Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3'50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
'IM
*
k
4£ij
.
. P
đ] V-:
'Z i
i
Uredništvo in upravništvo je v Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.

St. 45.
V Ljubljani, sobota dne 24. avgusta 1918.
Leto I.
Avstrijsko volno poročilo.
Napadi naših in laških letalcev.
Dunaj, 23. avgusta. (K. u.) Uradno, italijansko bojišče.
Neka avstro-ogrska skupina letalcev je uspešno napadla z bombami italijansko letališče pri Mestre.
Sicer nikakih posebnih dogodkov.
Albanija.
Čete generalnega polkovnika barona Pflanzer Bialtina so vrgle sovražnika na več točkah iz njegovih prvih črt in privedle ujetnikov ter topov.
Šef gen. štaba.
*
Uradno poročilo vojne mornarice.
Dunaj, 23. avgusta. C- in kr. vojno ministrstvo (mornariški oddelek) razglaša: Oddelek naših povodnih letalcev je 21. avgusta zvečer z dobrim uspehom bombardiral laško letalsko postajo Porto Corsini (severovzhodno Ravene) inje ugotovil številne zadetke bomb na letalskih lopah in barakah. Vsa letala so se vrnila. Tudi letalsko polje poleg Lida pri Benetkah in sovražna taborišča barak v primorju Piave so ponovno napadli naši letalci brez lastnih izgub. — Sovražni letalci so 21. avgusta in naslednjo noč delovali zelo živahno nad severno Adrijo. V dveh nočnih napadih so metali bombe na Pulj; prvi napad ni uspel, drugi pa je povzročil neznatno škodo. Nekaj požarov grmovja na ozemlju je kmalu ugasnilo. V Fasani je bilo poškodovanih dvoje zasebnih hiš in več oseb ranjenih.
Eden naših lovcev-letalcev je 21. avgusta sestrelil v zračnem boju v severni Adriji italijansko bojno povodno letalo.
*
Obisk na jugozapadni fronti.
Podpolkovnik Delessert, posebni poročevalec lista »Journal de Geneve“ se je podal na povabilo avstro-ogrskega tiskovnega stana na jugozapadno fronto in poroča v imenovanem listu nekatere stvari; ker pa vsled omejitve porabe papirja ne more objaviti v časopisu vseh utiskov, jih bo izdal v posebni brošuri. Delessert najpreje hvali prisrčen sprejem in gostoljubnost, katero mu je izkazalo avstro-ogrsko vojno vodstvo. Posebno poudarja junaštvo gorskih čet, katere imenuje najboljši del armade. Podpolkovnik opisuje skoraj nadčloveško ehergijo, s katero so spravili, ne da bi sovražnik opazil, vojni materijal na te visoke postojanke.
* *
#
Italijansko vojno poročilo.
22. avgusta.
Običajno delovanje artiljerije na vsej fronti. V dolini Riofreddo (Posina) so, poskusili sovražni oddelki po kratki, jako silni artiljerijski pripravi napasti naše črte. Z našim ognjem odbiti, so se morali v neredu umakniti. Naše patrulje so pognale sovražne patrulje severno Monja v beg in so povzročile nemir v sovražnih črtah na levem bregu Piave vzhodno Nervese. Italijanski letalci so bombardirali uspešno vojaške cilje v Suganski dolini, so vrgli 2000 kg bomb na neko letališče zapadno potoka Modrone in so povzročili številne požare. Pet sovražnih letal so zbili italijanski in zavezniški letalci.
*
Lugano, 23. avgusta. Glasom londonskih telegramov zahteva italijanska komisija za preskrbo s premogom izdatno dobavo premoga, ker sicer bi bilo nadaljevanje vojne nemogoče.’
Nemško volno poročilo.
Ofenziva Francozov in Angležev,
Berolin, 23. avgusta. (K. u.) Uradno.
Vojni skupini kraljeviča Ruprehta in generalnega polkovnika Von Boehna.
Delni napadi sovražnika severo-zahodno Bailleula in na obeh straneh'Lyse so bili zavrnjeni. V protisunku smo dobili ujetnikov.
Anglež je včeraj s polno močjo nadaljeval napad, ki ga je začel 21. avgusta severno Ancre in ga razširil — opustivši Ancre — fronto severno Alberta — na odsek od Alberta do Somme. Obširno zasnovani prodiraini poskus sovražnika se je popolnoma izjalovil v svojem prvem razvoju. Nasprotnik je doživel včeraj težek poraz.
Na bojišču severozahodno Bapaume so napadle v pričakovanju sovražnega napada pruske divizije s saškimi in bavarskimi polki sovražnika med Moyennevilleom in Miraumontom. Zadeli so povsod na sovražni, šele razvijajoči se napad in na močne pripravljene postojanke nasprotnika in so vrgle sovražnika nazaj, mestoma do 2 km globoko. Potem so bili odbiti angleški napadi, ki so bili pripravljeni za zjutraj. Tekom dneva je sovražnik še večkrat napadel, posebno v smeri Puiseux-Beaumont Hamei. Bil je povsod zavrnjen z najtežjimi izgubami. Močni napadi sovražnika od Alberta sem so se zrušiii v našem ognju.
Med Albertom in Sommo je napadel sovražnik pod najmočnejšim varstvom ognja in je prodrl mimogrede čez cesto Albert-Bray v vzhodni smeri. Močan protinapad hessenskih čet z oddelki pruskih in virtemberških polkov je vrgel sovražnika čez cesto nazaj v njegove izhodne postojanke. Nekrito napadajoče baterije so sestrelile številne oklopne vozove sovražnika. Severno Braya je začel napadati sovražnik s konjenico; bila je skoro docela uničena. Delni boji so trajali na bojišču skoro do noči.
