lagodno. V 32. min. je Bajželj slabo streljal na vrata, toda Krajšek je žogo izpustil in Ugrica je z lahkoto zadel prazna vrata. V protinapadu je Pajer z nekaj metrov zgrešil prazna vrata gostov. Kljub vsem naporom, da bi domači rezultat izenačili, jim to ni uspelo. Branilci gostov so že v kali zatrli vse nevarne akcije, če pa jim to ni uspelo, je goste reševal odlično razpoloženi Brezar III. Sele dve minuti pred koncem prvega dela je Knaus z indirektnim strelom s kakih 20 m znižal rezultat na 2:1.
V	drugem delu so domači napadalci začeli s silovitimi napadi, vendar niso izkoristili celo vrsto ugodnih priložnosti. Šele v 73. min. je uspelo Opresniku izenačiti rezultat. Po tem so se gostje še nekaj minut branili, nato pa so se otresli premoči domačih in nekajkrat resno napadli. Vsi napori domačih, da bi v zadnjih minutah tekmo odločili v svojo korist, so bili zaman.
Lahko rečemo, da so domači z igro povsem razočarali domače gledalce. Gostje pa so s točko, ki so jo osvojili, lahko zadovoljni, saj je tudi polovični uspeh za njih popoln uspeh.
Mladinci: RUDAR : TRIGLAV 7:1
Presenečenje v Murski Soboti
, Murska Sobota, 25. marca. — V "»Urški Soboti sta se srečali danes » Prvenstveni tekmi SCL dve mo-Jtvi z repa tabele. Veliko presene-®*UJe so pripravili Mariborčani, ko 7° z visokim rezultatom odpravili uouiačine.
Sobota : Kovinar 0:4 (0:2
> SOBOTA: Vrdjuka, Klepec, Pu-**varič, Drvarič, Zver, Horvat, Seč-?#> Miloševič, Kalčič, Maruša (Mau-n.), Maučec.
1, KOVINAR: Pihler, Kolarič, Cu-jj Radulovič, Zečlč, Brecelj, Si-jJfSc, Markovič, Kamenskl, Lepe-Lazovič.
Sodnik Blekač (Šoštanj).
,, Strelci: Zečič v 11., Lepenlk v Kamenski v 53., Lazovič v 75. "■‘»uti za Kovinar.
s Igrišče je bilo zelo slabo za igro, je bilo zelo blatno in prekrito s Y°do. začetek igre je kazal, da bo °bota brez težav premagala Kovi-JSfja, vendar je bila premoč le a’ Ze prvi napad Kovinarja je udil uspeh — sodnik Blekač je to*2ree v -11- min- pokazal na belo 0 ln dosodil enajstmetrovko. Ta s“®°dek je bil najbrž usoden za kj!. t°, saj so domači igralci izgu-nti Voljo, medtem ko so gostje na-aali vedno bolj in bolj. Maribor-
Ilirija : Celje 3:0
.Ljubljana, 25. marca. Ker je bil is 9e ie kaznovan s prepovedjo kranja ene tekme, danes ni bilo a sporedu srečanja I. kola SCL t,ed Ilirijo in Celjem in je bila v tekma registrirana z rezultatom 'u P- f. v korist Ilirije.
čani so zasluženo osvojili obe točki v današnjem srečanju, saj so igrali mnogo bolj pametno, z dolgimi pasovi, napadalci pa so streljali z najrazličnejših položajev. Izmed mnogih strelov so kar štirje obtičali v mreži vratarja Sobote.
Domačini . so igrali prav slabo. S kratkimi pasovi, kratkimi podajami, niso mogli prav nič narediti na razmočenem terenu. Skozi gosto obrambo Kovinarja niso mogli prodreti niti enkrat in tako doživeli zelo neprijeten poraz. Ce k temu prištejemo še to, da je bil vratar Vrdjuka danes zelo nezanesljiv, so
nam znani vzroki današnjega poraza Sobote.
V vrsti Kovinarja, ki je danes nastopil z mnogimi novimi igralci, je bil najboljši vratar Pihler, pa tudi napadalci so ugajali s svojimi nevarnimi prodori.
Pred tekmo je bila majhna svečanost, ko je predsednik • kluba Sobota tov. Hajer, predal znanima nogometašema Maučecu in Sečku pokala in cvetje za njun tristoti nastop v dresu Sobote.
Sodnik Blekač je danes dokaj slabo sodil in dopuščal precej grobo igro.
Po blatu in brozgi v
LJUBLJANA, 25. marca. — Danes je bila odigrana pred približno 3000 gledalci v Ljubljani prva tekma spomladanskega dela slovenske conske lige.
Odred-Krim : Slovan 0:1 (0:0)
Odred-Krim: Istenič, Bohinc, Pogačnik, Toni, Kržin, Regally, Pal, Kastelic, Klaus, Škraba, Kiš, (Draš-člč).
Slovan: 2abjak, Vidovič, Mitrovič .Oplotnik, Becič, Kitič,
Virant, More, Miletič, (Zdravkovič).
Sodnik Bertok iz Kopra. Strelec: Zdravkovič v 60. min. za Slovan.
Današnja tekma se zaradi težkega terena ni mogla razviti tako, kot so hoteli igralci. Ves teren je bil preplavljen z vodo, tako da je žoga dobesedno ostajala v lužah.
Kozinc,
Bezjak,
Takoj po začetnem sodnikovem žvižgu so prevzeli pobudo domačini, vendar so se igralci Slovana kmalu osvobodili pritiska. Ta ofenziva Slovana je trajala vse do konca prvega polčasa, vendar kljub mnogim priložnostim zaradi težkih pogojev, ni prišlo do zadetka. Tudi v drugem polčasu je na začetku prevzel iniciativo Odred-Krim, Slovan pa se je v glavnem le branil. V nenadnem protinapadu je Slovan izsilil kot. Po tretjem zaporednem streljanju kota je Zdravkovič z nekaj metrov zadel vrata. Igralci Slovana so se potem potegnili v obrambo in se v glavnem branili vse do konca tekme. Tako si je Slovan zopet priboril dve dragoceni točki, ki jih bo zelo potreboval, če bo hotel osvojiti naslov »vice šampiona«. Igralci obeh moštev so prikazali povprečno mero zmogljivosti, saj je bila igra precej živahna kljub težkemu terenu. Odred-Krim ni igral
Pravičen remi v Celju
tuv^^LJK, 25. marca. Danes je bila Sr:	ocllffrana prvenstvena tekma
CjuhiJnea domačim Kladivarjem in ano- Igrali so na razmočenem hiaI?u> P« tudi vreme je bilo zelo i ««0' Gledalcev je bilo okoli 2000
ven«* nestrPno pričakovali prvo pr-debi Veno tek“° v pomladanskem t*dn Prvenstva. Kladivar je med Dw?!n igral z mladim moštvom Ut lTria ih izgubil 1:5. Ta rezultat naji>,rav nič dobro obetal za da-hašni tekmo, kar-se je tudi na daje Vi? srečanju pokazalo. Sodil Janžekovič iz Maribora.
