Adriatic ž!IEovaha družba d.d. S K i: Z X I K I< Banka Koper TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško Obmejno območje v Občini Ilirska Bistrica °bsega naslednje kraje in vasi: Dobropolje, olenje pri jelšanah, Dolnji Zemon, Fabci, 0°rnji Zemon, Harije, Hrušica, Ilirska Bistri-Jablanica, Jasen, Jelšane, Koseze, Kute-^ev°, Mala Bukovica, Nova vas pri Jelšanah, ovokračine, Pavlica, Podbeže, Podgrad, odgraje, Račiče, Rečica, Sabonje, Snežnik, “0ze, Starod, Studena Gora, Sušak, Topole, JfPčane, Velika Bukovica, Veliko Brdo, Vr-lca/ Vrbovo, Zabiče, Zarečica in Zarečje. 2a prebivalstvo, ki ima stalno bivališče na brr|ejnem območju, bo za prehajanje meje eljal poseben tretma prepustnic in dovolil-n'c na maloobmejnih prehodih. V ilirskobi-stfiški občini bosta za obmejni promet na n°vo odprta maloobmejna prehoda Novo- kračii ne ter Starod I (povezava z Velikimi Unami na hrvaški strani). Navedena malo-ornejna mejna prehoda, ki ju bo potrebno *3rei še postaviti, bosta podosedaj ustaljenih Pravilih odprta predvidoma od 6. do 22. ure. 0 obmejne prepustnice bodo upravičene 0sebe starejše od 15 let, medtem ko bodo °’r°ci vpisani v obmejno prepustnico enega staršev oziroma zakonitega skrbnika. enkraten prehod meje se bo lahko iz-a dovolilnica na maloobmejnem mejnem Pohodu. j~a prestopanje meje znotraj turističnih i ’ meji, ki pa jih bo treba še dogovorno do- 28. aprila 1997je bil podpisan sporazum med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. To je eden od prepotrebnih sporazumov, ki bo nekoliko izboljšal življenjske razmere ter omogočil lažje prehajanje mejne črte za prebivalstvo, ki živi na obmejnem območju s te in one strani meje. ločiti, bo obstajala turistična dovolilnica. Ta bo namenjena tudi za prebivalstvo, ki nima stalnega prebivališča na obmejnem območju. Tako bo dana možnost za planinarjenje, gibanje na peš poteh, kolesarskih stezah, peš poteh ob mejnih vodotokih ter na obmejnem območju pri morju. Tudi za turiste - lovce sporazum opredeljuje določene ugodnosti glede prenosa lovskega orožja na sosednje obmejno območje. Ljudje, ki imajo stalno prebivališče na obmejnem območju na eni strani meje, so pa lastniki, najemniki ali uživalci nepremičnin na drugi strani mejne črte (dvolastniki), imajo pravico do posebnega, takoimenovanega kmetijskega vložka v obmejni prepustnici. To velja tudi za njihove družinske člane in njihovo delovno silo, kot tudi za imetnike čred in njihove pastirje ter lastnike čebel, ki jih ženejo na pašo na sosednje obmejno območje. Pravica do kmetijskega vložka v obmejni prepustnici velja tudi za osebe, ki imajo služnostno pravico izkoriščanja gozdov in vode na sosednjem ob- mejnem območju ter za gozdarje in oglarje, ki delajo na sosednjem obmejnem območju. Kmetijski vložek v obmejni prepustnici daje imetniku pravico, da prestopa mejo na maloobmejnih prehodih ter na drugih mestih meje, ki so vpisana v kmetijski vložek. Istočasno imetniku kmetijskega vložka v obmejni prepustnici daje pravico, da biva na vpisanih posestih ali vpisanih občinah na sosednjem obmejnem območju. Tudi v tem primeru otroci do 15. leta starosti prestopajo mejo z enim izmed staršev oziroma skrbnikom, v katerega dokumentu so vpisani. V primerih, ko mejna črta deli posest, smejo lastniki oziroma uživalci posesti in njihovi družinski člani ter njihova delovna sila prestopati mejo na vsakem mestu njihove posesti, vendar pa se ne smejo gibati v notranjost obmejnega območja. Zgoraj navedeni upravičenci smejo prevažati kmetijske in gozdarske stroje, kmetijske pridelke in gozdne sortimente, živalske proizvode, živino, potreb-no krmo, gnoji la, semena, sad i ke, zašč ilna sredstva in drugo z enega na drugo obmejno območje brez plačila carine in brez uvoznih dovoljenj. Posebno je opredeljena živina, ki se žene na pašo na drugo obmejno območje, kot tudi delovna živina. Prepovedano pa je pripuščanje živine z enega obmejnega območja k živini na drugem obmejnem območju. Določeno je tudi prestopanje meje zunaj uradno odprtih mejnih prehodov, kar pride v poštev predvsem ob nesrečah, naravnih katastrofah in požarih za sanitarno osebje, gasilce in druge reševalne ekipe, ki lahko prestopijo mejo kjerkoli brez dokumentov, če javijo svoj prestop pristojnemu mejnemu organu takoj ko je možno. Carinske olajšave imajo lastniki obmejnih prepustnic, in sicer tako, da lahko enkrat na dan prinesejo blago za osebno uporabo in za svoje gospodinjstvo brez plačila carine v skladu z notranjimi predpisi države Slovenije. Imetniki kmetijskega vložka lahko iz obmejnega območja, kjer imajo posest, na obmejno območje, kjer imajo stalno prebivališče, prenesejo kmetijske pridelke, les, proizvode žival- skega izvora brez dovoljenj in carine. Podobno velja za prenos cvetja in cvetličnih aranžmajev za lastne potrebe, kot tudi za zdravila v običajnih količinah. Glede gospodarskega sodelovanja spora-zum opredeljuje, da lahko gospodarski subjekti s sedeži na obmejnem območju, neposredno sodelujejo z gospodarskimi subjekti na sosednjem obmejnem območju. Na ekološkem področju v obmejnem območju državi pogodbenici obveščata ena drugo o načrtovanih posegih, sodelujeta pri reševanju onesnaženja okolja ter se zave-zujetajza, nemoteno oskrbo s pitno vodo. z elektriko, s plinom ter telekomunikacijskimi storitvami v vseh primerih, ko ena od pogodbenic nudi te storitve drugi. V obmejnem območju bosta pogodbenici vzajemno omogočali tudi vzdržavanje infrastrukture. Izvajanje tega sporazuma, ki prinaša določene novitete v pogojih bolj normalnega življenja in funkcioniranja obmejnega prebivalstva, bo spremljala in vsebinsko dopolnjevala stalna mešana komisija. Sporazum, ki je sedaj še v obeh vladah, bo stopil v veljavo in življenje takrat, ko ga bosta potrdila Državni zbor Republike Slovenije in Sabor Republike Hrvaške. Vladimir Čeligoj PONUDBA SKB banke Karanta - nova domača plačilno-kreditna kartica Plačilno-kreditne kartice postajajo iz dneva v dan v sodobnem dinamičnem svetu vse bolj potrebne in zaželene. Moderni potrošniki si želijo plačevati hitro in učinkovito. Prav to vam SKB banka omogoča z novo domačo plačilno-kreditno kartico Karanta. Prednost nove plačilno-kreditne kartice Karanta je široka mreža plačilnih mest v Sloveniji. S kartico lahko imetnik plačuje na vseh prodajnih mestih z oznako Karanta. Trenutno je teh okoli 12.000, z intenzivno akcijo pa bomo njihovo število še močno povečali, tako da bo Karanta postala najmočnejša vseslovenska bančna kartica. Nova plačilno-kreditna kartica Karanta, ki jo je izdala SKB banka skupaj z Novo LB in nekaterimi drugimi bankami, vam nudi odloženo plačilo ter varno in enostavno plačevanje. Karanta je namenjena imetnikom tekočih računov, ki imajo redni mesečni priliv in nimajo nedovoljenih prekoračitev za plačevanje blaga in storitev. Zanjo velja načelo "Kupim sedaj, plačam kasneje". To pomeni, da se imetnik kartice odloči za poravnavo stroškov enkrat mesečno na dan, ki si ga sam izbere (8., 18. ali 28. dan v mesecu). Karanta je plačilno-kreditna kartica za brezgotovinsko poslovanje, z njo ni mogoče dvigovati gotovino na bančnih okencih in bankomatih. Glede na boniteto imetnika matična enota banke določi mesečni limit porabe, v okviru katerega lahko imetnik uporablja kartico. Za vse dodatne informacije o prvi domači plačilno-kreditni kartici Karanta se lahko obrnete na Ekspozituro Ilirska Bistrica ali na Zeleni telefon 080 15 15. SKB BANKA D,D. Ekspozitura Ilirska Bistrica Gregorčičeva 2 Tel.: 42 289 Faks: 42 370 Za Danes. In za Jutri. V Lesonitu uveden stečajni postopek V soboto, 10. maja, je bilo konec ugibanj o prihodnosti največjega, 520-članskega podjetja v ilirskobistriški občini, saj je minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja z Bistričanom dr. Borisom Šuštarjem, državnim sekretarjem za industrijo, in svetovalcem Borutom Grčarjem na nekajurnem delovnem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki Lesonitovega vodstva, člani občinskega sveta in občinska uprava samo še potrdil tisto, kar so bolj ali manj vsi pričakovali: Lesonit gre v stečaj, ki naj bi se v kratkem roku preusmeril v prisilno poravnavo. Metod Dragonja se je v poldrugem mesecu temeljito seznanil z vzroki za težave Lesonita, ki je minulo poslovno leto zaključil s 324 milijoni tolarjev izgube: menil je, da bi moral Lesonit že pred leti racionalizirati proizvodne programe zaradi izgube nekdanjega jugoslovanskega tržišča in ohraniti zdrave dele podjetja, kar bi v praksi pomenilo zmanjšanje števila zaposlenih, a tega ni storil. