(j|»Silo Jugoslovansko Utuelskc zveze. lena llin za celo letn. — /a inozemstvo W> llin. — Posamezna številka I llin. — V Inseratuem dela vsaka drobna vrstica ali n|e prostor 10 llin.
Izhaja vsako sredo oh (i zjutraj. — Spisi Iu doiilsi naj so pošiljajo 1'redniStvn .,Domoljuba", narofuiua reklamacije in Inscrali pa IJpravnišIru „l>omuljulia" r l,|ubUani, Kopitarjeva ullra štev. 6.
Nova vlada ki je stara. Zopet na delo!
Le čemu je bilo tega treba, se sprašujejo vznevoljeni volilci po celi državi. Narodna skupščina ima dela čez glavo. Zlasti našo bolno gospodarstvo kar kriči po hitrih in spretnih delavcih. In priznati moramo: pod vodstvom Vukičevioeve vlade je narodna skupščino silno pridno delala. Saj je v kratkem času spravila pod streho za celo državo enotni davčni zakon, s katerim bo naše gospodarstvo zopet prišlo do svežega zraka, ko bo s prihodnjim novim letom stopil v veljavo.
Sredi tega dela pa si izmislijo žerjavovci in radičevci: pojdimo se lovit slepe miši. Za delo je še časa dovolj. Ima vremena.
Pa so vrgli Vukičevičevo vlado. Igra se je začela ter je trajala tri tedne, narodna skupščina pa je počivala, bolnik — naše gospodarstvo pa naj čaka. Ima vremena
Radič in Pribičevič sta vrgla vlado tako, da sta pridobila na svojo stran Davi-doviča, češ, da bo vlada, ki bo sestavljena iz vseh strank, boljše in več delala, kot pa da dela Vukičevičeva vlada, v kateri ni žeriavovcov in ni radičevcev. Skušnje, prav bridke skušnje v zadnjih letih so sicer pokazale, da je bila vsaka vlada naravnost hroma, če so sodelovali žerjavovci in radičevci in da je vsaka družba tem bolj cela, trdna in za delo sposobna, čim manj je v njej raznih izzivnčev in govoriačev. Toda g. Davidovič je še vedno verjel.
Naš kralj pa je moder mož: če je res vlada iz vseh strank najboljša in najdelav-nejša, pa jo napravite. In jih je pozval kar po vrsti, naj jo sestavijo: Vukičeviča, ki ni mogel; Radiča, ki ni mogel; Perica, ki ni mogel. In kočno še Marinkoviča, ki tudi ni mogel. Zakaj žerjavovci in radičevci so vedno postavili take pogoje, da je bilo kar očividno, da jim ni za koncentracijsko vlado. In to so končno tudi povedali, ko so naravnost zahtevali: general naj sestavi vlado, kakršno pač hoče.
Dve stvari sta tu znameniti: Prvič, da se koncentracijska vlada z žerjavovci in radičevci niti sestavili ni mogla, tak ravs in ravs je nastal, kjerkoli so se ti ljudje prikazali; kako naj bi taka vlada obstala dalj časa in složno delala! Spusti volka v najbolj mirno ovčjo družino, takoj bo vse
narazen. Volk pač ni rojen za mir in delo, temveč za rop in klanje.
Sijajneje se nemogočnost skupne vlade z žerjavovci in radičevci ni mogla dokazati kot se je v teh par tednih.
Drugič, da so žerjavovci in radičevci Davidoviča zopet grdo potegnili. Rekli so: mi hočemo koncentracijsko vlado, v resnici je pa niso hoteli, ker so s svojimi zahtevami vsak poskus razbili. Rekli so Davi-doviču: demokracija mora vladati, končno pa so demokracijo vrgli za plot in zahtevali sabljo.
Jasno je, da je bil Davidovič radi te grde potegavščine od strani svojih novih zaveznikov« hudo užaljen. Užaljen tem bolj, ker jih je vedno zagovarjal ter njim na l jubo prisilil vlado do odstopa in skupščino do nedelavnosti. Davidovič je zato žerjavovce in radieevce prepustil njih usodi ter se pogovoril z Vukičevičom, dr. Korošcem in dr. Spahom, kako bi stara vlada nadaljevala že započeto gospodarsko delo.
Ko se tudi Marinkoviču ni posrečilo sestaviti koncentracijske vlade, ker so ga žerjavovci in radičevci naravnost odklonili, jo kralj ponovno pozval Vukičeviča, naj sestavi vlado.
Nova vlada je bila takoj sestavljena in obstoji iz istih strank kot prejšnja, le nekatere osebne izpremembe so se izvršile. V prvi vrsti ta, da jo dr. Korošec zavzel mesto notranjega ministra. Zgodilo se je prvič, da je tako važno ter poleg zunanjega ministrstva najodgovornejše mesto zavzel ne — Srb. Vsi srbski časopisi brez izjeme pozdravljajo dr. Korošca na tem mestu kot moža stroge pravičnosti in neomadežsvane poštenosti. In baš takega moža jo treba na tem težkem meshi.
Socialno ministrstvo ima namesto dr. Gosarja prejšnji notranji minister Čeda Radovič, prosvetno ministrstvo Milan Grol, zunanjega ministra, ki se je radi bolezni odpeljal na dališi dopust, pa bo nadome-stoval dr. Ilija Šumenkovic.
Sestava nove vlade je vplivala na slovenske žerjavovce naravnost obupno. Vse-prek po Ljubljani zabavljajo čez zavoženo Kramarjevo in Žerjavovo politiko. V tem oziru so liberalci še prav posebno občutljivi. Zakaj oni niso vajeni grenkega kru-
ha opozicije, zlasti če ga morajo jesti daljšo dobo. Liberalni volilci so od nekdaj navajeni, da njihovi pristaši sede v vladi in dele liberalcem groš, klerikalcem knof, da govorimo po Tavčarjevo. Zato taka po-parjenost in jeza.
Žerjavovci so so v Belgradu s svojo korupcijsko in nasilno politiko, kakršno so povsod izvajali, zaenkrat čisto onemogočili. V zadnjem času so se v sili obesili na Radiča, da niso popolnoma osameli. A pri iz-premenljivem Radiču je tudi to vprašanje, koliko časa bo držalo, zlasti še zato, ker je Radič tudi sebe onemogočil, dokler bo v Pribičevičevi in Zerjavovi družbi.
Zopet na delo.
Nova vlada je takoj zopet vzela v roke že preje započeto delo. Da bo šlo vse glad-keje od rok in da se že vnaprej odstranijo vsa morebitna nesporazumljenja, se je iz načelnikov vladnih strank sestavila "če-tvorkac. To se pravi: Vukičevič, Korošec, Davidovič in Spaho se bodo od časa do časa shajali na posebne seje, kjer se bodo pogovorili in sporazumeli o vsem bodočem delu.
Dr. Korošec je na prvi vladni seji predlagal, naj se upokojenim orožnikom vendar že enkrat izplačajo dolžne pokojnine, kar je ministrski svet tudi sprejel.
Dalje je odbor ministrov sestavil zakonski načrt za pomoč gladujocim v Dalmaciji ih Bosni. Dobili bodo v obliki dolgoročnih posojil 150 milijonov dinarjev. Ta zakonski načrt pride kot prvi pred narodno skupščino.
Program ministra dr. Korošca.
Novi notranji minister dr. Korošec je podal belgraj-'kim časnikarjem svoj program. Poudarjal je zlasti, da bo odstranjal iz uprave nesposobno uradništvo ter ga nadomeščal z izučenim, kolikor ga bo na razpolago, da bo strogo gledal na to, da bo uradnik v službi strogo nepristranski, v službi da mora uradnik poznati samo zakon in nobenega drugega, da mora biti uradništvo napram strankam prijazno in vljudno, zelo veliko pozornost pa da bo posvetil južni Srbiji, ki jo najbolj potrebna dobro uprave in reda.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
* 23B
p Orju naši in komunisti pod enim klobukom. Neverjetno, a vendar resnično. Pri ponovnih volitvah v odseke 24. februarja so komunisti s socialdemokrati vred v ljubljanskem občinskem svetu s svojimi glasovi izvolili žerjavovske načelnike in njih namestnike ter s tem vsekakor najbolj uspešno »protestirali« proti liberalnemu trpinčenju delavstva in umoru sodruga Trpina. S tem glasovanjem so se socialisti raznih barv tudi zelo primerno zahvalili žerjavovcem za zakon »o zaščiti države«, ki je delavskemu pokretu zvezal roke in so pokazali, da jim je bila ljubša žerjavov-ska strahovlada, kot neprimerno boljši režim sedanjih voditeljev države. Velja, da se zapomni.
p Kdo ubij« avtonomijo Ljubljane. Žerjavovski listi, posebno »Slovenski Narod« venomer bobnajo, kako klerikalci ubijajo samoupravo slovenske presiolice. Esedeesarji računajo pri tem s pozablje-nostjo svojih čitateljev, sicer bi ne pisali tako. Neizpodbitna resnica je, da so bili žerjavovci tisti, ki so odstavili pokojnega župana Perica in pravilno izvoljen občinski zastop, žerjavovci so bili listi, ki so pro-tipostavno zavlačevali občinske volitve in ubijali avtonomijo Ljubljane z raznimi dolgotrajnimi gerentstvi in komisarijati. Šele ko je bila v vladi SLS so se izvršile nove volitve, ki pa niso prinesle žerjavovcem večine in bi bila SLS takoj lahko poklicala na mestni magistrat komisarja, ako bi ji ne bila Pi'i srcu avtonomija občine. Še več. »SLS je želela pod primeroma lahkimi pogoji in v škodo svojih strankarskih ciljev vzajemnega delovanja s SDS samo zato, da ohrani Ljubljani avtonomijo, ker jc župan, čigar delovanje je sedaj odvisno predvsem cil komunističnih glasov, ped sedanjimi razmerami v občini, ki opravlja posle okrajnega glavarstva — nemogoč.
V VSAKO IilšO »DOMOLJUBA«!
Vsem novim naročnikom »Domoljuba«, ki so se naročili na list v zadnjem času ali so še nameravajo naročiti, lahko postrežemo s celotno povestjo »V goliških plazovih«, to je z vsemi številkami »Domoljuba«, v katerih je doslej izšla ta velezanimiva domača povest. Pogoj je samo ta, da mora biti plačana celoletna naročnina za loto 1928. Prijatelji dobrega berila, ne zamudile te izredno ugodne prilike! Zaloga prejšnjih »Domoljubovili« številk ni velika.
d Narouiikom-zamudnikom in pa vsem onim, ki se iim »Domoljub« še pošilja na ogled, sporočamo, da je treba de poslati nemudoma vsaj delno naročnino za leto 1928. Kdor izmed teh do 10. marca ne nakaže primernega zneska, v drugi polovici marca no bo več prejemal »Domoljuba . Pozor torej vsi, katerih se tiče! Položnico £o na razpolago.
d V Lurd se odpelje skupina Slovencev dne 10. aprila t. 1. Ker sc je oglasilo zadostno število udeležencev, se romanje gotovo vrši cd 10. do 21. aprila. Opozarjamo, da je še nekaj mest na razpolago. Oglasiti se je treba takoj, ker se na poznejše oglase ne bc mogoče ozirati. Celotni stroški znašajo 2900 Din. Priglasiti se je treba v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti št. 5.
d Materinski dan 25. marca bo najlepše proslavilo ono društvo, katero bo vprizo-rilo krasno spevoigro »Mati«, po Ander-senovi pravljici (dramaiiziral Ks. Meško), solo in troglasni ženski zbor, komponiral dr. A. Dolinar. Igrica se dobi pri založniku Mohorjeva družba v Celju, in pri Prosvetni zvezi v Ljubljani.
d Tako ne ho šle. Viničarji iz medji-nuirske župnije so ponovno prosili mariborskega oblastnega poslanca g. Rozmana, naj pride k njim ustanovit skupino vi-ničarjev. Dne 19. februarja je bil sklican sestanek, toda prišli so orožniki, zboroval-
Neovnelena varnosti
KnsHjjeva ulica if< % eno mi
iT'"* (-^ovl ena t 1 0) zda* las« UiiblSecske oblasti
knjižice in oŠ račun nI -Pre|-mil vJof'e na -nju ter izpos°o^ dtar ?^Sfe ^ menice po zelo n«oHni ' .SIal,lta na hipoteke n
hranilnici so pro°ste^ l .ega^Sa Tt niZlT ,V decembra .927 je znašali ol^S/i^f^^
ce razgnali, Rozmana, Kardinarja in Podgoršku pa uklenjene odpeljali v čakovoc Glavar jih je izpustil, obžaloval nasilje in obljubil preiskavo. Gotovo je, da se za celo afero skrivajo žerjavovski izpostav ljači.
d Kralj je potrdil izvolitev g. Mihaela Brenčiča za ptujskega župana.
d Nov volivni red za Delavsko zbornico je ministrstvo za socijalno politiko z malimi izjemami potrdilo.
d Občinske volitve so se vršile te dni v šestih občinah župnije Sv. Trojica v Halozah. V vseh šestih občinah jo zmagala SLS.
d Kožni sejem v Ljubljani na velesej-mu se ponovi dne 20. marca t. 1. Interesenti naj pošljejo na naslov : Divja koža , Ljubljana, kože vseh vrst divjačine, dobro Eušsne in neustrojene, do 15. marca.
d Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 3 hlapci, 10 viničarjev, 4 majarji, 2 vrtnarja, 1 tapetnik, 1 čevljar, 1 kovač, 1 urar. 3 ključavničarji za tovarno vagonov v Srbiji, 3 kmečke dekle, 5 kuharic, 1 natakarica, 5 šivilij za perilo, 4 služkinje, 1 gospodinja in i varuhinja. Obrniti se je na zgornji naslov.
d Odkup krajevnih železnic proučuje posebna komisija v železniškem ministrstvu.
d Pol milijona brezobrestnega posojila je dovolil minister dr. Gosar celjskemu mestnemu županstvu za gradbo cenenih stanovanj.
d Belgrajska občimi je izdala uredbo po kateri ce ostro kaznuje pljuvanje na tla po raznih lokalih, na železnici in sploh na javnih mestih.
d Gospodinjskega tečaja v Crensovcih, ki je pričel 15. februarja, se udeležuje 22 deklet.
d Takih smrek pa ni mnogo. Germa-ška graščina je prodala lesnemu trgovcu g. Francu Kanduču z Brega pri Litiji velikansko preko 40 m visoko, nad 100 let staro smreko. Pri podiranju, ko jo smreka padala, je zagrmela s tako silo, da se je njen vrli vdrl v zemljo 6 m globoko. Tudi v graščinskih gozdih so že zdaj take orjaške i mreke prava r-dkost. Kos 27 melrov' dolg — je prodan v Trst. Senzacija je bila, ko so velikana peljali z 8 konji skozi Litijo in s strahom so zrli na škripajoči leseni most, to la stari junak je vzdržal. Krecelj bodo nalovili na tri železniške vagone. Služil bo za jambor na ladji.