Kladivar : Ljubljana 2:2 (1:1) llmVu b l j a n a :	Zupančič, Be-
hi* Soštar, Turšič, Kristič, Ko-Majcen, Frič, Djaferovič,
1 a d i v ar : Bauman, (Kranjc), kot»®n’ c°klič, Skedelj, Vesič, Ko-deh ,Perc> Hribernik, Lukač, Vo-% Lipovšek.
min ‘J f J c 1 :	14- min. Lukač, 34.
‘ Hribernik za Kladivar in
29
mladi OBETAJOČI angleški nogomet
8omS«*Ut,lanipton> 25- marca *u?n,na reprezentanca an
telajšToals ?®stavl?aJ° 3°
SovarHr,,;* let — je premag; i:i n aloč,° reprezentanco Ar v oriiiS«- 2?l0(!0 godalcev je Čdi igri mladih nogorr
afriške igre v koSj
»o sir“L?- tnarca. — včeraj košarki114^6 ^ Kaim afriške
^ŠnSilSa
so	in ZAR. v prv
Etion?^ karJ1 ZAR visoko 3e s?emia 110<59^ Po te so towl! svečana otvoritev se hort?4 prvič izvedene. D, r°ka b? „sre6ale reprezentar Deje Sudana ter Etiopie
min. Jež, 51. min. Djaferovič za Ljubljano.
Današnja tekma je bila tipično prvenstvena. Vseh 90 minut sta si obe moštvi prizadevali za boljši rezultat. V prvih 20. minutah se je Kladivar z vso močjo zagnal, da bi dosegel prvi gol. Odlični Zupančič, ki je bil danes najboljši igralec na tefenu, pa je lovil neverjetne strele. Žoge je reševal tudi takrat, ko je že ležal na tleh. V 12. minuti je
\ itorg-ih
Dobite ga v vseh lekarnah! Na treningu in tekmovanju uporabljaj
VITERGIN
tablete
Preprečuje utrujenost — dviga storilnost
Perc lepo podal Lukaču in ta je a 5 metrov streljal pravo »bombo«, toda Zupančič je uspel žogo izbo-ksati v kot. Dve minuti kasneje pa ga je Lukač le premagal. Tudi po tem golu celjski napad še ni popustil, marveč je še vedno napadal vrata Ljubljane. Edina resna situacija pred golom vratarja Kladlvar-ja je bila takrat, ko je Jež tudi izenačil. Kladivar je po tem golu spet napadel in v 37. minuti je moral Zupančič kar trikrat posredovati.
V drugem polčasu je bila Ljubljana tista, ki je vzela vajeti v svoje roke in pričele so se njihove lepe kombinacije. Toda napadalci niso znali najti poti v mrežo. V 51. minuti pa je Djaferovič iz neposredne bližine le uspel doseči gol. Tri minute kasneje je Hribernik v solo akciji preigral obrambo Ljubljane in dosegel izenačujoči gol — 2:2. To je bil tudi končni rezultat, čeprav je bilo na igrišču še več priložnosti za gol.
Očitno je Kladivarju v drugem delu zmanjkalo kondicije. Razen borbenosti ni pokazal nič takega, kar smo bili pri njem vajeni.
Ljubljana Je zasluženo dosegla neodločen rezultat, ob večji pazljivosti pa bi lahko tudi zmagala.
Sodnik je bil dober.
Najboljši pri Kladivarju so bili Coklič, Koren in Skedelj. Pri Ljubljani pa Zupančič in Kristič.
Mladinci: Kladivar : Ljubljana 3:2 (1:1).
ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA
London, 25. marca. — Na tekmah I. angleške nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Aston Vila : Burnley 0:2, Blackbourne : W Bromwich 1:1, Blackpool :	Bir-
mingham 1:0, Chelsea : Arsenal 2:3, Manchester U. : Shefield W. 1:1, Shefield U. : Bolton 3:1, Totenham : Everton 3:1, West Ham : Manchester C .0:4, Wolwerhampton : Lester 1:1.
Poletov pokal za najboljšega strelca
19 golov: Knaus (Ru),
18 golov: Brezigar (O),
11 golov: Škraba (OK), Maučec (So), Lukač (KI),
10 golov: Vavpetič (O),
9 golov: Com (Lj).
8 golov: Rojina (O), Bajželj (Tr),
7 golov: Križaj (G), Opresnik (Ru),
6 golov: Devčič (Ce), Vodeb (KI),
5 golov: Klančišar (O), Breznik (Kov), Belcer, Regnar (oba Ce), Kozinc (Sl),
4 goli: Adžič, Jager (oba Ce), Guban, More, Zdravkovič (vsi Sl), Sega (KI), Majcen, Djaferovič (oba Lj), Kastelic (OK),
3 goli: Elzner (Sl), Letonja (II), Mbdrič, Srbu (oba O), Mat-jašec (So), Valjavec (Lj), Perc, Hribernik (oba KI).
1
vzdržal vodstvo?
V nedeljo bodo v nadaljevanju prvenstva v I. in II. razredu stopila v boj moštva mariborske nogometne podzveze. Pionirji in mladinci ter sindikalni aktivi bodo pričeli s prvenstvom nekaj nedelj kasneje. Tako nam je povedal tajnik MNP Janez Rajbenšu, s katerim smo pred dnevi spregovorili nekaj besed o nogometu v Mariboru in okraju nasploh.
Kako bo v I. razredu? Tukaj bo borba najzanimivejša, saj se potegujeta za I. mesto mariborski železničar in Aluminij iz Kidričevega. Kot smo izvedeli, se predvsem Aluminij resno pripravlja. Pozimi je nekoliko okrepil moštvo, sedaj pa je odigral nekaj prijateljskih tekem in to uspešno. Trener Križan je prepričan, da bo odločala prva tekma in sicer z železničarjem v Kidričevem 1. apri-
la. Ce bi Aluminij uspel zmagati, bi bila borba za 1. mesto odločena, če pa ne, bi se do konca lahko še marsikaj pripetilo. Potem bi morda prišla do besede ravenski Fužinar ali pa morda celo Branik, ki pa letos nima večjih aspiracij. Ostala moštva kot Ojstrica, Pohorje, Mejnik, Sever in Drava nimajo kaj več upanja temveč le željo, da bi se rešili zadnjih mest in se uvrstili kar se da najbolje.
Sicer pa se tudi v mariborskem okraju klubi navdušujejo za ustanovitev dveh II. lig SCL ter povečanja I. SC lige. S tem bi bila morda dana možnost kvalitetnejših tekem, večjega obiska in pa nasploh dviga nogometa. Ostali klubi v mariborski podzvezi bi potem nastopali v enotni podzvezni ligi brez razdelitev na razrede kot je to doslej.
