Leto IV., štev. t8. V Celju, torek due 14. feforuarja 1922. PotfnlBi ulaCana i gofooini. IB Ljub\vanaB^^^^^Ä HSH^^ ^IH^^ MBB^JBt^wB Stane letno 48 Din, mesefno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višinc stolpca 40 p. Reklame med tckstom, oamrtnice In zahvale 50 p. Posamezna Stcvllka stane 50 p. Izhafa I vsak toreK, četrtek in sobofo. Urednistvo Strossmajerjeva ul. St. 1,I.nadslr. Telefon St. 53, Upravnifttvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St, 65, fc=i Račun kr. poštnega Cekovnega urada štev. 10.066. =4 Radičev memorandum — atentat na državo. Kadivt)bodo in ujcdrnienle. Zato trcba ta najnoveisi atentat ira ustavo, na državo in na hisroslovenski narod rcsno proinatrati in koncno uda- ritl po prstih kliko političnih Spekulan- tov - veleizdajnikov. Beograd k bil do- zdaj zek> cu-den v celi akciii nroti huj- skačem. Iz z-agonetnih razlosrov jc do- zdaj stahio zabranjal obračunanje s ta- kimi dementi. S tern je silno Skodoval hrvatskemu kmetu, ki ie price! verova-ti. da se njvgovih demagogov nekdo boji. Posksdice tega popuščania bo občutil na svojih lediih ne-poueend in uošteai uarod, tiočim gospoda v najkritičnejšem tre- mitku potegnejo rep in izgineio z aTene. Hjunek, ki je z memo-random vr- /en na ponos in Jugoslav, zavest hrvat- skega plemena, treba izbrisati z veliko in otiločuo gtrsto. Zapretl treba vse, ki s0 podpisali vefeizdajalskl akt. da hi se na) lufci vtneSavali v n»*e ruzn>erc kot sotl- «iki. Ojjromna ve^ina jujraslov. naroda ie pripravijena zastaviti glavo za očuva- nje jedtic ned-eljive države in pregaziti oi>e>. ki se hočejo ž njo brezsranino igra- ti. Hrvats'ki kmet in delavec beta prva srečna, ka se re&ta pokore. ki žc tri le- ta zbija poiitično - obrtne wwkusc na '#nih vratovih in ki se na sramoto naSe /eoeracije inienuJe vhn^atski bk>k*. Za uapredek nasoga obrtniStva. kli, ^uM.'ia ininibtra n. r. dr. V. Kukovca na obrtniikeni shodu v Mariboru dne f>. februarja). V t> vjas. kar sen» deloval koi ut.ih- seer trgovinc in imel opraviti s priprav- jjanjem pogodb z druginii državami," sein slišal od Neincev, Francozov, Itali- janov in Cehov. pa tudi od na§ih doma- čih rrgovc^v, kako je treba postopati, da nam tujci iahko svoje izdetke pro- dak>, a nas svet da jih kupi. Redkokdai sem pa doživel, da bi vladalo v našem političnem svetu navdušenje za proda- ;o izdelkov naše ju^oslovenske obrti v domovini sami, teni manj š<; oelo v tujini. In v tern tiči v$a mizerUta našc gospodurskc politike. Bile so pat boTbe za pospei-cviui^e prcKiaje nasih surovih pridelkov. žita In divine v tuie kraje; za izvoz izdelkov uaše domače obrti in iiydustriic yit ni bi- lo borbe ne v vladi in ne v narotini skivp- Sčini. Uvick-vši za našo industrijo in obrt neugodni položaj, sem klical na pomoC jrašo iaviwst in sklica! gospodarski svet v Deograclu, katerega glavna naloga jc bila, izdelati predlog o izprentembi ca- rinskega zakona, da bi se s priniernim zvistivanieni in znižavanjent carin ŠČ1- riia domača produkcija. Toda la obramba ilomace produkcije ni našla mnoga raz- nmevanja. Kdini p.rt'ipricani sobojevnik za domac'o obrt je bil poslan. dr. 2erjav. Velika ve^ina je v svojem enostranskem /astopanju interesov konzumenta žrtvo- vala potrebo, da se zaščiti tlomača pro- dukcija. SocMalna detnokracUa in obrt. Tako kot pri agrarnih strankah, ni našla naša domača obrt uvide\Tiosti in razumevanja pri socijalno - demokrat- ski strankj. Sociialni detnokrati in kr- sčanski socijaHsti so s» podrediii bolni- ik-o. blagajne. Ko scm prevzel tninistr- stvo socljalne politik«. sein naScl tudi tarn neprijetno de ubUat, vendar ne marajo ubijatl, ker mrtvi ljudje povzročujejo «itnosti. Ne, ne, ona m bila kTiva, ona ni hotela tega incidenta. Pomislite, v njeni Sobi! Nadaljevala je glasno s Pretrganimi besedami: »Üobro! vse je končano ... Mrtev je. saj ne bode sam.« Mrzli otrpnjenosti prvega trenutka ie sledila mrzlica, ki je priliajala iz dro- ba v grlo, kakor val plamcna. Na noben način si ni mogla raztolmačiti, kako iz- srteda Colombel, bosonog. golorok, z luk- nin v sencu. Bila j« zgubljena. Terczija se je sklonila in pogledala lano. Strah pred mrličem jo je vznemir- jal. Slišala k Francko'. ki je šla po liOJ- niku. Nastal je ropot, slišala jc korake, glasove; to so bile priprave za zabavni večer, ki bi se imel vršiti ta dan. MogH bi jo poklicati, vsako minuto jo priti iskat. Ta nesročni mrtvec je bü pa tukaj, ta ljubimec, ki ga ie ublla, ki je padel na tla z vso težo. Vsa trda in zniedena od vpitja, ki sc ie še večal v njeni glavi, se je vzdigm- la in se začela vrtetl po sobi. Iskala je prostora, kjer bi skrila to truplo, ki ji je zapiralo prihodnjost. Pogledala je pod razno sobno opravo, v vse kote. TTesla &e je po vsem životu, pobesnela vsled svoje onem-oglosti. Nikjer ni mogla najtl pripravnega prostora, alkova ie bi!a pr»i- nialo globoka, omare so bile preozke. cela soba ji je odpovedafa pomoč. Bil k tu v napotje, ki so ga drugače skrival! nieni poljiibi. Prišel je tiho in pritajeno. kakor mačka in tako tndi odšel. Nikdar ni misllla, da ji bo v tako nadlego. Terezija je tolkla z nogami ob tla; kakor pobesnela žival je skakala po so- bi vsakokrat, ko ie mislila. da ji jc prlšla Ljudsko vseučilišce v Celju. Danes v pondeljek 13. febr. predava zdravnlk g. dr. Rak ,,0 baktersjah". ka, narodnosocijarna stranka skupno s socijalniini demokrati. — Zakonito stanje »e v tern ozrru danes to, da se bo Sele Joločilo z naredbo ministra socijalne po- litike in po zaslišanju prizadetih zbornic, v kafrerih panogah obrti bo veljal 10-unu !