^ d Novo cerkev v časi: Srcu Jezusovemu bedo začeli zidati salezijanci spomladi v Apatinu v Vojvodini.
d Zi glavnega zdravnika pri okrožnem n rodu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je imenovan dr. Ivan Zajec star. Hadovan Hrastov:
d Divji prašiči so so ugnezdili tudi po gozdovih okrog Sv. Trojice pri JurkloStru, fc>v. Lenarta nad Laškim in v okoliških gozdovih pri Mariji Gfadee. Izvršili so lovci ze dva pogona nad poljsko škodljivce, a
Enonadstropna vila - glavni dobitek Stadionske loterije!
t,c,pelia; menda imajo lovci preveč 5 milienja do njih. Zdaj se dela na tem, la se priredi večji lov iz samih kmetov.
' Aparat za preiskovanje bolnikov z it>nt'rcnovinii žarki bo kupila mariborska oblast za bolnico v Murski SobotL
d Tridesetletnico župnikovanja je obhajal te dni g. Josip Čižek, dekan in častni kanonik v Jarenini.	_	.
d Petdesetletnico rojstva je obhajal 92 februarja predsednik Slovenskega lov-;,:c ,a društva dr. Ivan Lavrenčič. "A stoletnico rojstva je praznovala dne H februarja v Slovenski Bistrici Jera Ju-Ipp rojena v Laporju. Je še trdnega zdravja 'jn opravlja lažja dela brez očal.
,1 Nn Koroški Beli je umrla 23. februarja g Frančiška Rozman, rojena Cop, mati č. s. Vasilije, meščanske učiteljico v I ielitenliirnovcm zavodu v Ljubljani.
d Nesreča pri vožnji v Jurkloštru. Težak hlod (kleč) je zdrobil nogo nad stopalom graščinskemu hlapcu Janezu Ire-fait Epihoveii pri Jurklo~tri!. Prepeljali na še isti večer s šmidovim avtom v
cdjsko bolnico.
d Mačka zažgala gospodarsko posl .p-jp Dne 1S. t. m. ob pol 9. uri zjutraj je za-,-t lo goreli gorpodarsko poslopje Leopolda Napotuika v fiavcah, župnija Sv. Martin na Taki. Zgorela so gospodarska poslopja ter ko/oiee." hira ie ostala nepoškodovana. V zadnjem trenutku se je posrečilo rešiti živino. (kroni je zanetila mačka, ki po je grela preblizu železne pet i. Užgala se ji jo dlaka in v bolečinah jo zdivjala žival proli gospodarskemu poslopju, kjer se je hotela skriti in in zanetila slamo.
d Slckol pes se jn priklatil v Ljubljano in ponadel nekega železniškega uradnika in policijskega stražnika. Razglašen je pasji kontnmac.
d Para je puhnila v obraz mehaniku Romanu Rajhn v Ljubljani, ko je delal iti lokomotivi. Pripeljali so ga v bolnico.
d Nesreča pri podiranju drevja. V gozdu Jožefa Ernsia na ščavnici so podirali drevje. Neko drevo je padlo na drugo stran kakor so ga vlekli, vsled česar ie bil Jože Roškar iz Žagajskoga vrha v Slovenskih goricah ubit, Frančiška Oblak pa poškodovana fmrtnonevaiiio.
d Konji so so »plašili posestniku Matiji Golouhu v Cečah pri Trbovljah. 1're-obrnil so je voz in možu zlomil nekaj rc-her in n;!'rgal peto na nogi.
d Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestnniku Jerneju Ptišnikn v Slatini na Svetini pri Celju. Poslopje je bilo zavarovano za malenkost. Zgorela je vsa krma, pa tudi poljedelski stroji, meso in zabela.
d Strupeni plini povzročili smrt. V ponedeljek se ie pripetila v Novem Sadu nenavadna, toda tembolj grozna nesreča. V "•Si mizarja Gjurice Lušina so razkuževali slanoyanje. Stanovanje se nahaja v pritlič-ki je zvezano s kletnimi prostori po dvigalu, či^ar tla so bila pokrita z deska-Stanovanje je razkuževal strokovnjak ^'lipov, ki pa ni zapazil desk na dvigalu, "trupeni razkuževalni plini so prodrli rndi-•('gu v kletno stanovanje knjigoveza Ale-
ksandra Steina. Stoinova žena je bila ravno ta Čas domu iu so jo strupeni plini omamili in usmrtili.
d V spanju jo padel na žerjavico. V neki vasi blizu Novega Sada se je pripetila ciganu Ivanu Gjokiču težka nesreča. Gjo-kič si je v svoji koči zakuril in šel nato spat. Plini, ki šo se pri ognju razvili, so ga v spanju omamili. Gjokič je ves omamil jen padel na žerjavico, kjer se je pričel dobesedno pražiti. Kmalu nato jo prišla domov Gjokičeva hči, ki je potegnila očeta, vsega opečenega iz žerjavice. Nesrečneža so takoj prepeljali vbolnico, kjer pa so ■zdravniki nad njegovo rešitvijo že obupali.
d Zopet sta trčila dva vlaka na postaji šajkoski Sv. Ivan v Vojvodini. Potniki so se seveda prestrašili, težjih telesnih poškodb pa ni bilo.
d Spopadla sta s:e Stevo in Gjuro Fi-lič, dva fanta iz Privlake pri Vinkovcih. Konec: eden zaboden v trebuh, drugi v srce. Stevo mrtev, Gjuro umira.
d Alkohol »greje«. Kmetica Bara Ra-dakovičeva iz vasi Krimlje pri Karlovcu je bila pred dnevi na neki ženitovanjski gostiji, kjer se je precej napila. Na poli domov se je hotela odpočili. Našli so jo naslednjega dne zmrznjeno.
d Tudi otroška puška« ie nevarna. V zagrebško bolnico so pripeljali desetletnega kinetskega dečka Ivana Fackoviča iz Kučana pri Kašini. Njega je neki njegov šest let starejši tovariš po nesrečnem slučaju zadel s strelom iz olroškc puške v levo oko, ki ic takoj izteklo. V bolnici so dečka operirali in mu odstranili še zadnje preostanke levega očesa.
d Devet avtomobilov in velike množice bencin.'!, last vojnega erarja je uničil požar na letališču v Jasenicah pri Mo-starjn.
d Letalo jo z veliko silo butnilo na tla
v Visokem pri Sarajevu tako, da sla se zlomila krilo in propeler. Pilot je vsled poškodb umrl, mehanik pa je težko ranjen.
d Bitka med vasema. Iz Dubrovnika poročajo, da .se je preteklo nedeljo vršila
bitka med vasema Kliševa Ln Gromače. Bitka je trajalo skoro dve uri. Kolikor je doslej znano, je bil v bitki en kmet ubit, trije težko ranjeni, mnogo pa lahko ranjenih. Ni še znano, radi česa je prišlo do tega boja.
d Maska okradla restavraterjn. Na pustni torek so hodili našemljenci od hišo do hiše v Trbovljah. Ko so divjali po gostilniški sobi restavraterja g. Kokalja, se jo zmuznila neka maškara v stanovanjske prostore g. Kokalja in odnesla v denarju 8000 Din, v zlatnini pa 4000 Din.
d Mrliča so našli v jarku v Zalogu. Bil je božjasten ubožec iz Pirešice.
d Tri osebe so umrle od lakote na dalmatinskem otoku Braču.
d Zadnje dneve je Donava zopet zelo narastla.
d Pri slabem počutku je naravna »Franz-Josef« grenčica zelo prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki znatno zmanjšuje težkoče in večkrat zanesljivo koristijo že male množine. Dopisi zdravnikov za ženske bolezni soglasno hvalijo zelo milo učinkovitost »Franz-Josef« vode, ki je zelo primerna za nežni ustroj ženskega telesa. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
d Ameriški posli niso taki kot naši; za njih rešitev je potrebno drugo znanje. Za vse to je edina Gospodarska pisarna Dr. Ivan Čeme v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. Cene primerne!
d Le eno zanesljivo sredstvo proti rastlinskim škodljivcem imamo v Jugoslaviji: A r b o r i n. Proizvajalec Chemo-techna, Ljubljana, Mestni trg 10.
d Odbor za zgradbo snomenika v vojni padlim vojakom v Škofji Loki spominja vse one, ki se še niso odzvali svoj čas razposlanim okrožnicam, s ponovno prošnjo, da pripomorejo vsaj z malenkostnim zneskom k izpolnitvi tega blagega namena. Ker ima odbor namen takoj pričeti s predpripravami, najvljudneje prosi za takojšen odziv.
d Opozarjamo na današnji oglas Tckstilbazarja, kier se dobi manufakturno blago po zelo nizkih cenah.
P»o vejte svojim prijateljem in znancem to-le:
za novo naročitev „Domoljuha". Naročite ga takoj po nakaznici ali dopisnici. Za celo leto velja 38 din., za pol leta 19 din. Na razpolago so vse letošnje številke.
Se fe
da za mali znesek 38 Din naročite vse številke ..Domoljuba-', v katerih je doslej izšla velemikavna povest „V goliških Plazovih" od oktobra 1927 in vse nadaljnje številke do konca leta 1928.
da naročniki-zamudniki obnove doslej neplačano naročnino za leto 1928. Treba pa je pohiteti, ker je ta čas prav kratko odmerjen.
OMOVINi
K3BEDKZ
Radovan Hrastov:
Ljubljanski sprehodi.
7. Rajajo, plešejo, nore ...
Predpust je bil! Za nami je; — da je bil prej. Je bolje bi bilo. In marsikdo bi krnalo vedel, ko bi ga sploh ne bilo.
Nekateri bi pač žalovali .za njim. Kakor tožijo zdaj. da jim je namreč — prekratek Lil...
Pa jih povprašaj, take. kako se živi dandanašnji!
Hudo je, silno h ido! Draginja! Jajca so po toliko, krompir po toliko, joj! moka po toliko in toliko...!< Iu tako gre naštevanje dalje brez konca. Vse je drago, kar je neobhodno potrebno in za kar je potočeno nešteto solza, ožuljenih nešteto rok — ono. kar je za mimogrede in brez potreb, ni nikoli iii-komur drago. Pa da je cena še višja.
Ples. Na balih in maškeradah, na plesih rajajo, plešejo, nore cele noči do zornega ju-lia. trosijo stotake, šampanjec polivajo — 1 o mu je stroškov mar!? In draginje. Le pol kile repe in kislega zelja na Irgu in en r-am ubogi korenjček za juho je silno, silno drag... Tako drag, da je pol ure mešetarje-nja treba iu še se razbije kupčija radi borih desetih par.
Tako znamo!
* * •
Č'e greš p«? ulicah tiste dni, ne mcreš mimo vogala, da ne bi pogledal in se zapičil \nte kri<"avi piakat in ti povedal, da je letra in tega dne. ob tej in tej uri. tamkaj in tukaj in kaj vem. kje povsod, kakšen ples ali bal ali maškerada. Vse odkraja že prireja ma-šk:rade, vse odkraja nori in pleše: tukaj elita, lam mešana družba, — vsak stan posebej. \si skupaj. Babilon!
E. pa da ni prijetno na svetu! Da se le raia. da se le pleše...
Tako menijo. In še:
Zabava mora biti in se zanjo giihati ne da in ne more. Tudi za predpusini ples ne! Za mleko se pa da in za jajca in maslo in pu!er in purana in kar je še bolj navadnih dobrin. Za vse to se zgliha, >.a ples se r.e!
Tako je! Le naprej: ringn-raja, ringa-raja ...
* * Ki
Pa so zavpiti: škandal! Take erozua takse na ples nam je predpisala Oblastna skupščina! Nečuveno!
Lc po čemu toliko javkanja in stokanja radi taks! Saj so zalegle, pa še prav močno! Dodobra pa niso iu ne bodo. Ko bi 1 ile še enkrat in še enkrat višje, menim, pa bi jih plačevali prav tako. Pa radi! Kajti n. pri stotakih. pri parah se kaj prihraniti da ..
Le poslušajte jih, kako kolnejo to pro-kleto življenje in slabe čase, ko se tako malo za denar dobi!
. * * «
V pravilih kakega društva je morda radi lepsoga napisano: .... bo skrbelo za dobrobit
" Tnll-n •SVi J:h.HaU0V' za "i'h stanovsko umsko izobrazbo...« Ko vidimo, da dru-
štvo za društvom prireja svoje plese, potem znamo brati pravica tudi narobe -za prav in vemo, da se to pravi: plesali bomo in ponoreli za predpust...!
