SEPTEMBER 1976 ST.8 - LETO 4 Delavci o osnutku zakona o združenem delu Več kot tri mesece je v občini potekala v vseh organizacijah združenega dela, v krajevnih in samoupravnih in interesnih skupnostih angažirana razprava o osnutku zakona o združenem delu. V tako pripravljeno aktivnost so bile vključene vse družbenopolitične organizacije, delegati in delegacije, organi upravljanja in organi družbenopolitične skupnosti. Lahko trdimo, daje akcija uspela, saj je v javni razpravi sodelovalo več kot 72% vseh delavcev in delovnih ljudi. Namen javne razprave o osnutku tega zakona, ki je glede na svojo vsebino poimenovan „mala delavska ustava", je bil doseči najširšo seznanjenost delavcev in vseh delovnih ljudi z vsebino osnutka zakona o združenem delu in opraviti kritično oceno samoupravnih razmer v sleherni temeljni in drugi organizaciji združenega dela in v vseh drugih samoupravnih sredinah. Čeravno smo lahko zadovoljni, da se je v organizirano javno razpravo vključilo razmeroma veliko število delavcev in delovnih ljudi, ne moremo biti v celoti zadovoljni z vsebino razprave. Taje bila preveč usmerjena v formalno razlaganje posameznih delov in določb zakona, premalo pa so v organizacijah združenega dela opredelili naloge za uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov v smislu ciljev, postavljenih z osnutkom zakona o združenem delu. Prav to je do neke mere razvrednotilo postavljene cilje v pripravah za izvedbo javne razprave. Le nekatere delovne organizacije so že v fazi javne razprave izpeljale svoje zamisli o nadaljnji samoupravni organiziranosti, o združevanju dela in sredstev. To velja zlasti za delovna kolektiva Industrije apna Kresnice in Mesarijo in prekajevalnico Litija, kjer so šli do kraja in to potrdili na referendumu. Nekaj delovnih kolektivov je na podlagi svojih lastnih analiz o nadaljnjem uresničevanju ustavne vsebine in na osnovi osnutka zakona o združenem delu že pristopilo k praktičnemu uveljavljanju postavljenih ciljev. Večje število delovnih skupnosti pa se je zadovoljilo le z razlago vsebine osnutka zakona in se niso opredeljevali glede rešitev, s katerimi bi presegli sedanje samoupravne razmere. Ne glede na tako stanje pa je javna razprava nakazala celo vrsto pomembnih ugotovitev. Pomembno je, da so delavci dojeli, da tvorijo osnovo samouprave združenega dela. Dojeli so, da je samoupravno organiziranje združenega dela povezano z družbenoekonomskimi odnosi in uresničevanjem samoupravljanja delavcev v združenem delu predpogoj, in je šele na tej osnovi v celoti zagotovljeno, da delavci uresničujejo neposredno svoje neodtuljive pravice in oblast. In dalje, daje ključno vprašanje sedanjega trenutka socialističnih samoupravnih odnosov spoznanje, da ni več pogoj samo razvoj posameznih delov združenega dela, marveč konstituiranje celovitega združenega dela tako, da delavec vlada nad celotno reprodukcijo in sistemom oblasti. Ta spoznanja pomenijo največji rezultat, ki smo ga dosegli v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Zato lahko trdimo, da se vedno bolj krepi zavest delavcev, da je samo v dosledno uresničenih samoupravnih odnosih mogoče uveljaviti ustvarjalnost in produktivno delo in da je samo tako realno pričakovati boljše in stabilnejše rezultate gospodarjenja, večji dohodek in večji življenjski standard. Prav tako je mogoče sklepati, da je javna razprava po- kazala, da se delavci zavedajo, da je solidarnost ena od bistvenih komponent socialističnih samoupravnih odnosov, ki so zasnovani na družbeni lastnini sredstev za proizvodnjo in na neposrednem upravljanju delavcev s temi sredstvi. S tem da izkoriščajo dnižbena sredstva za proizvodnjo, delavci in delovni ljudje v združenem delu odločajo o urejanju medsebojnih odnosov v pridobivanju in delitvi družbenega dohodka, ki se ustvarja v materialni proizvodnji. Iz tega izhaja solidarnost delavcev in ostalih delovnih ljudi v celotnem družbenem delu, ki jo zakon o združenem delu še naprej razvija v skladu z ustavo. Vsekakor so ta spoznanja