>-urnI oziroma 8-urni delavnik. Značilno >e, kako je vodja sociiamih demokratov Ctbin Kristan utemeljeval, podprt od kle- j rikalcev in luirodnih socijalistov svoje j stališče zoper olajšave obrtnikom za daljši delovni čas: ceš, da obrt nima ek- sistenčnih pogojev in io I treba pustiti propasti. j Ce hoCe biti g. Kristan zastopnik na- Siii malih razmer, ne more dokazovati, da za nas in danes velja ravno isto, Ce je more-biti drugod in y drugem časn bilo ka-j takega upravičcno trditi. Olavnl vzrok za splošni 8-urnik, da bi se s tern šc zinanjšaia brezposelnost. danes pri nas ne velja, ker v mali obrti delavoev manjka, obrtnik ne zmaguje ustrezati. paročilom. Zmaga zahteve obrtnikov po podaljšanju delavnika ni torej škodljivn »ašemu narodn-emu gospodarstvu, da pride do veljave mesto tujega izdetka domača produkciia. Za našo obrt jo važnega pomena delavsko zavarovanje in udeležba dtiodajalca v delavskili za- vaiovalnih blagajnah. Koje v gospodar- skih in socijalnih odredbah naše ustavc bilo načelno sklenjeno. da se ima oblast brigati za zavarovanje delavstva, je bila na moj predlog sprejeta v zakonodajnem odboru organizacija tega zavarovanja, ki ie pod uadzforstvom vlade. katera ic pa v ostalem avtonomna in daje zlasti okrožnim zavarovalnim organizacijam skoro vso odločitev v roke. Smatfam, da se k pri tern dosegel velik napredck za obrtnike, ker ima?o pravico do polo- vice članov npravnega odbora, dočim so v Sloveniji dosedaj iineli dve tretjim delavci in seveda sociialni demokratjo. Toda reklo se mi bo, da moram-o pristopiti tudi pozitivno k pospcievanlu naše domaCe obrti m jaz, se popotnoma strinjam s tcm na- ^iranjein. Zadnje dni sem na cell vrsti shodov povdarial potrebo, da se naša krospodarska poljtika odvrne od izključ- nega povdarjanja kmečkega značaja in se izpopolni vse bolj s pozitivnim pro- gramom v smeri pošpeševanja obrtne rešilna misel. Ce bi vrgla Colombela skozi okno? Toda našli bi ga in hitTo uganiH, odkod je padel. Vzdigniia je za- stor in pogledala na ulico, žagledala ie mladega človeka nasproti, nerodneža. ki je igral na flavto, naslonjenega na okno z izrazom ponižnega psička. Spo- znala je njegovo bledo obličje, neprenc- hoina obrnjeno k njej. Dasi jo je ta po- gled utrudil, se je zbudila v njej lahka ljubeznivost. Pogled Jiilrena, tako pom- žen in Ijubezniv jo je osupnit. Smehljaj !c razjasnil bledo obličje. Pozdrav je bil tu. Ta Oiovek jo it ljubil kakor priklenjen pes, ki bi jo ubogal, tudi če bi moral sto- riti zločin. Toda ona bi ga poplačala z vsem svojim sreem in z vsem mesom. Ni ga ljubila, ker je bil premebak. ven- dar bi ga ljubila in bi ga poplačala z le- pim darom svojega telesa. če bi Sel za njo po kostanj v ogenj. Njene -rudeCc ustnice so rahlo trepetale ob čutu skrlv- ne liubezni, ki jo je neznanec vzbujal. Hitro kakor zavoj perila, je v/dignl- •!a Colombelovo telo in ga nesla na po- st«! jo, odprla je okno in poslala pöljube Julienu. (Dalje prihodnjič.) delavnost». Meiic so moji zborovalci na shodu v Sredisču in na Slatini narav- nost pozvali, da skliccm do velike noW v Maribor zaupnike vseh struj. ki so po- leg pozirivnega narodnega in državnega prograina pripravljeni sprejeti tudi pro- gram pozifivnega vstvnrjaiočega go- spodarskega dela. S tern utegne nastät« , v CL-li naSi politiki za obrrništvo koristen . preobrai. Prvi pogoj za uspešen napivdck «.;- brtne produkcije je smotrcno sodelo- \ anjc organizirauega obrlništva, ki mo- I ra cdo akcijo organiziTati in jo imetJ .stalno v rokah. Olavno je. da se v obrt- nih krogih samih razbistrijo pojmi o tern, kakšno gospod^rsko polltlko nx»t obrtnik /.asteduie. Jaz ne morem razumeti. kako more- jo v nasih mestih obrtniki sodelovati v socijalrstični politiki. namesto da se o- primejo incščanskc pozitivue politike. Vsakdo mi bo priznal, da bo socijafflJ demokrat v občinskem zastopu zastcv- pal predvsfm politiko delojemalca in ne obrtnika..... delodajalca. Mislim torej, da more biti It: usodepolna zmota. Ce obrt- nik kot delodajalec sklepa političnc zvc- ze z delojtMiialoem, socijalistom one aY druge vrste. V uaših iiaivečiih industrij- skih centrih, kakor ie Maribor. mora do- biti večinsko odgovprno vlogo meščaii- stvo, četudi ie dobrodo51a opoziciia d-c- Jojcmalcev, ki nc ovira dela, ampak livc- fjavlia tudi nasprotujofe razredne Infc- rese. Kakor je vid>eti, dobl /daj Maribor kot sedež velike žu pan lie u»di administrativno instanco za prekc» pol milijona prebivalcev in bode tu tudi scdež oblastrie skupSčine. Kako veli- kanske važnosti ,je baš za nbrfnike bJiži- na oblasti, kako korisruo ie. če obrtnikf Iahko volijo poslance v gospodarskč skupsčim, o rem v normalnih Časih ni bilo nikakega dvoma. Zoper ustanovitw take oblasti v Marfboni so na dcHi raz> ni vplivni činitelji. Morani reči, da se le čudim, kaksno tibjo kri imajo našo obrt- niki, da odločncje ne branijo te prido- bitvc, katero smo mi prijatelji povzdige našega gospodarstva izvojevali temu okraju v ustavi in s predlogom o