!!llllllllll!ll!inilllllllll!lllllllinill!HI!l!llll!llllllll!!lllllll»IIU^
Veliko zanimanje v Novi Gorici
NOVA GORICA, 25. marca. Okoli 2500 gledalcev se je danes zbralo na stadionu v Šempetru pri Novi Gorici, saj so z velikim zanimanjem pričakovali nastop jesenskega prvaka SCL ljubljanske Olimpije. Mnogi so pričakovali tudi lepo igro domačega moštva in tudi takih ni manjkalo, ki so prerokovali prvi poraz Olimpije v letošnjem prvenstvu.
Gorica : Olimpija 0:2 (0:1)
Gorica: Brezovšček, Anič, Mozetič L, Mermolja, Markič, Torlako-vič, Keršič, Hlede (Mozetič II.), Kuzmin, Černič, Križaj.
Olimpija: Frič, Pirc, Klančišar, Jalševec, Berginc, Srbu, Vavpetič, Velkavrh, Brezigar, Rojina, Modrič.
Strelci: Velkavrh v 23. in Brezigar v 75. min.
Sodnik Kičan iz Murske Sobote.
Pogoji za igro so bili danes v Novi Gorici zares odlični. Igrišče je bilo lepo in suho, vreme precej hladno in razpoloženje pred tekmo je bilo na višku. Prvo navdušenje pa je kmalu splahnelo, saj vse do
Ljubljani
podrejene vloge, vendar na zaključku svojih akcij ni imel prisebnega realizatorja. Igra je gladalce povsem zadovoljila, saj smo videli pravo borbo za točke. Pri Slovanu bi pohvalili predvsem obrambo, pri Od-red-Krimu pa se je najbolj izkazal vratar Istenič.
Mladinci — Odred-Krim : Slovan 1:2
20. min. ni bilo videti nič posebnega. Ljubljančani še daleč niso pokazali tistega, kar je občinstvo pričakovalo, pa tudi Gorica ni igrala najbolje. Kljub vsemu so bili Ljubljančani tehnično nekoliko bc Goričani pa so se z uspehom zoperstavljali njihovim napadom. Sele v 23. min. je prišla Olimpija do svojega prvega zadetka. Pred vrati Gorice je nastala gneča in najspret-
MEDNARODNI NAMIZNO' TENIŠKI DVOBOJ
Jesenice : Baden (Avstr.) 13:13
Jesenice, 25. marca. V Domu Partizana na Jesenicah je bilo sinoči mednarodno srečanje v namiznem tenisu. Pomerili so se moški in ženske Jesenic in Badna iz Avstrije. Prvič sta se srečali obe moštvi že pred 20 leti, takoj po drugi svetovni vojni pa sta znova navezali prijateljske stike. Tekme so bile zelo pestre in borbene in končni rezultat 13:13 ustreza močem in sposobnostim obeh moštev. Gostje so povabili Jeseničane na povratni dvoboj v Avstrijo.
Rezultati: moški
I.	Jesenice: Baden 1: 5
II.	Jesenice: Baden 5:2
III.	Jesenice: Baden 3:0
IV.	Jesenice: Baden 3:0 ženske
I. Jesenice: Baden 1:3
II. Jesenice: Baden 0:3
GESTA ZA NOGOMETAŠE
Kot na vseh velikih športnih prireditvah, tako se tudi v Santiagu de Chile ukvarja poseben odbor za probleme s prometnimi vprašanji za časa prvenstva. Policija je izdelala poseben načrt kako naj bi bil v času prvenstva urejen promet. Posebno skrb so posvetili nogometašem. Predvidevajo, da bi rezervirali posebno cesto, kjer bi lahko prevažali samo nogometaše, novinarje in uradne predstavnike FIFA na centralni stadion, tako da bi ti lahko čimhltreje prišli do igrišča. Predvidevajo namreč, da bo na dan glavnih tekem promet tako gost, da se bodo prevozna sredstva težko prebijala do centralnega stadiona.
nejši je bil Velkavrh, ki je našel žogi pot v mrežo — 6:1. Do konca prvega polčasa je bila igra še vedno precej medla in ni bilo kaj zapisati v novinarsko beležnico.
Tudi v drugem polčasu se ni zgodilo nič posebnega. Napadalci Gorice so nekajkrat napadli in dobili nekoliko več volje, ko so videli, da Olimpija ni bila ravno najbolje razpoložena. Seveda pa je bila obramba Olimpije, ki je bila mimo-gred povedano, boljši del moštva, vedno na mestu in še tako kočli*-žoge so končale pot v rokah Friča. Drugi gol je dosegla Olimpija v 74. min. Strelec je bil Brezigar, ki je preigral vso obrambo Goričanov in nato s približno 15 m zadel prazna vrata. Po tem golu je Gorica popustila, pa tudi Olimpija je bila očividno zadovoljna z doseženim rezultatom. Nekaj minut pred koncem so Goričani še poslednjič hoteli priti do častnega zadetka, Frič pa je vse žoge z lahkoto in eleganco ukrotil.
V moštvu Olimpije in tudi na vsem igrišču je bil najboljši vratar Frič, ugajal pa je tudi Srbu, medtem ko je bil v vrsti domačinov najboljši Černič.
»Novinar«
ekipni
zmagovalec
Na Zaplani nad Vrhniko je bilo v nedeljo medklubsko tekmovanje pionirjev in mladincev v slalomu, katerega se je udeležilo 52 tekmovalcev. V ekipnem tekmovanju je zmagal »Novinar«, ki je zbral 36 točk pred »Enotnostjo« s 27. točkami. Posamezni rezultati: starejši mladinci: Lojze Zupančič (Novinar) 0,35.8, Matic Svet (Enotnost) 0,38.5, Marko Kurnik (N) 0,38.9; mlajši mladinci: Janez Kobe (N) 0,44.9, Danilo Glažar (E) 0,47.1, Andrej Dekleva (E) 0,49.7; mladinke: Ika Pelan (E) 0,45.4, Mojca Magušar (E) 0,51.8, Azra Vu-četič (E) 0,53.2; starejši pionirji: Borut Sekula (N) 0.18.7, Silvo Matelič (N) 0,19.3, Željko Vrbič (N) 0,21.1; mlajši pionirji: Darko Maver (N) 0,22.6, Boštjan Sekula (N) 0,24.7, Matjaž Bizjak (E) 0,27.0; pionirke: Barbka Bizjak (E) 0,26.3, Jadranka Tavčar 0,28.5. Snežne razmere so bile sicer bolj slabe, vendar je kljub temu tekmovanje dobro uspelo.
V. J,
GRMOŠČICA IN LJUBLJANA
Danes je že osem od šestnajstih ekip, ki sodelujejo na tekmovanju najboljših klubov Hrvatske in Slovenije zaključilo svoj nastop.