eden od temeljev, na katerih bomo gradili in krepili socialistične samoupravne odnose. Ugotovitve in analiza javne razprave o osnutku zakona o združenem delu kažejo na celo vrsto vrzeli pri uresničevanju samoupravnih odnosov v združenem delu, kijih bomo morali še z večjo družbenopolitično aktivnostjo premagovati. Kljub temu, da pozitivno ocenjujemo dosedanje rezultate, številne iniciative in rešitve v organizacijah združenega dela, ugotavljamo, da organiziranje združenega dela v celoti poteka prepočasi. Cilj in naloga nadaljnje politične akcije sindikata in vseh drugih subjektivnih sil zlasti pa delavcev samih je hitreje premagovati zaostajanje in oklevanje v procesih združevanja dela in sredstev, samoupravnega organiziranja in samoupravljanja. Odločno bo treba premagati vse odpore, ki izhajajo iz miselnosti, da so oblike samoupravnega organiziranja združenega dela kot enkrat za vselej dan družbenoekonomski in samoupravni odnos. Nasprotno, vztrajati bomo morali ob spoznanju, daje ravno v tem prednost tega sistema, da se stalno preoblikuje in prilagaja potrebam delavcev za izvajanje njihovih samoupravi)alskih funkcij, pravic in dolžnosti. Javna razprava je tudi pokazala, da so delavci slabo obveščeni o vprašanjih, ki so' pomembni za opravljanje in odločanje. Zato bo ena od pomembnih nalog zagotoviti, da bodo delavci, delegati in delegacije pravočasno, resnično in popolnoma ter vsebinsko in oblikovno na dostopen način obveščeni o celotnem poslovanju organizacije združenega dela in o vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in izvajanje samoupravne delavske kontrole. Obveščeni morajo biti o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa temeljnih in drugih organizacij združenega dela. V javni razpravi so delavci opozorili na problematiko odgovornosti in odgovornih odnosov v samoupravnem delovanju in izvajanju teh odločitev. Navedli smo le nekaj najpomembnejših misli in ugotovitev iz javne razprave. Že ta opozarjajo, da bo potrebno nadaljevati in stopnjevati družbenopolitično aktivnost, ki bo zajela vsa področja dejavnosti samoupravno organiziranih delavcev. Gre za potrebo, da delavci in drugi delovni ljudje skrajno vestno in odgovorno prouče svoj samoupravni položaj in samoupravne odnose v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevni in samoupravni interesni skupnosti, s ciljem, da lastno prakso soočijo z rešitvami, kijih bo vseboval zakon. S. P. Iz vsebine STRAN 2: 90 let predilnice Zakaj povišanje samoprispevka občanov? STRAN 3: Predstavljamo vam TOZD Zdravstveni dom Litija Preprečil katastrofo -rešil žito STRANI 4 in 5: Priloga za delegate Poročilo o polletni realizaciji programov SIS STRAN 6: Iz krajevnih skupnosti: — Naš razvoj sloni na prostovoljnem delu — Nov otroški vrtec — Občani v krajevni skupnosti Litija desni breg so glasovali „ZA / STRAN 8: Kmetje so se izkazali Šola na Graški dobravi v zaključni fazi Od zadnje informacije, kije bila objavljena v G lasi'u občanov v mesecu juliju 1976 seje pri gradnji osnovne šole na Graški dobravi že marsikaj spremenilo. Izvajalec del GO ..Komunala" iz Litije intenzivno izvaja v sodelovanju s svojimi kooperanti zaključna dela na samem objektu, in sicer so končana vsa sobosli-karska dela, dela na elektro, vodovodni, toplotni instalaciji, prezračevalnih napravah, pečarska dela, dela na tlakih in razna druga obrtniška dela. Prav tako je že narejena zunanja fasada objekta. V teku pa so dela pri montaži opreme in priključitve objekta na kanalizacijsko, vodovodno, elektro omrežje ter interno plinsko postajo. Izvršni odbor skupnosti za izgradnjo vzgojno - izobraževalnih objektov občine Litija je na svoji 10. redni seji dne 18. 8. 1976 ugotovil, da potekajo dela kljub za* kasnitvi nekaterih rokov pri dobavi opreme, intenzivno. V mesecu avgustu so bila oddana dela na izdelavi regulacije potoka in drenaži terena (močvirnega dela zemljišča), kanalizacije vodovodnega voda in elektro kabelskega voda od TP Prvomajska ul., do objekta šole na Graški dobravi. Izvajalci del so ta, kljub izredno slabemu vremenu v pretežni meri že opravili. Prav to slabo vreme, težak teren in ureditev dostopa do šole, narekujejo otvoritev in izročitev namenu v začetku meseca oktobra, predvidoma do 15. 