razde- litvi države. Opozarjam obrtnike na ta položaj, ker se zanašam, da bodo pokg kmetov baS obrtniki kreoko sodelovall tudi v Mariboru na vsakcm polju za go- spodarski naprcdek mesta in celega Sir- šega okraja. S tern bodo obrtniki dobni vpliv na javno življenje in postali ona moc", ki naj napravi iz Slovenijc najna- prednejSo industrijsko pokrajino. Vprasanje obrtniške politike jic mo- re biti samo vprašanje Maribora ali Slo- venijc Obrtnik mora obrniti pogled 5f- rom cele na$e *4ave, pa tudi po fiiro-- kem svetu. Mnogi kraji naše države m- so priinerni za utrjenje obrtne d.elavno- sti, a so važni kot tržišče za izdelke do- mace produkcije. V sredini državc, v. ßeogradu, iinate malo obrtniStva naSe narodnosti; tan» so večjidel tujci, ali pa sploh ni obrtniStva. pa skrbe za vse Iz- delke trgovci, ki jih uvažajo \z inozem- stva. To je stara udomae'ena navada. Ko smo pripravljali vpoklice zaradi dogoa- kov na Madžarskem, ie bilo treba naba:- viti obleko za vojaštvo. V ekonomskeni ministrskcm komiteju smo imoli borbo za to, se-li naj sprejme neka lor.donska ponudba za 200.000 oblek. ali naj se po- veri izvršitev naročila doma^im indu- strijalcem. Ob tej priiiki sem videl vso1 neverjetno nenaklonjenost voine inten- danture, račimati z domačimi virj. »Saj domači obrtniki ne drže besede. saj niso Ms*. 18. ¦;* it f * u u ii a« 2>tran .?- sposobnK so, ie izgovatia! Intendant. Koinaj som doscge-l, da se ie odiočitev ndlozüa v.w clrugi dan, da sc izjavijo do- ma^e tvrdke. In prav jasnega obraza je drugi dan iukndant trdil, da so podjet- niki, kakor jc naprej slutil. preobložeifl / naročili in ne morejo sprejoti naročila, naj tore.» sprejniemo angleško ponudbo. rfudobnezi hi mislili, da gre za korup- cijo in dobiček, pa ni to, ampak konser- valivno-st. koniodik-ta. ncpo?navan]e ctomače obrri. čestokrat uiogoče res tn- cH nesoiidnost domaee obrti. Mnogo börbe bo Ircba, da se- led prebijc, prebll $e pa bo, ako sodduje naše obrtniStvo'*v gospodarski politiki in ne nganja puslnih Sal s km», da pristopa k raznim socijalt- -sticnim organizaoijani in da W. ravnodu- *no nasproti vsein rnzdirnčeni naSega narodnega cdinstva P&Iiti&ne vesti» DebtJta o oblastvlh in nkr. samo- upravah. V sc.ii 10. tin. pododbora za atf- ininistrativJio razdelitev drzavu je refe- rirai deniokr. poslancc Krsta Timotije.vIC o zakonskeui načrtu o oblastnih in srez- fcih samoiipravah tcr priporočal sprejet- je načvta. Razvila se ic načelna razpra- va. tckuui katere je vprašal posl. Duli- t»ič (kler.) za finančna sredstva oblasti in zahteval, naj sc gotovi državni do- Jiodki prepuste oblasteui. V podrobnl razpravi so bili sprejeti prvi trije členi z malimi izpremembami in z dodatkom, da 'spada v delokrog obiastne samoupravc tudi podpiranjc trgovine. industrije In sadružništva. kakor tndi pomorskega rl- "WStva. Novi voUIni zakon za narodtio skup- ^5ino ie vlada v svoji sc.ii 11. tin. ado- brila in ga predloži narodni skupščini. V Bosni ne marajio Radičevcev. - Predzadnjo nedeljo sta hoteia prirediti »•adičevska poslanca Babogredac in Ku- jevič velik shod v Brčkem v Bosni, da bi hujskala proti državi. Toda. ko je prc- hivalslvo zvedelo za prihod protidržav- nih hujskačev, st- jc zbralo v velikih ninožicah pred kolodvoroin. da jima pre- preči izhod. Radičevca sta pobegnlla nn drugo straii. Ko sta pa pozneje lc priSla pod okriljem orožniške patrulje v hotel, so prebivalci eel dan manifestirali po niestu za državno in nurodno edinstvo. V Italijl ostane BoiiomiJeva vlada. Ker sc je tudi Orlandu in Qiolittijn po- nesrečila sestava nove vlado. je kralj pozval na dvor zopet Bonomija, katere- mn je izjavil. da ne more sprejeti demT- sije njegovega kabineta in ga pozval. naj se ponovno predstavi zbornici in zahtc- va novo glasovanje o zaupnici. FrancUa odklonila udeležho na «e- novski konferend. Francosku vlada je poslala Angliji. Italiji, Japonski in Amt-- riki noto kot odgovor na vabilo k genov- ski konferenci- Nota izjavlia, da se Fran- cija v načelu ne i>rotivi nameravani sv»- tovni obnovitveni konferenci, da pa sniatra, da se v današniili razmerah konferetice ne more ndeležiti. ako nc dobi zadostnih sarancij, da sklepi konfe- lence ne bodo dirali v ž-ivljcnsku intere- Re Frnncijc. Francoska vlada ie nmenja, da bi bi! viden uspeh mojroč šele po vse- ¦stranskih in temeliitih prcdpripravah fn naj bi se konferenca odsrodila za tri me- sece. Francoski liberalni listi rncnijo, da hoče Poincare s tern, da zahteva odjrö- •ditev konferetice za 3 mesece, povzroč!- ti. da bi do konference sploh nc pri§lo. iKwifcrettca v Genovl bo brezdvom- tio za nekai časa od?(x!ena. kor je sedaj tudi Anglija ipristala nn kratko odjrodi- tev /a 1 alt 2 tedna- JDS. IAVM SHOO DEMOKRATSKK STRANKE V SLOVEN.IGRAÜCÜ se vrfci v nedeUo \9. fobr. ob ^10. uri dop. v hotelu »Balkan«. Pew^oca fi. tnlulsier n. r. dr. V. Kukovec. SHOO DEMOKRATSKE STRANKF V ŠOŠTANJU se vrU v nedel|o 19. tm. ob S. uri zvočer v Šoštanju. Oovorl mi- nister n. r. R. dr. V. iKukovec. Celjske novioe. IvOMORNI VEČER KVARTETA ,ZIKA' ki se vrši 15. tm. ob X2\. uri v mali dvo- rani hotela »Union« v Cetiu. vzbuja vse- obče '/.anhnanje in ni -dvoma. da bo to najlopsa umetniška Drireditev te se?o nv. Prav pravi uekl Ijubljanski kritlk c tent kvartetu, da hodi pred niim dolicr glas, za niim pa se razšir.ja slava. V na- .