Med Sommo in Oiso splošno miren dan. Močan ognjeni boj južno Somme se je polegel v dopoldanskih urah. Južno Avre so se frSncoski napadi pri Fresnieresu le delno razvili v našem ognju in so bili zavrnjeni. Infanterijski napadi ob Divette. Med Oiso in Aisno smo vzeli — v zvezi z dne 20. avgusta izvedeno premaknitvijo naših črt za Oiso — v noči z 21. na 22. avgust naše čete, ne da bi nas motil sovražnik, nazaj za Ailette. (Od vzhoda tekoča reka se izliva blizu 12 km vzhodno Noyona v Oiso.) Močnemu napadu nasprotnika med Montcampom in Pont St. Mardom : o se izognile naše na zahodnem bregu Ailette še|bstale stotnije zadaj za odsek. Delni napadi sovražnika med Aillete in Aisne so se izjalovili v našnm ognju in v protisunku.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med Bazohesom in Fismesom smo potisnili v krajevnem napadu ameriške postojanke nazaj in zavrnili sovražne protinapade.
von Ludendorff.
*
Dodatno k poročilu z dne 22. t. m. se razglaša uradno;
Poročnik Udet si je priboril svoj 57. in 58. zračno zmago.
Pri letalskih napadih na domače ozemlje so po dosedanjih poročilih od sovražne skupine 10 letal med poletom nad Karlsruhe uničili naši lovci-letalci 7 letal.
Večerno poročilo.
Berolin, 23. avgusta. Ponovljeni napadi Angležev severozapadno Bapaume pri Albertu in južno Somme. Naš protinapad se vrši. Močno streljanje med Aillette in Aisne.
Podvodna vojska.
Berolin, 23. avgusta. (Uradno.) V noči z 22. na 23. avgusta so napadle lahke bojne sile pomorskega zbora sovražne pomorske sile iz dünkirchenskega pristana. Tri sovražne torpe-dovke smo pogodili s torpedi. Dve vozili sta se potopili.
Kljub močnemu protidelovanju so se naše bojne sile vrnile brez izgub.
Šef admiralnega štaba.
* *
*
Vojni posvet antante.
Curih, 22. avgusta. Laški listi poročajo o vojnem posvetu aliirancev, ki se bo zopet vršil v Verzelju in ki se ga udeležita Lloyd George ter Orlando. Wilson bo dal predložiti posebno poslanico, v kateri se bo izrazil o vojnih ciljih in skupni organizaciji. Posvetu, ki bo sklepal o nadaljevanju vojne do gotovega časa, bo predsedoval Clemenceau.
Napetost v francoski politiki.
Ženeva, 23. avgusta. »Journal de Peuple“ javlja, da se sestane kongres socijalistov, radikalcev, republikansice frakcije in lige za človeške pravice, ki se hoče odločno izreči proti politiki Clemenceaua. Pričakovati je v vladi hude krize.
Pariz, 23. avgusta. Pariški politiki smatrajo stavko angleških delavcev v premogovnikih za zelo resno. O telegramih v francoskih listih, ki pozivajo delavstvo, naj vztraja pri delu, govore, da potekajo iz Fochove okolice.
Francija kliče 18 letne.
Bern, 22. avgusta. Francosko časopisje meni, da je vpoklic letnika 1920, odkar je obtičala ofenziva, še pred to zimo neizogiben. Vojni minister je razposlal okrožnico na razna poveljstva, naj takoj začno s pripravami za vpoklic rekrutov.
Francija požene Špansko v vojno ?
Lugano, 22. avgusta. Clemenceau upa pripraviti Špansko do preloma z Nemčijo. V razgovorih s španskimi žurnalisti je slikal zmago antante kot gotovo stvar.
Izjava Clemenceaujeva o koncu vojne.
Ženeva, 22. avgusta. „Temps- prinaša iz-javo iz Clemenceaujevega govora zastopnikom pariških zidarskih društev: Treba je še zadnjega napora in po njegovem trdnem prepričanju konec vojne spričo velike ameriške pomoči ni več daleč.
Ženeva, 23. avgusta. Herve izraža svojo bojazen radi opustošenj, ki jih napravlja sovražnik pri umikanju in predlaga, da se store vojskovodje in šefi čet ogovorni za zločine.
„Nouvelliste de Lyon“ zahteva, da treba kot odgovor za napade na Pariz, Nancy in Boulogne napasti vrsto večjih mest ob Renu.
Nevtralci bi naj posredovali.
Curih, 23. avgusta. „Züricher Post“ javlja iz Stockholma, da svetujeta Nemcem prijazna „Daglight Allerhanda“ in „Aftonbladet“, naj bi vlada ugladila pot za mirovno posredovanje. Nevtralne države treba uveriti, da amanta ni nenaklonjena nevtralnemu posredovanju.
Mednarodnega zborovanja socijalistov ne bo?
Curih, 23. avgusta. „Petit Parisien“ javlja iz Rima, da so razgovori italijanskih socijalistov z zastopniki amerikanskih delavcev o mednarod: nem socijaiistovskem zborovanju potekli brez uspeha.
Splošen napad sovjetskih eet na Čehoslovake.
Pogajanja boljševikov z antanto?
Stockholm, „Golos Simbirska“ poroča: Napad sovjetskih čet na Cehoslovake se je na celi črti pričel in se za enkrat nad vse ugodno razvija. Cel položaj Čehoslovakov je tembolj kritičen, ker jim manjka hrane in streliva. Vlada trdno prepričanje, da se bo sovjetskim četam posrečilo vreči Čehoslovake na fronti ob Volgi. „Pravda“ poroča, da so se sovjetski polki iz gubernij Kursk in Orel branili bojevati se proti Cehoslovakom, kar izvira iz agitacije socijalnih revolucijonarjev. Trocki je odposlal čete, ki naj upor zaduše; kolovodje namerava izročiti revolucijskemu sodišču.