10. 1976. Tudi izgradnja telovadnice je v teku, sredstva so že nakazana izvajalcu v obliki avansa, iz pogodbe o oddaji del pa izhaja, da bo gradnja telovadnice zaključena 15. decembra 1976. Karlo Lemu t UREDNIKOV STOLPEC Kam ploveš avstrijska politika ? Kakšna nasprotja. Peta mirovna konferenca v Co-lombu in politika avstrijske vlade do naše slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Colombo s sklepi in stališči o osvobajanju človeka in narodov, o miru in varnosti na svetu, o načelih miroljubne aktivne koeksistence in v istem času oživljanje nacizma ob naši severni meji Avstrijska vlada je pokazala svojo barvo in svoj namen s sprejetjem zakona o popisu prebivalstva in zakonom o narodnostnih skupinah. Avstrijski parlament je 7. junija letos, ko je sprejel oba manjšinjska zakona tudi uradno in javno pokazal svoj namen - iztrebiti Slovence na Koroškem Poznamo nacizem, občutili smo to največje zlo, ki je bilo kdajkoli nad človeštvom Ves napredni in miroljubni svet ga je zavrgel in poteptal, danes pa se spet pojavlja ob naši severni meji. Heimatdienst na Koroškem in Avstriji oživlja politiko iztrebljanja naroda slovenskega naroda, s svojimi pravicami opredeljenimi v 7. členu državne pogodbe o naših manjšinah v Avstriji. Kršitev državne pogodbe so koroški Slovenci in naša celotna jugoslovanska skupnost sprejeli z ogorčenim protestom, ki pa ga avstrijska vlada in Heimatdienst ni sprejela kot način za reševanje manjšinskih vprašanj. Se več, S. avgusta je v Skbcjanu na Koroškem policija in žandarmerija tudi s silo in brezobzirno brutalnostjo napadla Slovence in pripadnike solidarnostnega komiteja, ki so bili opazovalci nemško-nacionalne prireditve, na kateri je govoril predsednik koroškega Heimatdiensta dr. Feldner, ki je na tem shodu napovedal še ostrejši boj proti koroškim Slovencem. Tudi na tem shodu so se na prsih heimatdienstovcev pojavili kljukasti križi -gorje človeštva in simbol nacizma, na katere pa avstrijska policija ni reagirala. Nasprotno pa je Slovence napadla brez vsakega povoda, jih vrgla v zapore in z raznimi .grožnjami kot „iz-ginite iz Koroške", „drugič vas bomo pobili" ter „svinje partizanske" blatila našo celotno skupnost in NOB, v kateri smo ravno v borbi proti nacizmu prelili toliko krvi i Vsa slovenska in jugoslovanska ter svetovna javnost z največjim ogorčenjem spremlja dogodke na Koroškem Odločnim protestom se pridružujemo tudi vsi občani litijske občine in kličemo našim slovenskim bratom na Koroškem: ..Koroški Slovenci, nn smo z vami! 90 let predilnice V razvoju litijske predilnice srečamo dvoje povsem različnih obdobij. Prvo obdobje-obdobje izkoriščanja delavcev, ko so bili lastniki tovarne privatni kapitalisti, ki so si prisvajali rezultate dela delavcev; in drugo obdobje - po zmagi narodnoosvobodilne vojske in socialistične revolucije, ko je tovarna postala last delavcev oz. naše celotne družbe, v kateri si delavci sami urejajo proizvodne odnose in sami delijo dohodek. Zlasti je pomembnih zadnjih 15 let v razvoju predilnice, saj je bilo ravno v tem obdobju opaziti najhitrejšo rast proizvodnih zmogljivosti, pa tudi' tovarna je v tem času močno spremenila svojo notranjo in zunanjo podobo. Novi stroji, novi prostori, boPa organizacija dela, vedno bolj poglobljeni samoupravni odnosi so prinesli velik napredek pri povečanju proizvodnih zmogljivosti. Medtem ko je bilo v letu 1960 27.496 vreten pre-dilnih in sukalnih strojev, je bilo v letu 1965 že 37.488 vreten, ali za 36% več. Leta 1970 je bilo že 38.116 vreten, lani pa 59.556, kar predstavlja v primerjavi z letom 1960 povečanje za 117%. Tudi povečana proizvodnja in njeno strukturno spreminjanje je bila v nenehni rasti, kar nam kažejo naslednji podatki: zaveda, da vseh vprašanj še ni rešil in je zato pripravljen tudi