Slovenski glasnik. 509 v dvorano ter se z obrazom obrneš proti cesarjevi podobi, lehko ti je opaziti v zadnjem desnem kotu dve stari tarči, obe popolnoma jednaki. Sredi tarče je naslikano svetovno oblo, nad njim golob z oljčno vejo v krempljih, in pod oblom stojita Kranjica in Kranjec, pod katerima se bere letnica 1814, Zgoraj so v polu-krogu zapisani verzi: Od Eefhen je fvet Smo Fronzovi fpet, Shelesnih nadlog Sahvalen fi Bog! Iz tega se vidi, da je ta napis Vodnikov v „Carnioliji'< 1. 1839. na 87. strani napčno naveden. Verzi, ki se bero na traku, shranjenem v deželnem muzeji, slovejo avtentično tako: Pubizhi, punzhike . Trofili, venzhali Pulte marjetize, Gas Premagavzhovo Slatize, svozhike Mil'mu porezhemo Danf mirov je god! Sdrav dofhel, Fronc, bod! Spletajte venzhike, Tvoje fmo zvetice, Shmarnize, kokale, Se ti poklonemo, Krefnize, pojdemo Ponishno prosimo Mirivzu naprot! Smil fe firot! Fr. L. Narodni Dom. Ko so pred par leti osnovali odlični slovenski rodoljubi društvo pod tem imenom, polastila se je slovenskega občinstva velika navdušenost. Ideja, zgraditi v slovenskem osredji, v beli Ljubljani, narodni hram, pala je na rodovitna tla. Močno so se jeli takoj zanjo zanimati. Snovale so se veselice, katerih čisti dohodki so bili namenjeni zakladu za zgradbo »Narodnega Doma". Odbor je priredil veliko loterijo, pri kateri se je razprodalo nad 30.000 srečk, in katera je prinesla baje blizu 15.000 goldinarjev čistega dobička. Nabirali so se prostovoljni doneski, bodi si v pravilnih letnih in mesečnih svotah, ali pa kot posamična darila. Po vseh teh različnih potih je narastlo dosedaj premoženje »Narodnega Doma", kakor povzemamo blagajnikovemu poročilu v zadnjem občnem zboru dne 31. maja t. L, na več nego 37.000 goldinarjev. Svota je, ako pomislimo, da smo Slovenci le ubog narod, sicer precej znatna in živo kaže, koliko premore navdušenost za kako stvar; vendar še ni tolika, da bi že lahko razmišljevali, kedaj, kje in kako se bo zgradil »Narodni Dom". Ne zadostuje še, da se udeležujejo z doneski le nekateri krogi, ideja mora prodreti v širše in najširše kroge, postati mora občna, narodna. Vsakdo naj posveti moči svoje v nabiranje doneskov za narodno to podjetje. Ugodnega vspeha smemo pričakovati, ako se zato podjetje žrtvuje vsak posameznik brez razločka. Dolžnost vsakega Slovenca bodi s prostovoljnimi, če tudi morebiti skromnimi doneski bogatiti in množiti zaklad, ki je namenjen zgradbi »Narodnega Doma". Naloga je velika, delo utrudljivo, vendar izpeljivo in dosegljivo, če se postopa z združenimi močmi. Za jednaka občenarodna podjetja so delovali tudi drugi slovanski narodje in jih zvršili le na ta način, da so delovali z združenimi silami. Spoznavši, da je v dosego glavnega smotra treba soudeležbe vsega slovenskega naroda, osnovalo je pred kratkim več rodoljubov ljubljanskih »Krajcarsko podružnico Narodnega Doma". Ta podružnica sije stavila za nalogo, pridobiti vsakega Slovenca za svojega člana. Njen član pa lahko postane, ako plača 1 krajcar na mesec ali 12 krajcarjev na leto. Podružnica si bo prizadevala v vsaki fari dobiti svojih poverjenikov, ki bodo doneske pobirali in jih pošiljali blagajniku »Narodnega Doma" g. dr. J o s. Staretu v Ljubljano, ki bo vodil podružnične račune 510 Slovenski glasnik. v posebni knjigi in objavljal doneske v vseh slovenskih časopisih. Poverjeniki dobe knjižice z markami. Vsaka knjižica ima na platnicah navod, kako pobirati doneske. Da se namreč olajša poverjeniku