O izobrazba pa taka!
Si * ♦
lil da bo Ljubljana vredna svojega imena iu ponos in dika in prestolica preljubih Slovencev, da bo njim pravo (!) pot kazala; da bo dosegla rešpekt pri bratih in da ne bo zadnja izmed prvih — pojdimo plesat v kopalnih oblekah, v plavalnih kostumih! Tako smo brali po plakatih in časnikih.
In so! Prekrasno je bilo, pravijo. Ko na obali našega sinjega mcrja... Do ranfga jutra je šlo naokrog — za narod iu za naše sinje morje in za domovino...
O domovina, kaj ti povem: tužna ti majica. če te bomo na plesu branili in v kopalnih oblekah stali na straži za svoje morje in <'e I orno le rajali za tvoj obstoj. Prežalcstna i i bodočnost!
t * *
Po ulici pretil pa ujamcm mimogrede besede. Dva moža razgovarjata:
Ja. prečudno res! Prav nobenega okusa nima več sodobni svet. In prav nobenih ob-zirov več do javne morale.<
Drugi meni:
_ Še za čuda, da i;e zaplešejo enkrat kar javno na Marijinem trgu v kakšnih kopalnih oblekah...!:
Nasmehnem se. In ko spem dalje, se mi poraja vprašanje:
Ljubljana, maljuška! Ali nam tako kaže
pot? Kam pridemo?
» * *
Pa se še potlej čudimo, ko beremo dan i a duem po časnikih vesli o samomorih. Prav nič so treba ni! Spričo takih reči že ne! Ker je le preveč naravna posledica, čeprav prav direktna ni. Posredno vpliva na cel družaben ustroj, to pa na nemočne posameznike. Ki klonijo brezupni sredi dneva aii no*i — ko jih ubija duh sodobnih razmer in ljudi, ki po vsej sili hočejo, da more ž njimi le oni, ki kaj ima. Fa čeprav nima. Le pokaže naj,
da ima, vsaj previdno na lesk oči.
« * *
Konec. Predpust je bil!
Tistih iščem v .mislih, ki ga kolnejo — pa lih bo prihodnjič prav tako potegnil v svoj \ rtinec.
DOBREPOLJE.
Po sprejeta in vzakonjenju naših treh ob'"!n v eno občino z imenom Dobrepolje so naSi politični nasprotniki zelo glasno kričali proti združitvi. Vodili so jih pri tem gospodje ia Ljubljane in Vel. La3«. Igro so uprizorili ccividno z namenom, da Ustrežejo želji svojih oblastnih poslancev, ki so elasovali proti zaruzitvi radi tega, da na strankini moči pri-do. o in tako dosežejo to, česar niso mogli pri zadnji volitvi. Drugi njihov namen pri tem je : M°gcče se nam posreči celo zavleči izvršitev združitve toliko časa, da za veje v Belgradu drugačen veter in petem - en s id ena opstina;« Bili ste vedno proti vsakemu
napredku. Preprečili ste nam napravo vodovoda in s tem oškodovali interesente nad 100 milijonov dinarjev, protivili ste se zidavi ,š0. le, bili ste in sle še proti našemu zadružni-štvu, proti našemu prosvetnemu delu; škrat: l;a: ste proti vsemu pravemu gospodarskemu in kulturnemu napredku. Naši pristaši ne bodo poslušali ljudi, ki jim je goljufija poštenje, ljudi, ki izjavljajo, da bodo posekali elek-trične drogove, ako bi se hotela napeljati elektriko v našo faro, ljudi, ki trdijo, da se s konjsko vožnjo bolj kvarijo ceste kot s težkimi avtomobili itd., temveč bodo poslušali ljudi, ki so jim zaupanje izkazali in le bodo obsodili sami, kadar se prepričajo, da so vredni obsodbe, ne lakral ko boste \i i0 hoteli.
Vsak pameten in napredek človek mora uvideti, da je združitev dobrepoljskih treh občin za zdrav, in soliden, pošten napredek; radi tega se bo vsakdo le osramotil, ki »e bo tej združitvi protivil. — Nasprotniki pravijo: : Združitev občin je potrebna in bo prišlo do združitve, (oda takrat, kadar bomo mi hoteli. : Mi hočemo združitev, ki si jo sami ustvarimo, mi nočemo združitve, ki jo nam nameravajo drugi napraviti! Združitev občin je tu po naši volji. Kulturne, gospodarske, krajevne in vso druge prilike nam pričajo, da je zaradi lega tudi potrebna. Vse vaše izmišljotine in prevare vam ne bodo nič pometale. Kdor hoče ostati v zboru klevetnikov, slobodno mu!
SROMLJE PRI BREŽICAH.
Le malokje se pripeti, kar se je 1. 19^7. pri nas. namreč, da je bilo v župniji več mrli-čev kakor rojencev, mrličev 25, rojeneev pa 24. Znamenje slabih časov! V predpustnem času ni bilo nobenih ženitovanjsloh slovesnosti, zato so pa dekleta izobraževalnega društva priredila krasno, poučno igro: Dekln božja . Tudi fantje niso hoteli zaostati, in ker ni bilo pravih snubačev, so pa vprizorili igro: Snubačic in >Kniet in avtomat-. Na občnem zboru izobraževalnega društva so pa govorili govorniki o Argentiniji. o italijanskem nasilju nasproti Slovencem, o zdravilnih zeliščih, o škodljivosti pijančevanja itd. Le pogumno naprej po potu poštene izobrazbe!
SV. GREGOR.
Sode m ia .šestdeset let ccrkvcnik V torek, dne 14. I. m. smo v častnem sprevodu spremili na poslednji poti cerkvenika Franceta Ogrinca. Letos o Veliki noči bi bil spol-nil 81. leto. Bil jc od svojega 16. leta cerkveni k pri podružnici sv. Urha pri Maršičih, dobrih 67 let. Bil je vzor cerkvenika, natančen kot zlata tehtnica, dostojanstveno je opravljal vsako cerkveno opravilo, naj je bilo zelo ali tudi manj važno, bil je zvest svojim predstojnikom in vedno zanesljiv pristaš v vseh zade-vah, cerkvenih in necerkvenih, prosvetnih in polifičnih. brez njega ni minula nobena naša prireditev in ne volitev. L. 1011., ob 501et-niei svoje službe io bil odlikovan z zaslužno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje in pohvalnim pismom dekanovim. Z nekim spoštovanjem je nosil pri častnih opravilih to resorsko odlikovanje, trda. ko je klonila Av-shija, je pa ni pokazal nikdar več, kot zvest P*jf.'?n,k 8Voje,nu »oveinu vladarju. Na dan odlikovanja se mu je zdelo, da najbolj praznuje ta dan, da prejme sv. zakramente, s čemer je pokazal svojo globoko versko preprl-
• v njegovem stanovanju se je obravnavi vsa naša politika, tam je bil vedno Domoljub, moborske in druge publikacije. Po-neb njegov, v naših razmerah najveličastnejši. je pokazal, kako ga je naše ljudstvo ljubilo in spoštovalo.
IZ ŠKOFJELOŠKE OKOLICE.
Z velikim odobravanjem je pač vsakdo, j i mu je mar blagor naroda, vzel na znanje Bidop ljubi j. oblastne skupščine, da se naloži 100 odstot. oblastna naklada k državni trošarini na špirit. Kajti s tem upamo, da se vsaj nekoliko omeji to nezmerno pijančevanje. Čim dražji bo alkohol, tem manj bo novih pijancev. Starim pa itak ni skoraj pomoči. Edino to bi še pomagalo takim, ko bi ga sploh nehali kuhati, kar pa v doglednem času ni pričakovali. Oblast premalo pazi na to, v koliko se izvršujejo njeni ukazi. Vsakomur je menda znano, da se ob sobotah zvečer in ob nedeljah cel dan lic sme prodajati žganje in špirit. A kako malo se vpošteva ta odredba, naj bi) v dokaz to, da se ravno ob nedeljah popije u ijveč žganja. Mnogo je trgovin, kjer se zbirajo ob nedeljah moški ter se zabavajo ob steklenici žganja. Res, žalostno je gledati, kako se tudi mladi fantje zbirajo ter ob žganju moralno in telesno propadajo. Prosimo okrajno glavarstvo, naj ukrene vse potrebno ter napravi red.
IZ 2ABNICE.
'26. febr. je preteklo .10 lel, odkar službuje pri nas učiteljica Miti Papler. Z veliko požrtvovalnostjo deluje v šoli in izven nje. Y zadnjih letih se je veliko trudila kot režiserka v našem kat. izobr. društvu. A tudi v šoli vrši v polni meri svojo dolžnost. Kako modro zna vspodbujati male paglavčke k večji pridnosti in to bodisi z besedo ali pa s kako majhno nagrado pridnejšim. Posebno livalež-nost so ji pa dolžni starši za to, da tako lepo pazi, da se olroci lepo vedejo v cerkvi. Še neka lepa lastnost diči g. Papler. To je velika ljubezen do revnih učencev. Pri nji ne uživajo olroci bogatih staršev nikakih predpravic. Ob 10 letnici Vašega požrtvovalnega delovanja med nami Vam kličemo, g. Papler: IJog plačaj vse! Ostanite pri nas še mnogo let! To je želja vseh staršev.
JEŽ1CA.
Občinski proračun. V naslednjem objavljamo nekaj podatkov iz občinskega gospodarstva v preteklem letu. Najvažnejše merilo vsakega dobrega gospodarstva je vestno sestavljen preračun in obračun; to velja zlasti za občinslo gospodarstvo. Vestno sestavljen občinski prorn-čuu nudi natančen pregled vseh občinski'! potrebščin za dobo enega leta nuditi pa mora tudi načrt, kako se bodo krile vse te potrebščine. — Proračun naše občine izkazuje za tekoče leto stroškov 121.743.91 Din, od katerega odpade za izplačanje elektrifikacijskega dolga 34.800 Din; za šolo na Ježici in pri Sv. Petru 18.384.24 Din; za ubožne podpore 15.000Din; za poslovne stroške 12.500Din; za vodovodne stroške 9000 dinarjev; za popravo občinskih potov 4000 Din; za povzdigo kmetijstva 3000 Din; za poljskega čuvaja 3000 Din; za zdravstv. svrhe 2500 Din; Prispevek k plači pismonoše 1450 Din in za nepredvidene izdatke 14.839.07 Din. To 5 večje postavke letošnjega proračuna. Vsi ti izdatki Pa so kriti samo delno; glasom proračuna znata primanjkljaj 106.597.66 Din, ki se bo kril z
naslednjimi davščinami: 300% doklada na državno trošarino od vina, razen v vaseh Savlje in Kleče, kjer se bo pobirala 200% doklada! 40% doklada k direktnim davkom, razen v vaseh Savlje in Kleče, kjer se bo pobirala 20% doklada. (S poviškom doklade se krije dolg za elektrifikacijske naprave.) Vse druge davščine so ostale nespremenjene, kakor so bile 1. 1927. Pri sklepanju davščin je občinski odbor gledal zlasti na to, da se občani preveč ne obromene z dokladami na direktne davke. Kakor je zgoraj razvidno, bo pretežni del primanjkljaja krit z doklado na alkoholne pijače, kar je vsekakor najbolj umestno.
MOTNIK.
V	nedeljo 20. svečana so se vršile pri nas občinske volitve. Pri tej volitvi jo dobila SLS 52 glasov (5 odbornikov) in nasprotna gospodarska tista 22 glasov (2 odbornika). Iz tega se razvidi, komu se vodstvo občine zaupa.
JEZICA PRI LJUBLJANI.
V	nedeljo je prosv. društvo priredilo proslavo 50-letnice O. Zupančiča, ki je lepo izpadla. Pozna se pa, da šele orjemo ledino v tem oziru. — Prihodnjo nedeljo, 4. marca ob 3 pop. pa priredi naš Orel svojim bratom-vojakom za odhodnico telovadno akademijo. Nastopijo člani, članice in naraščaj. Sodeluje cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Mazovnika. Opozarjamo zlasti na točko, ki jo proizvajajo članice po napevu iOj Doberdob«, s katero pesmijo sprenlja zanimivo vajo Že omenjani cerkveni moški zbor. Pripominjamo, da bo električna luč do nedelje že popravljena. Vabimo tedaj! l?og živi!
VOJ.VIK.
V	nedeljo t. marca takoj po večernicah se bo vršil občni zbor Kat. slov. izobraževalnega društva v kaplaniji. Nato bo točno ob 3 v posojitnični dvorani predavanje s skioptičnimi slikami. Predaval bo g. Anton Ceslnik, gimnazijski profesor v pok. o svojem večkratnem potovanju po Egiptu in Sv. deželi, torej o krajih, kjer se je rodil in učil Jezus Kristus.
ŠKOCIJAN I'R1 TURJAKU.
V	petek 10. t. m. se je v naši fari mudit .zastopnik Svete vojske«. Obiskal je vso bližnje vasi, ter vnemal ljudi k treznemu življenju. Zvečer pa je na fantovskem večeru naših >Oilov: imel predavanje o treznosti. Naši fantje so z velikim zanimanjem sledili izvajanju predavatelja in so jih je 9 priglasilo članom »Svete vojske«. Naročili smo se na »Prerodi. G. zastopniku smo iz srca hvaležni, da je prišel k nam budit zanimanje za treznost, ker je že skrajni čas, da se spravi ljudstvo na pravo pot.
SV. ANTON V STANGI.