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti predvideva, da bo v Lesonitu zaposlenih nekaj več kot 300 delavcev, v sodelovanju z ministrstvom zadelo in Republiškim zavodom za zaposlovanje pa bo, tudi z ustanovitvijo invalidskega podjetja, poskrbelo za ostale delavce, med katerimi je 78 delovnih invalidov. Metod Dragonja je poleg poroštev za najem kreditov obljubil tudi denarno pomoč države in večkrat poudaril, da bo v procesu reševanja Lesonita najpomembnejši stečajni upravitelj. 19. maja je Okrožno sodišče v Kopru objavilo uvedbo stečaja v Lesonitu, za stečajnega upravitelja pa je imenovalo Franca Lipolta, ki je bil od 1. januarja 1988 do 3. marca 1992 že njegov direktor. Več na 2. strani. Na sliki: Delovni sestanek v Ilirski Bistrici. V izrezu z leve: župan Stanislav Prosen, Metod Dragonja in dr. Boris Šuštar. (Foto: M. Maraž) »MCA GOSPODARSTVO AKTUALNO AKTUALNO Septembra bo v Lesonitu zaposlenih 320 delavcev Član ilirskobistriškega občinskega sveta Franc Lipolt je eden izmed najboljših poznavalcev razmer v največjem ilirskobistriškem podjetju in je bil že pred imenovanjem za stečajnega upravitelja večkrat povabljen, naj se vključi v reševanje Lesonita, vendar temu sprva ni bil naklonjen. V začetku maja pa so ga iz Lesonita tudi uradno zaprosili, da bi v primeru stečaja podjetja prevzel funkcijo stečajnega upravitelja. Že takrat je dejal, da je pripravljen sodelovati samo v primeru, če bo dobil podporo banke, ministrstev in vseh, ki lahko kakorkoli pomagajo. Čeprav ni bil edini kandidat (Lesonitov nadzorni svet je koprskemu sodišču za stečajnega upravitelja predlagal prokurista Stojana Grilja), ga je v začetku maja najprej podprl občinski svet, pozneje pa še okoli 400 zaposlenih. Ko je Metod Dragonja na delovnem sestanku v Ilirski Bistrici pojasnjeval odločitev za stečaj Lesonita, je zatrdil, da nihče ni imel v mislih likvidacije podjetja, ampak stečaj, ki naj bi se v kratkem roku preusmeril v prisilno poravnavo, s katero je povezana ohranitev nekaj več kot 300 delovnih mest. Že nekaj dni po uvedbi stečajnega postopka je v Lesonitu stekla proizvodnja vlaknenih plošč in kaširanih izdelkov, saj je ministrsvo za gospodarske dejavnosti prispevalo celo več sredstev kot je obljubilo (150 milijonov tolarjev), na podlagi njegovega jamstva pa je Lesonit od Banke Koper prejel tudi nekaj manj kot 50 milijonov tolarjev strogo namenskega posojila, ki ga bo uporabil samo za plačilo surovin, električne energije in mazuta. Konec maja je vvlaknenki, kaširnici in na žagi skupaj s spremljajočimi službami delalo 224 delavcev. Franc Lipolt predvideva, da se bo število zaposlenih, ki bodo proizvajali vlaknene plošče, kaširane izdelke, luščen furnir in žagan les po reorganizaciji Lesonita najkasneje v začetku septembra (če bo podjetje ostalo tako kot je, saj se pogovori z Gozdnim gospodarstvom Franc Lipolt Postojna, ki se zanima za nakup furnirnice in žage še niso končali), povečalo na 320. Franc Lipolt se tudi na tem mestu zahvaljuje ministru za gospodarske dejavnosti Metodu Dragonji in dr. Borisu Šuštarju, državnemu sekretarju za industrijo, ki mu je ponovno zagotovil, da se bo pri reševanju Lesonita angažiral v največji možni meri. Županovi dvomi Občinski svet je 14. maja z dvotretjinsko večino glasov spremenil tretji odstavek 33. člena statuta, ki se sedaj glasi: Župan opravlja svojo funkcijo profesionalno. Če bo Stanislav Prosen zavrnil poklicno opravljanje funkcije, bo treba izvoliti novega župana. Skupnina 17 svetnikov je že septembra lani predlagala spremembo tretjega odstavka 33. člena statuta. V predlogu so zapisali, da je omenjeni člen, ki dopušča, da župan opravlja svoje delo praviloma poklicno, v nasprotju s potrebami občine, kar potrjujejo tudi "številne nerealizirane naloge v času volonterskega županskega dela v tem mandatu". Na drugi strani je župan Stanislav Prosen tudi sam predlagal sta-tutarnopravni komisiji, naj se s spremembo omenjenega člena določi poklicno opravljanje županovanja, saj je spoznal, "da je tak način edino pravilen in možen z ozirom na velikost občine in obseg dela." Zaradi zastoja pri delu statutarnopravne komisije (dolgo ni imela predsednika), ki je zavzela stališče, "naj župan opravlja svojo funkcijo praviloma poklicno, le izjemoma pa nepoklicno", je občinski svet o spremembi statuta glasoval šele maja. Odločitev je sprejel v odsotnosti župana, ki meni, da postopek ni bil pravilno izveden in da je v neskladju z 92. členom statuta, ki določa, da se najpomembnejši akti občine sprejemajo v dveh obravnavah. Prepričan je, da bi moral občinski svet najprej obravnavati predlog za spremembo statuta kot osnutek in ga šele nato sprejeti kot predlog. Šele na podlagi objave predloga v uradnem glasilu bi se odločil, ali bo funkcijo opravljal poklicno ali ne. Po njegovem bi moral občinski svet vse spremembe statuta obravnavati na osnovi poslovnika. Tega pa še vedno nima, zato je vprašljiva zakonitost vseh njegovih odločitev. PROMET lirska Bistrica se duši v prometu llirskobistriška občina se že vrsto let srečuje z vse večjimi težavami, ki jih povzroča naraščajoči promet. Poleg tega, da je z osrednjo Slovenijo povezana s slabimi cestami, se z nerešljivimi problemi otepa zlasti občinsko središče. Če je zdaj stanje kolikor toliko normalno, bo v času poletnih počitnic zagotovo nevzdržno. Država v bolj oddaljeni preteklosti ni obnavljala magistralnih in regionalnih cest na Ilirskobistriškem, zato so posledice več kot očitne. Tej ugotovitvi se ni mogel izogniti tudi Žare Pregelj, državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze, ki se je v torek, 13. maja, odzval vabilu občinske uprave, Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke in poslanca v državnem zboru Vladimirja Čeligoja. Udeleženci pogovora so državnega sekretarja, ki razmere na Ilirskobistriškem pozna še iz časa, ko je bil predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje, seznanili z najbolj perečimi problemi, ki bi jih bilo treba odpraviti na državnih cestah. Ponovno so ga opozorili na dotrajano in za tovorni promet neprimerno regionalno cesto Ilirska Bistrica-Podgrad, ki jo je država po nekajletnem premoru začela obnavljati (na sliki), a je vprašanje, če bodo letos prišli v program najbolj kritični odseki. Tudi cesta proti Knežaku je potrebna obnove, verjetno pa bo ministrstvo zagotovilo denar le za asfaltiranje 600-metrskega odseka skozi Knežak. Občina si želi tudi asfalt na cesti med Zabičami in Novokračinami, kjer je v skladu s podpisanim meddr- žavnim sporazumom predviden maloobmejni prehod, ki bi v poletni sezoni vsaj delno odpravil zastoje na cesti od Ilirske Bistrice do mejnega prehoda v Jelšanah. Ilirska Bistrica potrebuje obvoznico, a kaj, ko Slovenije, je dejal Žarko Pregelj, ne zanima gradnja avtocestnih povezav s Hrvaško na tem delu, hitre ceste od Postojne do državne meje, ki bi odpravila gnečo v občinskem središču pa tudi ne bo tako kmalu. Do takrat bi se marsikaj izboljšalo, če bi država postavila dva semaforja pri Matetu in gostilni Spetič, uredila tripasovnico od križišča pri Matetu do železniškega mostu pri Topolcu, direktor Petrola-Transporta Robert Muha pa je državnemu sekretarju omenil možnost gradnje večjega parkirišča za