naprej vlagati sredstva v boljši osebni in družbeni standard zaposlenih. Nedvomno je predilnica tudi vedno prisotna pri celotnem gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju naše občine. K napredku litijske občine je Predilnica pridala velik delež, saj je v raznih oblikah sodelovala pri gradnji cest in mostov, pri reševanju problemov na področju šol- osebni dohodki predstavljajo 38 % vseh osebnih dohodkov zaposlenih v občini. Že iz teh podatkov je razvidno, da zavzema predilnica pomembno mesto v gospodarskem, d ruž-benem in kulturnem življenju naše občine. Preteklost je bogata, zato tudi prihodnost obvezuje. Kolektiv predilnice ima zato tudi za naprej jasno usmeritev. Primarni cilji, h katerim bo Predilnica usmerila največjo pozornost, bodo predvsem naslednji: Delo v Predilnici poteka na modernih strojih (Foto „Zofka") PROIZVODNJA ENOJNE PREJE v tonah bombažna stanična sintetična česana Leto preja preja preja preja skupaj indeks 1960 3.285 549 _ „_ 3.834 100 1965 3.503 569 325 — 4.397 115 1970 2.881 479 1.152 260 4.772 124 1975 2.437 757 2.512 611 6.317 165 PROIZVODNJA SUJCANE IN PREVITE PREJE V tonah sukana previ ta Leto preja, indeks preja indeks skupaj indeks 1960 338 100 340 100 678 100 1965 1.269 375 838 246 2.107 311 1970 1.847 546 1.524 448 3.371 497 1975 2.894 856 4.654 1369 7.548 1113 CELOTNI DOHODEK v 000 din Leto indeks 1960 33.079 100 1965 58.052 175 1970 107.315 324 1975 411.942 1245 DRUŽBENA AKUMULACIJA v 000 din Leto indeks 1960 8.490 100 1965 10.456 . 123 1970 21.129 249 1975 96.614 1.138 stva, kulture, telesne kulture, stanovanjski gradnji in še na mnogih drugih področjih, saj seje kolektiv predilnice zavedal, da je od razvoja celotne občine odvisen tudi razvoj predilnic in obratno. Od celotnega dohodka v gospodarstvu, ga v naši občini samo predilnica ustvari 36 %. Več kot tretjina vseh zaposlenih je v predilnici in - poglabljanje samoupravnih odnosov v tovarni in v naši družbi na splošno, - zagotavljanje stabilne rasti življenjskega standarda vseh delovnih ljudi; - zagotoviti dinamično rast delovne organizacije in krepiti urejene reproduktivne sposobnosti; - ob podpori celotne družbene skupnosti ukiniti nočno delo žensk; - ohraniti sedanjo stopnjo (in jo še povečati) poslovne solidarnosti in sodelovanja s sedanjimi in novimi partnerji; - še naprej krepiti in izgrajevati samoupravno organiziranost združenega dela ob upoštevanju in razvijanju dohodkovnih odnosov; - gradnja nove tovarne oz. rekonstrukcija in razširitev predilnice in sukalnice bombažne in sintetične preje. 90 let ni kratka doba. Bilo je mnogo težav, še več uspehov in delovnih zmag. Kolektiv ni nikoli klonil. In to je ena izmed največjih vrlin predil-niških delavcev. Pogled naprej, še več ustvariti, še boljše ustvariti. To je geslo za prihodnje obdobje. Ob 90-letnici predilnice se čestitkam celotnemu kolektivu pridružujejo vsi delovni ljudje in občani naše občine. Franc Poglajen-Kranjc 25. avgusta je slavil 60. rojstni dan naš občan, narodni heroj, generalpolkovnik Franc Poglajen - Kranjc. Rodil se je na Grbinu pri Litiji v številni delavski družini. Oče cestar je s težavo preživljal 14-člansko družino. Svoje otroke je vzgajal v naprednem in domoljubnem duhu in kar šest sinov AMORTIZACIJA v 000 din 1960 1965 1970 1971. 555 1.271 6.711 42.183 100 229 1.209 7.600 Zahvaljujoč dinamičnemu razvoju proizvodnje in nadpovprečnim poslovnim uspehom je bilo moč storiti marsikaj za modernizacijo in povečanje proizvodnih zmogljivosti za osebni ter družbeni standard delavcev v predilnici. Prav tako je bilo marsikaj storjenega za gospodarski, kulturni in socialni raz.voj celotne občine. Predilnica povrne potne stroške za prevoz na delo vsem delavcem, ki so od tovarne oddaljeni več kot 3 km. Zgrajeni so bili lastni počitniški domovi, dobro je urejena prehrana delavcev v lastni restavraciji. Stanovanjski problemi se rešujejo intenzivno, praktično so rešeni že skoraj vsi nujni stanovanjski problemi. Lahko bi še naštevali uspehe in dobrine. Kolektiv tovarne pa se Narodni heroj generalpolkovnik Franc Poglajen-Kranjc je aktivno sodelovalo v NOB, od katerih sta dva padlaJ lov. Poglajen se je v mladosti odločil za vojaški poklic in je bil pred vojno aktivni podoficir bivše jugoslovanske vojske. Ob njenem razpadu je bil v Nišu ujet, od tam je pobegnil, se vrnil domov, kjer se je že v jeseni 1941.leta povezal z vodstvom OF in jo organiziral tudi v sami Litiji. Aktivno je sodeloval v pripravah na pohod II. Štajerskega bataljona na Štajersko, kije doživel svoj ognjeni krst z Nemci 24. 