Letošnji predpust jo pokazal, koliko smol pridobili s tem, da smo pred dobrim letom na novo poživili naše Kat, prosv. društvo, ki si je nabavilo nov, premikajoč se gledališki oder. Druga leta so si iskali ljudje predpustnega razvedrila po raznih veselicah, ki se jih v naši bližnji okolici ne manjka nikoli, ter tako zapravili mnogo denarja, lotos pa nam je naše Društvo pripravilo mnogo cenenega in poštenega veselja in razvedrila. Sedaj prireja društvo svoje predstave v prostorni veži župnišča in je gostoljubnosti župnišča zelo hvaležno, toda naša splošna zelja je: nova drušlvena dvorana. Ko bi še vsi oni, ki še niso člani društva, pristopili v naše vrste, bi polagoma tudi to željo uresničili, kar bi bilo Šlangi, ki jo vsako leto obišče tisoče romarjev, le v čast iu ponos.
VERBLENJE - STRAHOMER.
Skoraj nič se ne sliši iz teh prijaznih vasic, ki stu skriti pod Krimom. Zalo se tudi ni čuditi, da jih je peščica ljudi spravila z lepimi besedami in obljubami v tabor samostoinežev, kamor pn v resnici niso spadali. Vse obljube so pa ostale le na jeziku in za občinske volitve niso imeli pokazati nobenega uspeha. Da znajo vaščani sami misliti in preudariti, katera stranka v resnici dela za lunetski stan, so pokazale zadnje občinske volitve, pri katerih so vsi kot en mož volili Slovensko ljuduko stranko. Za župana jo bil soglasno izvoljen posestnik g. Franc Modic, ki je ugleden somišljenik naše stranke kakor tudi vsi občin3ld
svojovulci. — Želeli bi bilo, da se ustanove v teh občinah izobraževalna društva, saj je med njimi par ljudi, ki se za to zanimajo, samo malo dobre volje je treba.
TURJAK.
Naše, pred kratkim ustanovljeno Kat, prosvetno društvo prav živahno deluje. Imeli smo v zadnjem času več korislnih predavanj in tudi za naprej imamo lep spored. V nedeljo 12. febr. nas je obiskal zastopnik »Svete vojske«, ki je po sv. maši v društveni sobi predaval o treznosti. Z velikim zanimanjem so poslušali naši ljudje g. predavatelja. Da umevajo, kolike važnosti je treznost ljudstva, so pokazali s tem, da so pridno naroče-vali »Prerod«. Tako upamo, da bo naše društvo vsestransko pripomoglo, da bo naša fara vedno višje rastla v dobrem. Onim, ki naše delo gledajo od strani, iskreno priporočamo: Pristopite v naš krog! Vsi smo poklicani na delo za dobrobit ljudstva!
PREČNA.
V nedeljo 1.9. t. m. je bil prvi občni zbor Hranilnice in posojilnice v Prečni. Eno leto je, odkar so jo ustanovili za blagor ljudstva vneti možje in že so mogli poročati o jako lepem napredku. Hranilne vloge obrestuje kakor vsi drugi denarni zavodi, posojila daje pa po 7%. Da bi se le vsi domačini zavedli velike koristi, ki jo ima vsa okolica od domače hranilnice in zato le v njej vlagali svoje prihranke. — Dr. Kulovec in dr. Cesnik sta imela lepo obiskan shod. Iz njihovega poročila smo spoznali, da so poslanci SLS silno mnogo storili za olajšanje davčnih bremen, za sprejetje splošno koristnih zakonov, za omiljenje gospodarskih težav in da bodo deželni odbori zopet mogli delovali pri gradnji cest, vodovodov, kapnic; vinogradništvu, kmetijstvu in živinoreji. Obema poslancema so zborovaici izrekli zahvalo, jugoslovanskemu klubu pa zaupnico. — Ker je zemlja ob Krki zelo močvirna, je dr. Kulovec nasvetoval, naj se osnuje »Vodna zadruga?, ki bi s pomočjo brezobrestnega državnega posojila svet osušila.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Neki v »Domovino« zaljuben »Šinartinčan« (se vidi, da ni iz Šmai tna, sicer bi pisal Šmarčan) opisuje v dolgem dopisu kulturno delo napredne stranke v šmartnem. No, o tem kulturnem delu, ki se kaže v »Vdovi Rošlinki« in plesni šoli imajo Šmarčani svoje posebno mnenje. Dopisnik se ob-regava ob občinski proračun in trdi, da bi bil izdatno nižji, če bi se upoštevali predlogi manjšine, to se pravi, če bi občinski odbor vrgel na cesto tajnika, organista in slugo, odvzel podporo potrebnim vojnim obvezancem in odrekel znesek za razširjenje šole. Kljub jezi napredne manjšine je sestavila večina razmeram primeren proračun: primerno so se skrčili izdatki, župan je prepustil občini razne njemu pripadajoče takse in pripomogel, da jo lov prinesel nad 8000 Din. Proračun in vse delo županovo dokazuje, da je vodstvo občine v dobrih rokah. Žerjavovce jezi odločnost županova, ki hoče uveljaviti samo red in izpolnjevanje zakonov za vse enako. Zato skušajo na vse načine ovirati njegovo delo. V svoji strnstt gredo tako daleč, da skušajo škodovati njegovi obrti, ki z delom pri občini nima nobenega stika. Pripomnimo, da je gospodarski boj dvorezno orožje, ki je nevarno tudi za napadalca. Napada naša stranka ni povzročila, pač pa se bo znala braniti in podpirati našo obrtnike, gostilne in trgovine. Lahko se uresniči pregovor »Kdor drugim jamo koplje, sani vanjo pade«. Pomnite, da Šmartno brez naših odjemalcev iz okolice ne more gospodarsko uspevati. Županov nastop za red pri občini odobravajo vsi resno misleči občani in ga bodo tudi podpirali, ker so prepričani, da je njegovo delo v korist občine.
ZAGORJE OB SAVI.
Ljudska gospodarska zadruga nas vabi na občui zbor dne 4. marca ob pol treh. Kakor so vidi iz računskega zaključka, je v 1. 1927. zadruga prodala blaga za 1,058.834 Din. Ker ima zelo raznovrstno blago v zalogi, cene nizke, zato ima toliko odjemalcev. Rednim plačnikom je ob novem letu zadruga vrnila 2%, drugim pa 1% vsote, za katero so med letom kupili. — Naš gerent g. Prosenc je dal napeljati vodovod tudi na švepovuo, v Podstrano in v dolino proti Hrastelu. Tako je daua čim večja prilika, da si napeljejo vodo v svoja poslopja. — Pust se letos ni tako poznal kakor druga leta, ker je vsepovsod pomanjkanje denarja. Poznal se je pa pust dopisniku liberalnih Časopisov. »Pondoljekt z dne 20. t. m. je na
zgodovini ter ha-
VatiK an.
s Papež Leon XIII, 20. febmajja jc minulo 50 let, odkar jc bil pokojni sv. oče Leon XIII, izbran za papeža. Višek Leonovega dela jc bila okrožnica Rcrum No-varum, od 15. maja 1891. S to poslanico je postal ta papež vodnik Cerkvi in krščanskemu človeštvu za stoletja. Okrožnica nc postavlja preureditvi družbe samo verskih temeljev, temveč navaja med drugim čisto podrobno, kako naj sc uredi razmerje med kapitalom in delom v splošni blagor človeštva. Poslanica papeža Leona XIII. vidi rešitev socijalnega vprašanja tudi v tem, da delo, ki ustvarja družbi bogastva, dobi zasluženo plačilo in da se človek in njegovo delo po človeku ne izrablja. Leon pa tudi državi nalaga dolžnost, da ščiti slabejšega in pravično uravnava in poravnava socijalna nasprotstva.
s Zastopnikom sv. očeta na evhari-stičnem kongresu v Sydneyu v Avstraliji, ki bo letos septembra, jc izbran kardinal Bonaventura Cerreti,
s Sv. stolica in pohujšljivi spisi. Papež jc za postne pridige priporočil rimskim župnikom, naj poudarjajo vernikom nujno potrebo, da nc bodo čitali nobene knjige, ki kaže sledove brezbožnosti in nenrav-nosti.
Italija.
s Fašistovska nadutost. Po novih zakonskih predpisih mora vsaka stavba, ladja itd., zgrajena v fašislovski dobi, nositi faš istovsiii znak. Pri novih orglah v cerkvi sv. Antona v Trstu se fašisti niso , zadovoljili samo s tem predpisom, marveč j zahtevajo, da sc nove orgle ne smejo rabiti pri maši s slovensko pridigo.
s Novi volilni red za državno zbornico so skovali fašistovski kolovodje in sicer so napravili skrpucalo, po katerem je izvolitev slovenskega ati nemškega poslanca v parlament skoro izključena. Svetu hočejo z nazadnjaškim, kulturne države nevrednim volivnim redom dokazati, da je sedenja Italija popolnoma italijanska in fašistovska, Ne bodo nikogar preslepili.
s Mussolinijevci hočeio poitalijai-čili tudi jugoslovanski otok Krk. Tja pošiljajo neovirano razne knjige, ki prepevajo slavo
dolgo in široko pisal, kako je bil neki zvenin v
? ' ": d,» le zvoniti ph\ zvims Vin ,-ali i« ,V k!l:'j je bilo - pa smo zvedeli k, .	'
|.i«..ka prav poMcno PM .,„ii ,a „ !| kot svetovno zanimivost poslal v i-s sopis.
KItK.V PRI STIČ NI.
.. !»• februarja jo umrl pri svojem sinu u M o i "ju, župniku v šmilielu pri yAh,m\>oru"jan-/upaiie. Pokojni Jc bil zgled pridnosti in žive mo ■s pridnostjo jc študiral dva sinova, ki sla o,In,;
bil je K) iel župan na Kri ;C em n, °oiVP ' ° SlBI M (lobrobil občino. Pokopan (•al knkn c KrH VoIJčn^tort pogreb jo pri ie 11 rtlihn ..raJue8a spoštovali; udeležilo se g,
VO .tfH'^! odbor, RaslL 4!
V Rogu!............' Ka muoziea ljudstva.
Počivaj
H1
italijanskemu jeziku in -t,-.«-, čejo tako pridobiti med nas.mi ljudmi tla za svoje, naši državi sovražne namene
s FaHafovsko časopisje napada kardinala Gasparrija, ker je izjavil, da narod zelo trpi pod davčnimi bremeni docim fašizem škandalozno zapravlja državni denar. Kardinal je tudi izjavil, da tako stanje ne more več dolgo trajati. _
s Fašisti motijo službo božjo. V cerkvi sv. Antona starega jc čital 26. febr. mons. Kratzig škofov pastirski list v slovenskem jeziku. Nekdo jc zaklical med čitanjem; Ne moremo trpeli, da se v Trstu še pridiga v slovenskem jeziku. Slišali so se tudi drugi klici. Duhovnik jc moral prenehali s čitanjem in cerkev se je izpraznila, ne da bi sc vršil blagoslov. Ali Je še kje tako na svetu?
Razne novice, Vpostavljen jc zopet avtomobilni promet med Idrijo in Gorico. Odhod iz Gorice ch 16, prihod v Idrijo ob 19.50. Odhod iz Idrije ob 5.15, prihod v Gorico ob 8.25. Avtomobil prevaža tudi zavoje. - Na pobočju Fajtjega hriba so p >-hirali material iz svetovne vojne Alojzij Blažič, Karel Blažio in K. Pahor, vsi iz l.o-kavice pri Opat jem : elu. Eksplodirala je granata in težko poškodovala Pahorja in Karla Blažiča, Alojzija Blažiča p-i pokončala do smrti. - Komisarjem za občini Col in Črni vrh je imenovan dr. Vincenc Mas russig. — - Božjastni napadi so zgrabili Cecilijo Mavric iz Vrtojbe, ko jc prala perilo ob potoku Vrtojbica. Padla je \ vodo in utonil'.. — V Idriji ob Bači jc umrl posestnik Andrej Kovačič. Službo cerkovnika je opravljal 48 let. — G. župniku v Tomaju jc oblast prepovedala poučevati verouk v šoli. — V Črnem vrhu nad Idrijo so tržaški jamarji lezli v neko jamo i i prišli do globo-čine 520 m. To bi bila najbolj globoka jama na svetu, — Videl sem tako delo v kinematografu, je rekel sodniku v Joreji 17 letni dečko, ki je ukradel zelo spretno v neki vili 6000 lir. — V Selcah pri Postojni so neznanci naprtili tamošnji oddelek obmejne milice. Trije miličniki so bili po strelu zadeti. Fašisti so seveda takoj začeli zapirali nedolžne slovenske domačine. - -Na pustni torek so bili; vse trgovine in uradi v Go-ici zaprti. — V vijugastih raj-dali nad Vrhpoljem pri Vipavi sc je smrtno ponesrečil 29 letni Anton Bončina iz Košev nika pri Črnem vrhu nad Idrijo, ko je vozil vino iz Goč domov. Konji so zavo-zili preveč v stran ceste, nakar se je voz prevrnil, : odi pa so Bončina zmečkali.