Tako v Ljubljani kot v Zagrebu, so bila presenečenja na tekočem traku. Po zbranih slabih točkah je položaj na lestvici toliko jasen, da sta ostala za prvo mesto le še kandidata — Grmoščica in Ljubljana. Triglav je v Zagrebu s slabo igro zapravil vse možnosti za prva mesta. Ljubljana tokrat ni zaigrala tako kot smo je bili v zadnjem času vajeni in ni izkoristila dovolj domačega terena. Konstruktor iz Maribora si z današnjim nastopom ni popravil položaja na lestvici, prav tako tudi ne Jeseničani. Od hrvat-skih klubov sta bila še najuspešnejša Varteks in Lokomotiva.
Najboljši tekmovalec v vseh štirih nastopih je bil Grom, ki je s pokazano igro in formo dokazal, da upravičeno nosi letošnji naslov državnega prvaka (963, 962, 926, 907). Precej za njim so še Šlibar, Modic, Martelanc, Turina, Ambrožič in drugi.
Prihodnjo nedeljo bo tekmovanje z nastopom še ostalih osmih moštev zaključeno.
Zagreb - kegljišče Proleter: Gra-fičar (Osijek) 4981, Medveščak (Za-grab) 508 7,Konstruktor (Mrb) 4983 in Triglav (Kranj) 5088 (Debeljak 873).
Kegljišče Grmoščica:	Grafičar
(Osijek) 4901, Medveščak (Zgb) 5069, Konstruktor (Mrb) 4847, Triglav
(Kranj) 4959 (Ambrožič 852).
Ljubljana - kegljišče Gradis: Lokomotiva (Zgb) 5047, Varteks (Varaždin) 5002, Jesenice 5098, Ljubljana 5176 (Grom 926).
Kegljišče Slovan:	Lokomotiva
(Zgb) 4720, Varteks (Var) 4921, Jesenice 4883, Ljubljana 4952 (Grom 907).
Zadnja srečanja pred odhodom v Berlin
Subotica, 25. marca. — V prepolni dvorani Doma JLA v Bački Topoli so člani jugoslovanske moške namiznoteniške reprezentance odigrali nekaj ekshibicijskih srečanj. Največ uspeha je dosegel Ištvan Korpa, ki bo letos prvič nastopil na tako .velikem tekmovanju kot je evropsko prvenstvo. Premagal je Markoviča z 2:0 in Vecka, skupaj z njim pa zmagal v tekmovanju dvojic. Naš prvak Markovič je nastopil s poškodovanim kole-/nom, vendar bo do četrtka, ko bodo naši reprezentanti odpotovali v Berlin, njegovo koleno že povsem zdravo.
Rezultati: Korpa : ktarkovič 2:0, Teran : Vecko 2:1, Teran : Markovič 2:0, Korpa : Vecko 2:1, Korpa-Vecko : Markovič-Teran 2:1.
Peti član reprezentance Hrbud, ki zaradi študija ni bil na pripravah na Paliču, se bo priključil ostalim tekmovalcem v Zagrebu, kjer trenira pod vodstvom Josipa Vogrinca.
Alpinist Kunaver ni uspel
Chamonix, 25. marca. —
Štirje znani alpinisti (trije Američani in Jugoslovan Aleš Kunaver) so poskušali opraviti prvi zimski vzpon na doslej še neosvojeni severni steni Grandes Jorasses v Alpah, ki je visoka nad 4000 m. Z vzponom so začeli 21. marca, toda vsi poskusi, da bi preplezali to steno, so bili zaman. Aleš Kunaver je izjavil, da je trenutno v Alpah tako slabo vreme, da je povsem nemogoče opraviti kakršenkoli prvenstveni vzpon.
Lakota tretji
Courmayer, 25. marca — Te
dni je smučarsko tekmovanje za pokal »Ferruchija Gilera« v italijanskem mestu Courmayer. Nastopajo študentje iz Avstrije, Francije, Zah. Nemčije, Italije, Jugoslavije in Švice. V smuku je zmagal Avstrijec Costinger, drugi je bil njegov rojak Kutschera, tretji pa Jugoslovan Lakota. Med ženskami je zmagala Avstrijka Thoma, naša tekmovalka Fanedlova pa je osvojila sedmo mesto.
VOLE T
Zvezda zaostala za Partizanom
Kuridža 1,01 na 100 m metuljček
NADALJEVANJE S l! S IK
Rezultati današnjih predtekmovanj — 100 m prosto: 1. Kuridža (Mornar Split) 58.8, 2. Bo-nančič (Mladost) 1:00.2, 3. Kiče-vič (C. z.) 1:00.4 itd.; 200 metrov prosto — ženske: 1. Cajer 2:3<1.4,
2.	Mežnar 2:44.4, 3. Vrančic 2:46.4; 200 m hrbtno — moški:
1.	Borčič 2:34.0, 2. Vagner 2:36.4,
3.	Cazar 2:36.4, 4. Goršič 2:38.0;
100 m prsno — ženske: 1. Ma-ričič (Mi) 1:27.4,	2. Bijedov
(POSK Split) 1:28.6, 3. Kerker (Ml). 1:29.6, 6. Peterman (Lj) 1:31.8; 200 m metuljček — moški: 1. Kuridža (Split) 2:38.2,
2.	Zlatič (C. z.) 2:41.0, 3. Terzo-vič (Jadran Herceg) 2:44.6, 4. Poljanšek (Lj) 2:48.4 itd.; 100 m metuljček —žene: 1. Pilič 1:26.8,
2.	Bjelovac 1:27.8, 3. Mežnar 1:29.8; 100 m prsno — moški:
1.	Perišič (Part.) 1:16.0, 2. Kebel (Medveščak) 1:16.8, 3. Bonačič (Ml) 1:17.0; 200 m prosto — moški: 1. Borčič (Part) 2:16.0, 2. Ba-rišič (Jadran) 2:17.0, 3. Kičevič (C. z.) 2:17.2 itd.; 4 X 100 m mešano — ženske: 1. Jadran Split 5:39.6, 2. POSK Split 5:48.0,
3.	Jadran Hercegnovi 5:48.6, 7. Ljubljana 5:55.6; 4 X 100'm mešano — moški: 1. Mladost 4:38.6,
2.	Partizan 4-;38.8,	3. Jadran
4:40.4, 6. Ljubljana 4:50.6.
Odlični rezultati v Celju
Celje, 25. marca. Na občinskem prvenstvu Celja, kjer bo sodelovalo 180 kegljačev, je že v prvem kolu 38 tekmovalcev znatno preseglo številko 800.
Najboljši so bili Druškovič 891 kegljev, Lubej 882 kegljev, Zagorc 881 kegljev, Kranjc 874 kegljev, Lukač 855 kegljev itd. Do konca prvenstva bodo še tri kola.
KK »Oprema« Slovenj Gradec : »Žična« Celje 4312 : 4494.