Stockholm. „Krasnoje Znatna“ poroča, da je bil Radek, ruski državni podtajnik v ljudskem komisarjatu za zunanje zadeve, v posebni misiji v Voiogdi, kjer se je pogajal z zastopniki antante, da alijiranci vstavijo svoj pohod proti Rusiji in se na podlagi tega doseže kompromis med sovjetsko vlado in alijiranci. Radek se je že vrnil in je poročal o rezultatih sovjetski vladi. O tem se najstrožje molči in je bilo tudi listom prepovedano zavzeti stališče napram tem pogajanjem.
Buchanan zopet na površju.
Stockholm, 23. avgusta. Prejšnji britanski poslanik na carskem dvoru sir George Buchanan je po poročilih „Zarja Rossiji“ dospel v Vladivostok, odkoder bo vodil antantino diplomatično akcijo proti Rusiji.
Ženeva, 22. avgusta. „Havas“ poroča, da je angleška vlada zaprla boljševiškega poslanika v Londonu Litvinova, ker antanta ne priznava več, da vlada maksimalistov po narodnem pravu obstoja, torej ne more tudi njenih zastopnikov v inozemstvu smatrati eksteritorijalnim.
Poveljnik antantnih čet v Arhangelsku.
Ženeva. „Temps“ poroča iz Arhangelska, da je vrhovno poveljstvo nad ondotnimi antantnimi četami prevzel polkovnik francoske armade Donop. Na antantinih bojnih ladjah v Arhangelsku so bile baje zadnje dni močne eksplozije, katere so povzročili, kakor se sodi, boljševiki.
Ženeva. „Temps“ zatrjuje, da je znani general baron pl. Maunerheim, bivši poveljnik finske bele garde v bojih s sovjetskimi četami, prevzel vrhovno poveljstvo naÖ finskimi četami, ki bodo operirale proti antantnim četam in Čehoslovakom.
Številno razmerje boljševikov in Čehoslovakov.
Ženeva, 23. avgusta. „Journal ^de Geneve* poroča iz Moskve, da znaša število Čehoslovakov in njihovih zaveznikov na fronti ob Volgi, 80.000 boljševikov pa 150.000 mož.
Stockholm, 23 avg. Na murmanski obali je sedaj 3000 Angležev, 800 Francozov, 5000 Srbov in 300 raznih uskokov.
Berolin, 22. avgusta. Nemški vojni list piše, da so izrazile češkoslovaške čete zahvalo angleški vladi, ker jih je pripoznala za vojskujočo se silo. Notranje razmere Japonske in Kitajske povzročajo težkoče v dovažanju potrebnih rezerv ogroženim Čehoslovakom.
Delavstvo zapušča boljševike.
Ženeva, 23. avg. Od 146.000 delavcev v Petrogradu jih je 100.000 organiziranih socijalnih revolucijonarjev, ki jih vodi/Berg. Vsi delavci v tvornicah municije, ladjedelnicah in tvornicah vagonov so postali socijalni revolucijonarji.
Donska fronta
Kijev, 23. avgusta. Dočim je bilo na donski fronti razmeroma mirno, so sedaj buknili boji med kozaki in boljševiki. S tem je postal položaj boljševikov znatno slabši,, ker novi nasprotniki silijo boljševike k nadaljnemu cepljenju moči.
Moskva, 23. avg. Boji krog Kazani, ki so se vršili več tednov, so končani. Čehoslovaki in socijalni revolucijonarji so se polastili mesta.
Rusija ne mara vojne z antanto.
Berolin, 23. avg. Na vprašanje, vlada-Ii med Rusijo in antanto vojno stanje, izjavlja tukajšnji ruski veleposlanik, da Rusija odklanja vojno, ker Anglija in Francija niste napovedali vojne.
Vojni svet boljševikov.
Moskva, 23- avg. Na besedo Trockega je vlada sovjetov sklenila ustvariti stalen vojni svet, ki bo imel v rokah vojaško vodstvo vseh front.
x t
Vojno poročilo sovjetov.
Moskva, 20. avgustav Angleži in Francozi, ki so se hoteli združiti s Čeho-slovaki, so bili v smeri na Onego težko poraženi. Naše čete prodirajo dalje in so zasedle postajo Čekujevo, 80 vrst oddaljeni kraj od Arhangelska med Onego in Oboserskem. Poskusi sovražnika, napredovati v Kazanskem okraju, so se vsi ponesrečili. Naše hrabre, požrtvovalne čete so sovražnika povsod odbile. Severno-kavkaška fronta: Zasedli smo severno Caricina vas Pečenko in zaplenili pri tem 10 strojnic. Glasom zadnjih poročil so zasedle naše čete mesto Derbent. Kavkaško prebivalstvo je zelo naklonjeno sovjetskim oblastem in našim vojakom. Kmetje in kozaki se številno pridružujejo našim četam. V naših oddelkih vlada vzorna disciplina. Dočim naše čete vse rekvirirano blago pošteno plačajo, uničujejo bande kadetov živila in oropajo vse, kar dosežejo. Med častniki se nahaja mncgo dezerterjev, ki so ubežali kadetski armadi. Naša stvar izvrstno napreduje. Vse gre dobro!
* *
*
Položaj v Sibiriji.
Curih, 22. avgusta. Vojaški položaj v Sibiriji se jasni, odkar se je koncentrirala rdeča armada, ki se navdušeno bori proti reakcijonarnim domačim in tujim tolpam, predvsem Čehoslovakom. Splošno vlada mnenje, da je vojaški položaj za sovjetsko vlado zelo upapoln. Vojni komisar Trocki je dospel v glavni stan sibirske rdeče armade. Poročila o žetvi so iz vseh krajev zelo ugodna. Vreme je trajno lepo. Na zborovanjih v Moskvi je govoril Lenin med velikim odobravanjem. Vesti, da je zbežala vlada iz Moskve, so neresnične.
London, 23. avgusta. Japonske, angleške in francoske čete so bile zapletene na usurski fronti v težke boje. Doslej so^ nosili glavno breme le kozaki in Čehoslovaki. Čete aliirancev so se morale umakniti.