tovornjake. NALOŽBE Prevelike želje Po sprejetju proračuna in potem, ko so vse krajevne skupnosti oddale vloge za naložbe, se je občinska uprava sestala s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Proračunskega denarja za uresničitev vseh načrtov je premalo (17 milijonov tolarjev), zato je bil osnovni namen sestanka določitev prednostnih naložb, čeprav so marsikaj rekli tudi o novem načinu delitve sredstev (letos dobrih 12 milijonov tolarjev) za delovanje krajevnih skupnosti. Vsi so se strinjali, da ni več primeren, saj je bila osnova za delitev star sistem, po katerem je posamezna krajevna skupnost dobila polovico denarja na podlagi števila prebivalcev, polovico pa glede na število članov zbora krajevnih skupnosti v občinski skupščini. Predsedniki svetov krajevnih skupnosti so podprli predlog občinske uprave, po katerem naj bi 55% sredstev za delovanje krajevnih skupnosti razdelili vsem enako, ne glede na velikost, 45% sredstev pa na podlagi števila prebivalcev, tako da bi najmanjša krajevna skupnost (Starod) dobila okoli 360 tisoč tolarjev, največja (Ilirska Bistrica) pa okoli 2,2 milijona tolarjev. Občinska uprava je v razpisu za prijavo naložb zahtevala, da jih krajevne skupnosti ovrednotijo s konkretnimi vsotami. Kljub temu, da je na voljo le 17 milijonov, sojih krajevne skupnosti prijavile kar za dobrih 430 milijonov tolarjev. Ker se je izkazalo, da so pričakovanja neuresničljiva, je tajnik Ivan Barba naštel vse tiste naložbe, za katere je denar zagotovljen v drugih proračunskih postavkah (ureditev pokopališč in mrliških vežic, avtobusnih postaj, javne razsvetljave, obnova objektov in mostov, sanacija divjih odlagališč, izgradnja vodovodov, reguliranje hudournikov itd.), krajevne skupnosti pa bi se morale omejiti predvsem na kanalizacijo ter popravilo vaških ulic in pločnikov. Na koncu so prisotni dobili še vzorec statuta krajevnih skupnosti in dogovorili so se, da ga bodo sveti krajevnih skupnosti sprejeli do 15. junija, veljaven pa bo postal takrat, ko ga bo potrdil še občinski svet. . „„ 1 ll Kritično stanje v komunalno stanovanjskem podjetju Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica dobavlja kvalitetno pitno vodo obmejni1 predelom na hrvaški strani že več kot tri desetletja. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške! komunalno stanovanjsko podjetje leta 1992 podpisalo novo pogodbo s podjetjem Komunali ^ iz Opatije, ki skrbi za distribucijo vode na področju treh občin (Matulji, Klana in Opatij1 U Obe pogodbeni stranki sta zgledno sodelovali, težave pa so se začele lani, ko je opatijsko p«1 . jetje začelo zamujati s poravnavo svojih obveznosti. Na opozorila, da bo neplačevanje v^ ^ močno otežilo normalno poslovanje komunalno stanovanjskega podjetja, do srede maja, ko! ^ dolg narasel že na 21 milijonov tolarjev, s hrvaške strani ni bilo nobenega odgovora. <$,■ llirskobistriški občinski svet je na drugem nadaljevanju 29. seje (sreda, 14. maja) obravnaval tudi ta problem. Večina svetnikov je izrazila prepričanje, da neporavnavanje obveznosti ne bi smelo vplivati na dosedanje uspešno sodelovanje na različnih področjih in da zaprtje ventilov ni rešitev, saj je oskrba s pitno vodo opredeljena v meddržavnem sporazumu. Sklenili so, da se mora posebna delegacija v najkrajšem možnem času dogovoriti s predstavniki občin Klana, Matulji in Opatija o rokih za poravnavo starih dolgov in o možnostih za redno plačevanje vode v prihodnosti. Obe strani sta se srečali v četrtek, 29. maja. Sestanka so se udeležili Edo Lenarčič, direktor komunalno stanovanjskega podjetja, župan Stanislav Prosen in člani občinske uprave, Aleksander Ternovec, predsednik komisije za mednarodne odnose, predstavniki podjetja Komunalac ter občin Opatija in Matulji. Ugotovili so, daje Komunalac poravnal svoje obveznosti za lansko leto, še vedno pa komunalno stanovanskemu podjetju dolguje dobrih 19 milijonov tolarjev. Če k tej vsoti prištejemo1 pj. 18 milijonov tolarjev neplačanih obvezno1 ^ Lesonita v stečaju, potem si ni težko predsta’ Ijati, kako kritično je stanje vtem ilirskobist' jg škem javnem podjetju. Edo Lenarčič je po'1 s-dal, da bo 63 zaposlenih v primeru, če doli11 ^ ne bo poravnal svojih obveznosti oziroma1 podjetje ne bo dobilo premostitvenega kredi! ostalo brez plač. Komunalno stanovanji ^ podjetje plačuje samo še električno energf in gorivo, ne pa prispevkov državi in obči1 V Opatiji se sicer trudijo, a kaj, ko imajo tu' sami množico dolžnikov. Edina rešitev za komunalno stanovanji podjetje, ki zaradi nespremenjene cene vo< že od leta 1991 ne more ustezno vzdržev1 vodovodnega sistema, je takojšnje plačilo & bavljene vode, o tem pa na sestanku ni b' izrečenega nič konkretnega. Podražitev vrt' mu ne bo kaj prida pomagala, saj mora oprav več nujnih posegov na napravah in rezervi1 določeno vsoto kot lastna sredstva, če se hd prijaviti na državne razpise. PREVOZI OTROK Dražba šolskih kombijev Občinski svet se je 26. aprila in 8. maja odločal o novem načinu organizacije šolskih p1' vozov, saj se pripravljajo zakonske spremembe v zvezi s pridobitvijo licenc. V delovni gradivu so bile predlagane tri možnosti: šolarje naj bi prevažalo le podjetje 1 & I, ohrani*1 sedanjega načina (šolski kombiji in podjetje I & I) ali oddaja vseh prevozov osnovnim šola11 Občinska uprava, s katero se je strinjal tudi odbor za družbene dejavnosti, se je zavzela1 prvo, v začetku sicer dražjo, a celovito in dolgoročno možnost, ki je po dolgotrajni razprl' dobila podporo večine članov občinskega sveta. To pomeni, da bo koprsko podjetje I & prvega septembra letošnjega leta v celoti prevzelo organizacijo in izvedbo šolskih prevoz® c ■ ■ ■ - sV V razpravi je bilo seveda izrečenih veliko besed oziroma argumentov za in proti tako pomembni odločitvi. Po mnenju občinske uprave bo nova organizacija precej razbremenila šole, saj bi v primeru, če bi ostalo po starem, pogoje za pridobitev licenc izpolnjevale le OŠ A. Žnideršiča, OŠ Podgora Kuteževo in OŠ R. Ukoviča Podgrad, odpadli pa bi vozniki ostalih šol, ki so upokojenci ali tujci. Zaposlitev za polovični delovni čas ne zanima nikogar, zato je bolje, da bo prevoze v celoti opravljalo podjetje, ki ima usposobljene šoferje. Ker mora občina skrbeti tudi za javne prevoze, podjetje I & I pa namerava kupiti nekaj manjših avtobusov, primernih tudi za mestni in primestni promet, ki bodo lahko vozili v kraje, kamor običajni ne morejo, se bo izboljšal tudi sistem javnih prevozov, saj bodo šolske proge tudi redne. Koprskemu podjetju zato ne bo treba odpustiti šest ali sedem delavcev zaradi ukinjanja nerentabilnih prog. Odbor za družbene dejavnosti se je strinjal z občinsko upravo, hkrati pa je predlagal, naj šole obdržijo najboljše kombije, ki bi jih še naprej uporabljale za prevoz učencev na tekmovanja, prireditve itd., čeprav je aktiv ravnateljev, ki so ga podprli sveti šol in staršev ter Športna zveza Ilirska Bistrica, menil drugače: zavzel se je za to, naj šole, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za organ izacijo prevozov s šolskimi kombiji, to počnejo tudi v prihodnje. Po mnenju ravnateljev je tak način prevoza najbolj varen, zelo gibljiv in najmanj stane, zato se z racionalizacijo javnih prevozov na račun šolskih otrok ne morejo strinjati. Z občinsko upravo se niso strinjali tudi nekateri svetniki, ki so izrazili bojazen, da bo podjetje I & I dobilo monopol in da bo začelo občini vsiljevati svoje pogoje. Kakorkoli že, podjetje I & I bo moralo v s*1' sv0 du s sklepom občinskega sveta in na pod*' ponovnega javnega razpisa predložiti kon* renčno ponudbo, septembra zaposliti vse1 ferje, ki imajo sklenjeno redno delovno C' sveče in bili v mislih z njim. Posebna zahvala Mešanemu pevskemu 0ru Upokojenci1 iz Ilirske Bistrice in pevcem sorodnikom z Rakitne. Ilirska Bistrica, 1. maja 1997 Vsi njegovi {Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067181-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40 Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/ Urednik, novinar In lektor: Branko Zidarič Urednik športne strani: Zdravko Debevc Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1250 izvodov VIZITA 1997 Sto tisoč papirnatih rož... Opis letošnje vizite bi lahko začeli z besedami, ki jih je izrekel ilirskobistriški župan Stanislav Prosen v soboto, 24. maja, ko je nagovoril okoli 130 nabornikov, rojenih leta 1979, in množico zbranih na osrednjem bistriškem trgu. Dejal je, da imamo letos tako vizito, kot smo si jo že dolgo želeli. Verjetno se je z njim strinjalo tudi kakih 1500 ali več zadovoljnih obiskovalcev zanimive in tradicionalne, močno etnografsko obarvane prireditve. Posebnost vizite na llirskobistriškem je predvsem ta, za razliko od drugih krajev, kjer so jo morali v zadnjem času nanovo obuditi, da traja že dolgo v podobni, a vsako leto bolj organizirani obliki. Etnološko izročilo, njena osnovna vrednost, je ostalo povsem izvirno in neokrnjeno, tako, kot so ga predstavili na koncu prejšnjega stoletja. Resje, da mladi v devetdesetih letih dvajsetega stoletja živijo drugače, vendar se zavedajo vrednot, ki so jih nanje prenesli starši, sorodniki in prijatelji. O vsem tem priča tudi privlačna poteza Muzejskega krožka, ki je v vitrinah Knjižnice Makse Samsa že drugič razstavil fotografije nekdanjih nabornikov in muzikantov (na mnogih je Franc Jagodnik oziroma Čežo Orajtov), letos pa tudi dva stara vojaška "kovčka za k vojakom", vse skupaj pod geslom Ilirska Bistrica - mesto brez muzeja. Organizatorja letošnje vizite sta bila Turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica (brez domačih gasilcev seveda ni šlo), ki sta prireditev ob podpori občine in Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (v njegovem imenu je prisotne nagovoril državni sekretar Boris Žnidarič) izvedla podobno kot Pust 97 ali povedano drugače - odmevno tudi v širšem prostoru, saj je naše običaje marsikateri Slovenec in tudi prebivalec bližnjih krajev na Hrvaškem spoznal drugače, na bolj dostopen, všečen način. Naborniki so letos pripravili osem vozov, in sicer iz Dolnjega Zemona, Brkinov (Pregarje, Prelože, Čelje, Prem), Podgore (Zabiče, Kuteževo, Trpčane), Vrbovega-Vrbice, Velike Bukovice, Podgrada, Knežaka in Bača, na katerih so bile upodobljene slovenske zastave, različni grbi in simboli, golobi, sonce ... Posamezne skupine nabornikov so se, tako kot je že v navadi, druga za drugo predstavljale na odru, pele, opisovale napore pri krašenju vozov, ki so jih letos v večini primerov vlekli konji, in odgovarjale na vprašanja povezovalca Franca Gombača. Za svoj trud so vsi, razen Trnovcev in Bistričanov, ki so se udeležili vizite brez vozov, vendar organizirano, slednji tudi v starinskih oblekah, prejeli za nagrado pršut, njihovi furmani pa lepe majolike. K vesemu vzdušju sta prispevala še pevska skupina 'Vasovalec' iz Rečice in ansambel Malibu. Organizatorja sta povabila k sodelovanju nekaj deklet in žena iz okoliških vasi, ki so radovednežem s spretnimi rokami prikazale potek izdelave papirnatih rož, in 13 članov Konjeniškega društva Snežnik II. Bistrica, ki so se vizite udeležili prvič, na prireditvenem prostoru pa je bilo možno kupiti tudi priložnostne razglednice, domače spominke in opremo za konje. Življenje je odgovornost Življenjski krog Zavarovalnice Triglav O zavarovanjih Življenjskega kroga Zavarovalnice Triglav smo že pisali, ker pa je povpraševanje po tovrstnih zavarovanjih izredno veliko, vam želimo ponovno predstaviti strnjeno ponudbo naših zavarovanj. Dejstvo je, da je finančna prihodnost generacij, ki so danes v aktivni delovni dobi, negotova. Vsakdo bo moral sam poskrbeti za svojo prihodnost. Tako vam v Zavarovalnici Triglav nudimo bogato in kvalitetno ponudbo zavarovanj Življenjskega kroga. Če se boste odločili za rentno zavarovanje, imate možnost vplačila premije v enkratnem znesku ati pa plačujete premijo v rednih mesečnih obrokih. V primeru smrti zavarovanca med plačevanjem premije, izplača zavarovalnica dogovorjeno zavarovalno vsoto upravičencu, ki ga je določil zavarovanec. Po izteku zavarovalnega obdobja začne zavarovanec dobivati mesečno rento vse do smrti. S sklenitvijo življenjskega zavarovanja se zavarovanec obveže, da bo določeno časovno obdobje v rednih obrokih plačeval zavarovalno premijo. Po izteku zavarovalne dobe mu zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto. Možno je, da se hkrati zavarujeta dve osebi. Starša, ki sta zavarovana bodisi vzajemno bodisi vsak s svojo polico, sta pri tem deležna dodatne ugodnosti - zavarovalnica jima bo ob rojstvu otroka (po prvem letu zavarovanja) izplačala dodatnih 10% zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja, s katerim je zavarovana mati. Življenjskemu zavarovanju lahko dodate tudi nezgodno zavarovanje, pri čemer je zavarovanec upravičen do izplačila dogovorjene vsote v primeru nezgodne smrti, delne ali popolne invalidnosti ter začasne delovne nesposobnosti. Ifflf f fttf ŽIVLJENJSKI KROG Kot novost na slovenskem zavarovalnem trgu, vam ponujamo tudi življenjsko zavarovanje s kritjem kritičnih bolezni. Če zavarovanec v času trajanja zavarovanja zboli za eno od bolezni iz seznama kritičnih bolezni, zavarovalnica izplača polovico zavarovalne vsote za doživetje. Po tem dogodku je zavarovanec še naprej zavarovan - za polovično vsoto, vendar je v tem primeru oproščen nadaljnjega plačila premije. Čedalje več ljudi se odloča za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, kjer je možna skupinska (pogodbo sklene za svoje člane delodaja- Ker živuenje potrebuje varnost N > 5* js 0) .£? Oj postojna tradicija varnost znanje prijaznost lec) in individualna oblika. Zavarovanec ob sklenitvi zavarovanja, na podlagi svojih zahtev, želja in potreb določi obliko pokojninskega programa. Ob upokojitvi začne zavarovanec prejemati mesečno pokojnino do smrti. Možno je tudi izplačilo do 50% vrednosti fonda zavarovanca ob upokojitvi. Naj novejša oblika zavarovanja iz Življenjskega kroga je štipendijsko zavarovanje, ki smo ga predstavili v prejšnji številki. Tovrstno zavarovanje je v časih, ko šolanje postaja vse dražje, posebej zanimivo. Starši in stari starši lahko svojim otrokom ali vnukom zagotovijo mesečno izplačevanje štipendije v času šolanja. Pomembno je, da zavarovalnica tudi v primeru smrti zavarovanca - plačnika premije, jamči izplačilo štipendije v dogovorjenem znesku. Štipendijsko zavarovanje je lepo darilo za tiste, ki jih imamo najraje. V Življenjski krogZavarovalnice Triglav sodi tudi zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini. Zagotavlja vam kritje za nepredvidene bolezni ali nezgode, ki vas doletijo kjerkoli v tujini. Sklenitev te oblike zavarovanja omogoča uporabo storitvene mreže Mercur As-sistance, ki je razpredena povsod po svetu. S tem zavarovanjem v tujini ob nesreči ne boste ostali sami. Seveda je pomembno tudi dejstvo, da zavarovalnica s sredstvi, zbranimi na računu zavarovanca, ustvarja dobiček, ki je v zadnjih letih v celoti namenjen zavarovancem. Izplačilo tega dobička je lahko različno. Posebnega pomena pa je pri sklenitvi življenjskih zavarovanj, pri kako dobri in trdni zavarovalnici ste zavarovanje sklenili. Najbolje je izbrati močno in trdno zavarovalnico z dolgo tradicijo. Takšna Zavarovalnica Triglav gotovo je. NALOŽBE Nov prizidek bo junija sprejel prve oskrbovance V petek, 16. maja, je Dom starejših občanov odprl nov objekt, pravzaprav prizidek k spodnji, skoraj šest let stari stavbi. V prizidku skupne površine 1.100 kvadratnih metrov, ki ga je po načrtih arhitekta Zdravka Leskovica v slabem letu dni zgradilo SGP Primorje Ajdovščina, je poleg spremljajočih prostorov še sedem dvoposteljnih in osem enoposteljnih sob, v katere se bo prve dni junija vselilo 22 oskrbovancev. V Domu starejših občanov, ki je