^icdnjem liočoin podati Ie par stavkov iz poročil praških in dunajskih kritikov. j Dr.Sonrek pise v praškcin »Venkovu«, j ua so ti stirjc inladi nmctniki uigrani, kot to zahteva igra komorne^a sloga. - Dr. Silhan hnennje nastop kvarteta v Fragt lep pojav, ki kaže. 'l'ribunit.: Mladi, še zelo inladi so sedli ti utnetniki k pultom, Pustili so svoja mesta ua konservatoriju. ker iih »e gpa- la umetnost viSe, in se opriieli samo kp- mo-rnega sloga. Njih igra je res koinor- ua, intinina. Četudi so štirje, iinaš obču. te-k, da je vendarle eden. Kar igrajo, je glofooko -občntcno do najnianišcga de- tajla. Oni so mnetniki, ki zaslužijo vso pozornost. Oni so pravi tckmeci Ceske- «a kvartcta, sioer vel'ka in drzua misel. a opomniti inoranr. da leži akadeinične- mit hladu Cčškega kvarlcta iiasproti njili mladostni žar, ki utegnc biti najne- varncjši teknrec. -..... Dimaiski k.ritik po- roča, da je bilo žc pri prveni stavku Bcethoveuovega kvarteta čutiti kontakt med kvartctom in publiko. kar smatra za veliko priznanje, ker se razvaiena du- najska publika ne zadovolii kar /tako hitro. Krona celega večera ie bi! /Smt- tanov kvartct «Iz moiega zivijenja*. Ob koncii večera Jim ie dunajska publika klicala »na svidenje!« — Veltkanski u- spelii kvarteta »Zika« so nam najboljši porok za itmetniSki užitek. ki se nam nudi v srecio zvecer. Pokažimo inladim umetnikom svoje simpatije s poino za- sedeno dvorano! Kdor hočc uživati nai- piunienitejso umetnost, ki sega tudi la- jikn globoko v du.^o, naj ne zanmdi tesa vecera! — Vstopnice so že v predpro- daii v trafiki gc. Kovačeve v Aleksand- rovi ulici. Zunanje gostc opozarjamo, da bo kavarna v hotelu »Kvropa« odprta do nočnih vlakov. Deinokratskl družabni večer, ki ga je priredila krajev. organizacija JDS za Celje in okolico v soboto 11. t m. v zgornjih prostorih NarocbieKa doma v Celju, }e bil zclo lep. Q- vseuiillSkt pso- fesor dr. Ilešič je v krasno zasuovaneni govoru orisal Strossmayerjevo delova- nje na kulturnem, političnem in cerkve- nem polju. Vse njegovo delovanje je bilo posvečeno ujedinjenju Jugoslova- nov. NavzoČi so z vso pozornostjo sle- dili govoru in ob koncu z burnini aplav- zom dali duška svoji zadovoljnosti. Hvala gre našim damam ki so s po- Jrtvovalno postrežbo povečale prijet- nost večera, Naše Celjsko jrodbeno dru- štvo, ki je nastopilo prvikrat v takem Stevilu (22 mož), Jc izvajalo vse točke rrccizno. odobravanje obcinstva jc bilo temu dokaz. Vinarska zadruga pa je poskrbela z izbornimi vini. katcrih cena ni bila pretirana za prijeten večer. Za- bava je potekla nepristlieno. Vsa dru- žba je bila velika demokratska dniži- na, ki se je na tem večeru šc bolj med seboj spoznala in prijetno razvcdrila. Imenovanje. Za upravitelia «nvalid- skega doma v Celju .je imen-ovan g. Ivo Metlika, rač. resident pr,i oddelku za so- cijalno politiko v Ljubliani. Občni zbor PodružnJcc Jugoslov. Matice v Celju ie vslcd zanreke prek)- žen z due 14. tm. na četrtek. 16. tm. Vr- šrl se bo ob 8. uri zv. v mali dvorani Nar. doTna. V prihodnji §tevilki »Nove T)obe« ponovimo žc objavlicni vspored. F^odr. Jugoslov. Matioe v Celiu. Celjsko pevsko društvo naznania vsem svojim cenj. pevkam in peveem, dn odpade vajla v sredo dnc 15. tm. rctdi koncerta kvarteta »Zika-<. Ob tej prillki priporoča svojim članom. da üosetijo i- inenovmii koncert, 'ki bo nudil prvovr- stni nmetniški' užitek. Prthodnia vaja s« vrši v petek dne 17. tm. ob 20. uri za mešani zbor; po isti se vrši vaja za mo- ski zbor. Prosimo, da se vsi ndeiežijo te vaje kakor tudi pHhodnjih «olnostevilno In točno, ker nas loci od koncerta Ie $e čas dvch in pol tednov. nastoo pa zahtf- va še veli'ko pripravtianin! DruStvo Javnih nameščenccv v Cet.iu se je ^c lansko leto korrstltuiTalo za Ce- lje in okolico. vendar se ,rja uogreša ve- liko število a'ktivnih kakor -tudi umirov- ljenih državnih uradnikov (tudi ucite- Ijev), ki Se niso prijavili pristopa k dru- Stvu. V lastnem interesu sc vabijo toraj vsi prizadeti, da pristopiio takoj k dru- itvu in podajo dotično iziavo ustmeno ali pismeno pri duištvencm bla^ajniku g. Josipu Ferk-u. okrainem Ujniku v Celju. Celj^kl brlvcl sktdcujeio sostanek sa- iiiostojnih brivcev iz Cci — ali «vo- bodtii? ¦-- Dr. M. Dalenc: Aükohol in kri- njinaliteta. -— Al. Kržišnlk: KviSku srea! — Droblž. Sokoistvo. Či&ttaje y Sokolstvu na Hrvaäküü« Kot posiedica vladajo^ih poHtičnih raz- mer na Hrvaškem se Ie zanesla polltlka tudi v nekatera sokotska dru§f.va na Hr- vaškem, vsled Cesar je prišlo v nekate- rili dru-^tvih do spora- Iz Saveza je do- sedaj izstopilo Sokol^ko društvo Zagreb —Wilsonov trg, ter skuša zanesti ta spor tudi nied dirüga dru&tva. Ta spor na Mrvaškem ni Sokolstvu orav nlö v škodo, ker se s tem Ie cistiio naše vrstt in se izloči errkrat za vselei Dolitrka iz našil» društev. Tozadevna Doroäila ne- katerih listov so pretirana — in tenderr- cijozua. Dnevna ki^osiika« Dvorno žalovauje za kraljeua Pe> trom OsvobodlteUda kon^i 16. t. in- »(jozdasskl oddelek deželne vlad© y Uubljanl« se imenuje odslej »Direkcijo sinn kraljevimi SHS v Liubliani«, pod- rejena »gozdna oskrbuištva« in »gozdna nadzorniStva« pa »üumske uorave kra- Ijevine SHS«. Za nekaj pa .ie JugoslavUa eelo Ha- diču dobra! Za to nainreč, da