London, 22. avgusta. Položaj čehoslovaških čet med Bajkalom in Uralom je vedno opasnejši. Tudi ob Volgi jim preti nevarnost, ker je angleška pomoč premajhna.
Japonski interesi v Sibiriji.
Pariz, 23. avg. Glasom telegrama iz Tokija je bila imenovana japonska gospodarska komisija, ki odpotuje kmalu v Sibirijo.
Ženeva, 23. avgusta. Iz Washingtona javlja „Petit Parisien“, da je položaj japonskega ministrstva težaven. To tudi ovira prevoz čet v Vladivostok.
*
Lenin in Trocki o Čehoslovakih.
Oficijelni organ sovjetske vlade „Izvestija“ priobčuje govor, katerega je govoril Lenin zbranim delavcem in mornarjem in v katerem je Čehoslovake označil za največjo nevarnost, ki preti Rusiji. Lenin je naznanil svoj sklep, da bo mobi-• iiziral celotno velikorusko delavstvo, da zatre češkoslovaško gibanje. Izid boja s Čehoslovaki in njihovimi zavezniki bo odločil usodo Velike Rusije. Je utemeljeno upanje, da bo zmaga na strani Rusije. „Pravda“ poroča, da je tudi Trocki ored odhodom na fronto v Petrogradu v ljudski hiši v programatienem nagovoru na delavstvo slikal izredno rtevarnost, ki preti Rusiji od čehoslovaškega gibanja. Čehoslovaki so škodljiva korenina, katero je treba s silo izruvati iz ruskih tal, kamor jo je antanta umetno zasadila. Ako se sovjetski vladi ne posreči popolnoma premagati Čehoslovakov, potem nima več pravice za obstoj in mora odstopiti. Velikorusko delavstvo ima dolžnost, če hoče rešiti svojo vlado, da začne boj s Čehoslovaki in sovražnika neusmiljeno uniči.
0
Naša edinost.
Edinost in enotnost mišljenja in tilvstvovanja slovenskega in celokupnega troimenega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov se nikdar ni tako’ pogostokrat in s takim povdarkom naglašala, kakor o priliki ljubljanskih slavnostij. Mi smo sicer < še vedno mnenja, da te enotnosti in edinosti, o kateri se toliko govori in piše, do danes še nikjer ni in praksa nam je dala prav, ker se niti edini in celotni slovenski narod ni dal spraviti pod odkrilje ljubljanskega ^Narodnega Sveta, kamoli še Srbi in Hrvatje s svojimi dvajset strankami in strančicami a vendar hočemo poskusiti še enkrat svojo srečo, da najdemo to, kar nas res druži.
Kakor povsod drugod, stoji tudi pri nas na čelu narodnostnega boja naša inteligenca. Zato bo najbolje, če raziskujemo, v kakšnem razmerju stoji naša inteligenca napram narodu in napram državi, ker se bo dalo iz takega jaziskovanja najložje priti stvari do dna.
Obžalovanja vredno dejstvo je, da smo Slovenci reven narod, brez velike industrije in trgovine. Posledica tega dejstva je bila za našo inteligenco odločilnega pomena. Kam naj gre mladenič, ki je dovršil srednjo ali pa visoko šolo? Kamorkoli se je oziral, ni našel drugega pota, kakor onega do državne ali sploh javne službe.' Več kot 90 odstotkov naše inteligence službuje, je torej odvisna od svojega delodajalca, in to je potisnilo vso našo inteligenco na čisto natančno določeno politično smer.
Dokler pri nas še nismo poznali narodnostnega boja in narodne zavesti, se je naša inteligenca zvečine ponemcevala. Ko se je pa začel širiti svobodnjaški in istočasno ž njim narodnostni duh, se je začel tudi razkol. K"r se je narodno zavedalo, to je bilo po fevdalnih nazorih Metternichovih in njegovih naslednikov svobodnjaško, liberalno — to je bilo treba zatreti. Zato je vstal proti slovenskim uradnikom najprej nemški fevdalno nadahnjeni birokratizem.
Kolikor bolj je pa rastla narodna zavest med slovanskimi narodi, toliko hujši je bil odpor, med nemštvom, ki je hotelo ohraniti svojo nekdanjo posest. Nemški uradnik je postal simbol državnega edinstva, on je veljal kot najboljša zaslomba za nemški narod namesto strmoglavljenega fevdalstva. Jasno je, da je moral slovenski in slovensko čuteči uradnik proti tako mogočnemu nasprotniku le s težavo priti na površje.
V prvi dobi fevdalizem, v drugi nacijonali-zem in centralizem — te moči slovenski, zvečine v uradni službi stoječi inteligenci, niso dale priti na površje, z malimi izjemami na Dunaju.
Slovenska inteligenca se je čutila počasi po tisnjena v kot. Vsako zapostavljanje pa, bodisi resnično ali namišljeno, rodi nezaupnost in nezadovoljnost. Iz nezadovoljnosti pa izvira srd, jeza, maščevalnost. Te lepe lastnosti so rodile klic: proč od Gradca... Kakor hlapec, kateremu se ne godi dobro.
Naša inteligenca se rekrutira večinoma iz kmečkih krogov. Ali je čuda, da je počasi začel postajati nezadovoljen tudi kmet, če mu je sin-inteligent razlagal dan za dnem, da je zapostavljan in potiskan v kot? Ali je čudo, dd je začel postajati nezadovoljen tisti kmet, kateremu so dedek in babica pripovedovali o nemških graj-ščakih ?
Zato rečemo: edino, kar nas druži in edini, je nezadovoljnost, ki se je stopnjevala zlasti med inteligenco naravnost do mržnje in sovraštva proti vsemu, kar je nemško. '
Torej edinost v negaciji. Mi ne povemo, kaj hočemo, ampak prav za prav le, česa nočemo! Kakor nezadovoljni hlapci, ki nočejo več ostati pri starem gospodarju pod starimi pogoji.