Zaslužena zmaga odbojkaric Maribora
V dvorani C na Mariborskem tednu je bil danes dopoldne turnir ženskih ekip Maribora, Ljubljane in Lokomotive iz Zagreba. Najboljšo igro so prikazale domačinke, ki so zasluženo dosegle prvo mesto in premagale obe ostali ekipi. Rezultati: Maribor : Ljubljana 3:0 (seti 15:3, 15:9, 15:12). Ljubljana : LoKomotiva 1:3 (8:15, 15:11, 11:15, 9:15), Maribor : Lokomotiva 3:0 (15:12, 15:8, 16:14). Vrstni red ustreza igram. Zagrebčanke so v zadnjem nizu tekme močno ogrožale Maribor, toda bile so že precej izmučene zaradi dveh zaporednih iger. V ekipah so bile najboljše pri Mariboru Kogalo-va in Hlebetova, pri Lokomotivi Subotičanec in Morič, pri Ljubljani Trkulja in Skale. Gledalcev je bilo le malo, ker je bila dvorana nezakurjena. Sodila-sta dobro Vergles in Anglovič. Predtekma — moški: Maribor : Partizan (Hoče) 0:3 (10:15, 11:15, 12:15).
NOGOMET
JESENICE : TOLMIN 7:0 (3:0J RUDAR : GRAFlCAR (Lj)
8:1 (4:1)
CELJE : RUDAR (Vel.)
5:2 (1:2)
Celje, 25. marca. — Danes se je Celje pomerilo v prijateljski tekmi s podzveznim prvakom Rudarjem iz Velenja. Zmaga Celja je sicer zaslužena, toda ni bila tako lahka kakor kaže rezultat. Odločujoče gole je Celje doseglo šele 10 minut pred koncem tekme.
Zmaga
celjskih smučarjev
Celje, 25. marca. V idealnih snežnih razmerah se je danes pri Celjski koči Celje pomerilo z Zasavjem. Tekmovali so samo v slalomu. V vsaki ekipi je sodelovalo po 15 smučarjev. Zmagal je Koršič pred Nunčičem, bratoma Cater in Kopitarjem (vsi Celje). Tako je ekipa Celja zmagala tudi ekipno.
USPEH LAKOTE IN FANEDI.OVE V COURMAVERJU Courmayer, 25. marca. — Jugoslovanska smučarja Peter Lakota in Krista Fanedel sta osvojila drugi mesti na sm 'čarskem tekmovanju študentov v italijanskem zimskem središču Courmayerju. V alpski kombinaciji za moške je zmagal Avstrijec Walter Kutsche-ra, v kombinaciji za ženske pa njegova rojakinja Thomasova. Na tem tekmovanju so tekmovali smučarji iz Avstrije, Farncije, Italije, Zah. Nemčije. Švice in Jugoslavije ter je drugo mesto jugoslovanskih predstavnikov prav gotovo lep uspeh.
Po prvem dnevu tekmovanja je vrstni red moštev naslednji:
1.	Jadran (Split) 10.114 točk,
2.	Mladost 9042, 3. Partizan 5736, 4. Mornar (Split) 3139, 5. Jadran Hercegnovi 2982, 6. Crv. zvezda 2405, 7. Ljubljana 2098, 8. POSK
1552, 9. Primorje 1516, 10. Jug (Dubrovnik) 1516, 11. Medveščak 895, 12. Spartak 778 itd.
Danes zvečer so na sporedu finalna srečanja v vseh disciplinah. V času poročanja še nismo prejeli rezultatov.
Štafeta mladosti 1962
NADALJEVANJE S 1 STR
liti celotni štafetni tek v zvezno pot in republiško pot. Republiška pot pa je razdeljena še v pni in drugi del.
Najprej si oglejmo, kakšna je zveznsJ pot. Izračunali so da bo dolga 745 km in bo obsegala vse naše važnejše kraje in tako vključila celotno področje Slovenije. Šla bo po tej poti: Jesenice—Kranj —Kamnik—Velenje — Dravograd — Maribor—Ptuj—Zidani most—Novo mesto — Kočevje — Ljubljana— Postojna—Koper—Most na Dragonji. Začetek te zvezne poti bo 7. aprila ob 10. uri na Jesenicah, konec pa 11. aprila, ko bodo nosilci štafetne palice pri Mostu na Dragonji predali štafetno palico zastopnikom Hrvatske.
Prvi del republiške poti se začenja 8. aprila v Gornji Radgoni in teče do Murske Sobote in Ljutomera v dolžini 71 km. V Ptuju se ta del republiške poti priključi zvezni poti. Druga republiška pot pa začne teči pri izviru na Soči in gre čez Trento, Novo Gorico, Šempas, Ajdovščino, Vipavo, Razdrto v Postojno, kjer se spet priključi
Dva remija Parme
Mar del Plata, 25. marca. — V
argentinskem turističnem mestu se je začel tradicionalni šahovski turnir, na katerem sodeluje razen številnih velemojstrov tudi jugoslovanski mednarodni mojster Bruno Parma. V prvem kolu je remiziral z argentinskim velemojstrom Pan<-ncm, v drugem pa s sovjetskim velemojstrom Smislovim. Po drugem kolu vodi madžarski velemojster Szabo z dvema točkama, sledi Naj-dorf z 1„5 itd.
zvezni poti. Ta pot bo dolga 174 kilometrov.
že po teh skopih podatkih nam je razumljivo, da so organizatorji mislili na vse predele v naši republiki, skratka na vse naše delovne ljudi, ki bodo ob Dnevu mladosti zaželeli našemu Maršalu vse dobro ob njegovem življenjskem jubileju.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V JUDU
Pričakovani rezultati
Maribor, 25. marca. Maribor : Kovinar 17:7, Maribor : Impol (Slov. Bistrica) 17:7, Branik : Impol (Slov. Bistrica) 20:4.
Borbe so bile prav zanimive, v moških pa so se posebno odlikovali pri Mariboru Zadravec in Govedič, pri Kovinarju Žnidaršič in Hauptman, pri Braniku pa Stajnec in Ferle.
ALPINA : TRIGLAV 10:14
Žiri, 25. marca. — VI. kolu republiške judo lige je kranjski Triglav premagal Alpino s 14:10. Pri Kranjčanih sta bila najboljša Stare in Bavec v težki kategoriji, pri Alpini pa Vehar in Mlakar.
Rezultati: I. kolo — Potočnik : Govc 0:2, Albreht I : Rakovic 1:1, Stanovnik : Blaznik 2:0, Vehar : Kučina 1:1, Mlakar : Stare 1:1, Albreht II : Bavec 0:2; II. kolo — Albreht I : Govc 2:0, Potočnik : Rakovec 1:1, Vehar : Blaznik 1:1, Stanovnik : Kučina 0:2, Albreht II : Stare 0:2, Mlakar : Bavec 1:1. Sodil je Škraba.