dela ž njo »kšefte<'. Sedaj je. kakor poročaio U Zagreba, ]>o nekem slamnatem lnožu izllcitiral glavno tobačno zalogo za fix- .vatsko. Seveda bo vJekel iz nje velike dobieke. Cj. ej, glcjte republikanca! Naša vlada in apanaža za eksce- sarja 'Karla. Nas poslanik v Loiidoi^u je Izročll angleški vladi noto o stališ^u naše države glede apanaže za Karia Habsburga. Glede tega ie naša vlada pripr.avljena za pogajania. ntkdar pa ne bo privolila v prispevauk Z;i Karlovo civihio listo. Olede prispevka za vzdr- ževanje in straženje pa stavl Se sledeCo pogoj-c: Prispevek naše drŽave .Se šme določiti samo kot pris-pevek neodvisne države, ki je interesirana na internacij! Karla in ua iniru v Srednü Rvropi. Sj(rota. določena na neki seji vrhovnega sveln v Parizu, se morn znižati. Karl in Zitw ne smeta brc/ dovoljenja nas'e in drn- gih zainteresirauih vlad zaoustiti Ma- deire. Uvede sc naj ströga kontrrtk nad privatnini .premoženjeni Karia, ki mu ga je -/apustil .pokoini cesir t'rarK: .ložef. Iz dlplomatske sttižbe. Za sckrctarja III. razr. v nasem poslaništvu v Hnos1. Segovic", Lazič In Kick!. Slcdnii jc vprašal. kai je s progo Murska Sobota — Dolnia Lendava, na- kar ie minister Stanič odgovoril, da Je v zakonu o invcsticijskctn posojüu do- locenih za progo Ltntomer - - Ormo* in Murska Soboto - - Dom la Lendava po 10 milijonov Din. >*$.ran *' •HOS k I* 0 b Ai vc-¦••¦ IS Sporazuin v čv&ki rodtuski luizi. Ktr sc ie med lastniki ru&iikov in zasto- r-ifki fudarjev dosegel načeicn sporaz- M*. k unanK'. «la «c k amvaj k bil nabito poln. Trije dijakl in sprevodnik so oblezYii na mestu nir- tyj, 16 oseb pa je bilo več nil mail) težko rönjenlh. En dijak it: izgubil vsled ne. ¦".rr-t-o jcovor. Kno najtepä.iu vinogradskjh posestev »/ muMiborsk) okollci je na nrodai. Ust- mtnc informaclje se daiejo zn obe stran- k' brczplačno le ref.uhn reflektantom I)TC2 posrecfovalcev iz -escoli strokovne- M{i interesa na vinarski in sadiarski soli -; "Maribonido 25. rm. vsak dan mod 12. ff J3. uro- Dopisi» Zatec. Ob veličastuj udeležbi vseh s.Uijcv uaroda iz cole Saviniske doline, se je vrSil v ncdeljo pogreb neiiadnu u- türttga živhiozdravnika g. Jos. Kodreta. /VAfcil oficijetnimi zastopniki omenjamo Wfetfstojnika vetcrinarskesru odseka "iadnega svetnika Paviina iz Ljubljane, fvt je zastopal oddelok pokr. vlade za köittijstvo niesto zadrzancga ^". Sancina, vkutoega svetnika Korošca iz Mariborn in predsednika sekcije Sirrka iz Ljublja- m\ vladnega svetnika dr. Zuzeku in okr- KUivaria Pinkava, predsednika okroznc oTganizaclje JDS dr. Kalana. okr. §ol. itw?zormka Čcrneia. Stanovski tovariši pukojnikovi so prihitelt h. vseh krajcv S+ovenije. Zalski Sokol se Je ndeležil Wgrcba korporativno v kroiu, jednako Lcvski klub v Zalcu in obč. odbor z g. /upaiiom Vabičem. !Pred Irišo in na po- kopališču je pelo Žalsko pev.sk o društvo pod vodsivoin g. učitelja Vrečerja un'ir- fsimu prijatelju žalostinke. /!a1ec žc dol- g-o ni inicl takega poigreba. Deset ict je /sivtl in d'L'lal naš Jože Kodre nied nann V i^alcn. v tcžkih in lcpili časili, bi! je »nož značaja, bil fc prijp.teli. ne v besc- dah in v obliki, pač pa po diiši in sren. IVaj počiva in uži-va poko.i v doniači zc- iniji, v tcžkih cfneh in nconiajno vcrova? v njeno osvobojenje. le malo li;{ mil je bib sojeivih, da ie živel v svobodni do- fftovini. Vsi, ki stiro gi\ poznali. snio ffa flabili in ohranimo inu lcp in ča^ten spn- ! win.. lz SlovenJKradca. §pai>ska bolozcn y zvezi s pljnčnico ie zahtcvn'a ' tekom pretečoncga tedtia dve žrtvi. Due 6. tnr. Je umrla soproc;a brivskega mojstra In li!šncsa posestnfka j?a. Juliia >V.vborny. niati 4 malih otrok; — 7. tin. pa je kon- 'iii'ii svoie vskd vedne bolczni it; udarcov .usodc tako fežko življenic nadkomisar i\n. kontrolc v P- ff. Marko VrbnnčiC. vzoren in zvest uradiiik. Castno in mno- .eiobroino sprems.tvo na njuni zadnji pot! ie prica'o -o pnljubljenosti obeli rainkih v Slovenjjjradcu. Trgovski vestnik. POROClLO IN ZAPISNIK sednega Ictnega občnega zbora Gretnlja trgovcev Celje, (Komjc.) S koncem poročila si dovolim apc- Hrati na vse članc gremiia, da se v bo- floče siede prijav in odjav «jvoiih nastav- iieticev kakor tudi fflede vseh drugih ^o^nosti naprain ffTemijn držijo strikt- st°va-remiialnih Pravil in llavodil načeI" katerima!cni11 številu teKa ßlanstva pa, t»lede n«^'iSvoiih stanovskih dolžnosti »koniSm doiofW". b'aKai"° k'iUb i«rf,,i jn*«r«t • ce' da 7.ahteva njih lastninteres.uas^remiiokr.piterda se naoelstv pn «terjevanju pravomoC- jo sklenjen h dajatev ni ootreba win. Ževati eksekutivmh zakonito v to dolo- ^euih sredskv. j Poročilo načelstva se jc soglRsno i odobrifo. 1 ud 4. Tajnik ffremija prednaša bilanco >a !. 1921. ista izka/Aiic nad K 500.000.— Jelotncga denarne^a prometa tcr nad K 44.000.