Avsirija.
s Kaznamli.vanje italijanskih Nemcev v avstrijskem pivlamontu. Kakor naše bralo v Prnnorju, preganjajo italijanski fašisti tudi zasužnjeno Nemce na Tirolskem zalo jo naslovil poslanec dr. Kolb na av-MHjako vlado v parlumenlu vprašanje s katerim je opozoril znova ves svet na strašno zatiranje nemškega življa v Italiji ki nuna primere v zgodovini. Državni kancler a odgovoril previdno, vendar tako r?ano, la jo Mussolmi poklical dunajskega itali
bo io 8 POslanika v Rim 111 s<- govor da , Jo med Avstrijo in Nemčijo nre-trgan«. Lahko se zgodi, da pride ^
nje grdega ravnanja s slovenskimi jn npm škinii manjšinami v Italiji pre<" 1
narodov, ki gotovo ne bo dopustilo, da h Italijani s svojo nečloveško raznaredova) no politiko kršili evropski mir.
s Nov stanovanjski zakon. Avslrijsl vlada je sestavila nov stanovanjski zakon' ki pride 25. marca pred parlament. V bistvu je ohranjena stanovanjska zaščita Po načrtu bi stanovanje, obstoječe iz treh sob predsobe, kuhinjo, sobe za služkinjo j* kopalnico skupno 420 m ' stalo mesečin ekrog '10 šilingov (240 Din). V Ljubljani bi -Lilo gotovo 1000 Din. Socialni demokrati • tem vladnim predlogom niso zadovoljni in hočejo še nižjih cen, čeprav jo avstrijsko nameščenstvo in delavstvo piecej boli" še plačano kot pri nas. ITujskajo, <k bi pridobili še več volivcev in sedanjo ki-ščunskesocialno vlado vrgli.
s Pastirsko pismo avMrijskili škofov oslro o!»soja odpravo ploda kot umor iu \ nebo vpijoč greh. Za otroke katoliških sluršev zahteva Škofovska poslanica iz dr-zavitih sredstev katoliške šole s katoliškimi učitelji. Škofje izražajo svoje ogorčenje. da >o f e v marsikaterih šolah v Av slriji odplavili križi, da smejo brezbožni učitelji zasmehovati vero otrok iti izpedko-pavati delovanji kutehetov ter več ali manj skrito napeljevati mladino k ir :irav-nr ti.
Bedarija.
s )lolgar>k» vlada je slabe volje, ker i. dobila naša država tako vi-liko in ugodno |.'o,ojilo, Bolgarija pa ga ne more. Bolgarski minister Borov je izjavil jih mini--tjski t ji, da so je razmerje med Bolgarijo in Jugoslavijo poostrilo in da -lvuio-: lav i!it zbira na bolgarski meji voja-kc tele. Bolgari menijo, da se je Anglija cd Bolgarije oddaljila in približal--- JugoMaviji. Kot _ zmago naše državno diplomacijo občutijo 1!< lira r i tu ii zahtevo .Anglije, da nio-:<t Lol./aiska vlada voditelje mticodonskiii komitaši v zapreti.
Madžarska.
- .Mmljari m> upirajo ukazu Društva t at.idi v. Poročali smo že, kako so potzku-uli Madiuii vtihotapiti pet vagonov italijanskega orožia v svojo državo. Dotična pošiljaLv je bila več tednov na madjarski obmejni postaji \ Monoštm. Da rešijo lia-•jM.ki je orožje poslala, blamaže, so >»'a-djari deloma lazbili pošiljatev v koso, deloma jo pokradli, da bi komisija ne mogla ugotoviti izvora orožja. Končno so '•tniliari žekv.je na dražbi za smešno ceno prodali, čeprav iim je predsedstvo Dni-šiva narodov v Ženevi to prepovedalo. Iz navidezno male afere je torej nastal velik škandal, nad katerim so opravičeno razburja zlasti francosko časopisje. Društvo narodov je dolžno varovati svoi ugled m je zalo verjetno, da bo sedela v Ženevi na zatožni klopi poleg .Madjarsko tudi
Rustia.
s Sovjeti uvajajo nakaznice za živil«; Ni>si slovenski boljševiki si ničesar bolj no žele, kot — ruskih razmer. Da pa m
vse zlato, kar naši komunistični kolovodja pripovedujejo delavstvu, kaže boljševiška Rusija. Sovjeti namreč tako izvrstno krmarijo, da v tej, siccr bogati državi, zopet vsega primanjkuje. Zato je sovjetska vlada "odredila, da se smejo mleko, maslo, milo, čaj, makaroni in jajca oddajati le v določeni množini. Obleko, riž, krompir ter volneno blago pa dobivajo le člani komunistične stranko.
Drobne novice.
Vse takse in davke na izvoz vin je odpravila bolgarska vlada, da pospeši nakup domačega pridelka za inozemstvo.
Italijanski proračun ministrstva za zrakoplovstvo znaša 500 milijonov lir (ali ca. 1 in P°1 milijarde dinarjev).
Reka ima po zadnjih podatkih 48.428 prebivalcev.
Trgovina, ki gre čez Hamburg v Nemčiji, sc jc dvignila od 1. 1913. za 120 odstotkov. Trst pa kaže še nekaj nižje številke kol 1. 1913.
Bolgarskega kralja Borisa jc odlikovala poljska vlada z redom »Belega orla Prvo odlikovanje inozemstva.
100 let starega poslanca ima senat v Kanadi. Piše se Gecrgcs Desaulles. Gotovo najstarejši parlamentarce na svetu.
15.400 funtov rib je ujel v enem dnevu ribič E. Jolas v Orlcansu v Franciji. Mrežo je i in c l 300 čevljev dolgo.
Poštno poslopje v Sondhordlandu na Norveškem jc odnesel snežni plaz več km v nižino. Čudno, da je ostala stavba skoraj popolnoma nepoškodovana.
600 krogel v eni minuti bo lahko izstre-
lila strojna puška, ki jo je izumil neki španski stotnik.
Šolo za časnikarje so otvorili v Pragi,
Cene pšenic: v Ameriki so zelo poskočile, ker vlada pomanjkanje živil v Rusiji.
Nova premogovna skladišča so odkrili na Poljskem.
Prvič po brezžičnem telefonu je govoril te dni ravnatelj nekega kreditnega zavoda v Berlinu z velc-tvrdko v San Franciscu v Ameriki. Daljava nad 10.000 km, vendar razgovor čisto jasen.
V	višini 700 m sta trčili dve vojaški letali pri Dover ju na Angleškem, Pilot enega letala sc je rešil s padobranom, ostali mrtvi.
Vse hranilne vloge v Rusiji znašajo 225 milijonov rubljev (okrog 4950 milijonov Din). Vlagateljev je 3 milijone.
Zgradba palače Društva narodov v Ženevi bo stala 20 milijonov frankov (okrog 45 milijonov Din).
Hranilne vloge v Nemčiji so znašale koncem preteklega leta 46654 milijonov mark (okrog 62 milijard 298 milijonov Din),
Pri občinskih volitvah v Bolgarski je dobila sedanja vlada 65 odstotkov glasov.
Veliki mojster turške prostozidarske lože dr. Fikred beg je bil v Angori aretiran, ker je zapleten v neko podkupovalno afero.
Na vsem svetu je štiri milijone gobavih.
Na Angleškem so v zadnjem času iznašli ccpilo proti tej bolezni.
V	Nemčiji so začeli te dni voziti prvi električni brzovlaki s hitrostjo 100 km na uro na progi Halle—Leipzig,
Za mesto Las Penas v Mehiki se vrši liuda bitka med vladnimi četami in uporniki, ki so obdržali mesto v svojih rokah.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah na Japonskem sedanja vlada ni dobila večine.
Italijanski časopisi se tolažijo, da je bil o v Italiji leta 1927. manj rojstev kakor poprej, zato pa tudi manj smrtnih slučajev.
Bivši bolgarski kralj Ferdinand je do-šel v Chile (republika Južne Amerike) na — počitnice,
V pruskem dežel, zboru bodo pred* ložili zakon, načrt, po katerem naj dobe učenci vseh nemških šol v roke knjižico, ki bo dokazovala, da Nemčija ni kriva svetovne vojne.
Na enem kupu s« našli sto oseb zmrznjenih v bližini Ardebila v Perziji.
Znano mesto Irkutsk v Sibiriji bo postalo veliko mednarodno letalsko pristanišče.
Milijon dolarjev bo dala hotelska družba Statler v Chicagi v Ameriki za napravo radijskih slušalnic v sobah za tujce.
Policija v Chicagi je izsledila roparje, ki so pokradli tekom dveh tednov bankam 100.000 dolarjev (okrog 57 milijonov Din).
Drugič je obdarila štorklja zakonska Parity v Brawnstownu v Ameriki s trojčki. Prvič s tremi dečki, zdaj pa s tremi deklicami.
Dve tretjini pridelkov je uničil mraz v Floridi v Ameriki.
Predor za podzemeljsko železnico bodo pričeli graditi v Milwaukee v Zedinje-nih državah Amerike. Proračun štiri milijone dolarjev.
43
Razno.
Okni;.- lO.Olid (on pj-«<•»1. I, n rt in zavitkov je bilo (i lium šc-l dni pred li'.'/.i<Yiii razdeljenih po eilia.-ki pošli v Ameriki.
!)ll kilometrov knjip. Vwik knjižničar v Parizu mora imeti v pregledu 7 kai l<»ii;/ zloženih druga poleg druge. JCalti v pariški narodni knjižnici m.njo samo Se s kilometri. Knjižnica ima -1 milijone 200 tisoč knjig. Skupaj zložene so dolgo (Ml kilometrov in ,so<> mehov. Torej približno lo-'lk."> kakor razdalja po državni cesti od Ljubljane do Konjic. 2 uri z
avtomobilom 10.000 let
1,1 morali žitati, in sicer y-'''l< daj) po ono knjigo, bi hoteli vso knjige
prebrati.
Ku.i zmore eno psenif-n» zrn,,. Izračunali so, da Psemnio zrno v enem le-''odi 50 zrn. Iz teh ;.J z™ bi bilo drugo leto fe 2o00 zrn, tretje leto a 12.) 0(X). v Šestem letu ?i«o-lev'!° »arastlo na ,: ■<>-'.> milijonov, v 12 pa ?a a1U40,625.000 mili-' 1>0 tem računu bi o samo Menično zrno
«nl<rat nasitilo.
Slavko SavinSek:
M goisikih pBazGvčh
Povest z gorenjskih planin
Tedaj stari vzkipi .Zuloputi vrata in stopi k meni. Mene vrže kvišku, postavim se pred njega in gledava si iz oči v oči. V lice mi udari sapa njegova, ki je dišala po žganju. Dlani mi nehote zlezejo v pest ter moram roki tiščati na hrbtu, da mi v njegovo lice ne planejo.
— Ti, ti, bajtarjev sin, bi jemal mojo hčer za ženo, mojo, gruutarsko hčer, berač potepeni! Ali meniš, da je stari Jerman znorel kot ti in deklina? —
Še se premagam ter poprosim :Oče, dajte si k sebi! Usmilite se Mane! — ln mati stopijo poleg: Klemen ne bodi tak! Kot se Bog prosi, te prosim, pomisli na hčer! —
Toda stari s komolcem odrine mater, da se opo-tečejo ob mizo. Tedaj plane Miha pokonci: Oče, matere ne boste suvali! — Kaj, ti negode ne boš učilo? Vse vas naženem, vse, tebe pa najprej, berač ciganski, če se mi ne pobereš takoj! — In ko stojim ter čutim, da mi vre kri v možgane in se mi tema dela pred očmi, še izdavim iz sebe: Oče, dajte, prosim vas;
Takrat v starem zavre. Zgrabi me za prsa, pa me potegne k sebi, da omahnem. A tudi v meni za-kipi, roke in rame sunejo predse in stari odleti k peči, da se komaj ujame.
Oče, oče, plane v tistem hipu Mana iz postelje nad očeta. Ozrem se vanjo, ki v tem krikno: Tinel in se kakor divja zažene proti očetu. Hočem zanjo, da jo zadržim, pa mi z vso silo udari nekaj trdega
»TI, ti, bajtarjev sin, bi jemal mojo hčer za ženo, mojo gruntarsko hžer, bera (i potepeni 1 Ali nidutš, da je stari Jerman znorel, kot ti iu deklina? -*
Poglavje o veselju. postati
ge 1 zbirati Živahno deeo okrog sebe in ji
. _ __________________Sestati oče in mati in vse. In vriskajoča
, -r	živahnost no salezijanskih dvoriščih nam
V karmeličanskem samostanu v Avfli	«w*J<>« P* < y duh med nje-
kažejo še sedaj majhno piščalko m majhen	govori, aa aon r**>».u _ -boben. Oboje je bilo last sr. Terezije. S piščalko in z bobnom je veselo kakor otroci
hotela poveličati praznične dneve.
Gotovo bi ne bilo prav, če bi nič ne omenili sc. Filipa Serija. y A je postal v svojih dneh vsem vse: papež ga ie imc-l za svojega svetovalca, z učenjaki je bil učen. z o: rok i pa je postal še ::.m otrok. V lepih pomladanskih dneh je vodil rimsko deco ven pod milo nebo, v vri sv. Onofriia, pod znameniti brasi. posvečen spominu pesnika Torkvata Tasa. kjer se je po cele dneve z otroki igral. Otroci so ga smeli obiskovati tudi v njegovem stanovanju in so lili seveda ob takih prilikah precej živahni. So bili pač Lahi. Ko so nekateri občudovali njegovo potrpežljivost, jim je pomenljivo odgovoril: Dovoli! bi otrokom ce'o. da bi smeli polena sekali na mojem hrbtu, samo da bi greha r. - delali. Znameniti so ne- ; kateri njegivi izreki. Prava pot. da v čcd- j natih napredujemo, je v tem. da vztrajamo j v sveti veselosti.c .Jasna misel daje moč srcu in je pripravlja stanovitno za dcbra dela; zato bodi služabnik božji vedno veselega srra,-
Če pogledamo še v najnovejše čase, bomo videli isto resnico: sveti ljudje so ve-teli ljudje.
0 gotovo že svetovno znani lurški Bi-paniki piše eden nienih življenjepiscev: ; Mirno lahko zapišemo, da je ta otrok šel pojoč in smehljajoč skozi življenje.