VOJVODINA : HAJDUK 1:1 (1:0)
Novi Sad, 25. marca. Pred 6000 gledalci sta si Vojvodina in Hajduk porazdelila točki.
Vojvodina: Pantelič, Sekekeš, Svtinjarevič, Sentin, Jerčič, Bor-belj," Aleksič, Takač, Pavlič, Ra-dosav, Dugandjija.
Hajduk: Jurič, Kuci, ilič (Ko-nago), Garov, Brkljača, Kozlina, Papec, Vukas, Ankovič, Bego, Senauer.
Strelca: Pavlič v 15. minuti za Vojvodino, za Hajduk pa Papec v 17. minuti.
Rezultat ustreza dogodkom na igrišču. Telesno močnejši igralci Hajduka so se laže gibali po zelo težkm, s snegom pokritem igrišču, toda napadalci so bili neučinkoviti, predvsem pa neiznajdljivi. Vojvodina se je v glavne msamo branila, sem in tja na s hitrimi protinapadi skušala doseči gol. Imela je nekaj lepih priložnosti, ki jih pa neprisebni napadalci niso znali izkoristiti. Začetek je bil hiter. Takoj je imel priložnost Pavlič za vodstvo, toda Jurič je uspešno posredoval. Kar je Pavlič zamudil na začetku, mu je uspelo v 14. minuti. V kazenskem prostoru Hajduka je ostro streljal. Jurič je skušal posredovati, toda zaman. Gostje so. imeli več priložnosti za izenačenje. Neumorni graditelj Vukas je nenehno pošiljal v ogenj svoje tovariše, toda nihče od njih ni znal izkoristiti duhovitih preigravanj in pomoči izvrstnega Vukasa. V drugem delu je kar osem igralcev Hajduka krenilo v napad. Zaradi visokega snega pa igralci iz Splita niso mogli nadzorovati gibanja žoge. V 70. minuti je Senauer našel prostega Fiapeca in ni bilo težko premagati Pan-teliča.
DINAMO : NOVI SAD 3:2 (1:0)
Zagreb, 25. marca. Pred 7000 gledalci je Dinamo na svojem igrišču tesno porazil ligaša Novi Sad.
Dinamo: Irovič, Sikič, Braun, Matuš, Markovič, Perušič, Cvitkovič, Zambata, Jerkovič, Petru-nič, Lipošinovič.
Novi Sad: Dražič, Belič, To-jagič, Brzic, Debeljački, Karaka-novič, Staničič, Lenič, Rudič, Pirmajer, Utornik.
Maribor znova razveselil pristaše
MARIBOR, 25. MARCA. Ob težkem terenu v Ljudskem vrtu se je zbralo okrog 6000 gledalcev, ki so tokrat po napeti borbi za točke II. zvezne lige nad vse zadovoljni zapuščali igrišče.
Maribor : Željezničar 4:2 (1:1)
Maribor : Vabič, Jovanovič, Bolfek, Ceh, Kreač, Canjek, Markovič (Šober), Arnejčič, Pirc, Kek, Breznik (trener šimunič).
Željezničar : Radovič, Šta-ka, Kapidžij I. (Azabajič), Kapi-džlč II, Kulovič, Kokot, Duspara, Gašič, Dizdarevič, Osim, Hot (trener Konjnvod).
Glavni sodnik Stankovič iz Beograda, mejna dr. Miličič (Putina) in Gruškovnjak (Zagreb).
Strelci: Breznik v 14. in 88. minuti, Kek v 57. in Arnejčič v 78. minuti za Maribor, za Željezničar pa Osim v 23. in 46. minuti.
Že v začetku tekme se je razvila ostra igra, ki pa jo je odlični sodnik krepko držal na vajetih. Mariborčani so takoj napadli vrata gostov in po lepi kombinaciji Pirc —Breznik je slednji že v 14. minuti povedel vijoličaste v vodstvo. S tem golom so domačini »zbudili« občinstvo, ki je dor konca tekme burno navijalo za borbene Mariborčane. Tudi Sarajevčani so izvedli nekaj nevarnih napadov. V teh organiziranih napadih se, je najbolj odlikoval Osim na levi zvezi. Ta igralec je s pravo bombo z daljave 20 m v 23. minuti izenačil. Mariborčani so za tem izvedli več zaporednih napadov, največ po desnem krilu, po Markoviču, ki je podajal svojim tovarišem dobro uporabljive žoge. Žal, je mnogo zrelih priložnosti zvodenelo v nič. Večinoma so bili napadalci prepočasni, ali pa je žoga postala plen trdne obrambe gostov. Pred koncem prvega dela igre je Azabajič zamenjal v obrambi Kapidžiča I., medtem ko so Mariborčani napravili drugačno rošado, ki je močno presenetila gledalce. Trener je poslal v borbo Šobra, Markovič pa je moral z igrišča. Občinstvo je to potezo sprejelo z očitnim nezadovoljstvom in burno protestiralo. Po tekmi smo zvedeli, da je tehnično vodstvo ugotovilo, da bo zmago odločil drugi del igre, Markovič pa ni imel dovolj kondicije za 90 minut igranja. Res je bil v
drugem delu tempo še hujši in zato je bila odločitev tehničnega vodstva povsem pravilna. Domačinom se je posrečilo prevzeti igro v svoje roke in prisiliti goste v obrambo. Toda, že v 1. minuti nadaljevanja je Vabič slabo posredoval, prisebni Osim pa je žogo usmeril v prazna vrata in povedel goste v vodstvo z 2:1. Toda morala Maribora ni padla. Fantje so se trudili še naprej in po lepi kombinaciji napada se je Keku v 57. minuti posrečilo izenačiti. V polju so Sarajevčani igrali zelo točno, toda močne obrambe Maribora niso mogli razbiti. Pa tudi več nevarnih napadov domačinov je v tem času vselej razčistila čvrsta obramba Željezničarja.
Mariborčani so si srčno želeli zmagati. V 78. minuti je poslal Canjek na desno stran Arnejčiču uporabno žogo, ta pa jo je usmeril med vratnice in ponovno povedel Maribor v vodstvo, 3:2. Gostje so na vsak način hoteli izenačiti in spretni Osim je poskušal na vse načine ukaniti obrambo Maribora, ki pa je bila vselej na mestu. Mariborčani so dosegli še četrti gol. Dve minuti pred koncem je Breznik preigral obrambo Željezničarja, nato še vratarja in dosegel četrti gol za svoje moštvo.