— nabranc rozerve- Po poroči- Iu računskega prcgMovalca g. V. Finž- ^ria se letni računi v celoti odobrljo in ^^ načdstvu absolutorij. u4 5. V pykritje na 72.000 K prelimini- ranih lernih izdatkov pro 1922 in v svt- iio, da se.po možnosti ^remij financlk'l- no okrepi, se doloiilo in spreimejo so- giasno na prediog g- LcskovSeka za I4-*to 1922 slcdeče doklade: vsak član gremija plača za Leto 1922 doklade.....K 300,- •ladalje za vsakega poniočnika (bodisi mo*ka ali ženska moč) po ...... K 2tK). tor za vsakega nadalinega v obratn zapostenega nasttv- IK'nca katerekoli kategorije l>o ........K 100....... ad 6. Izkazula ise je potreba, da se cbstoječa Bolnüka blagajna gremija tr- govcev Celje združi z v Ljubljani obsto- ječim trgovskiin bolniškijn in podpor- iilni društvom v enotno organizacijo- Načclnik Orcniijaine bolrn'Ske blagajne v Celju g. Aloj/. Drofenik poroča tozadev- no. da se la na občucm zboru te bohiiške blagajne due 20. tm. principijebio skle- nilo zdruziti obc gori navedeni bolniSki blagajni v -cnotno organizacijo, ako je to po zakonltih določbah možno, fzvolil se je poseben odbor obstoječ iz gg. Pla- huta. iJrofenika, Misleia in Rozina, katc- ri ima nalogo, podvzeti v Ljubliani vse za fuzijo pot labile korakc. Obctn zbor prifrdi soglasno tcmu sklepn s pridržkom. da ostane dosedanjo pitnioženje Bolniške blagajne irgovske- ;;a gremija Celju last tega gremija, obre. sti pa uživa od fuzije naprej Ijublianska bsIniSka in podporua irgovska blagaina. ad 7. l^redlog PomocniSk«^ga zbora pri (Ireiniju trgovcev Celje za sklep no- vc kolektivnc pogodbe, ki le bila skle- njena dne 26. aprila 1920, s 100 150% iiovi"skom plač, kakor so bile v le-tej po- ccodbi dogovorjene, sc v principal so- cclasno odkloni. Sklene se pa soglasno kot za vse chine gremija, ki zaposlujejo nastav- lieiice, obvezen sklep občnega zbora, ki se glasi: Minimalna plaea trgovskih ponioe- nikov do dovršenega 18. starostnega le- ta znaša mesečno K 1.600.—, do dovrše- nega 25. starostnega Jeta mesečno K 2.400.— in po dovršenem 25. starosr- nem letn mesečno K 3.200.—. Oženjenl ozir. omoženi nastavljenci dobiio 20% več in ženski nastavljcnci 20% man] od gori navedenih plač v pripadajoči staro- stni dobi. ad H. Na prediog L. Fran Leskov- šeka sc sprcjmo sledeOa sprcmemba or. dopolnilo § 14 gremijalnili pravil: »Vsak član, ki na novo pristopi h gremiju, mora plačati 500 Din sprejent- uine (inkorporacijske pristoibine), ako jc njegova firnia protokolirana; c'.ani, ka- tcrili tvrdka ni protokolirana. plačajo Din 250 sprejemnine, etiako tudi za vsrt- ko v območju gremija otvorjt-no poilru- žnico po Din 250.. Za nestalna skladi§C5a jc plačati enako250 Din sprejemnine. Clan;, kaK'ri ne poscdujek) lokala (stoj- ničarji. sejmarii in s prodaialnami v ve- žah) plačajo Din 125 spTeicmnine. Za licence, ki so v nku pri članih tega gre- mija, se plača Din 25 vpisnine in Din 25 oprostnine.« ad 9. Na prediog g. Drago Sireca se vršijo volitve z vzklikom in se izvoli na to soglasno za bodočo triletno poslovno dobo siedele načclst\-H>: Načelnik g. Rudolf Stermecki, I. načeln. namestnik: g. Iv. Ravulkar, II. načel. namestn, g. Fr. Lcskovšek. Odbornjki: g. Fran Strupi, g. Fran Lukas, g. Fjlip Vrtovcc, g. Karol Lotbraer, g. Alojz Drofenik. g. Jernej I^ahuta. Namestniki: g. Alojz Frece. g. Karol Pajk. g. Ludovik Fcte^ic Zastopnik v kuratorjju trgovske sole: g. Kudoli Sterrmecki. Kačunska pregledovcttca: g. Vekoslav Finžger, g. Zdravko Krainc. Qremijalno Tazsodl$če: g. Peter Maidič. _m g. Robert Diehl. g. Janko Božid. g. Rafko Salmlc. g. Alojz Drofenik, K. Fran Strupi. Namestnlkr: K. Frece Alojz, K- Kramar Franc. g. Josip Jagodic. Zastopstvo v Gr-emijalno boln. blagajno %. Karo! Gorlčar. g. Ivan Zupaučič. %. Alojz Mastnak. Namestniki: K. Frece Alo.iz, g. fanko BožiC. Nadzorstvo: g. Franc Jug. Namestnik: a. Anton Mocnik. Vsi izvoljeni so izjavili. da sprejnic- jo izvolitev. ad 10. Na prediog g. Fran Leskov- j>cka se sprejme sledeča resolucija: Občni zbor gremija trgovcev Celjc skiene soglasno, predlagati kompetem- nini faktorjem, da se celjsko okrožje, ob- stoječc iz okrajnega glavarstva Celjc, pripadaiočih delov okrajnih glavarstev Slovenjgradt'c in Koniice kot gospodar- ska enoüi pri predstoieči upravni Tazde- iitvi naSe države v oblasti ne deli, am- pak v celoti priklopi mariborski oblasti. Celje, dnc 22. januarja 1922. Predsednik: Rud. Stermecki. Zapisnikar: I>rago Kralj. Narodno gospodarstvo. V. V.: O BODOČNOST1 SLOVENSKEüA HMELJARSTVA. Ko sem meseca grudna prcteklega Icta prvič po vojni potoval preko čeških hmeljišč, obšla me je ncka težka skrb! Ta očiščena hmeljišča — nikjer v napra- vi pomanjkljiva, so mi na prvi pogled bila dokaz velike skrbnosti češkega iimeljarja, ki pridobiva žlahtni pridelck iz zemlje, oslabljeue vskd stoletne kul- ture. In kakršno je njegovo delo. takžna je tudi njegova energija. da ščiti obstoj te panogc. Združeni v češki in nemški sftkeiji so češkoslovaški hmeljarji po- dali ravno te dni krepak dokaz svojih moC'i, ko jim preti vsled naglega porasta ceške krone težka izguba, nanovo so h- vedli valorizaciio Innelja. zastavili mno- go miijonov. da preprečijo preveiikc po- nudbe na tržiščih po nizkih cenali. Obšla me je skrb že iakrat zato, ker v sii'okih vrstah naših liineijaricv žal lie opažam onega zanimanja, koje zasluJrl naše slovensko hmcljarstvo ravno v sc- danjih časih, ko je potreba postaviti ga iznova na trdno podlajfo. zasigurati »mi novi procvit! Prcdpogoji so dani! 2c od leta 1919 opažam. cla je naS hmclj — osobito priljubljeni «Folding« — v obliki kobule, v množini in aroiwi lupulina, toTiej v kvaliteti lepo uapreclc- val, vsaj ino'/emski strokovniaki prl- znavajo, da je bil n- pr. letos v barvi najiep.