Prav tako je bil \sern znani Don Bosko mož odkritosrčnega veselja; le tako je mo-
govimi nasledniki ne bo se zamr .
Ko je bil pokojni Pij X. se kot Jo:ef ' Sarfo ravnatelj semenišča v Trevizu, so duhovniki govorili o njem: Nikjer ni večjega veselja, kakor v družbi Sartovi. In pra-vijo, da bo Sarfo prištet med svetnike ...
' Ali ni bila mala Terezika Jezusova kljub strogosti karmeličanskega reda živa podoba v Bogu se veselečih duš? Njen cvetlični dež, ki ga hoče po smrti rositi iz nebes na zemljo, nam pove o tem več ko dosti.	v	. .
Nepopolna bi bila nasa vrsta, ce bi k sklepu ne omenili še našega Slomška. Kakšen je pač moral biti mož ki je govoril kakor bi rožice sadil, ki je izdal za otroke >Solo veselega petja . ki je oče zrane vam pesmi ;Preljubo veselje, oh. kje si doma'" Naj ta vrsta svetili ljudi zadostuje za dokaz, da se tudi najbolj popolnim in sve- : ■ •m Hudem na zemlji ni tieba sramovati veselja.
prevotljeni in če se ne vračamo domov oh uri, ko mežnar odzvonil je dan, tedaj sploh ni govora o veselju.	1
In spet: če ni beseda sirova, kosmata in nedostojna, če je ne spremlja divje skoro peklensko krohotanje, če izza o4š ne odseva žar živalske pohotnosti; kje naj bo potem veselje!	'
To pa je tisto veselje, ki ni veselje ki je le od sov pokvarjene narave, ki je izraz duševne nizkosti našega mišljenja, ki jf. dokaz, cla v našiii prsih ne bije plemenito srce. Tujci pa to vidijo in se nad nami zgražajo.
Ne boste se!
Tudi mi hočemo zajemati veselja iz tistih studencev, odkoder prihaja na dan ve °lje neskaljeno, nestrupeno, po katerem ne toli glava, katero človeka ne ponižuje ampak ga blaži in povišuje.
Ne bom povedal dosii novega. A vendar bo to, kar sem napisal, za marsikoga novo. Videl bo, kako resnična je beseda:
Vso ima.no,
porabili pa ne znamo. .Ne
kosliio «e
i 2. ALI S H H F- NE ZNAMO VESELITI?
Nam Slovencem res radi očitajo, di se ne znamo veseliti. Vsaj deloma — žal — je ta očitek resničen.
Veseliti se že zinmo. ampak kako?
Če nismo vsaj maio dimasti od preobilo zavžife pijače, če se krog nas ne vali to-bc!:o\ dim v celih kupih oblakov, če nismo . ;di takega vpitja, da beseda besedo pobija., potem za mnoge sploh ni veselja.
Če ne škriplje harmonika, če niso vse m' e polne prahu, če nivo polplati od plesa
. --------------J--- —---- l " "V-
znamo, pa tudi nočemo. Prema'
nam zdi.
Naš dom.
Od ii uma naprej velja N'aS doni v:. Domo-ljtibove narožnike 10 Din. inarč .-v i številki ho na kraUo ponatisnjena povest, kar je je >loslej izšlo. Zato si ga lahko še od marca najnvj naročile, ker prvih številk ni več.
Noti naročniki prve in druge Številke ne be lo dobili, temveč od marca dalje.
Lepo prosimo. pošljite naročnino in ne čakajte na terjatve. Velik i večina jo je že plačala, nekaj j h je doslej odla; ,lo. Prosimo, ne pozabile! Največji škodljivci lista s-> na.oŠniki. ki ne plačajo.
Položnice si kupite na poŠti ti 25 par iu vpišite štev. za Xa dom : 13.577. Tudi lista vaai ui
v obraz, da se mi stemni pred očmi in se opotečem k mizi ter sklonim nanjo. Stari me je udaril s hla > cem, ki ga je bil zgrabil izpod peči.;
Tine umolkne in naklon: glavo v dlani Tako mu je. da bi zajokal od sramu, oa jeze in od bolečine.
Bog nas varui! se križajo mati. še Hrilara dirne: .Nisem mislil, da je tak rokovnjač!
Tine pa pripoveduje dalje in glas mu trepeta: Ko slonim ob mizi in zavest lovim, se me oklene dvoje vročih rok. Mana je skočila k meni Tine, Ime! slišim njen glas, kakor od nekod Iz dalje In se: ubili ste ga oče, ubili, sram vas bodi! — Slišim jokati na glas mater Jermanovo. Dvignem s« in vidim Jermana ki sedi ra klopi ob peč naslonjen in težko diha. Hlapca drži še vedno v roki.*
Tine umolkne in hodi po sapo. Navzoči si niti dihati ne upajo, tako napeto poslušajo.
naHni&V86 m- ie Se vedno oklepala z rokami. aH tehIP0,ne' r -n venomer ponavljala: Tine, Tine! ali te boli? - Oce spuste hlapca na tla in vstanejo
Wal° ™ v duri Potegnem Manini roki od sebe
dlti3 kljmh:uS;^]e K da grem! Sicer se ^
in kliSMm mTin™,°Va ^,rabi 28 roko' sili k meni in Klice, line, Tine! — Šiloma se ji iztrgam in rda
semopPotŽ1e.Vrat°m- Sp0t°ma	ob Termanaf da
Prokleto! — plane za menoj; ali vidim še do ga Miha potegne nazaj in posadi na klop Pred vrati fc y V.še8i bije Manin krik: Tine Tine Slišim kako ji mati prigovarjajo, naj gre nazli - ™
kakor Slan 2"'
" L m	k esi in 80 naslonim nanjo
nin UrAte SrarT1 ^ Se Vedno s,iSim &
njet, še 'sK:^^jem okrog sked-
Tinetu privro solze v cči, glas mu umre, glavo nasloni v dle.ni, pa se zgrudi v mizo in za ihti ko1 otrok.
Tine, nikar, saj se bo na bolje obrnilo! tolažijo mali...
-Jaz tudi mislim dostavijo oče. Stari je danes pijan, nesrečen dan si udel.
Samo, da ne bi Mana huje zbolela! zaskrbi
Cilko.
Znorela bo! pristavi Janez. Pogledat grem doli!*: meni Cilka, in vstane. Morda se meni posreči, da umirim njo in očeta. Saj z mano so Jermanov oče vedno prijazni!«
Če je p:jan, ga je najbolje na miru pustiti!« meni Janez, ki ga je skrb za Cilko. . Vseeno grem,« de Cilka. Vsaj Mano utolažim m ti pridem povedat, kako ji je, Tine,« odloči Cilka ia stopi k vratom.
Zmračilo se je že močno, tako da je v hiši kar
Sft 3 pnt,iS.ne ,kljuko' ko se kujejo zunaj nagli korak, in nekdo plane v vežo. Cilka odpre vrata m skoznje pade Miha Jermanov ves hl»d in tresoč se brez. sape.
, Jezus, Miha, kaj pa je?« krikne Cilka.
■ Ali je Mana tu?« izdavi fant.
'line šine po koncu:
/Kaj je z Mano? —- Tu je ni!«
»Ušla je, pobegnila!«
/Kam?«
s Sem gori je tekla!« »Kaj pa je bilo?« vprašajo oče Hribar. v »Z očetom sta se; venomer je klicala Tinela
k'duHixi°in th ""f''t Pa jih * odriSla, JlanUa sem) d" je sla^ k vam <~ naraVn°St V ^ Menil /Jezus Marija, brž, brž,« pode mati Hribarjeva. ie ze vrata, Miha in Janez za njimi
Nad tri milijone dolarjev (okrog milijoni.v dinarjev) podpor je izplačala >Kranjsku slovenska katoliška jedr.ota v Ameriki od početka svojega obstanka.
Tudi Bolgari ga čakajo. V letu 1920 so popili fioljar i na osebo po 130 litrov vina in litrov piva ter pokadili po 'I kg iobaka.
Tridcscl let ni izmno-rii bcnerte. V nekem mestu na Poljskem je nedavno umrl trgovec, ki je pred 30 leti obljubil, ilu ho do svoje smrti molčal. Nekoč je nami. j v jezi prokjel svojo ženo in želel, da zgori. In res ne-dolgo potem, jc iz.brulinil v trgovini vsled eksplozije bencina ogenj in zgorela mu je žena in dvoje otrok. To ga je tako uža-lostito, da j oslal prej imenovani obljubi zvest do smrti.
Mrtvo morje. Živalmi Jordanovl valovi ne morejo ustvariti življenja in postanejo sami mrtvi, se združijo i. valovi Mrtvega morja. Tuja in grozna je ta voda; ne igra se s peskom ob bregu, ne pogovarja se s človekom, ni njegova prijateljica. Če ne verjameš, P" jo poskusi; zoprna pijača jo to, strupena, ocean, čeprav slan, je v primeri
Dvajset koles po 10 dinarjev v Stadionski loteriji!
Ireba naročali na dopisnici, ker pošljete lahko kar denar po položnici, če več ne, vsaj za Celi t leta.
Prvega v mesecu je list dotiskan, drugega gre na pošto, tretjega in četrtega ga naročniki
('°1"il'oštft nam list vrača, kjer i'.e nam napisali nezadosten naslov. Takih je več, n. pr. Mohorlč Matevž iz Podnarta itd. — , Naš dome, Maribor, Aleksandrova eesta 6.
n Radovljica. Žensko društvo »Gospodinja« priredi v nedeljo 4. marca 1928 on 3 popoldne v Kmetijski zadrugi zdravstveno predavanje o negi dojenčka. Predava zdravnik. Vse žene in matere naj se gotovo udeleže lega predavanja, da so po-uče o tem prevažnem vprašanju.
„3utru„ na pot.
Velik gospod pri »Jutru« napoveduje nov osvojevalni pohod tega žerjavovskega časopisa po Sloveniji. Vsaka hiša da ga mora brati. In ko bo enkrat to doseženo, potem šele da bo iz verne črne Slovenije postala prava, resnična in nedovzetna svobodomiselna trdnjava.
Ker pa se »Jutro« pri svojih obiskih po katoliških in vernih družinah nima navade predstaviti tako, kakršno je v resnici, ho Domoljub«, najstarejši in najzanesljivejši prijatelj in svetovalec v verni slovenski hiši, to storil. Tem rajši, ker ima za to prav lepo priliko in dovolj gradiva. In potrebno je tudi, zakaj vsakdo rad ve, s itom ima čast govoriti, če sprejme obisk.
Zato bomo danes pogledali, kako Jutro« misli in uč< svoje bravce o veri. Jasnost v tem oziru je nujna že radi tega, ker ..Jutrokadar hodi na prve obiske v
katoliške družine, kaj rado pove, dajiima niO proti veri. Dobremu katoličanu sicer ni nikdar treba povdarjati, da »nima nič proti veri« in vsakdo bi se n, pr. čudil ljubljanskemu škofu, če bi le-ta vedno in vedno podčrtaval, da nima nič proti veri. Če pa »Jutro« čuti to potrebo ponovno Podčrtavati to trditev, potem seveda je jasno, da mnogi dvomijo o tem, če res nima nič proti veri. Pa poglejmo!
Dne 23. dec. 1, 1926. beremo v »Jutru« kot božično premišljevanje, da so bila v poganskih časih znana tri božja deteta. Iz tega sklepa doslovno: »da se je stara ljudska vera ohranila prav v sedanjost in da si je krščanstvo vse to ne samo prisvojilo, nego celo poglobilo in razvilo.«
Tako torej! Vera v nebeško Dete Jezusa je samo stara poganska pravljica, ki si jo je krščanstvo prisvojilo in jo še razvilo na dolgost in širokost.
9. februarja lanskega leta je »Jutro« poročalo o »petem evangeliju«, ki se je baje našel. In »Jutro« v pouk svojim čita-teljem pripoveduje, da v tem evangeliju ni govora o vstajenju Kristusa od mrtvih, in tudi ne besedice o brezmadežnem spočetju Device Marije. Na več mestih se govori tudi o bratih Jezusa Kristusa, o njihovi medsebojni ljubosumnosti, ki je bila baje zelo velika radi tega, ker je bil Jezus prvorojeni sin Marije.« »Jutro« sicer previdno pristavlja, da so bili nekateri mnenja, da je ta peti evangelij čisto navadna
sleparija, toda takoj to stvar popravi s tem, da so drugi stali prepadeni.
»Življenje in svet«, priloga »Jutra«, je pisalo 23. aprila 1927: »Tako se na primer misli, da potekajo pravljice o vesoljnem potopu izza časov pozne ledene dobe . . .«
Tako torej! Zgodba, povzeta iz svetega pisma, na katerem slone katoliške resnice, je pravljica!
Ista priloga »Jutra« piše v št. 2. leta 1927. tole: »Ne vemo, ali so res šli trije kralji na tako pot. Vemo, da zvezda ni bila namenjena trem kraljem. Zvezdo-gledi so izračunali, da je takrat sijala nad Betlehemom neka repatica. Tako je postala pozneje legenda o zvezdi. Lopa legenda, a neresnična.«
Torej tudi zgodba o sv. Treh kraljih je »Jutru« vse nekaj drugega kot pa katoliški Cerkvi, ki nezmotljivo oznanja Kristusov nauk.