Enajstorica Maribora zasluži vso pohvalo. Trud vsakega posameznika in tudi celote je bil kronan z lepim uspehom, saj tudi najbolj navdušeni niso pričakovali zmage. V najboljšem primeru bi bili prav
Gostovanje Slovana
V telovadnici II. gimnazije so košarkarji Maribora v sklopu priprav za prvenstvo povabili v goste Ljubljančane in Zagrebčane. Moški — Maribor : Slovan 63:43 (28:26). V dopadljivi igri so domačini zasluženo zmagali. Največ košev so dosegli za Maribor Fric 22, Kotarac 16 in Mandl 9, za Slovan pa Slana 16, Zevnik 13 in Kozlek 9. Ženske — Maribor : Lokomotiva (Zgb) 37:58 (16:26). Gostje so prikazale zelo dobro skupno igra in energične napade, zaključene s točnimi streli na koš. Največ košev so dosegle za Maribor Stojanovič 14, Turk 10, Težak 6, za Lokomotivo pa Blažekovid 18, Voržič 16, Gal’ 10. Dobro sta sodila Kumer in Fric iz Maribora.
vsi zadovoljni z eno samo točko. Vsi igralci so se borili do kraja. Željezničar je pokazal kvaliteten nogomet, vendar premalo moči in odločnosti pred nasprotnikovimi vrati.
Sodnik Stankovič je zadovoljivo opravil svojo nalogo.
ZMAGA MLADINCEV MARIBORA
Maribor, 25. marca. V prvenstveni tekmi mladinske lige so mladi nogometaši Maribora premagali Olimpijo iz Ljubljane z 2:0 (2:0). Gola sta dosegla Prosen v 3. minuti z enajstmetrovke, v 20. minuti pa štrlek. Maribor je igral skoraj vso tekmo le z desetimi igralci, ker je sodnik izključil Planka.
II. ZVEZNA	LIGA			—	VZHOD	
Budučnost	16	9	3	4	26:21	21
Proleter	16	9	2	5	31:25	20
Radnički (B)	16	8	3	5	22.T5	19
Radnički (N)	16	8	3	5	34:32	19
Srem	16	7	3	6	31:25	17
Sutjeska	16	8	0	8	27:22	16
Spartak	16	6	2	8	28:23	14
Priština	16	6	2	8	25:24	14
Radnički (S)	16	6	2	8	18:35	14
Rudar	16	5	3	8	28:32	13
Mačva	16	5	3	8	13:25	13
Radnički (K)	16	3	6	7	21:25	12
II. ZVEZNA	LIGA			—	ZAHOD	
Sloboda	16	10	3	3	38:16	23
Željezničar	16	10	2	4	36:16	22
Trešnjevka	15	6	6	3	33:19	18
Karlovac	16	6	6	4	28:26	18
Čelik	16	8	1	7	24:20	17
Maribor	16	6	4	6	21:29	16
Šibenik	16	7	2	7	19:33	16
Split	16	4	7	5	20:21	15
Proleter	16	4	7	5	28:30	15
Varteks'	16	3	6	7	18:30	12
Borovo	15	2	5	8	17:29	9
Lokomotiva	16	2	5	9	19:35	9
REZULTATI II. ZVEZNE LIGE ZAHOD
Split : Karlovac 1:1 (1:0) Proleter : Sloboda 1:0 (1:0) Čelik : Lokomotiva 2:0 (2:0) Šibenik : Varteks 1:0 (1:0) Borovo : Trešnjevka odloženo
Prekinjena tekma iz prejšnjega kola:
Sloboda : Split 3:0 p. f.
REZULTATI II. ZVEZNE LIGE VZHOD
Proleter : Budučhost 7:0 (3:0) Sutjeska : Radnički (K) 2:0 (2:0) Radnički (N) : Srem 3:0 (2:0) Rudar : Radnički (S) 4:0 (1:0) Mačva : Spartak 0:0 Priština : Radnički (B) 1:2 (1:0)
Strelci: Jerkovič v 8. in 53. minuti ter Matuš v 75. minuti za Dinamo ter Rudič v 55. minuti in Pirmajer v 79. minuti za Novi Sad.
Ze v prvih minutah igre je Dinamo nemarno napadel vrata Novega Sada. V 8. minuti je Jerkovič povedel svoje moštvo v vodstvo in pri tem vodstvu Dinama je ostalo vse do konca prvega dela igre. V 53. minuti je Jerkovič izkoristil strel s kota in povišal na 2:0. Samo 2 minuti kasneje je Rodič znižal na 2:1. Gostje so imeli še več priložnosti za izenačenje, toda Dinamo je po Matosu v 75. minuti povišal na 3:1. Pri tem rezultatu ni ostalo, ker je v 79. minuti Pirmajer znižal na 3:2.
VELEž :CRVENA ZVEZDA 2;1 (0:1)
MOSTAR, 25. MARCA. V prvenstveni tekmi I. zvezne Jige je danes v Mostarju domači Velež zasluženo premagal beograjsko Crveno zvezdo.
Crvena zvezda: Stojanovič, Šekularac II, Miličevič, Malešev, Durkovič, Popovič, Stipič, Ma-ravič, Rudinski, Šekularac I, Melič.
Velež:	Čurkovič, Sliškovič,
Handžič, Rodin, Benco, Selimo-tič, Čerkič, Repar (Džavič), La-zovi(^ Mujič, Radiljevič.
Ze v osmi minuti so imeli domači lepo priložnost, da pridejo v vodstvo. Čerkič je s prostega strela z 20 metrov zadel prečko. Vse do sredine prvega polčasa so igrali v glavnem na polovici gostov. V 28. minuti je Šekularac I prodrl po levem krilu in dodal Meliču, vendar je vratar Čurkovič z drznim skokom v noge rešil svojo mrežo. V 32. minuti je Maravič s hitrim prodorom in s silovitim udarcem z 10 metrov dosegel vodstvo za Crveno zvezdo. Na poti do mreže se je žoga dotaknila domačina Sliškoviča in spremenila smer, kar je mladega vratarja Veleža zmedlo. V 34. minuti so Veleževi igralci drugič zadeli prečko. Na pred-ložek Radiljeviča z leve strani je čerkič silovito streljal z glavo v smeri desnega kota. Stojanovič je bil brez moči, toda žoga je zopet zadela prečko. Samo 3 minute kasneje je Mujič z 20 metrov zadel notranjo stran prečke. Toda žoga zopet ni hotela v mrežo.
Ves drugi polčas se je v glavnem igralo na polovici gostov. Igralci Crvene zvezde so se umaknili v obrambo, čeprav so imeli za zaveznika veter. Toda ta obramba jih je stala dve točki. Gol za Velež je dosegel Čerkič v 70. minuti z volejem, čez vratarja Stojanoviča. Nekoliko minut pred koncem tekme je Radiljevič s 7 metrov le našel pot žogi do mreže in tako dosegel zmago za svoje moštvo. To je bila velika zmaga Veie-ževih igralcev in veliko slavje za okoli 8000 premrlih gledalcev.