Mi pravimo, da nemške nadvlade nočemo več. Prav. Kdj pa hočemo? To je pozitivna stran tega vprašanja, Tu se pa začenja kriza, ki je danes aktualna in kjer ni edinosti, niti med Slovenci ne, še manj pa med nami, Hrvati in Srbi. Tu se začenjajo ločiti pota: eni pravimo, da hočemo ostati pri starem gospodarju pod izpreme-njenimi pogoji, drugi, bolj vročekrvni, pa hočejo proč, proč za vsako ceno. In tudi med temi ni edinosti, kadar se pojavi usodno vprašanje: kam?
Iz naših listov.
„Naprej“ prinaša iz „Voss. Ztg.“ članek Karla Stefflerja o osnovi ruske ustave: „Ta ustava jc eden izmed najznamenitejših dokumentov svetovne zgodovine; stvar je, o kateri se bo v bodočnosti še mnogo razpravljalo. Vsi ljudje in posebno vojaki v strelskih jarkih, govore o njej zelo prisrčno in zelo'odločno debatirajo o kapitalizmu. Po naših mislih je kapitalizem še jako čvrst.
„Slovenec“ razpravlja o naši valuti in razlaga, kako naj poseže v to vprašanje Narodni Svet:
Kako naj poseže Narodni Svet v valutno vprašanje? Nikakor ni misliti, da bi NS. se mogel pečati z ozdravljenjem avstrijske valute. Ta stvar presega njegove moči. A NS. vendar lahko koristi po mojem mnenju našemu narodu ogromno. One vrednote, ki bodo očividno po vojni jako padle v svoji vrednosti, se morajo odstraniti in nadomestiti s takimi, ki bodo obdržale sedanjo vrednost tudi po vojni. Ni priporočljivo, da bi navajal konkretne slučaje, vendar naj omenim en zgled, ki je sicer nekoliko bolj oddaljen: Ako je sedaj perilo recimo dvajsetkrat dražje, kakor bo po vojni, nepremičnine, na primer njive, pa samo dvakrat, ne bi bilo pametno kupovati perila in ga spravljali v zaloge za povojskin čas, ampak priporočljivo bi bilo naložiti denar v nepremičnine. Ako NS- ugodno reši vprašanje, v katero blago (blago v najširšem pomenu besede, torej sem spada tudi denar) naj nalagamo svoje prihranke in katero blago naj odrinemo, ker izgubi po vojski veljavo, napravi slovenskemu narodu večjo uslugo, kakor jo je izkazala dosedaj kaka organizacija.
Torej špekulirajmo! Po nasvetih različnih bank seveda.
„Slovenski Narod“ ima uvodnik iz poročila dr. V. K. na ustanovnem zborovanju. Posnemamo sledeče:
Da je prišlo do ustanovitve Narodn. Sveta, brezdvomno odgovarja volji našega naroda in je vsled tega volja tega naroda za nas edino merodajna pri naših sklepih in dejanjih. Zato je pa ta zastop tudi le zastop naroda in nemoie sprejemati od nobene vlade in sploh od nobene avtoritete kakih ukazov.
Nato nadaljuje: Dober narod nam je izročen v vodstvo. Ta narod pa mora razpolagati z dobrimi močmi na vseh poljih. Torej „pritegnimo vse sposobne moči v službo Narodnega Sveta“, ker „gorje narodu, ki svojo državnost išče in bi v pravem trenotku ne imel sposobnih moči, da se sam vlada“. Javnost mora pa od vsega početka dobiti zagotovilo, „da hoče ta nova narodna vlada utemeljiti svojo moč na načelu popolne pravičnosti.“
Gre se torej med drugim nekako za službe v bodoči Judoslaviji.^ Kadar bo razpisan natečaj za ministrstvo kvaražugonstva, naj se javi pl. Šuklje.
Iz tulih listov.
„Grazer Tagespost“ opozarja v uvodniku na spor, ki je nastal med visokimi laškimi vladnimi krogi zaradi jugoslovanskega vprašanja oziroma zaradi pripoznanja ali nepripoznanja jugoslovanskih zahtev.
Ta članek priporočamo zlasti tržaški „Edinosti“.
‘ „Neue Freie Presse“ se je spravila v svojem uvodniku nad ljubljanskega knezoškofa. Članek
je pisan zelo ostro. Ker ga zaradi tesnega prostora ne moremo prinesti v celoti, prevajamo samo značilne odstavke:
„Dr. Jeglič naj pogleda nekoliko globlje v jugoslovansko gibanje, pa bo razumel, da za škofa ne gre, da se mu pridruži. Znani dr. Trumbič je bil nedavno pri laškem kralju v avdijenci. Tam so se vršila važna pogajanja. Sonnino noče dovoliti jugoslovanskim sanjačem tistih mej, katerih nikdar ne bo. Italija hoče te dežele sama. Knezo-škof, mož visokega dostojanstva, ne more ostati slep za vnanje vplive, ki so očividni. Paziti mora, da njegova čeda ne bo trpela škode in da se ne vgnjezdi kača dvoumnosti tam, kjer mora vladati pokorščina proti državi, kateri se je poklonil tudi dr Jeglič in katere podanik je kljub svojemu cerkvenemu dostojanstvu.
Knezoškof stremi po tem, da bi prišel do politične moči in po ploskanju množice. Mogoče ve, da je Strossmayer dopisoval z Gladstoneom, in da se je takrat prvič razvila tista čudna, na sovraštvu proti Avstriji sloneča zveza. Eno pa je pozabil. Ko je šel Strossmayer predaleč, ko je nadškof Stadler prekoračil mejo dopustnosti, je prejel lastnoročno pismo, ki je globoko zadelo: Naj ne kali miru v deželi in naj se ne meša-v posvetne zadeve. Tudi knezoškofu Jegliču se zna kaj sličnega pripetiti, in tudi on bo mogoče čutil odpor države, ki naj bi bila igrača za sanje tvori-teljev držav. Z vsem spoštovanjem: Več krščanstva, manj politike. Mnogo važneje je kazati ljudem pravo pot kakor pa jemati Avstriji pot do Trsta!