Še ista priloga »Jutra« z dne 26. februarja 1927 prinaša o pustu naslednje razmišljanje »vernega« Jutrovca: »Prav rad razumem nekega srednjeveškega židovskega pesnika, ki si je zaželel po smrti pekla, ker je ondi sigurno mnogo duhovitih mož in zabavnih žena. Pomislite: v nebesih sama čednost! Ljudje smo oči-vidno bolj ustvarjeni za neumnost in za nečednost, nego za to, kar že tisočletja oznanjajo pridigarji, modrijani in moralisti. Zato bi — kakor pesnik izza časa francoskega rokokoja — prosili Boga, da naj ne vzame ljudem starih pravic do neumnosti in do grehov, ki jim sledi, kajpa, vedno kes in pokora; prepričani smo, da bi bila
44
z njo sladek iu okusen. SI; upe meša Ia voda, veseli se, da inori ribe, ki priplavale po Jordanu doli; nobeno rastlinsko in živalsko bitj^ ne prebiva v njej. In čeprav ni res, d.i nobena ptica ne more leteli čez Mrtvo morje, je vendar res, da večkrat pliee plavajo po njem, umorjene od du-šljivega zraka. Morje daleč na< koli uničuje rabine in drevesa; kakor kosti mrliče v ležijo ob ineji nj^cvcgH delovanja. Ireiskovali so morje in študirali, marsikaj so ugotovili, le malo so pa '»ogli razložiti. Pet in pni ur je morje široko, v ■intlu leži, v eni najalob-Jj,h V('rlin na zemlji. Po-ypreeno 300 111 je lo morje globoko, 28 odstotkov ima njegova vola lccmi-lia ij, 23 odstotkov soli in j", I ods'otl-:ov hroma in ora' Odtoka ni nobe-"cga, vsak dan izhlapijo "gromne množine vode, r-Jmo Jordaaovv voda iz-.■'"Pi vsak dan 000 mili-'!HV hlrov. Greli je ne-J1«! ustvaril lo strašno čo" n j 'dojenje uničujo-Od tedaj je proklet-nad tem peklenskim Klubom. Oreh Sodome je «.u]jo oskrunil in ostra slanega morja raz-
in tudi oče Hribar. Razteko se na vse strani, Janez v hlev, oče na skedenj, Miha po kolovozu proti Li-povšku, Tine pa proti Jcrnejevcu. Tine meni, da je šla k njemu domov.
Trepetajoče pričakujeta Cilka in mati moških. Janez pride iz hleva:
Tam jc ni! in hiti dalje okrog skednja. Za njim pridejo iz skednja oče, stopijo v vozarnico, pogledajo v šupo, Mane ni.
Čez čas se vrne Miha.
/-Nikdo je ni videl! Jezus, da le ni šla v Jesenico. * se utrga i ž njega in že steče nazaj na cesto.
Vrne se Tine brez sape.
Je niste dobili?; vpraša. In ko dobi nikalen odgovor, pomisli za hip, potem pa se zapodi okrog skednja po travniku proti gornjem toku Jesenice, ki pod ovinkom ceste dela precejšen tolmun. Od Jermana doli se sliši glasno ihtenjc materino in pasji lajež. Cilka in Hribarica drgetata pred hišo v pričakovanju in grozi.
Tine komaj čuti tla pod nogami, tako ga nese skrb za nesrečno dekle. Ne meni se ne za strn, no za drn, čeprav klecne semtertja na kolona, ker vsled teme že ne more razločevati tal in mu cesto noga stopi napačno. Ko skoči čez cesto v drugo stran, vidi precej ljudi teči po cesti v smeri proti sebi in srce se mu stisne v grozni slutnji. Porine skozi grmovje, ne čuti, du ga veje bijejo po obrazu in plane na malo ravnico, ki leži med grmovjem in Jesenico. Nogi mil odpovedujeta, ko vidi teči belo postavo čez trato naravnost v vodo.
»Mana, Mana! se mu trga iz ust in še bolj so zažene. Ob vodi navzgor vidi teči še nekoga. Tudi ta kliče Mano. Ali dekle ne čaka. Skoro nečloveški krik plane iz Tinovih prsi,-
r Mana!«
Tudi dekle zakriči v tem hipu nekaj nerazločnega, se požene in plane naravnost v tolmun. Tinetu se zvrti v glavi, da se opoteče, pa že se z novo močjo zažene naprej in sc zavihti za dekletom v vodo. Krepko suje predse z rokami, pred njim plava belo oblačilo Manino. V par silovitih sunkih jo ujame za obleko in potegne k sebi. Voda ga vleče v dno, dekle se ga oklene okrog roke z vso silo. Z nadčloveško močjo se Tine z dekletom zasuče in pogleda na breg. Tam stoji večja gruča ljudi, ki kriče na pomoč.
Požene se k bregu s težkim bremenom. Pri bregu je voda globočja in fant ne more doseči z nogami tal, vodni tok pa je močan in se vrti, da ga izpodnese nazaj v sredino. Tu se Miha oprime skale na obali, se skloni v vodo in pomoli roko Tinetu. Možje opirajo Miho, da ne zdrsne v vedo in s skupno pomočjo se jim posreči, da potegnejo Tineta na breg.
Mana ima oči zaprte, diha še; mokra obleka se je tesno oprijemlje. Od Tineta curkoma lije.
sMiha, daj suknjiči«
Brž se Miha sleče in pomaga Tinetu zaviti Mano.
r Še kaj k trepeta Tine.
Moški mu dado še dvoje suknjičev in pomagajo ter se ponudijo, da poneso Mano v prvo hišo. Toda Tine jo vnovič dvigne na močni roki in ž njo v narečju hitro koraka proti cesti in zavije v Hribarjev kolovoz. Miha gre ž njim. Za njima pa stopa pol Dobravo proti Hribarju.
»Jezus, Tine, ali je mrtva?«
->Ne, iz vode sem jo potegnil. Pripravi posteljo, Cilka k
Cilka se zažene v breg, zakliče spotoma materi, naj pristavijo brž za čaj, pa plane v kamro in pripravi materino posteljo za Mano. V tem pridejo že oče z lučjo in Janez in Tine z Mano, in polože jo v posteljo.

ta molitev sigurno uslušana, ker tudi Bog očividno noče, da bi bilo človeštvo kaj drugega kot je v resnici. -
'Potem člankar nadaljuje, da se ;c cerkev veliko trudila, da bi ubila pustni praznik s pepelnico, - ko se služijo črne (!) maše«, »ali veseljaška maska Pierrotov je zmerom premag'ala mrko preroštvo svečenikov«.
Torej: Bog hoče človeka v grehu in spokorni klic Cerkve na pepelnico je ■ mrko preroštvo svečenikov .
Kako je - Jutro . tenkočutno za svetost presv. Evharistije, največje krščanske skrivnosti, naj priobčimo še, da se ni prav nič pomiš!ja!o prinesti v šopu božičnih skrivnosti, ki si jih menda pripovedujejo na Kozjaku, iudi naslednjo: Pri poinočnici opravi spoved in obhajilo. Hostiio vzemi iz ust in jo shrani v škatlo. Doma jo daj žabi, ki si jo vlovil na sveti pest. Žaba sne hostiio itd.
Toliko za danes. Da bodo naše verne katoliške družine vedele, s kom imaio opravka, ko bi > Jutro« stopilo skozi vrata, ! se najvljudneje poklonilo ter predstavilo i kot steber katoliške vere.
; nastopi 40. Važnejša mesta v igri spremlja 1 domači fir.iki orkester pod vodstvom d prof Hvbafkd. Tudi odmore bo Krajšal poslušalcem orkester. Ker so se vsi izražali, ki so jo videli 19. febr., da ,un je silno ugajala in mogočno učinkovala na njihovo dušo, bo tudi vas pretresel ne-| .rečni Faust, pekel, divje hrunienje tro-i bent pozavn, bobnov, pavk m tamtama. ' Pridite v obilnem številu in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance! Ne bo vam žal. Začetek točno ob 3.15, konec ob 6.15. Imate torej prav ugodno zvezo ■ proti Ljubbani in na Gorenjsko.
ii širartno pri Litiji. V nedeljo -1 marca pri-i redi prosvetno društvo zelo zanimivo »kioptičuo pred nanje o spiritizmu. vstopnina malenkostna.
II Orlovska ,-roiia v Hrušici priredi telovadno I akademijo v nedeljo 11. muca t. 1. ob 3 popoldne v druMveaem domu \ Sostrem. Obenem ji- tudi ' poslovitev od odsckovnili članov, kateri odiiajnjo k i vojakom.
u Invalidi prirede v nedeljo 4. marca na Rovah pri Rtdomljah v društvenem domu dramo ; >2eni*ev . Cisti dobiček je nnmenj>':i najbeduej-šim članom. Igralci dospejo iz Ljubljane.
zoni in mnogo
n s? smen
NAZNANILA.
a Zavod sv. Stanislava. Ker se je od
več strani izrazila želja, naj bi ponovili dramo Faust- — ivnogi namreč zadnjič niso več megli dobiti prostora in so morali oditi — jo bodo dijaki drugič predstavili dne 4. marca t. 1. Igra ima 5 dejanj ;n predigro in traja točno 3 ure. Oseb
Ampak Peter, je začel oče. To je vseeno. Ali nisi bral v katekizmu: Ako te kdo udari v levo lice, nastavi mu še desno. Že vera. toda on me je pa po nosu vsekal in nos imam vendar samo eden.
*
Neka žena, katere mož je delal v oddaljeni tovarni ter ji ni nikdar posial kaj od zaslužka, se je prišla k lastniku podjetja pritožit. Tovarnar je bil socijalno čuteč
mož, zato je pozval dotičnega delavca nrnri so ter ga strogo vprašal: : Ali pa ' -pošljete od svojega zaslužka svoji družini? Da/ odvrne delavec,
srčnih pozdravov.'
*
Ražen in Trdan sta se po dalj.šcm času zopet srečala. Razvil se je med njima sledeči razgovor:
Ražen: Pozdravljen, Trdan. Kako se pa kaj imaš?
Trdan: O, hvala lepa, prav dobro.
Ražen: Kje si pa tičal ves čas?
Trdan: Včeraj sem bil v gledališču
Ražen: Kaj so pa dajali?
Trdan: Jaz sem dal dvajset dinarjev
Ražen: Jaz mislim reči, kakšen ko-ma<l?
Trdan: Jaz sem dal enega kovača ia pet komadov po dva dinarja.
Ražen: Ti me napačno razumeš. Jaz hočem re či, kaj so umetniki, igralci dali?
Trdan: Ti niso dali ničesar, ker .so šli vsi zastonj noter.
Razen: Ne, iaz mislim, ali je bilo lepo?
Trdan: Ko sem šel notri je bilo lepo. Domov givde me je pa dež pral.
Ražen se je nato prijel za t;lavo ter odšel.
*
Sedela sva s prijateljem v kavarni sa-ma. Sicer je to čustvenost,« je priče! prijatelj, »toda vedno in vedno moram misliti nanjo. Bila je kakor sanje. Ko sem jo prvič vidri, je pela arijo iz opere Madame But-terfly- , njeni kodri so bili obsevani od morja svetlobe, ne, nikdar nc bom mogjI
Dobravci, moški, ženske, stari in otroci, ki spremljajo prve tii. hočejo tudi v sobo. Toda Janez stopi med vrata, jih za seboj zapre in zasloni s svojo po--b' \ ''ako ostanejo radovedneži v veži in pred hišo u r so v. dno bolj giasni, ko zvedo, da je stari Jerman kriv, da ie šla Mana v vodo. Pikre in ostre padajo na t rnuinov račun in ko bi stopil mednje, Bog ve, ko! i ko cele kože bi odnesel.
V tc:n sd trudijo v hiši z Mano, da jo spravijo v zavest. Iiv.ua Bogu jo je Tine že nosil z glavo niže ko z nogami, ker je slutil cla bo tako bolje in bo voda lažje odtekala iz Maninih u*t. Zato je bilo možno ie precej hiiro spraviti dekle k zavesti in ji vliti i > žličicah čaia v usui.
Po par požirkih odpre Mana oči. Mana! se zveseli Tine in se skleni k njej. toda dekle ga samo t odo in z velikimi očmi g!^da : . wlPre "a široko usta in znova plane iz njih
krik, ki je že prej>: Tine, Tine!
Tinetu
trsa. sr
.: a več
Mana. poslušaj, saj sem pri ' V-- • rine. 'line! kriči nesrečno d-fcie ir.-'. sanica, saj je Tine pri teb" tolažiti Cilka dekle, toda rinete, venomer ta znova kriči: Tine, Tine1 kal	|e Sel nekdo povedat Jermanov! materi
kaj e ? Mano. In mati, ki so slutili nekaj takeca in so "g|w, ,rJU orm,h,!0i° nesrečno hčer v
ira
3,J	Ulka Pr,Bovar]n, naj jo puste pri njih,
kjer bo vsaj v miru pred obetom, toda mati prosijo, lej.>o prosijo, da naj ji jo dajo s seboj. Upajo, da bo vsaj ta nesreča vplivala na e; eta in mu omehčala srce, ako Bog da. Mano preoblcvjo, jo toplo zavijejo, jk)-lož.e na nc silnico, varno odenejo in Miha in fine jo nese ta po bregu navzdol k .lern. inii. Janez in oče Hribar jim svetita, Cilka opira nesrečno mater, ki je v nevarnosti, da se /daj zdaj zgrudi od bolečine, in Jermanu pomaga Cilka materi pripraviti za Mano v kamri posteljo, spravi bolnico vanjo, posadi mater poleg z njisveiom, naj ji dajo mrzle obkladke na glavo sama pa poisce pastirja in ga pošlje v trg po zdrav-
obklarllfi0^ T "'"i ':azai v kamro in niiMijava Mani obkladke. da olajša delo materi. Tudi oče Hribar počakajo v hisi pri Mihi. Ljudje se razidejo, Janezu ne da z. i lica miru, da ne bi šel iskat starega Jerman ld je zginil brez sledu. Janez je vedel, da vča™ takole ob nedeljah rad zaide Jerman v Krivčevo žganjamo do h v gram pod cesto v samoti, kjer toč? stara Krivka >.abo n, dobro žganjico. Res najde tam Jermana že močno pijanega. Stopi k njemu in ga strese za mena
Cuj. Jerman, ali si božji, ali nisi t
' \li veš nfr"; '.,rnnan 8 Pijanimi očmi.