BEOGRAD :RIJEKA 0:0 (0:0)
BEOGRA, 25. MARCA. Srečanje med Beogradom in Rijeko si je ogledalo okoli 2000 gledalcev, sodniku Cahunu iz Duge Rese pa sta se predstavili enajstorici v naslednjih postavah:
Beograd : Krivokuča, Milovanovič, Gavrič, Antič, šijakovič, Dakič, Samardjič, Milošev, Popov, Čebinac (Nikolič), Skoblar.
R i j e k a :	Stojanovič, Vranko-
vič, Mihovilovič, Valent, Bmčič, • Dunaj, Blaževič, Zadel, Veselica, Naumovič, Medle.
Ves čas tekme je padal leden dež in gost sneg, temperatura je bila pod ničlo in bil je pravi podvig vzdržati 90 minut na igrišču, ki je bilo pokrito s snegom. Neodločen rezultat najbolj ustreza poteku na igrišču. Gostje so bili
v»	v
TUD! Dfi POTROŠniŠKI KREDIT
VELEBLAGOVNICA
nama
PRED POŠTO
.nevarnejše moštvo v prvem polčasu. Napadali so z desetimi igralci, prav tako pa so se tudi branili. Veselica, Naumovič in Medle so napravili precej skrbi obrambi domačih, pa tudi vratar Krivokuča je imel v tem delu polne roke dela.
V drugem delu so se gostje, ki letos sploh še niso videli snega, v glavnem branili. V tem delu igre so imeli domači dve zares lepi priložnosti. Najprej je Skoblar v 65. min. s treh metrov zadel vratnico, nato pa je šijakovič v zadnji minuti prav tako zadel le vratnico. Čeprav je bilo igrišče zelo težko, sneg je bil očiščen le v kazenskem prostoru, sta obe moštvi igrali zelo borbeno. Pri domačih so bili najboljši Krivokuča, Antič, Dakič in Skoblar, pri Rijeki pa Stojanovič, Bmčič, Dunaj, Veselica, Naumovič in Medle.
ODLOŽENA TEKMA
SARAJEVO: VARDAR
Sarajevo, 25. marca. — Tekmo I. zvezne lige med Sarajevom in Vardarjem so morali odložiti zaradi visokega snega in snežnega meteža. Predstavniki obeh klubov so se sporazumeli, da bodo skupaj našli termin za naslednjo tekmo. Pred tekmo so igrišče sicer očistili, vendar je bil snežni metež tolikšen, da je sneg znova nanešlo na igrišče, pa tudi vidljivost je bila tako slaba, da igra enostavno ni bila mogoča. Kljub velikim vremenskim težavam, je prišlo na igrišče okoli 2000 gledalcev, ki pa so morali seveda ostati brez svojega nedeljskega užitka.
PARTIZAN : HORAC 5:0 (0:0)
Beograd, 25. marca. Včeraj je bila na stadionu v Beogradu prvenstvena nogometna tekma med Partizanom in Borcem iz Banja Luke.
PARTIZAN:	Soškič, Sombolac,
Jusufi, Vukelič, Jovanovič, Vasovič, Cebinac, Kovačevič, Ognjanovič, Galič in Rajič.
BORAC: Kolak, Krivokuča, Ka-sunovič, Spasojevič, švraka, Budja, Vezmar, Tomljenovič, Zelenika, Jankovič, Klobučar.
Sodnik: Kapusta iz Zagreba, gledalcev 7000.
Od tekme med prvim in zadnjim ni nihče veliko pričakoval. Ze vnaprej je bilo jasno, da bo Partizan zmagal brez težav. Toda vendar ni bilo vse tako lahko. Ze v 15. minuti je bil Partizan brez dveh igralcev, ki sta morala zapustiti igrišče zaradi poškodb. Kmalu za tem je sodnik pokazal pot v slačilnico tudi enemu izmed nogometašev Borca. Vse do konca prvega polčasa Partizan ni imel premoči in tako se je prvi del igre končal brez gola.
Prvi gol ie dosegel Partizan v 47. minuti. Strelec je bil Rajič, ki je mimo' vratarja plasiral žogo v mrežo. Samo 4 minute pozneje je Cebinac pritekel po desnem krilu in iz mrtvega kota dosegel 2:0. Napadi Partizana so .bili nezadržni. Ze v 70. minuti je bil rezultat 4:0 in tako se je moral Borac že pred koncem sprijazniti z visokim porazom. Rezultat 5:0 ni previsok in Borac lahko išče krivdo v poškodbi svojega najboljšega igralca vratarja lio-laka, pa tudi v tem, da so hoteli iz srečanja s prvakom doseči morda preveč in so pri tem pozabili na obrambo.
I. ZVEZNA	NOGOMETNA LIGA					
Partizan	16	11	4	1	35:14	26
Crv. zvezda	16	9	4	3	30:14	22
Vojvodina	16	8	5	3	23:14	21
Dinamo	16	7	3	6	27:17	17
Hajduk	16	5	6	5	22:23	16
Rijeka	16	3	9	4	13:16	.15
Velež	16	4	6	6	21:26	14
Sarajevo	15	4'	6	5	24:29	14
Vardar	15	5	3	7	21:30	13
Beograd	16	3	6	7	20:21	.12
Novi Sad	16	4	4	8	21:34	12
Borac	16	2	4	10	18:36	8
Tri zmage
Pr^tl nekaj dnevi sta se mudila v Italiji slovenska namiznoteniška igralca Tomažič in Kern, člana NTK Ljubljana. Na povabilo kluba »Unione sportiva Maggiorese« sta nastopila na tekmovanju za »Coppa delic nazioni«. Turnir je bil v bližini Milana, v majhnem mestecu Maggiore. Udeležba je bila mednarodna, konkurenca pa ne tako močna, saj so nastopile drugorazredne ekipe. Nastopila so moštva iz Avstrije, Francije, Italije in Jugoslavije.
Tomažič in Kern sta dosegla pomemben uspeh, saj sta zmagala v vseh treh disciplinah, so bile na sporedu. Zmagala sta v ekipnem tekmovanju in dobila za nagrado srebrni pokal-V tekmovanju posameznikov z® pokal »Racchctta d’ argento" j® zmagal Bojan Kern, med dvojicami pa sta zmagala Tomažič in Kern. Za vsa prva mesta so organizatorji pripravili lepe nagrade.
ITALIJANSKO
NOGOMETNO PRVENSTVO Rim, 25. marca. V 35. kolu ita' lijanskega nogometnega prvenstva so bili doseženi r.as-^rlnji rezultati' Roma:Boiog::a 1:2, ecoo 'Cataria 3:i, Udinese:! ar- ri-A 0:i. mo:Mantova ! '.. FVjrvrrtnk Tado-va 3:!,	•: S»mv,>4or;s 0:1>
Spal-Torino 1 r-l, jn »en^gl^pale: Vetit-z.ia 0-C, A7.,:an ?. ' ■pre-loženo.
Vodi Milano s 45 točkami, F'0-rentina 44, Interumionsie in B0" logna 42 itd.