Ker je videti, da stvar še ni končana, se bomo bavili s temi članki o priliki.
Čudno je vsekako, kako pride židovsko dunajsko glasilo do tega, da daje katoliškemu škofu nauke v čisto cerkvenih stvareh.
Po domovini.
Federalizacija Avstrije. V članku, naslovljenem „Nova Avstrija“, se bavi ogrski list „Viiag“ s federalizacijo Avstrije. List se bavi z vsemi tozadevnimi kombinacijami in pravi: „Ta projekt ni nov. Že desetletja povdarjajo stranke in politiki potrebo ustavne revizije in lansko leto se je pečala z mislijo velike ustavne reforme tudi uradna avstrijska politika. Zato je dobil Wekerle pooblastilo, da poda z dovoljenjem krone izjavo o samostojni ogrski armadi; kajti če bi dobili Čehi, Poljaki in Jugoslovani avtonomijo in bi mogli vsak v svojem jeziku poveljevati svojim armadam, se tudi Ogrom ne bi smelo odrekati iste pravice“. — Potem pravi list, da je izzval ta projekt v Avstriji hudo opozicijo, ker se gotovi krogi boje, da bi reforma vplivala neugodno na zvezo z Nemčijo. Tudi ogrska uradna politika je sprejela take vesti, z veliko skrbjo, in ogrski ministrski predsednik je opetovano povdarjal, da bi se dala izvesti reforma le na podlagi krono-vinskih mej, O projektu se ne da ničesar reči, dokler ne vemo, kako ga bo sprejela Avstrija. Dejstvo pa je, da Avstrija potrebuje take reforme; o tem že pred vojsko ni bilo nikakega dvoma, vojne izkušnje so pa to potrebo tisočkrat potrdile“.
Stališče italijanskih socljalistov v Avstriji. Dne 20 t. m. se je vršil v Trstu po poročilu „Napreja“ sijajen shod italijanske socijalno demokratične stranke. Na shodu so sprejeli sledečo resolucijo strankinega političnega odbora: „Strankin shod, ki se je vršil 20. avgusta v Trstu, se pridružuje, brez pridržkov in v popolnem soglasju načelom, oznanjenim na mednarodnih konferencah v Zimmerwaldu in Kienthalu, ki tvorijo podlago za splošen, enak in trajen mir, kakor jih je pozneje proklamirala tudi ruska revolucija: mir brez aneksij in brez kontribucij ter samoodločba vseh narodov; spoznava, da je v vzajemnem in odločnem boju svetovnega proletariata potrebna prava smer, da se uresniči popolna, splošna in pravična samoodločba, toda ne z nadaljevanjem vojne ali z zmago ene bojujoče se skupine nad drugo; zahteva in razglaša tudi za italijansko ljudstvo v Avstriji polno svobodo samoodloče-vanja o sebi, lastnih potrebah in lastni bodočnosti; in, spoznavši posebne etnografične predpogoje naših dežel, vključno Trsta, vzpodbuja krajevna izvrševalna odbora italijanskega in jugoslovanskega odseka stranke, da razpravljata in sklepata nemudoma na skupnih konferencah o splošnih točkah adrijanskega narodnega problema v svrho njegove rešitve“.
Prof. Ude z graške univerze, ki ga je slovenski narod spoznal radi njegovega sumničenja slovenske duhovščine — očital je namreč početkom, vojne kot duhovnik slovenskim duhovnikom . na Štajerskem, da so veleizdajalci, a je potem svoje besede preklical — je povsem opustil društveno delovanje. Izstopil je iz vseh odborov.
Češko katoliško tiskovno društvo. Češka katoliška stranka je nedavno sklenila ustanoviti družbo, ki naj bi zbrala milijonsko glavnico za strankarske namene. Ta družba bo zgradila dve tiskarni in izdajala liste v Pragi in Brnu.
Naval na železnicah. Uradno se objavlja: Vsled sedanjih prometnih težkoč je bilo občinstvo že ponovno opozorjeno, naj kolikor je mogoče opušča potovanja po železnicah. Pozivi so bili brezuspešni. Potniki se drenjajo po vozovih do zadnje stopnjice, pogosto se nimajo kam prijeti in neredko se zgodi, da se med vožnjo ponesrečijo. Dogaja se tudi, da potniki skačejo v vlak, ko je že v teku, ali iz vlaka, ko se še ni ustavil. Take neprevidnosti spravljajo v nevarnost življenje in zdravje. Železnice nikakor ne morejo ustrezati sedanjemu navalu potnikov. Občinstvo mora vsled sedanjih nespremenljivih razmer z .omejitvijo potovanj in s tem, da se drži železniško-policijskih predpisov, samo pripomoči, da^ se bo osebni promet bolje razvijal in da se število nezgod in nesreč omeji.
Narodna galerija v Ljubljani. Deželna vlada je pravila društva Narodna galerija odobrila. Društvo, ki mu je, kakor znano, namen, v Ljubljani oživotvoriti Narodno galerijo umetnin in pospeševati vpodabljajočo umetnost, se bode kon- ' stituiralo v kratkem.
Vojna leta se železničarjem dvojno vštejejo. Pri razgovoru o zahtevah železničarjev pri
ministrskem predsedniku Hussareku je izjavil finančni minister Wimmer zastopnikom železničarjev, da dvojne vštetve službenih let železničarjem nikakor ne bo mogoče priznati. Ministrski predsednik baron Hussarek pa je izjavil, da se ne strinja s tem nazorom, marveč priporoča predlog železničarjev.
Vojna odlikovanja. Z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje je odlikovan praporščak 2. gorskega strelskega polka dr. Žiga Vodušek pji intendanci generalnega guverne-menta v Črni gori. — Z vojaškim zaslužnim križem 3. vrste z vojno dekoracijo in meči je odlikovan poročnik 17. polka Fran Bizjak. — Z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje nadporočnik 97. polka Fran Petrič.