12. 1941 na Tisju. Maja 1942. leta je odšel v partizane in je že junija meseca 1942 postal komandant I. bataljona II. grupe odredov, ki je po uspešni borbi na Jelovici in pohodu preko Kamniške planine in Koroške na Štajersko zaradi veščega vodstva injunaštva dobil vzdevek „Kranjčev bataljon". Septembra 1942 je bil poslan v Zasavje, kjer je organiziral Zasavski bataljon. Junija 1943 je postal komandant Kamniško-Zasavskega odreda, nate načelnik Slandrove brigade, kasneje pa načelnik štaba XV. divizije. Po kapitulaciji Italije je postal komandant IV. operativne cone, avgusta 1944 pa komandant VII. korpusa. Po osvoboditvi je bil izvoljen za zveznega poslanca. Višjo vojno akademijo je obiskoval v Sovjetski zvezi in jo končal v Beogradu. Oborožen z vojaško znanostjo in z bogato prakso iz NOB je prevzel nove odgovorne naloge v najvišjih vodstvih Jugoslovanske ljudske armade. Pred upokojitvijo je bil komandant Ljubljanske armijske oblasti. Tudi po upokojitvi ni prenehal z aktivnim delom. Kot odgovoren in sposoben družbenopolitičen delavec še naprej neumorno dela na področju krepitve sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite pri Republiški konferenci SZDL kot predsednik koordinacijskega odbora. Kljub temu, da je bil na odgovornih vojaških dolžnostih daleč od domače občine, je vedno našel stik z njo. Veliko si je prizadeval za hitrejši razvoj občine in ta njegov prispevek ni bil majhen. Pri Občinski konferenci SZDL Litija je predsednik Odbora aktivistov OF litijskega okrožja, kjer si prizadeva, da se bogate tradicije NOB prinašajo na mlade. Številnim čestitkam, ki jih tovariš Poglajen prejema ob svojem življenjskem jubileju, se pridružujemo tudi občani Litije in mu želimo še mnogo zdravili let in se tesnejšega sodelovanja. Zakaj povišanje samoprispevka občanov? Nekajletna praksa pri reševanju problematike družbenega in komunalnega standarda je potrdila veliko mero solidarnosti občanov, ko so se z različnimi oblikami samoprispevkov V delu, denarju in materialu odločali za učinkovito izboljšanje osebnega in družbenega standarda. Znane so akcije v krajevnih skupnostih, kjer prav na_ osnovi samoprispevkov rešujejo občani mnoga vprašanja komunalnega standarda. Rezultati prvega samoprispevka za šolske objekte so znani, saj je bil program v celoti realiziran, mladi generaciji pa omogočeni boljši pogoji dela. Uhajajoč iz dotakratnih pozitivnih izkušenj so se občani leta 1974 odločili za podaljšanje samoprispevka na osnovi novega programa, ki je poleg šolskih objektov vključeval se investicije v otroške vrtce in za Debeli rtič. Prav sedaj smo v fazi izvajanja programa; ugotovimo lahko, da zelo uspešno. V letošnjem letu je bila že otvoritev paviljona za letovanje otrok na Debelem rtiču, vsak čas pa bo končana največja naloga iz programa, t.j. gradnja osnovne šole na Graški Dobravi. Po predvidevanjih bo .do konca leta končan otroški vrtec v Šmartnem in telovadnica pri šoli na Graški Dobravi. Tečejo pa že intenzivne priprave za začetek gradnje osnovne sole v Kresnicah. Seveda si nismo delali utvar in si jih tudi ne delamo, da bo z realizacij tega programa rešeno v celoti vprašanje družbenega standarda. V planskih prognozah razvoja občine 1976-80 je prav razvoju tega standarda dan precejšen poudarek, same družbene in kadrovske potrebe jpa zahtevajo, da gremo na tem področju hitreje naprej. Posebno se kažejo veliki problemi pri zdravstvenem varstvu. Sedanji zdravstveni dom je glede na sedanje_ normative