popolnoma zaseden, živi 196 ljudi, na sprejem pa čaka kar 80 prosilcev. Marija Siene Zver, direktorica ilirskobistri-škega Doma starejših občanov, kombiniranega zavoda, ki ne skrbi samo za starejše, ampak tudi za mlajše osebe s telesnimi ali duševnimi motnjami (takih je 119), je na priložnostni svečanosti ob odprtju prizidka dejala, da so potrebe po institucionalni oskrbi starostnikov veni izmed najstarejših slovenskih občin iz leta v leto večje, spreminjajo pa so tudi pričakovanja in potrebe nekaterih upokojencev, ki niso zadovoljni z doseženim stanovanjskim standardom in bi radi več zasebnosti, samostojnosti oziroma vsega tistega, kar izboljša kvaliteto življenja. Da bi ustregli njihovim željam, so se odločili za gradnjo prizidka, ki je po njenem velika pridobitev za dom, za ilirskobistriško občino in tudi za širše okolje. Vodja investicije in pomočnik direktorice Marjan Blokar je dejal, da bo nova pridobi- tev vsaj nekoliko skrajšala spisek čakajočih na sprejem in dvignila kakovost uslug ilir-skobistriškega Doma starejših občanov, saj je prizidek povezan z matično hišo, hkrati pa je od nje tudi ločen. Pogledi na izgradnjo tovrstnih domov se spreminjajo: višji bivalni standard bo vse bolj "naravnan po meri človeka in ne zgolj po meri veljavnih normativov za takšne ustanove". Kljub temu je bila naložba vodena skrajno racionalno. Skupaj z ureditvijo okolice je ocenjena na 152 milijonov tolarjev, ki jih je v celoti pokril Dom starejših občanov. Objekt je pred številnimi povabljenci, predstavniki občine in izvajalci del uradno odprl Albin Knafelc, ki se bo prvi vselil v eno od petnajstih novih sob. V kulturnem programu je pod vodstvom Dimitrija Grlja nastopila pevska skupina Doma starejših občanov. V prizidek ilirskobistriškega Doma starejših občanov se bo kmalu vselilo 22 novih stanovalcev. Nekateri si bodo sobe opremili po lastnih željah. KINO PROGRAM FILMOV V JUNIJU ANGLEŠKI PACIENT, amer. barv., vojni; 11 nominacij, 9 Oskarjev 97 (najboljši film, režija, ženska stranska vloga - Juliette Binoche, kostimi, a rt režija, filmska montaža, fotografija, originalni scenarij, zvok); režija: Anthony Ming-hella; igrajo: Ralph Fiennes, Kristin Scott Thomas, VVillem Defoe, Juliette Binoche; 5., 6. in 8. junija ob 2O30. JEDIJEVA VRNITEV, amer. barv., znanstvenofantastični; režija: Richard Marpuand; igrajo: Mark Hamill, Harrison Ford, Carrie Fisher, Billy Dee VVilliams; 7. junija ob 19. uri in 2130. SIJAJ, avstral. barv., drama; 7 nominacij (za najboljši film, za glavno moško vlogo, za stransko moško vlogo - Armin Mueller-Stahl, za režijo, za izvirni scenarij, za montažo, za glasbo), Oskar 97 za gl. moško vlogo (Geoffrey Rush); režija: Scott Hicks; igrajo: Geoffrey Rush, Armin Mueller-Stahl, John Gilgat; 12. junija ob 2130, 14. junija ob 19. uri, 15. junija ob 2130. OUTSIDER, slov. barv.; nagrada občinstva za najboljši film Portorož 97; režija: Andrej Košak; igrajo: Davor Janjič, Zijah Sokolovic, Nina Ivanič; 13. in 14. junija ob 2130. DANTEJEV VRH, amer. barv., avanturistični; režija: Roger Donaldson; igrajo: Pierce Brosnan, Linda Hamilton, Jamie Renee Smith, Jeremy Foley; 19. in 20. junija ob 2130, 21. junija ob 19. uri, 22. junija ob 2130. EMMA, amer. barv., komedija; 2 nominaciji, Oskar 97 za glasbo v muzikalu; režija: Douglas McGrath; igrajo: Gwyneth Paltrovv, Toni Colette, Alan Cumming; 21. junija ob 2130, 22. junija ob 19. uri. NEVARNO TVEGANJE, amer. barv., thriller; režija: Ringo Lam; igrajo: Jean-Claude Van Damme, Natasha Henstridge; 24. in 25. junija ob 19. uri. SLAČIPUNCE, amer. barv., erotični; režija: Paul Verhoeven; igrajo: Elizabeth Berkley, Kyle MacLachlan, Gina Gershon; 24., 25., 28. in 29. junija ob 2130. ZA VSAKO CENO, amer. barv., thriller; režija: Michael Apted; igrajo: Gene Hackman, Hugh Grant; 27. junija ob 2130, 28. junija ob 19. uri. Informacije o filmih 24 ur na dan, tel. 81-569. Pridržujemo si pravico do spremembe programa! KINO MLADI ZA MLADE Vsak ima svojo svobodo, a žoga je boljša kot droga "Veter v laseh - s športom proti drogi" je vseslovenska športnohumanitarna in preventivna akcija, ki jo Športna unija Slovenije s pomočjo lokalnih organizatorjev izvaja že drugo leto zapored. Letos je postala pravo gibanje, saj se mladi že od konca aprila udeležujejo prireditev v 22 slovenskih in dveh zamejskih mestih (Trst, Videm). Namen gibanja ni zgolj papirnat boj proti drogi, ampak predvsem spodbujanje mladih, da bi sodelovali v športnih, kulturnih ali zabavnih prireditvah in tako bolj kvalitetno preživljali svoj prosti čas. V Ilirski Bistrici se je prireditev začela prve dni aprila z likovnim in pisnim natečajem na temo 'Veter v laseh', končala pa 17. maja s športnimi, kulturnimi in zabavnimi tekmovanji, ki so potekala v Športnem parku Nada Žagar, v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča in na Plaču. Poleg 370 učenk in učencev vseh ilirskobistriških osnovnih šol, ki so se vključili v akcijo s pismenimi ali likovnimi deli, je na zaključni prireditvi sodelovalo še 280 mladih. Tekmovalke in tekmovalci različnih starostnih kategorij so se v skladu s športnimi pravili gibanja pomerili v košarki (trojke), odbojki in rolanju, zaradi velikega zanimanja pa še v malem nogometu. Osnovni cilji športnega dela tekmovanja seveda niso bili rezultati; pomembno je, da so se mladi seznanili, družili in spoznali dejavnosti oziroma programe nekaterih ilirskobistriških športnih kolektivov (karateisti, rokometaši, nogometaši, košarkarji, lokostrelci, smučarji, motoristi), ki so sodelovali na prireditvi. Dogajanje na igriščih sta spremljala tudi Iztok Rink iz Športne unije Slovenije, vodja gibanja "Veter v laseh - s športom proti drogi", in Podgrajec Goran Jagodnik, član slovenske košarkarske reprezentance, ki sta podelila priznanja in odličja najboljšim v športnem delu tekmovanja. Nagrade avtorjem literarnih (Maja Prosen, Lea Grbec, Lorena Iskra, Sanja Bekrič) in likovnih del (Alenka Pecman, Katarina Fatur, Jani Mahne in Miha Jenko) je izročil Marjan Pirih, predstavnik podjetja Suma iz Ilirske Bistrice. Organizator Aleš Zidar je zadovoljen z odzivom mladih in odmevnostjo prireditve, čeprav se zaveda, da je v ilirskobistriški občini premalo površin, ki bi bile namenjene predvsem za športno udejstvovanje mladih, in da bi bila potrebna širša akcija, če bi hoteli povečati njihovo število. Kljub začetnim težavam pa si je nabral dovolj izkušenj in skupaj s Športno unijo Slovenije že napoveduje ponovitev prireditve z boljšim zaključnim programom, v katerem bo več zabave in glasbe, saj pričakuje, da se bo gibanje"Veter v laseh - s športom proti drogi" razširilo tudi v druge evropske države, tako da bi ilirskobistriška prireditev lahko postala mednarodna. Sklepno dejanje letošnje akcije bo 7. junija v Slovenskih Konjicah, kamor bo s pomočjo podjetja Plama-pur iz Podgrada odpotovalo tudi 50 najboljših iz ilirskobistriške občine. Prireditev so omogočili Občina Ilirska Bistrica, Zavarovalnica Triglav, Grafična delavnica Bor, trgovina Veriga, SGP Primorje Ajdovščina in glasbena skupina Ventilčki band. Organizator se zahvaljuje vsem tistim, ki so pomagali pri izvedbi prireditve, še posebej Metki Vergan, Nadji Baša, Borutu Volku in Klubu študentov Ilirska Bistrica, Joškotu Brgincu in Mariu Primcu. Najbolj zanimivi so bili boji pod košem, saj so nastopale mešane ekipe. Veter v laseh Rada imam naravo, svežino, prostost, obožujem skrivnosti, presenečenja. Po burnem in napetem dopoldnevu nas je razredničarka razveselila z novico, da gremo naslednji dan k morju. Super! Vse težave, k' , mi jih je dopoldan naložil na pleča, so izginile. "Ful!" tre Ko nas je avtobus peljal proti morju, nas J«vj pozdravljalo vzhajajoče sonce in nas nežno^ pobožalo po razigranih obrazih. Žarki so $0*0rna lahko še okradejo. Verjamem. Če ri°v'narii odkrijejo in seveda pokažejo jav-, 1 kakšno umazanijo, že nekateri rohnijo, da,ihie treba (že) enkrat disciplinirati in se f| rn°®OVor'd, kaj bi smeli pisati in kaj ne. Te 31 , l e so nam že poznane iz nedavne pre-e °st'- ko so morali vsi pisati in celo raz-i P° željah in potrebah oblastnikov. 