Tajništvo kolegija cenzorjev vojnega Kreditnega zavoda za južno vojno ozemlje v Ljubljani je začelo poslovati. Urad se nahaja v Ljubljani, Poljanska cesta 2 in je za stranke odprt od 9. ure zjutraj do 2. popoldne.
Vodstvo c. kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu je prevzel dr. Fr. Vončina. Dosedanji okrajni glavar dež. vladni svetnik baron Rechbach je vpoklican v službovanje k deželni vladi v Ljubljano.
V	VHI. činovni razred je pomaknjen prof. na državni gimnaziji v Kranju Ivan Masten.
Ljudskošolske vesti. Ivana Knap je nameščena za provizorično učiteljico na Vojskem, su-plentinja Rafaela Pavlica je imenovana za provizorno učiteljico v Gornjem Jezeru, Andreana Fleiß pa za provizorno učiteljico v Iški vasi.
fz politične konceptne službe. Deželni predsednik je konceptnega praktikanta pri deželni vladi Stanka Novaka premestil od okrajnega glavarstva v Postojni k deželni vladi v Ljubljano.
V	bolnišnici se zdravi g. konzist. svetnik Janez Kalan, ki se je bil lahko poškodoval v Bohinju.
Poroka. Poročila sta se, gosp. Vilko Gottwald, učitelj v Friihbussu na Češkem, in g. Tilči Horvat iz Novega mesta.
Smrtna nezgoda. V Domžalah demolirajo objekte pri pivovarni. Pri tem delu je bil zaposlen tudi Ivan Dolinar, na katerega se je vsulo 19. t. m. zidovje in ga tako poškodovalo, da je obležal pri priči mrtev.
Umrl je v Novem mestu g. Franc Ramor, c. kr. cestni mojster.
Izdatno opravičilo je pisala učitelju neka mati radi svojega sinka, ki ni bil šel v šolo. Kratko je, a obsega celo žalostno poglavje: „Velecenjeni gospod učitelj! —- Radi čevljev. — S spoštovanjem Ivana B.“
Silen vihar s točo je popoldne 21. t. m. hudo poškodoval poljske in vrtne sadeže in pa kozolce zlasti v južni polovici komendske župnije.
Za prijatelje turistike. „Slovensko Planinsko Društvo“ naznanja, da sta otvorjena in oskrbovana v Julijskih Alpah hotel „Zlatorog“ ob Bohinjskem jezeru in „Triglavski Dom“ na Kredarici. Ker so sedaj najlepši dnevi, naj ne zamudijo prijatelji naših planin izletov na bajno lepo Bohinjsko jezero in na orjaški Triglav.
•«Huda šola za letoviščarje. Kakor poroča „K. Z.“ je razglasil župan občine Kriva Vrba po odloku celovškega okrajnega glavarstva, da je letoviščarjem strogo prepovedano izvažati živila. Naznaniti morajo županstvu pravočasno dan odhoda in pospravljeno prtljago pripraviti v svojem stanovanju, da jo uradnik preišče. Eventuelna živila, kar bi jih imeli čez svojo potrebo, bodo zaplenili. — Najbolje bi pač bilo, te snedeže ob Vrbskem jezetu kakor tudi iz drugih krajev vse brezposelne zajedače izgnati, kamor spadajo, ali pa jim odkazati pošteno delo!
V	celovškem občinskem svetu se sedaj
silno pričkajo, če je magistralno poslopje drago ali ceno. Občina je namreč kupila palačo kneza Rosenberga za 700.000 kron in jo mora sedaj adaptirati v svoje svrhe. To bi stalo še nadalj-nih 300.000 kron, tako so izdali mestni očetje okrogel milijon. Kako se zadeva razvije, prej menda niso pomislili; — sedaj je došlo celo tako daleč, da bodo morale vse ^Iranke, zasebniki in obrtniki iz palače, ker knez Rosenberg po zatrdilu občinskega svetnika Koberja baje ni-bil toliko kavalir, da bi bil izjavil, da bo pogodba veljavna šele po sklepu miru.	,
Velika tatvina. Dne 20. t. m. je bila v ul. Amalia v Trstu izvršena velika tatvina. Vlomilec je ukradel za 18.000 K perila in 5000 K v gotovini. Policija je odredila preiskavo, vsled katere je bil glavni krivec te tatvine Berto Moro že aretiran. Vrh tega ste bili še aretirani dve ženski, ki ste stražili pred stanovanjem ko je njihov prijatelj kradel.
O bodočnosti aviiatike.
Nedavno se je vršilo v Milanu zasedanje znanstvenega narodnega odbora za razvoj italijanske industrije. Predsednik panoge zrakoplovstva dr. Lorenzo Santoni je pri tem razvil zgodovino avijatike, koje načela je bil začrtal že Leonardo da Vinci, ter je s smelimi barvami naslikal bodočnost in možnost avijatike. Tudi na tem polju, tako je izvajal — je vojna pomnožila silo tehnike in bila so iznajdena letala, ki bi jih skoro mogli imenovati popolna. Vsekakor bo le-ta treba preurediti za mir po vojni, vendar pa že sedaj lahko govorimo o perspektivah, ki se odpirajo avijatiki.
V vojni so dosegla letala nad 200 kilometrov brzine na uro. Poleti nad 1400 kilometrov so bili izvršeni v sedmih urah, ne da bi se bil moral avijatik med tem pristati k zemlji. Na krovu letala je bilo odpravljeno 25 oseb 300 kilometrov daleč in s 6 gosti je zletel aeroplan iz Wendona preko Pariza, Lyona,. Rima, Napolija, Otranta in Soluna v Carigrad. Kjer je obsul turško brodovje z bombami. Kajpada bomo stavili v miru letalom druge zahteve. Bajna brzina bodi lastna le letalom za sport, druga pa bodo morala sigurno letati in imeti stroje, ki so zmožni nositi znatne teže'. Za prometna letala je 150 kilometrov brzine na uro pač dovolj. Seveda se bo moralo pravočasno misliti na letala, ki bodo prenašala par stotov pošte in na letala, ki se jih bo posluževalo po več potnikov.