^i od vseh evropejskih vrst. Ce tudi bi se zgodilo, da bi v katcrem bodo- fi-Ji let vremenske razmerc oiiemogocflc lep j>rick'lek - vendar zato §;.' renomff naSega blaga ne bo izgubljen! Na enaki povrSini zemlje prideluje- ino zdatno vec kakor Cehi, kaj Še le na rodovitni banaski zcmlji! V vseskozl inodcrnili in številnih sušilnlcah naših iimeljarjcv ie investirano muogo kapl- tala. ki bi ga pri današnjih razmerah po- samezni hmeljar ne zmogel. Toda eno je gotovo! Hmeljarstvo potrebuje dvojnc ponioči. prvo od hmc- Ijiirjev samih. drugo od naše vlade! Ze 40 let deluj-e med vami, Savinj- cani »rfmeljarsko dništvo"«. kl si )a ste- klo neprecunljivih zaslug za razvoj na- §cga Rospodarstva. Vaša naloga je, da mu s kre-pkejSimi sre^stvi, prcdvsem pa s številnim irristopom in z vsem svojlm zanimanjem omogočite nadalini razvoj. Kako drifgače sc nat hmeljarstvD zopct obnovi v na$i dolini in n. pr. po celeni njenem scverncm po>bočjn (od Št. Andraža. do Oalicije) do one nveje v go- spodarstvu posameznika, kojo presojafl vam pristoja? Lc ako povsem zilavneje ojačite to svojo lastno orjianizaclio, Vam bo ona v pomoč pri rešitvi nalog, ki da- ncs vase delo otežujejo. Poslcdica lanske suse, kakor po- manjkar.ie knr.il, silno stopnjuj>3a sc draginja vseh potrebšči.i. s.i splošnc. PToskrba sadcžev, preskrha hmelovk !n za nie veijavni prevozni tarifi. ogromno podraženie iimetnifi gnojil (domačc to- varne so dvlgnilc cene za fosfate in du- Sičnata gnojüa od novembra do danes nad 100%)! _ pa se posebno težkoče hmeliarja, ki ogrožajo razvoj. O pa den valute ne bom razpravljal — omenim lc, da bi bila lanska prodaja hmelja gotovo prav ugodna, ako bl bila od takrat na- prej valuta nekoliko stabilna. kuiti s ta- kratno njeno vrednostjo bi mogli Uanes nakupitl.n. pr. 1 kg pivovrstnega čc&ke- ga hmeija za 140 naših kron. IV Curihu je 8. 9. 1921 notirala naša krona 3.20, danes 1.6-5.) Vsa navedena dejstva Vas silljo. da strnete svoje vrste in se postavite v bran še nadaljnim nevarnostim. ki vam ?;e pretijo. Po dosedanjih pogodbal» /, naso Jr- žavo zahteva čsl. repubtika čk. 700.— v vozne cariste za 100 kg na§ega hmelja (tore] po današnjem kurzu nasih 42 K pa 1 kg!), Nemcija 43a Mk 2900— na 100 kg (toraj nasih K 46,— na 1 kg), — da celo Nem. Avstrija pobira 39.— svojih kron na 1 kg! Anglija dosedaj ne dopuSca 0- voza iz cvropskega kontineta. Najvažnejši tržiščl Norhnberg in 2a- tec nam toraj zapirata vratal Kako nai fckmujemo? Leta 1921, ko češka valuta ni tako porastla. je ziuišal uvoz Jugosla- vije v Ceško 7324 metrskih stotov — to številko pri stalni sedanji višini čsl. krone za bodoče doseči jc povsetn iz- ključeno — nasprotno — silnl padec je neizogiben! Pri bodoči sanaciji nem. av- str. valute, do kok Prei ali slej inora priti, nam bo ravnotako sedanja, sicer manj pomembna, toda visoka tariia sil- no v kv«r! Nasprotno je Cehoslovaika v naSo državo lahko uvozila teta 1921 celih 650 metrskih stotov (stvuda po na5i uvoznl tarifi, ki znaša cele 4 dinarie aa 100 kg). Povdarjam, da moraino izvoziti žc sedaj nad 90% lastne produkcije, koja stevilka se lahko v biižnjih letih podvoji. In hi prihajam 11a drugo slov. hmeljarstvu neobhodno potrebno pomoč. na pomoC ilržave. Tako najvišja instance ministrstvo poljoprivrede (kjer potrebuje mneljar- stvo svojega konzulenta). kakor priza- deti narodni predstavTiiki morajo posve- čati hjreljarstvu starno pažnjo. — V o- spredje sili gospodarska politfka! Državna pomoč'obstoja: !. v stremljenju, da se potoni spret- ne carinsVf nolifikt* olajša uvoz v tuje države; 2. v izcJauii siibvenciji vlade, s kojo pmlpre delovanje HmeliaTskega društva za Slovenijo, da bo moglo z vso inten- ziteto zasledovati vse tcžnic! Menim, da je iz mojih izvaianj iasnn razvidno, da mora "bit! društvenemu ixlborti prcdvsem dodeljen tiijnik oz. in- •struktor s primernini honorarjem, kl sc more delu posvetiti, da zasteduje razvof v našeni okolišu, je hmeljarstvo s stro- kovnjaškimi nasveti pri roki, izvršiije potrebne intervencij«k vzdržuje stike s sorodnimi korporaciiami v inozemstvu? Izdaia tržnih poročil iz inozemstva in hmeljarjem potrebnih ptiblikacij bo vsleä ogromnih poviškov poštnih taTif in VSC- jra porrubnega postalu sicer nemcgoča? In kakor poniaga vlada drugim važnim kmetijskim pauogam — tako naj tudt hmeljarstvu! S to dvojno neobhodno potrebno pomočjo na} postane Hanljarsko dr. za Slovenijo v Zalcu prva in odločilna kor- poracija nase države v tej stroki —- po- tcm smejo hmeljarji gojiti nade v bo- dočnost, ako se pa to* ne zgodi — po- tem hmeljarji nikar ne upajtc na blago- stanje, ker ga ne bo! Poteni nsahne tu- di državi oni vir dohodkov, iz kojegn sedaj s toliko strogostjo črpa ogromne davke, vclika davena blagajna bo nsta- la prazna. f)a se prošuje radj carine pro»tega uvoza blaga ne zadržufclo brezpotrebrio. razglaša ministrstvo za trgovino in In- dustrijo, da moraio stranke svoje pro- Šnje za carine prosti uvoz blaga pravllno kolkovati in jim priložiti bodisi v origi- nalu ali prcpisu račun — fakturo naro- čenega blaga, t«r predpisano takso za uverenje. Naj bi stranke vlagale pred- metne prošnje, predno pride poSiljatev, oziroma še prcj nego naročijo blago kajti ministrstvo mora pred izdajo uve- renja iskati podatke, ako se dotično bla- go izdeluje v državi in ne smv resit! prošnje, dokler ne dobi teh