1 Q^Sn'caje pri tem samo lepotni dodatek, del Za 6f.ne®a nakita, ki ga nosimo predvsem ' n til v'deza in vtisa, nima pa prave cene p Sakdanjem trgu, celo na prvi maj ne. ' v ,a PUstimo ta moreča razglabljanja. Člo-] ker -Se mora včasih tudi malo sprostiti. In si rn'| Ob prijetnem srečanju po koncertu so i « pevci povabili gostitelje, ki bodo "povrni „ h; ukrep" udejanili predvidoma jeseni. ^ ^ >ti P Hi Leposlovje za odrasle Dekleva, M.: Oko v zraku; Anderson, K. J.: Točka nič; Calvino, I.: Ameriška predavanja; Kokot, A.: Pastirjevi rajmi; Koranter, S.: Tiberniusovo povabilo; Kramberger, T.: Marcipan; Lukeš, N.: Delčki našega vsakdana; Mozetič, B.: Angeli; Šalamun, T.: Knjiga za mojega brata; Šeligo, R.: Demoni slavja; Tušar, M.: Namesto pravljice; Vuga, S.: Opomin k čuječnosti; Zanoškar, J.: Čas se ustavi zgodaj zjutraj; Zorman, I.: Vila Bagari. Strokovna literatura za odrasle Burnell, I.G.: Moč pozitivnega delovanja; Bal-thasar, H. U. von: Teologija tridnevja; Dolenc, A.: Medicinska etika in deontologija; Gilson, E.: Ljubezen filozofov; Glisan, B.: 50 načinov lajšanja bolečin v hrbtenici; Gruban, B.: Pristop k odnosom z javnostmi; Milton, H.: 50 poti do boljšega spomina; Husserl, E.: Ideje za čisto fenomenologijo in fenomenološko filozofijo; Igličar, A.: Računovodstvo za managerje; Jelinčič, Z.: Rupnikove lire, Zamenjava okupacijskih bankovcev; Johnson, R. A.: Ona: knjiga o ženski duši; Koruza, J.: Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti; Kuret, P.: Mahler in Ljubljana; Položaj žensk v Sloveniji v devetdesetih; Schonborn, C.: Ljubiti (i j0rno Cerkev; Slovenija in evropska konvenciji o1' ^ vekovih pravicah; Solovjov, V. S.: Smisel W ^ zni; Štrukelj, A.: Slavje vere; Tavčar, M.: PtgP'[ poslovni bonton," Vdltorts, M.i Evsngolij/ ^ ni bil razkrit; Vrečko, J.: Atiška tragedija. Leposlovje za mladino Baumgart, K.: Larina zvezdica; Brovvn, Ka^1, pacek; Dekleva, M.: A so kremšnite nevarne a M.: Prestrašena sovica; Fahrmann, W.:Frančfr rdeča taščica; Jagger, P.: Daja, zakaj si zato5 J Kermauner, A.: Koliko sem bila stara, ko rodila?; Muck, D.: Lažniva Suzi; Njatin, L. B--likanovo srce; Sivec, I.: Formula smrti; ’ Vojska, N.: Nagajivi prijatelji. Strokovna literatura za mlad^ Ardley, N.: Leksikon znanosti; Bajc, Da-malika, Zbirka razrešenih nalog po vpra^J Butterfield, M.: Pogled v notranjost veso b plovil; Johnstone, M.: Pogled v notranjost o1 , nih vozil; Kokalj, T.: Abeceda na potepO/ gley, A.: Ilustrirana knjiga vprašanj in odg°v , Lukan, B.: Gledališki pojmovnik za mlade;5 . ^ šak, P.: Prvi med junaki je naš kranjski J3f VVeber, I.: Kultura potepanja; VVilkes, Aa lrf|e terj, na knjiga za sončne dni. t maj 1997 STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO Snežnik • stran 7 I Devet desetletij planinstva pod Snežnikom Društvo zgradi Planinski dom na Sviščakih Po uspešni gradnji Zavetišča na Velikem Snežniku in 1750 m dolge snežniške ceste pod sam vrh Snežnika, so se planinci v začetku šestdesetih let lotili še zahtevnejšega podviga: razširitve nekdanje Cankarjeve koče na Sviščakih v sodobno planinsko postojanko • Zaradi skromnih sredstev in izčrpanosti društva se otvoritev PLANINSKEGA DOMA NA SVIŠČAKIH, 1242 m zavleče v poletje 1968 šnje za pomoč, niti negodovanje vse številnejših obiskovalcev Sviščakov in Snežnika, ki so naslednja leta lahko občudovali lep planinski dom le od zunaj. Društvo je sklenilo odpreti še ne v celoti dokončano postojanko sredi poletja 1968, saj ni več računalo na nova denarna sredstva. . -e v času gradnje Zavetišča na Velikem Sne-O^iku in gorske ceste pod njegov vrh je opu-P°'^er,a Cankarjeva koča služila planincem za >0® /Mbo gradbenega materiala in orodja. Po-n3' asi pa je oživljala zamisel, da planinci ven-te' Me postavijo na Sviščakih tudi ustrezno pla-Jci.n'nsko postojanko, ki bi služila izletnikom za Sodišče obiskov Velikega Snežnika in pla-n,r|$ke okolice. j\l, ^tem času je postajala dolina Sviščakov vse °^i zanimiva, tako v turističnem, kot v rekrea-l|skem pogledu. Mrzle in s snegom bogate ® ?lltle so vzpodbujale razmišljanja o zimskih ® f^ftih. Prvi koči, ki jo je na vzhodni strani Se Postavilo podjetje Lesonit, so se na obrob-'u ^družile majhne lesene kočice podjetij To-vcr a' KlK-a, Transporta, Ilirije, ki so najavljale o Zrnah delavskega turizma, pa tudi planinske-°biska in tujskega prometa. Z razglasitvijo ]a vS,neSa dela Snežnika z vrhovoma Malega in j; ^ega Snežnika za naravno znamenitost, j' Januarja 1964, je to področje pridobilo t\ t-VQ vrednost in nove možnosti. Dri- Planinski dom na Sviščakih v zimi 1964/65 pobeli prvi sneg. Planinci ga naslednja leta opremljajo, da bi 21. julija 1968 dočakal otvoritev. (Foto: S. Maraž) iA Ž‘»in ;^ciki' 1963: stekla so prva gradbena dela za novo pla- ‘‘Hsu ----- —1 ° j P L „ 0 Postojanko. Nekdanja Cankarjeva koča seje kma-Pot, c . TUdi topila" v nove zidove. (Foto: S. Maraž) • bo|-y' *0^rat se je z društvenimi odborniki naj-'C Poil2ukaZal Predsednik prof. Drago Karolin. P ^ je- da se uredi zemljiškoknjižni prepih Stav^e stare koče in 1400 m2 zemljišča na * n*° organizacijo ter pri občini in pla- . Povezi izposloval prva denarna sredstva. 0 Vrt Pa 50 zagotoviia tlJdi domača podjetja. p^a novo, bistveno povečano planinsko P(l 'p0tj.,an^° je pripravil ing. Nace Perko iz go-komisije PZS po idejni skici Rudija s,sViaria, domačega gradbenika. Gradbena dela so stekla v letu 1963 in so v začetku lepo napredovala. Zidalo je GP Primorje, pa tudi zidarska ekipa bratov Pepeta in Franca Štem-bergarja. Pri pomožnih delih, nakladanjih in razkladanjih, na-vozu stotin kubikov zemlje pri razširitvi dvorišča in urejanju okolice so znova odločilno pomagali društveni člani, zvesti taborniki in vojaštvo. V junijski številki mesečnika SNEŽNIK iz leta 1964 poroča dopisnik Milko Primc s planinskega občnega zbora: "Vrednost obnovljene koče bi znašala nad 25 milijonov dinarjev. Planinci jo bodo preuredili za borih 5 milijonov. Ali ni to dobro vložen kapital? Žal jim tudi tu ne gre vse gladko, čeprav vsi vedo, da bi bila ta koča z nad 25 posteljami in gostinsko sobo za 40 ljudi za naš turizem velikega pomena!" Koča je bila tedaj že pod streho, a ni zmanjkovalo le denarja, temveč tudi pločevine, ni bilo okenskega stekla, lesa in drugega materiala. Težav pa je bilo še nič koliko. Poleg same stavbe je bilo treba reševati tudi problem vode, saj je deževnica napolnila novozgrajene vodne rezervoarje šele takrat, ko je bila narejena streha. Ker na Sviščakih še ni bilo elektrike, je bilo treba vsa zidarska in druga dela opraviti ročno, kar je bilo tudi zelo zamudno. V letu 1965 je bila dokončana zunanjost planinskega doma. Lepa in slikovita stavba je vabila in izzivala. Žal pa se je zatikalo pri sredstvih za opremo kuhinje, gostinske sobe in spalnic. Nič niso pomagale niti planinske pro- ^963: najzahtevnejši del razširitve planinske postojankeje bil na prednji strani, luijzurjurvnvjsi ittri ruzsiruv tr j/uaiujunrc k jv uh nu [Jt cunji mi nnty “° treba razširiti gradbeni teren in dvorišče ter utrditi nasip. (Foto: S. Maraž) V oktobrski številki PLANINSKEGA VESTNIKA iz leta 1968 je njegov urednik prof. Tine Orel v zanimivem sestavku, še posebej za domače planince, opisal težko pričakovano, svečano otvoritev planinskega doma na Sviščakih. "V nedeljo, 21. julija 1968 je PD Ilirska Bistrica, eno naših najstarejših planinskih društev, saj je lani slavilo šestdesetletnico, Kočo na Sviščakih, odprlo. Na Sviščakih in ne na Svinščakih, kot se rado zapiše celo domačinom! K otvoritvi je prispelo iz vse Slovenije, posebej pa s Primorskega nad sto planincev. Ob devetih dopoldne je prof. Drago Karolin, ki že dolga leta vodi PD