Že v vojni je imela Rusija velikanski tip letala, ki je jemalo na krov po 12 oseb in Anglija je zgradila dvokrovnik, ki naj zleti preko atlantskega oceana ter vzame seboj 50 do 60 oseb. Čim premaga aeroplan oviro oceanov, se ga bo človeštvo posluževalo v svrhq raziskovanja puščav in drugih zanimivih pokrajin, kamor 'dosedaj še ni stopila noga Evropejcev- Zelo važna bi bila ureditev hidroplanskih prog v Braziliji, kjer je toliko velikih vod. In če pomislimo, s kako naglico bi se potovalo v najoddaljenejše kraje sveta ! Morda se res komu zdi bodočnost avijatike le fantazija, a včasih je dejstvo celo prehitelo okorno misel.
Drobiž.
Konferenca ministrov.
Dunaj, 23. avgusta. Jutri v soboto se bo vršila na Dunaju skupna konferenca ministrov, ki se bo posebno bavila z ^gospodarskimi, finančnimi zadevami, in z vprašanjem prehrane. Da se je udeležijo, so došli včeraj na Dunaj ministr. predsednik Wekerle, fin. min.Popovics in minister za prehrano Windischgrätz. Wekerle je bil danes v avdijenci pri cesarju. Wekerle obišče Bunana, da se posvetuje o zunanji politiki. Nato se sestane z Radziwilom.
Radziwlll zadovoljen.
Dunaj, 23. avgusta. Knez Radziwlll je izjavil zastopniku poljskega tiska o svojem potovanju v nemški glavni stan in na Dunaj, da je bil njegov namen poučiti se o načrtih Nemčije in orisati najvišjim činiteljem sedajne razmere v poljskem kraljestvu. Poročilo, da je avstro-poljski način rešitve zavržen, ni resnično. Praktično se zadeva odloči najbrže že v prihodnjih mesecih. Radziwill je ponovil, da ga je obisk v nemškem glavnem stanu zelo zadovoljil, ker on je popolnoma dosegel svoj namen.
Marghiloman ni bil podkupljen.
Bnkarešt, 23. avgusta. Že pri prejšnjih sejah zbornice se je namigavalo z interpelacijami, da so dokazi za to, da je Marghiloman v dobi nevtralnosti Romunije dobival iz inozemstva denar za svojo nevtralnost. Danes je Marghiloman med burnim pritrjevanjem zbornice dokazoval, da je to zločinsko pačenje dejstev, ^
Romunske reforme.
Jasy, 23. avgusta. Zbornica je sprejela zakon, ki izpreminja organizacijo romunske banke za zemljiščni kredit.
Bolgari organlzujejo pomožno službo.
Sofija, 23. avgusta. Bolgarski prehranjevalni urad je odredil splošno štetje vseh razpoložljivih moških od 16. do 60 leta, ki še niso v vojaški službi, v svrho prehranjevalne službe.
Ratifikacijske listine brest-Htovskega miru.
Dunaj, 23. avgusta. Včeraj so izmenjali na tukajšnjem turškem poslaništvu ratifikacijske Ib stine brest litovske mirovne pogodbe med Ukrajino in Turčijo.
Vojaške predloge v Ameriki.
London, 23. avgusta. Ameriška zbornica in senat bosta zborovala tako dolgo, da bodo rešene vojaške predloge.
Maksim Gorki zapušča Rusijo.
Moskva, 23. avgusta. Maksim Gorki, ki si je zopet opomogel od bolezni, je odložil vodstvo lista „Novaja Žizn“, ker misli zapustiti Rusijo.
Bavarski kralj pojde v Sofijo.
Sofija, 23. avgusta. Kralj Ljudevit Bavarski obišče početkom septembra carja Ferdinanda v Sofiji, da mu vrne obisk.	'
Nemiri na Japonskem.
London, 22. avgusta. „Times“ javljajo, da trajajo nemiri zaradi pomanjkanja riža dalje. Vlada bo bržkone odstopila.
London, 22. avgusta. Japonski cesar sc vrne vsled nemirov z letovišča v Tokio.
Prenagljeni alarm pred letalci.
Dunaj, 23. avgusta. Davi je bil izvršen alarm pred letalci. Prišlo je bilo namreč poročilo, da se od juga bližajo štirje aeroplani, pokazalo sc je, da so bili to Avstrijci, ki jih radi nečistega zraka ni bilo moči spoznati.
Dunaj, 23. avgusta. Danes dopoldne ob tri-četrt na deveto so imeli Dunajčanje letalski alarm. Alarm je bil pa odveč, ker letalcev ni bilo. Prebivalstvo je bilo popolnoma mirno,
Zastrupljenje z živili.
Dunaj, 23. avgusta. Radi zastrupljenja z gobami in s pokvarjenim mesom je zbolelo do danes 80 oseb, a umrlo jih je že 22.
Dunaj, 23. avgusta. Danes je umrlo zopet . 7 oseb vsled zavživanja strupenih gob.
Iz dežele Ogrske.
Budimpešta, 23. avgusta. Pred dnevi že so poročali časniki, da je štirinajst let stari Vladislav Balogh, ki je uslužben pri tukajšnjem gledališču lutek kot primadonna, poizkusil samomor radi nesrečne bolezni. Sedaj so prišle na dan nečedne reči. Postalo je javno, da so ženske člane gledališča, sama 10 do 12 let stara dekleta, zapeljavali k nemoralnemu življenju. Policija jc gledališču vzela licenco za igranje.
Dünkirchen obstreljevan.
London, 23. avgusta. V noči na 23. avgusta so Nemci obstreljevali Dünkirchen s težkimi topovi, 7 oseb je mrtvih, 1 ranjena.
Ali ste že pridobili novega naročnika Novicam?