nabiranje in kontrola tako malih zneskov, kakor jih pobira krajcarska podružnica, daje mu odbor knjižico s krajcarskimi markami v roke. Vsled tega nima poverjenik nikake ?itne pisarije; prejetih krajcarjev mu ni treba niti posebe zapisovati, niti posebe hraniti; kolikor mark mu na zadnje manjka, toliko krajcarjev je prejel, toliko jih mora oddati v Ljubljano. Vsaka knjižica je preračunjena za 100 udov in za jedno leto. Glede v knjižicah tiskanega navoda sploh velja, da obseza prav preprosto in lahko umevno pojasnilo poverjenikom, da se ozira sploh na vse slučaje, ki so možni pri pobiranji doneskov. Vsa ta ideja, nabirati krajcarske doneske od skupnega slovenstva, je res slovenskim razmeram najbolj primerna. Da je pala na rodovita tla, kaže najbolj živahno zanimanje za to podjetje iz vseh krogov. Že v tem kratkem času, odkar obstoji krajcarska podružnica in odkar je pričela delovanje svoje, prijavilo ji je svoj pristop neprimeroma dosti udov. Tudi poverjenikov [se je oglasilo že veliko število, celo brzojavnim potem so došle odboru ponudbe od odličnih rodoljubov. „Narodni Dom" ima postati ponosni hram vsega slovenskega naroda, središče njegovemu javnemu življenju in dom narodne slovenske zavesti. Ker je pa ta ideja za nas Slovence tolike važnosti in koristi, treba tudi, da jo kolikor mogoče pospešujemo, da se čim preje, tem bolje uresniči. Vsled tega in ker ima postati „Narodni Dom" konečno lastnina prvega slovenskega literarnega zavoda, lastnina „Matice Slovenske", opozarja tudi „Zvon" kakor leposloven list čitatelje svoje in sploh slovensko občinstvo na sredstva, ki bi utegnila pospeševati to blago idejo. Naj torej pridno pristopajo „Kraj carski podružnici", naj jo dosledno in vstrajno podpirajo s svojimi doneski. E. L. Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754—1883). Zweite Halfte. Von Vfilhelm Voss, k. k. Profesor — V lanskem programu ljubljanske velike realke nam je priobčil marljivi prof. Viljem Voss jako zanimivo razpravo o zgodovini kranjske botanike; ta spis letos nadaljuje v šolskem poročilu imenovanega zavoda ter nam podaje kratek obris najnovejše dobe botaniške vede dežele naše. Drugi oddelek je razdelil g. pisatelj na več poglavij V prvem nam riše zgodovino botaniškega vrta ljubljanskega ter nam podaje celo mal načrt njegov. Potem našteva botaniške zbirke kranjskega deželnega muzeja. Tu zvedamo, da hrani muzej herbarije Hladnikove, H. Grafove in De schmannove; posebno zanimiv je „Herbarium carniolicum" z doneski Janše, Dollinerja, Rastema, Freverja in Plemla. Nadalje opisuje prof. Voss bivši kranjski „Museal-Verein" in našteva spise njegove, ki so velikega pomena za kranjsko cvetano. Črta nam ob kratkem tudi zgodovino c. kr. licejske knjižnice ter nam našteva vse važnejše botaniške knjige, katere hrani. S tem bode g pisatelj gotovo marsikomu ustregel; žal, da pogrešamo v zapisku toliko neobhodno potrebnih botaniških del! Seve, dotacija je mala .... V četrtem oddelku našteva prof Voss vse spise in zbirke, ki se tičejo kranjske flore. Tu nahajamo samostojna dela poleg takih spisov, ki so raztreseni po raznih botaniških časopisih in zbornikih. Spis nam kaže, da se je že mnogo mož pečalo s cvetano naše dežele in dokaj zanimivih stvarij nahajamo tu popisanih Vsakemu, ki se hoče pečati z kranjsko floro, bode ta zbirka pač dobro došla. Tudi privatnih herbarijev omenja pisatelj. Načelnik postaje na Nabrežini Alfred Brein dl nabral si je kacih 8000 cvetk, med katerimi je mnogo kranjskih.