Ilirska Bistrica, s kratkim nagovorom pozdravil zastopnika Planinske zveze Slovenije Rada Lavriča in prof. Tineta Orla, tov. Janka Fillija, predsednika koordinacijskega odbora primorskih PD, prof. Hinka Uršiča, predstavnike oblasti in mnogih planinskih društev. Prof. Karolin je nato govoril o zgodovini bistriškega društva, o zgodovini planinstva pod Snežnikom in kako je prišlo do zidave na Sviščakih. Društvu so priskočila na pomoč domača podjetja, z uslugami pa je največ prispevalo podjetje Lesonit. Mnogo je bilo opravljenega s prostovoljnim delom, pomagal pa je tudi bistriški garnizon ..." Bistriškim planincem sta poleg drugih za velik uspeh čestitala tudi prof. Tine Orel in Janko Filli, ki sta poudarila pomembne zasluge primorskih planincev v vsej slovenski planinski zgodovini. NAGRADNO VPRAŠANJE Pisanje imena doline SVIŠČA KI z N ali brez N še zmeraj razdvaja Bistričane na zagovornike te in one oblike. Prvi trdijo, da je treba ohraniti staro obliko SVINŠČAKI, kot naj bi jo pisali že stari kartografi, drugi pa, da so bili kartografi večinoma tujci, ki so, neuki slovenskega jezika, ime doline zapisali površno, saj bi že zaradi prašičev moralo biti slovnično SVINJ-ŠČAKI. Slavist prof. Bezlaj je pritrdil mislim slednjih, da beseda SVIŠČAKI izhaja iz besede svišč (cvet) ali besede svižec (drobljiv pesek). Obojega je na SVIŠČAKIH dovolj in ime doline se je uveljavilo v tej obliki. Ime doline SVIŠČAKI zasledimo v vseh leksikonih. Na kateri strani zadnjega Slovenskega krajevnega leksikona (DZS, Ljubljana 1995) je zapisano v tej obliki? Vaše odgovore čakamo do 15. junija 1997, izžrebanko(ca) pa bomo nagradili z enoletno naročnino na SNEŽNIK. ODGOVOR V Ilirski Bistrici smo imeli Stalinovo ulico le krajše obdobje po drugi svetovni vojni. Zaradi političnih razlogov je bila kmalu preimenovana v Ulico Nikole Tesle. Tokrat je bila izžrebana LJUBA VALENČIČ iz Ilirske Bistrice. Planinski dom na Sviščakih je danes edini gostinski in turistični objekt na južni strani Snežnika V osemdesetih letih je dobil tekočo vodo, elektriko, sanitarije v prizidku, podporni zid .... vendar je znova potreben večjih gradbenih posegov, kijih planinci sami gotovo ne bodo zmogli. (Foto: V. Čeligoj) Novo planinsko postojanko na Sviščakih je simbolično odprl sekretar PZS Rado Lavrič. Večina udeležencev svečanosti ob otvoritvi se je kasneje podala na Snežnik, "kamor so se ta dan vile cele karavane planincev. Veselje je bilo gledati na vrhu živžav primorske planinske mladine. Skromna koča je dala vse od sebe, da bi zadovoljila številne goste. Mnogi od teh so vrh Snežnika obiskali že prejšnji dan. Razgled ni bil tako prostran, da bi razkazal vsa 'nebesa pod Triglavom1, zato pa je bil bolj intimen zaradi vohkega ozračja. Do Nanosa in Coljakov, do Kleka in Velebita, do Risnjaka in Učke in čez Kvarner je seglo oko s snežniške kupole, pokrite na vseh straneh z globoko zelenino bujnega ruševja ...,“ je še zapisal prof. Tine Orel. Vojko Čeligoj O STARIH PREDMETIH "To je del mojega življenja Zgodbe, ki sem jih slišala od dedkov, babic in drugih obiskovalcev razstave v trnovskem vrtcu, so bile obarvane s spomini Bile so vesele in žalostne. Mnogi obiskovalci so opazovali stare fotografije, listine in predmete celo s solzami v očeh, saj so bili spomini še močni, živi. Ninina stara mama, gospa Štefanija Sednuik, sije z velikim zanimanjem ogledovala predmete, ki so bili razstavljeni ob ognjišču. "Poglejte tovarišica, to je del mojega življenja. Rasla sem ob vsem tem na Dolnjem Zemonu. "Stopi la je k likalnikom ter mi povedala resnično zgodbo iz svoje mladosti. "S tako 'peglo na žerjavico' sem kot dekle velikokrat 'peglala' robo. Spominjam se, kako smo bili otroci v tistih časih večkrat lačni. Hrane ni bilo toliko kot danes, obroki so bili odmerjeni. Lakota me je prisilila k temu, da sem mami, ne da bi jo vprašala, med ‘pegianjem' vzela klobaso. Dala sem jo v 'peglo na žerjavico' in čakala, da se speče. Sline so se mi cedile, misleč da me pri tem ne bo nihče opazil, kaj šele odkril. Toda vonj, ki se je širil iz sobe proti kuhinji, je vse povedal." LIKALNIKI, ki so po večletnem delu počivali na mizah, so bili različnih velikosti, modelov in materialov. 'Žnidarski' so bili nekoliko težji, vendar so bili vsi izdelani z namenom, da bi s pomočjo toplote žerjevice gladili tkanino in pod pritiskom ravnali njeno zgu- bano površino. Velik železni primerek je že na prvi pogled zatrjeval, da je bila prav teža likalnika ena od pomembnejših kvalitet, čeprav naši moderni električni likalniki ne mislijo enako. Likalnik, ki je imel v svojem trebuhu železno ploščico, je modroval, da je on 'ta glavni'. Bahal se je, da je 'gosposki'. Je bil starosta prav on? Tako ali drugače - vsi razstavljeni likalniki so bili nekoč uporabni predmeti, danes pa jih ima marsikatera hiša samo še za okras. Po vseh teh dolgih letih so se ohranili tudi ročni "MALNI" (mlinčki) iz železa, lesa in 'gi-ze'. Večina jih je bila izdelana na industijski način; spoznali smo starejše, avstroogrske in mlajše, italijanske in jugoslovanske. Pa vendar se je med njimi našel tudi pravi velikan, ki ga je leta 1886 izdelal V. Hrvatin, takratni kovač iz Podgore. Vsi mlinčki so zatrjevali, da je njihov namen mleti kavo, ječmen in poper. NADALJEVANJE PRIHODNJIČ Vida Barak KINOLOŠKI KOTIČEK Poletje s kužkom je lepše Mesec je kar hitro naokrog in nezadržno se nam bliža poletje, za šolarje konec šole, za marsikatero družino pa odločitev o nakupu mladega psa. Po izkušnjah večine novih lastnikov je poletje primeren čas, da k hiši pripeljemo novega družinskega člana - "kužka” ali "peska" po bistriško. V eni od prejšnjih številk smo vsem, ki se odločajo za nakup prvega psa, postavili nekaj vprašanj in navedli razloge za ali proti. Če ste bili med tistimi, ki jih vprašanja niso prestrašila, potem vemo, da ste se odločili za malo bevskajočo kepo, iz katere bo morda zrasla velika, dostikrat tudi umazana in mokra mrcina. Odslej se boste torej ukvarjali tudi s psom. V tem prispevku se bomo posvetili temu, kako, od koga kupiti in kaj vse bi morali storiti preden pripeljemo kužka domov. Verjetno je najlaže priti do štirinožnega ljubljenca tako, da vprašamo prijatelja, ki psa že ima ali pa preprosto poiščemo oglase v časopisih, sedemo k telefonu in pridobimo informacije o tem, koliko in kakšne mladiče ima vzreditelj (to je tisti, ki ima doma psičko z mladiči), kakšna je cena, kdaj lahko pridemo na oglede in podobno. Vedeti moramo, da obstaja kar nekaj kategorij prodajalcev: tisti, ki dajo mladiča le, če ocenijo, da bo v dobrih rokah; zatem tisti, ki ponujajo pse prek psarn in jih imajo (tudi pasem) kolikor hočete; tisti, ki imajo nerodovniške pse in jih želijo večinoma le oddati ali pa prodati po simbolični ceni; tisti, ki imajo samico in se odločijo, da bodo parili le enkrat zato, da bo leglo bolj za zabavo kot za zaslužek; tisti, ki oglašajo le v Kinologu ali pa reviji Moj pes... Stvar bodočega lastnika je, kako se bo odločil. Sam menim, da je najprimerneje, če psa kupimo pri tistem vzreditelju, ki ima večkrat mladiče in je pripravljen odgovarjati na vsa možna vprašanja ter nas konec koncev tudi vprašati, v kakšno okolje bo šel mladiček. Morda pa je pomembno tudi to, da vzreditelj ni predaleč od našega doma. Odsvetoval pa bi nakup psa iz tistih okolij, kjer že ob prvem obisku odkrijemo zanemarjen pesjak ali umazane in slabo hranjene mladiče, pa tudi v trgovinah, v katerih je cilj prodajalcev le zaslužek in nič drugega. Resno bi odsvetoval tudi nakup "starega psa" (več kot 4 mesece), razen v primeru, če nas pes čaka pri vzreditelju in ga odpeljemo domov v tej dobi njegove starosti. Vedeti je treba, da je danes znanstveno in v praksi dokazano, da je mladič pri osmih tednih najbolj dovzeten za okolico, za učenje, za spoznavanje novih obrazov, saj si v tem obdobju najlaže izbere svoje bodoče družinske prijatelje in