in zahteve dela na področju medicine že zdavnaj pretesen in v nobenem pogledu ne ustreza funkciji, kot jo ima osnovna zdravstvena služba v občini. Zato se kaže nujna potreba po graditvi novega zdravstvenega doma v Litiji in zdravstvene postaje v Gabrovki. Po sedanjih računih bi znašala ta investicija preko šest milijard starih dinarjev in bi jo bilo mogoče financirati razen iz samoprispevka tudi s sodelovanjem regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana. Tudi na področju vzgoje in izobraževanja sedanji program ne bo zaključen. Glede na reformo srednjega šolstva se moramo v občini odločiti, da uvedemo prvo fazo usmerjenega izobraževanja, kar z drugimi besedami pomeni pripraviti materialne, kadrovske in druge pogoje, da bomo imeli desetletno šolanje v občini. Seveda se tu takoj pojavi vprašanje prostorov, kar pa zahteva nove naložbe. Po dosedanjih izračunih bi naj znašala taka investicija približno milijardo starih dinarjev, kar bi tudi sofinancirala republiška izobraževalna skupnost. Če bi se odločili za povečani samoprispevek od sedanjega 1 % na 2 % iz čistega osebnega dohodka, bi si odprli pot za začetek omenjenih investicij in si s tem tudi zagotovili udeležbo drugih virov. Brez naše skupne solidarnostne akcije je reševanje tega vprašanja popolnoma odprto in ni mogoče pričakovati, da bi to zadovoljivo razrešili v prihodnih petih letih. Seveda moramo vso akcijo začeti takoj, da bi lahko izvedli priprave za samo glasovanje, ki naj bi bilo predvidoma 21. novembra 1976. Povišani samoprispevek bi začeli plačevati 1/1 1977 in bi se iztekel cez tri leta in pol. Pred nami je akcija solidarnosti! Vsak izmed nas naj se vključi v skupne napore, iz katerih rastejo sadovi za vsakega občana in družino posebej, ter za našo celotno skupnost. Jože Dernovšek Pretvornika obratujeta Spoštovani bralci,predvsem pa TV gledalci s področja občine Litija; imam prijetno dolžnost, da vas obvestim, da pretvornika za I. in II. TV program na Sitarjevcu že oddajata televizijski program RTV Ljubljana. Uradne otvoritve sicer se ni bilo, ker vsa dela še niso končana in tudi objekti še niso prevzeti. Upam, da ste s sprejemom signala s Sitarjevca zadovoljni kljub nekaterim nevšečnostim, vedeti pa moramo, da oba pretvornika na Sitarjevcu oddajata program eksperimentalno. Z ozirom na to, da me veliko TV gledalcev sprašuje mogoče in nemogoče stvari v zvezi s pretvorniki na Sitarjevcu, sem prosil strokovnjake z RTV Ljubljana za kratko Stolp na Sitarjevcu je zrasel v rekordnem času (Foto „Zofka") strokovno tolmačenje, ki vam ga posredujem v celoti: Področje Litije in okolice pokrivata s I. in II. TV programom pretvornika na Sitarjevcu nad Litijo. Pretvornik za I. TV program oddaja na 36. kanalu UHF področja, za II. TV program pa na 42. kanalu prav tako UHF področja. Oba programa je možno sprejemati na TV sprejemnikih, ki imajo vgrajen UHF kanalnik (to so vsi novejši), pri starejših sprejemnikih pa je potrebno vgraditi UHF kanalnik ali dodati zunanji UHF konvertor. Konvertor Gorenje ima oznako KON 902 in ga lahko montirate sami. Za vgradnjo je potreben UHF tuner TU 880, vgraditi pa ga morajo v servisu. Za sprejem obeh kanalov je potrebna le ena antena, ki je usmerjena proti antenskemu stolpu na Sitarjevcu. Priporočamo široko pasovno_ anteno TV 4509 (mrežo oziroma osmerček), ustreza pa tudi antena za V. TV področje, to je tip TV 5043. Obe anteni proizvaja Gorenje -F.lrad. Prav tako ustreza tudi Iskrin osmerček. Antena mora biti montirana tako, da ni nobene ovire med anteno in antenskim stolpom. Važna je torej optična vidljivost, zato ne montirajte anten pod streho, ker streha in pozimi še sneg dušita signal. To je občutno tem bolj, cim višji TV kanal sprejemamo. Povezava med anteno in TV sprejemnikom je možna s koaksialnim kablom (okroglim) ali simetričnim (ploščatim). Pri koaksialnem moramo dati v antensko dozo asimetrični člen P 1070, pri televizorju pa simetrični člen s kretnico za VHF in UHF (P654). Ta simetrični člen odpade, če ima TV