podatkov« Dobava materijala za izdelovanje kant za petrolej. Uprava državnih mono- polov v Reogradn Tazpisnje za dan II. niarca 1922 ob 11. nri dopoldne v pisar- ni upravnika dTŽavnih monopolov v Bcogradu ofertalno licitaciio glede doba- ve pločevme, pocinjenie žice. dna, sviTi- ca, salmijaka rn solne kisline za delav- nico za izdelovanje kant za petroJci. Straa 4. »NOVA D O B A« Stev. id. POSOJILNICA U CELJU Ustanovlj ena. leta 188O. ;:::"", marodmi dom III»IIIIIBBIIIII|||1II»II||| Rezerwni fisndi in wredna*t laatnih hää čex K 7,000.000. Eden najstarejših sloyenskih denarnih zavodoY. Sprejema hraniine vloge na vložne knjižice in tekoöi raöun ter jih obrestuje najugodneje. n : « n m i S Daja posojila na menice, vknjižbe In v tekoöem raöunu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Financira industrij- I OOOOtOi ska podjetja. Obavlja vso denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplaöno. OOOOO w ™> >^ ^ ^ ^ *v ¦» ™* «¦> mm ^ ¦¦* ¦" ^m mm "^ "•"" ^ ^* ¦* ^ ^ ^b ^ ^ ^ m mi ¦• ^ ¦¦ ^ ™i ^ ¦* ^ ¦• is ¦» iw st WH % Stanje hranilnih vlpg čez K 45,000.000, Regastrov. kreditna in stavbena Mdrugaiom.zaw. Cä||11 Preiericova ul. 15 ¦* WlSiJl« -LÄSTNI DOM" Račtiit cekownega urada *t- 10.316. Sprejema hranilne «loge in |ih obpetttuje po 41/2°/0 **it*i in pol Ä od sto, proti odpovedi (5%) pet od sto. Predinetni oglas k v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v L.iubljani intc- resentom na vpogled. Ofovezni polulctni tečaji na državnl podkovski šoli v Liubljaiii se piicnc dne j J. aprlla 1922. Za vstop v teča» je vložiti pii vodstvu državne potikovsko ^ok v Ljubljani do dne 10. niarcu 1922 prošnjo ter n priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. clomovinski list, 3. zatbiie šolsko izpriče- valo, 4. učno izipričevalo. 5. ubožni list 6. nravstveuo izpricevalo. Pouk v pod- kovski soli je brexplacen. Učenci dobl- vajo redno državtie podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu. iSkTbeti pa morak» sami za hrano in-j;otrebne učne knjigc. Poleg podkovstva riprave 7.a. merjenje padavin in solnca); iwidavno ia je dr*. zavoil za ineteorolo^i.io in irt'odiiiamiko v LiuWjani izpopolnil s -Drvovrstnlmi re- Ristruločimi instrumenti (baroicrat, ter-^ mograi in higrograf). Razun tega se je nabavil še tennoineter ^a določevanje mraza v naprej. Tako je postala ta vrc- nieiivska postaja meteorološki obswva- torij višjega reda. Početkoin tega stolet- ia je bilo na svxiu okoli 30.000 vrenun- i,kih postaj, in sicer okroglo 400 postaj prvega, 3.000 dri>Kti?a, 7.000 trctjega in 19.600 četrtega reda. Mariborska spada k pr\i skupini, kar znači leo napredek za naše skTomne prilik-e na tem zlasti ¦ h»di' /a naše kmetijstvo važnem polj». Lastnica in izdajateljica: Zvezna tlsktm« v Celju. Odgovorni urednik: Vekoslav Spindler, Tiska: Zveina tlskarna v Celju. Zamenja sb StflnOüfllljß obstoječe 1z dveh majhnih sob in kuhinjc, za dve večji ali tri manjSe sobc in kuhinjo, Naslov v upravi Nove Dobe. 162 1 Svarilo! Dotična oseba, katcra je dne 5. 2. tm. pri Vobner-ju na yeselici vzela črno mrežo, se opozarja, da jo zopet tamkaj odda, ker je bila od več oseb opazovana in se bo proti I 5 njej sodnljsko postopalo. 1 Potnike ali zastapnibe išče velike tovarna likera, ruma, kon- jaka in ostalih spirituoz. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna re- flektant največ mušterij, poslati na na- slov: poStni preda! 41, Zagreb, glavna poSta. 166 10—1 Pisarniška moč Gospodična, sposobna za samostojno knsi- govodstvo in veSča vscb pisarniških del ter strojepisja, se sprejme takoj ali zi. marcem. MoC z prakso v lesnä trgovini ima pred- nost. Plač.i po dogovoru. Ponudbe z na- vedbo referenc in prepisi spriCeval, ki se ne vrnejo, je poslati na upravo Üsta. 3—1 Kdo zamenja stanovanje ležeče v mestu ter obsega vsaj dve sobi in kuhinjo, 2a stanovanje, ki je pet minut oddalieno od Westnove to- varne, proti dobri nagradi. Ponudbe je poslati na upravo üsta. 3—1 Isžširjajte „Hqpo OoböT llrDflbSI za damsko frizerko 6& UUblinU takoj »preime. 157 Naslov v upravi üsta, Z---'Ä ff ÜLilHIE fJ» NOVO BLAGO ^^P Povsetn zrela se dabiva povsod. ftn Mi Iwrala silu, sdIw »a ii atsfi id. mmt m\, d.d. | 1169 Petrlnja 30-27 j ä!a?no zastopstfo za Slovenljo: \ R. Bunc i<« drug ' CeijE Ljubljana UM Oglejte si mamif akiurnc trgovino J. KÜDISZ Celje Gaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemaicem: na drobno in debslc?* Dospela je velika^ množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Jadranska \ysLTklx.st Delniška glavnica: Krön 12o,ooo.ooo~ Rezerva: Kr»on 6o,ooo,ooo-~ Delnlška giavnfca: I-ii^ 15,ooo,ooo*- Rezerva: Lir» 5,ooo.ooo(- BsajiJ, 02Lli> Ci#lit, Oubcovnik, Erc-gnovš, Jelsa, Ko-čula, Kotos, K««an]f Ljubljana, Wljs*i- bo, WIetkowic, Sarajevo, Split, Šibenite, Zagreb. — Trst------ZadaT------Üpatija------Wien — Naslov za brzojave: Jadranska Bancadrla Adrlabank. Prej ma vloge na knjižlce, tekočl račun in druge vloge pod najugodnejšiml pogoji. - I/vrSuJe vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Naš amerikansui odleleU stojt v zvezl z vodiltilin\ bati^mtni v AmariHl i«t le v -w^^~—-------------^__ nenosrednem stiku Z našiitll izseljönci» ^^ä^s^ä^^^^^^^ Äßliir»an zanrod Frank Sakser State Bank | 82 Cortlandt Street Wew York CiHy.