dobi gospodarja. Zato ga odpeljimo iz legla v tej starosti. V tem obdobju mladiček najbolj intenzivno spoznava ljudi in svoje vrstnike, doživlja svet okrog sebe in ga čuti v največji možni meri. Še najpomembneje pa je, da v tej starosti čimveč kontaktira s človekom, če želimo, da bo njegov stik z odraslo osebo ali pa otrokom tudi pozneje brez čustvenih zapletov. Naj mimogrede omenim, da je vzrok za občasne, celo nevarne izpade nekaterih psov ravno nepravilna vzgoja v tem obdobju. Ko smo se z vzrediteljem načeloma dogovorili, je brez dvoma zelo zaželeno, da si ogledamo mladiče, saj si bo treba enega tudi izbrati. Vsem bi priporočil, da večkrat "obiščejo" pasjo družino, iz katere bodo izbrali svojega ljubljenca, saj bodo na ta način spoznavali karakterne lastnosti pasme in dotične pasje družine. Tam imate čas, da se pogovorite z vzrediteljem, ki vam bo lahko svetoval, saj pasmo po vsej verjetnosti najbolje pozna. Naslednji, najpomebnejši korak je nedvomno izbira mladiča. Ko jih boste prvič zagledali, se vam bodo zdeli vsi enaki, vendar boste po pozornejšem ogledu lahko opazili razlike med njimi, tako v velikosti kot tudi po obnašanju. Nekateri svetujejo, da si izberete tistega mladiča, ki bo prvi pritekel k vam, drugi so nasprotnega mnenja. Sam menim, da je najpomembneje večkrat obiskati vzreditelja in mladiče opazovati, pri čemer je prav, da najprej gledamo mladičke, ki že na zunaj izgledajo zdravi, živahni, radovedno tekajo naokrog, imajo svetlečo dlako, gladke ter rožnate dlesni in niso ne preveliki ne premajhni, skratka, pri izbiri se predvsem naslonite na svojo dobro presojo. Ne pozabite opazovati mladičev pri vseh opravilih - jedi, spanju, igranju/borbi, raziskovanju..., za kar vam bo zadoščala le kakšna urica časa. Ko smo mladička končno izbrali, OBLETNICA Obisk pri teti Ivki V februarju, mesecu kulture v ilirskobistriški občini, so se otroci VVO Jožefe Maslo v Trnovem pod vodstvom vzgojiteljic ukvarjali z mnogimi dejavnostmi, na obisku v domu starejših občanov pa so izvedeli, da zna najlepše deklamirati teta Ivka Slavec (na sliki). Veseli in razigrani so se z eno samo cvetlico kmalu odpravili v Levstikovo ulico 55, kjer so zagledali čedno starejšo ženico in prisluhnili njeni pripovedi. Teta Ivka se je rodila leta 1902 v Zotlarjevi hiši (danes Šlenčevi) in je bila najstarejša izmed sedmih otrok. Družine so bile tedaj številčne in precej povezane, saj so tudi otroci pomagali pri delu. Dekliško šolo (osnovno) je teta Ivka pet let obiskovala v trnovskem samostanu, kjer so poučevali pisanje, branje, računstvo, prirodopis, zemljepis, zgodovino, risanje, petje, telovadbo, ročna dela, slovenski in nemški jezik. in igre je bilo ob reki Bistrici, ob žagah in mlinih. Igrače (kamenčke, palice, staro šaro, črepinje in stržine od pil) smo si otroci poiskali kar v naravi. S tem raznovrstnim materialom smo izdelovali gradove, hiše, mlinčke in pile. Ob Bistrici smo večkrat poslušali petje mlinarjev, ki nas je tako prevzelo, da smo se z lahkoto načili začetnih verzov domače pesmi 'Tječe, tječe bistra uoda'. Tudi pravljice smo radi poslušali. V naši domišljiji so živele vi - Otroci so pozorno poslušali teto Ivko zlasti takrat, ko se je s pomočjo spominov vrnila v otroško dobo. “Vrtcev takrat ni bilo," je dejala. "Mame so bile doma in z lastnimi zgledi vključevale otroke v življenje. Tudi Ilirska Bistrica je bila v tistih časih lepša. Koliko veselja, rajanja le, pa tudi škratje in velikani. Posebno veseli smo bili pravljice, ki je govorila o skritih zakladih pod Cradino." Teta Ivka je spregovorila tudi o poeziji, s katero že dolga leta izraža ljubezen do bližnje okolice ('Suška reber1, 'Kostanj'}. Otroke je zelo presenetilo njeno deklamiranje, saj skoraj niso mogli verjeti, da si lahko kdo zapomni tako dolge pesmi. Teta Ivka nam je povedala, da bo 1. junija 1997 dopolnila 95 let. Čestitkam za visok življenjski jubilej se pridružujemo tudi otroci in vzgojiteljice. Želimo ji veliko zdravja in upamo, da se bomo še kdaj srečali. Vida Barak ga še označimo, tako da bomo sigurni, da je "ta naš". Na trebuščku ali kje drugje ga lahko označimo z vodoodpornim flomastrom ali pa odstrižemo konček dlake na repu, tačkah oziroma kako drugače. Vedeti moramo, da kužki hitro rastejo in da še včeraj največji lahko čez nekaj dni postane drugi ali tretji po velikosti in že bomo v dvomu, katerega smo predhodno izbrali. Da nam bo v prvih dneh s kužkom lažje, prinesimo iz njegovega starega domovanja cunjo. Tako bo kužek zvečer, ko bo naenkrat ostal sam, lažje prenesel tegobe, saj bo v cunji ostal vonj domačega ognjišča. Z vzrediteljem se dogovorimo, da mu na dan odhoda ne bo dajal preveč hrane, saj mu bo vožnja povzročila nemalo težav in kaj hitro bo v avtomobilu lužica ali pa izbljuvek. Ne vozimo kužka domovvnajvečji vročini, če pa je to res nujno, potem se med potjo nekajkrat ustavite in mu omogočite, da se sprehodi in nadiha svežega zraka. Oken v avtu pa nikar ne odpirajte. To verjetno ne bi storili tudi tedaj, če bi iz porodnišnice peljali dojenčka, naš kuža pa ni nič drugega kot dojenček. Sedaj pa k nagradnim vprašanjem in odgovorom. V prejšnji številki smo dobili pravilen odgovor na vprašanje o tem, kakšni so dalmatinci v rosni mladosti (popolnoma beli) in da je avtor prvega risanega filma o 101 dalmatincu Disney. Pravilno je odgovorila družina Novak Bobek iz Knežaka, ki bo za nagrado prejela darilo kinološkega društva. Nagrado Kina na Vidmu pa bomo izročili ob prvem otroškem filmu, ki bo predvajan v Bistrici. Čestitamo! Sedaj pa še novo nagradno vprašanje: Naštejte vsaj štiri kužna obolenja psov! Prvi, ki bo pravilno odgovoril, bo dobil nagrado našega kinološkega društva. Pokličite zvečer na telefonsko šjtevilko 41-310. Vso srečo pri odgovorih! Vsem bralcem do naslednjega snidenja lep "pasji" pozdrav. Vojko Štembergar OTROŠKI FESTIVAL Potovanje v deželo barv Tisoč barv v milijonih let, še vedno pisan je naš svet, mavrica ostane to kar je, četudi se ves svet podre. Študentje socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so letos že peto leto pripravili i" izvedli projekt OTROŠKI FESTIVAL, ki je v letošnjem letu nosil naslov DEŽELA BARV. Ideja zi projekt je nastala v Berlinu po zamisli dr. Horsta Herbiga. Splošni namen projekta je, da otroci l razredov osnovnih šol v Sloveniji na drugačen in njim bližji način pridobivajo izkušnje, ti pripomorejo h kvalitetnejšemu odnosu do ljudi. Letošnja vodilna tema, osnova delavnic in festivala se je združevala v geslu VSI DRUGAČNI - VSI ENAKOPRAVNI. Cilji so bili usmerjeni * spoznavanju drugačnosti ter sprejemanju le-te kot pravilne in pozitivne. Projekt je potekal v obliki tromesečnega programa tako, da so se otroci v majhnih skupinah igrali, pogovarjali, plesali, peli, risali ter oblikovali različne izdelke na temo strpnosti, sprejemanja drugačnosti, prijateljstva, mirne domišljije in narave. Na Osnovni šoli Antona Žnideršiča sta delavnici vodili študentki Polona Beni-gar in Karmen Joimo, ki tukaj opravljata tudi obvezno učno prakso. Na šoli sta se z učenci drugih razredov srečevali vsak teden po dve šolski uri. Srečanje se je zaključilo 17. maja z velikim otroškim praznikom, na katerega so bili povabljeni vsi otroci, ki so bili vključeni v projekt, njihovi starši in učiteljici, mentorici študentkama. Tako se nas je skupinica zbrala na železniški postaji in se z vlakom odpeljala v pravljični svet Dežele barv. Otroški festival je potekal na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Na njem je poleg naše šole sodelovalo še 20 drugih šol iz Slovenije. Naša šola je predstavljala rumeni del Dežele barv in seje priključila rumenim otrokom. Na srečanju so bili otroci, ki so predstavljal' zeleni, rdeči in modri del Dežele barv. Med vsa ki m barvnim delom je bila ostra meja. Med p0, sameznimi deli je bilo sodelovanje strogo po ma da se vključijo v akcijo v obojestrafč1