sprejemnik koaksialni vhod, ki je skupen za UHF in VHF. Tu uporabite koak-silni kabel. Pri povezavi s ploščatim kablom ni potrebno dodajati prilagoditvenih členov, pač pa ne smete kabla voditi po ceveh in v bližini stene. Uporabljati morate di-stančnike. Gledalce obveščamo, da še niso bile opravljene meritve, ki naj bi pokazale, kako je področje pokrito s TV signalom. Ko bo to izmerjeno, bodo opravljene potrebne korekture, zato sedanje stanje ni dokončno. TV pretvornik dela do takrat le poizkusno. Pozneje bomo še enkrat obvestili gledalce, ki bi imeli slabši sprejem, kako naj uredijo antene. Tako torej strokovnjaki RTV Ljubljana. Problemska konferenca pri SZDL Litija in Gradbeni odbor kulturne skupnosti Litija, pa si prizadevata, da bi TV gledalci videli še več, to je program TV Zagreb I. ali studie Koper. Zato še enkrat pozivamo vse tiste naročnike, ki še niso poravnali prispevka po 200 din, da to čimprej storijo ali pri inkasantu, ali neposredno pri SDK Litija na račun 50150-741-061-174509 Sredstva za TV pretvornik Sitarjevec. Predsednik gradbenega odbora: Belko Vinko Pogled na del Litije s stolpa je enkraten (Foto „Zofka i Predstavljamo vam TOZD Zdravstveni dom Litija V manjšini so tisti, ki vsaj enkrat na leto ne odpro vrata Zdravstvenega doma. Za večino pač velja pregovor, da nesreča in bolezen nikoli ne počivata. stiske, ki v litijskem zdravstvenem domu vlada že nekaj let. V začetku smo čakalnice pregrajevali s stenami, ko pa to ni bilo več mogoče, smo paciente preselili na hodnike. Zave- zaposlenih 61 delavcev, od tega 14 zdravnikov splošne in zobarske smeri, 31 medicinskih, patronažnih sester, babic ter laborantov, 4 reševalci, ostali pa opravljajo pomožna tehnična dela. Zdravstveni dom ne ustreza več današnjim potrebam — s samoprispevkom bomo zgradili novega (Foto „Zofka") ..Marsikateri tak ukrep nujen," mije menoj, da stopiti v Zdravstveni dom Litija ni prijetno. V nobeno zdravstveno ustanovo ne gremo z veseljem, v našem zdravstvenem domu srečamo sotrpine že na hodniku. V večini zdravstvenih ustanov so čakajočim namenjeni posebni prostori. Čakalnice na hodnikih so posledica prostorske damo se, da na hodnikih ni niti malo udobja, pogostokrat je tu prepih, ki pacientu prej škodi kot koristi. Toda če smo hoteli 250 pacientom na dan nuditi kolikor toliko hitro pomoč, je biltak ukrep mijen," mi jeiovedal moj sogovornik, / vodja TOZD dr. Pavle Lebinger. „Trenutno je v zdravstvenem domu Poseben problem za nas in tudi za paciente je pogosto menjavanje zdravnikov. Komaj se ga navadimo, že gre d ni ga m. Občina je velika, teren razgiban, dežurne službe ne opravljajo vsi zdravniki, zato je obremenitev z dežurstvom velika, za marsikoga prenaporna in gre raje drugam, kjer je te obveznosti manj, pa še po lepših ce- Preprečil katastrofo - rešil žito Zadnjo soboto v juliju je Ivan Peterka, vlakovni odpravnik postaje Litija s prisebnostjo in hitrim ukrepanjem preprečil katastrofo — tovornemu vagonu seje med vožnjo odprla streha. Ni dosti manjkalo, da bi v soboto, 24. julija, v predoru Poganek na magistral- hipoma, pravočasno. V možganih ni progi Ljubljana Zidani most prišlo do hude železniške nesreče. Le prisebnosti in domiselnosti vlakovnega odpravnika Ivana Peterke iz postaje Litije gre zahvala, da je preprečil nevarnost in rešil ne le znatna materialna sredstva, ampak tudi prenekatero človeško življenje. Kljub temu je Ivan Peterka ostal skromen in nenehno poudarja, da je storil le tisto, kar je mogel in moral v dani situaciji. Kljub vsej tej skromnosti pa je šef postaje Litija, Drago Simončič, predlagal, da dajo Peterki tudi primerno nagrado za njegovo prisebno in vestno ravnanje. V soboto, 24. julija, je bil Ivan Peterka v službi. Ko je postavil prevozno pot tovornemu vlaku št. 4351 1, je ob 16.39 uri stopil iz postajnega prostora in spremljal vlak, kije vozil skozi postajo. Naenkrat je na enem zadnjih vagonov opazil, da ima odprto streho in da je v močnem profilu (več kot 60 centimetrov). Takoj mu je cija tovornega vlaka je