Ali vet,, da ti hci umira?
: Ježeš, kaj praviš, Janez? se splaši Krivka
Mmmmm
Kupi StadEonske srečke!
ietlii sram lo pret?kli'sti. Mrtvo mori" je svavilMi znamenje, k, K;:'■ > -roki nanj od Mriletja i!o stoletja, I, i ca omenja I nji.la modro I i i:i l:i omenja Jezu- v svoji pridigi.
Cvetlice in etidilrim Iiir. Neki inžener ž« dalj časa polzkuSa ugotoviti vpliv električne svetlobi na cvetlice. Takoj ko solnce zaide, pri/,'o el''1«-ti eno luč. I/, dosedanjih poskusov je razvidno sledeče: č'e sveti Iti'" rimo par ur ,cvetlicam koristi, se okrepc in bujno rastejo. Če pa pustimo goreli luč celo noč in 10 par noči zaporedom,", cvetlice usahnejo, h sledi, da rabijo tudi cvetlico počitka.
Zavarovanje prnličer. S tem zavarovanjem so imete zavarovalnice, ki so ga upeljule, same težave. Prašič zelo tiitro menja vrednost in bi m"; rali vpeljati cenitev vsa) vsake tri mesece. 1'oFcfI tega dela veliko sitnosti predvsem rdečica, vsi™ katere so žo mrtOgoM0 ukinili to vrsto zavarovanja.
Pridelek tobaka r Juliji se je v povojnem času popetaril. Danes g« pridelajo nad 40 milijonov kg, torej približno 1 kg na osebo.
tcda pozabiti. Seznanil sem se z njo in dve ]eti sva živela drug drugemu. V tem času sem spisal svoje najboljše reči.« Molčal je, oči so sc mu orosile. Položil sem mu roko na ramene ter sočutno vprašal: »Kaj pa se je z njo zgodilo?« Vstal je, vzel površnik in klobuk, na pragu pa se je obrnil in rekel: »Poročil sem jo,«
*
»Torej radio aparat si kupil misleč, da bodo otroci doma ostajali zvečer?«
»Da. Sedaj ne gredo od doma, dokler naznanilec ne reče »lahko noč«.«
Kapitan Fairholme, tajnik angleškega društva proti trpinčenju živali, je pred nedavnim časom potoval v Španijo, da bi tudi tam slično društvo poklical v življenje. Na ustanovnem shodu je vprašal navzoče, na kakšen način bi bilo najlažje priti do denarja, katerega bi bilo treba za tako društvo. In skoraj enoglasno se je glasil odgovor: »Bikoborbo moramo priredili.«
Za spomladansko sesifo
priporoča tvrdha: F. in I. Gniičap,
>!'RI IVANKI« LJUBLJANA, S. Petra testa št. 20 ravnokar došlo veliko iu krasno izbiro blaga za moške, ženske in otroške obleke; čisto volneni pepeli« v vseh najmodernejših barvah samo Din, polvolneno karirasto 20 Din, cvirnato blago in kambrik po 12 Din, rjavo, belo in pisano kotenino najboljše vrste 8 do 13 Din; vsakovrstne izgotov-Ijene otroške oblekre, moške pražnje srajce in kravate. svilene rute in šerpe itd. vse po jako nizkih rennh. Pazite dobro na naš naslov in št. 29 ker le Iu kupite \ve vaše potrebščine najboljše in najcenejše !
POSR KDO V ALNIOA ZA SLI Žlifi Pavla Ogrinc Ljubljana, Sv. Petra cesta 33 oddaja slube kuharicam, hišnam, služkinjam, natakaricam.
AJDOVA MOKA	5 Din
ČINKVANTIN - ZDROB ... 4 Din
prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kilogramov naprej Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko,
Trboveljski cement traverze: FrStupica
vsak dan svež, v papirn. vrečah in ŽELEZNINA LJUBLJANA
Rabi sc za takojšnjo zasaditev žive meje okrog
8000 gabrovih 4-5 letnih sadik
Ponudbe z navedbo cene na: Kuratorij dr. Krekove me«:, gospodinjske šole v Ljubljani, Mestni trg 8, I. nadatr.
Edino najboljši šiva,nj stroji in pletilnl svit.
„Dufaied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Petelfnca
Grttzner. Adier
Najnižje cenel Tudi na obroke I
UuMtana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Povest
V goliških plazovih
kolikor jo izide do konca 1. 1928 velja za vse nove „Domoljubove'' naročnike
samo 38 Din
ker dobe poleg celega letošnjega 1 letnika ,,Domoljuba" tudi vse pred novim letom izišle številke s to povestjo za nameček.
Imamo že 32 nadomestnih izdelkov in potvorb DISTOLA. Kateri teh izdelkov je dober? — Ali hočete poizkusiti vse?
Vsak gospodar že ve, da je
DISTO
popolnoma zanesljivo sredstvo proti inetljavosti in preizkušeno na milijonih živali.
Male kapsule za ovce s cirilskim napisom
AHCTOH
Velike kapsule za govedo z latinskim napisom
EHSTOL
Proizvajanje DISTOL-A je pod stalno kontrolo goveje klinike veter, fakultete vseučilišča v Zagrebu (prof. Rajčevič), Večajte se portatredlb Ibtb raaadomestirili aastiieEkovI
Navodila in brezplačno preiskavanje govna daje
lifF GnPl?F tovarna kemijsko farrna-i® JL10*JL« cevtskili proizvodov d. «1.
KARtOVAC.
Moli ogrlffcsrcilc	
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din S. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe.	
Oefeia, p,ridua '«. p°- -! stena, prljske- ea dela vajena, se išče. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Oskrbuištvo graščino Bolialce pri Ljubljani.	Dober zaslužek dobi vsakdo (moški in ženske), ki jo pošten in hoče delati. Priložiti 2 Din. — „Brez-alkoholna produkcija", Ljubljana, Poljanski nasip 10/c.
Trezen, oženjea cecili-janec dobi s 24. aprilom 1928 službo organista in cerkov.	
	Oddam trgovino za več let v najem podjetnemu trgovcu pod zelo ugodnimi pogoji, na prometnem kraju. Trgovina obstoji že nad 60 let. — Jože! Knez, trgovec. Sv. Jurij pod Kuaiom, Radeče.
v Rakitni pri Preserju.	
Hovašhega učenca	
poštenih staršev, sprejme takoj z vso oskrbo v hiši Franc Kuhar, kovač, p. Dol pri Ljubljani.	
	Delavec vrtnarskega
KUpim 'O vagon, olup-—!—-- ljonega (obeljenega) krbljikovega (kačjega) lesa. — Ponudbe na Ant. Stergar, Kamnik.	-dela vajen, se išče za približno 20 do 30 ur na teden za posestvo blitu Ljubljane. Naslov se izve v upravi pod štev. 1533.
	Proda se hišapr£te roke, nova, 6 sob, kuhinja, jedilna shramba, Ulet in hlev, vrt, njiva za 3 mernike posetve in kozolec, vse okrog hiše. Cena po dogovoru. Tujci imajo prednost. - Izve se: Ivana Rozman, Ribno št. 58, Bled I.
Vajenca Lpe.k°v!1!0 —:- obrt sprejmem takoj ali pozneje. Oskrba v hiši. - Filip Atnbrožič, Bled I.	
Proda se hiša, ,v !c?- -i terije vodovod, pri veliki cesti. 4 minute od farne cerkve, njiv za Smernikov posetve. 6johov drvaršne - lep prostor, senožet in pašnik blizu hiše. Poslopje krito z opeko. - Poizve se na licu mesta: Begunje pri Cerknici 74.	
	Lepo posestvo kraju na Dolenjskem naorodaj. Naslov pove uprava Domoljuba pod štev. 1383.
Ime epeis Jpoppsho"
Vani pove, da je isto svetovno znano: najboljša, najfinejša, torej tudi najcenejša. Vseh vrst iste sc dobi pri Janko Končarju, Litija in Jos. Strmanu, Šmartno, kjer je vedno stalna zaloga.
|ust do ust gre <: ovo-jjrica, da si prihra-gnile ogromno de-Inarja in dobite robo (najboljše kakovosti. I iko pišeie takoj po Aveliki iiu8trovani
----„.-„,.---- tttt cenile čez škarje,
i ■sostr!/.iiil;e. brit»e, bfivao aparate, harmonike, uramofono, gosli, (»mbnrice, fotografsko aparate, ure. pariame. raz' o posodo, note, žiice, dcnamtce, nahrbtnike, vžigalnike, dežnike, robec, naramnico, perilo, čevlje, kloiiubo, nogavico, obleke in mnogo drugih koristnih predmelov, na veletrgovino lt. STERMECKI, Ceijo štev. 19. — Naročila , čez 500 Din prosta poštnine. Cenik zastonj I
domom it-
Marica: »-Ti Francka, 1 včeraj rekel, da mi je dal svi Francka: »Kako more k i ko pa je meni dejal, da sem
Popravila in pokritje i\
Delo se bo kmalu začelo; ponudniki na v Župni pisarni v Št. Lamberlu p. Sava
Od danes naprej je^čeTa
LJUBLJANA KREKOV TRG 10
I ako čutite bolečine, kupile si v lekarni ali j 9 v tozadevni trgovini Fellerjev pravi lepo- j I dišeči „Elsatluid". Otirajie si vsako jutro in I I veser bolna mesta in iznenadilo in cbrado- I B valo Vas bo. kako l>rzo in prijetno je Kisa- I H fluid oblažil Vaše boli. Ako ste zdravi, rabite I J Etsafluid za izpiranje grla in umivanje telesa. 1 1 Hodete Elsafiuidu hvaležni in ostali uiu | j bodete zvesti!	i
I Dnevno negovanje telesa z EIsalluiM« m 8 B Vas bo nagradilo z bistro glavo, jakimi živci, I S zdravim spanjem, obvarovalo Vas bo pred 8 B nahotom, enpo in drugimi boleznimi in K 3 ustvarjalo Vam tako veselje do življenja, g g Tudi notranje, pr,r Kapljic na s/adkorju ali K 9 mleku obvaruje Vas proti neugodnostim. 8 ■ krčem i. t. d. ter na želodec prijetno deluje. S B ?.e na!i stariši in dedje so rabili Fellerjev $ g Elsafluid zunanje in notranje kol zanesljivo B g 'lomaoe sredstvo in kozmetikum za celo telo. §5 H Jačje je ia bolje deluje kot Francosko žganje. S
Zahtevajte v lekarnah ali tozadevnih tr?'vina!i tudi v na m.mjih krajih izrecno ..Kellerjev" |,ruv: KUatluid v poizkusnih stekletiičicali po; l>ln, v dvojnih p'. I)iu uli v šp-eijalnih po 26 Uiu. Ako ne, potem imrnuitc direktno do pošti, iioiem in.ate seveda f -n.-j<- <ini več liaročito naenkrat, ker 7. omotom iu 110; tiitn, vred Mane: '.'polzkusnih a!: 6 dvojnih ali 2 Sp.cIJ. stekl. « Piti
TVORMIMKtM.I«OH.U*»*Wi<OV^mH8!AlMSTJKJ(lOA
. . vv tmu/BA r.OZ.L^UUL3*NA ,, / / .
TERPENTIJ1
SPREJME?/! OSKRBNIKA
ra.o. 1/ ora ov obsega,oče po -sivo v Soreh pri Celju. V oskrbi bi imel hi^o, gospodarsko po slopje, travnike in sadonosnik. Kot na'rado u oskrbovanje ima prosto stanovanc in tre^o p< sostva za svoj užitek, tako da lahko redi «0 kravo in par prešičev. Meito je pr^erjo 11 kakega zdravega upokojenca, ki s svojo drraao oskrbuje posestvo in si s tem zbr.!jj;.i svoj položaj. Ponudbe na upravniitvo .Don.obuba. pod jijro »Oskrbnik« itev. 1G42.
PRODAJALNA "
DUNAJSKA C. 14 13UBUANA
polegtpgovina SCHNEIDER tVEROV&EK
no noznoniam ccnj. občinstv po meri
[, i>.....ftj
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENE H
•Vaslov ozuačitc jasno: Lekarnarju
EliGtN V. miEK. SfUblCfl Dojija fclsalrg is.
;.o n.vniijili cenah točno in solidno. Imam tudi veliko izbiro raznega sukna in hlnčcvinc, iameti iti Se top'o priporočam z odličnim spoštovanjem A. MIDORFER, KROJACNICA, NOVO MESTO, I GLAVNI TRG.
KKiecKG posestvo
pred tremi leti dograjeno hišo, zidano, z opeko krito ter kozolcem jhlev za živino poj strebo hiše), se takoj proda iz proste roke, Ce'o posestvo je nerazdeljeno v c-ntm kosu ter za pridnega kmetovalca zelo rentabilno. Cena 60.0CO Din. — Naslov se iz-.c v upravi Domoljuba poj 81. 1430.
Kaipopolnejš1
šivalni stroji
za ilvilit. krojai« io čevljarje Ur za
vsak dem. Freden »i nabavite «.roi, egicjle ai to izicdnojt pri tvrdki
Ljubljana Scienburg. ul. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letno jamstvo.
Brzoiav.: Gosnobanka.
Izdajatelj: Dr. Franc Ki:lov«,
Urednik; Franc
Za Jugoslovansko tiskarno