že zdrvela mimo. Strojevodja me je videl, kar je zanj pomenilo, da je vse v redu. Toda novega signala ni več videl, ni več slišal žvižgov," pripoveduje z mirnim glasom 49-letni vlakovni odpravnik. Ivan Peterka izkušeni železničar je bliskovito ukrepal naprej. Vklopil je posebni elektrovod. Na vso srečo sta s prisebnostjo in pravilnim ukrepanjem je preprečil katastrofo se mu oba clektričarja skoraj istočasno oglasila; tako električar v elektronapajalni postaji Zalog,. kakor tudi v postaji Sava. „Hitro izključita levi tir! Vlak v profilu!" je zaklical Ivan. Takoj je naročil še vlakovnemu odpravniku v Kresnicah, naj zaustavi vlake po desnem tiru. Napovedan je bil poslovni potniški vlak Pohorje-ekspres poln potnikov .. . Vse sc je /godilo Ivan Peterka preblisnilo možgane: kaj bo z vlakom v predoru Poganek, ki ima minimalni profil. STROJEVODJA NI SLIŠAL „Stekel sem nazaj. Na signalno-varnostni napravi sem podrl že postavljeni signal, ki je kazal prosto pot na STOJ. Vklopil sem postajno ozvočenje in z zvočnimi signali STOJ opozarjal strojevodjo. Toda kompozi- pravočasno. postavnega železničarja doma iz Litije je kij uvalo: „Ali bomo ali ne bomo pravočasno zaustavili vlak . ..? " Trenutki so postajali večnost. Kmalu je zazvonil telefon. PRAVOČASEN IZKLOP ,jMadonca, napetosti ni! Kaj se je zgodilo? " je radovedno spraševal s proge strojevodja tovornega vlaka. Ivanu je odleglo. Fanta sta pravočasno izklopila napetost. Vlak je obstal tik pred predorom na mostu. Vlakovni odpravnik je naročil strojevodji, naj gre pogledat, če z vagonom Tads z odprto streho ni mogoče že zadel v mostovno konstrukcijo. „Slaba dva prsta manjka, pa bi zagrabili mostovno konstrukcijo," je oijašano sporočil strojevodja s proge. „Kaj bi bilo šele v predoru? " si je mislil Ivan. Vse bi se zagozdilo, spelo, razmesarilo, raztreščilo. Niti pomisliti si ni upal, kaj bi bilo, ko bi v to žclez-je pridrvel poslovni vlak št. 104. REŠENA PŠENICA Čez čas so vklopili napetost in strojevodja jc vlak korakoma potisnil nazaj na postajo Litija, na prosti postajni tir. Pripravljalo se je k nevihti. Stranica Tads voza je bila odprta, v vozu pa jc bilo 36 ton pšenice. Če bi pšenico namočil dež, bi bila uničena. Ivan je spet ravnal kot železničar. Poklical je . starejšega dispečerja v Ljubljano, kajti fantov iz posebne službe za popravila ni več dobil. Dispečer je bil tako hiter, daje dobil delavca, ki se spozna na pokrove Tads voz. Ta je prihitel v Litijo in pomagal zapreti voz. Ivan sam s skladiščnikom Martinom Senčarjem tega ni mogel. Zapiralni mehanizem se je pokvaril in med vožnjo se je streha odprla in nagnila na levo stran v močan profil. To napako je Ivan, ki je na železnici že vse od 1948. leta, opazil pravočasno in preprečil katastrofo, do katere bi zagotovo prišlo, če sc vlak ne bi ustavil pred predorom Poganek. MIRKO KUNŠIČ stah se voziš. V zadnjem času pa čutimo s strani zdravnikov zanimanje za Litijo. Radi bi jih sprejeli medse in upamo, da bomo skupno s samoupravno stanovanjsko skupnostjo Litija rešili tudi probleme stanovanj zanje. Poseben problem predstavlja fizio-terapevtsko zdravljene pacientov. Revmatike, paciente z obolenji na hrbtenici in sklepih, pošiljamo na razgibanje v Ljubljano. Koliko je tu izrabljenih delovnih ur in časa, dodatnega napora z vožnjo. Tudi tu je prisoten problem stanovanja za fi/.iote-rapevta. Pričakujemo, da bomo ob Občinska zdravstvena skupnost bo še z ostalimi dejavniki te stroške najbrž zmogla. Gradnje pa ne bo mogoče začeti brez pomoči regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana in pomoči nas občanov. Osebje našega zavoda bi slehernemu pacientu rado zagotovilo kvalitetne zdravstvene usluge, ki jih v teh prostorih ne moremo docela zagotoviti. Bolnik potrebuje mnogo več udobja, pa čeprav za tistih nekaj ur, kolikor se nahaja v zdravstvenem domu. Tudi mi, zdravstveni delavci, bi želeli delati v funkcionalnejših prostorih. Vse te različne, toda skupne interese pacientov - občanov in nas Vodja TOZD ZD Litija dr. Pavle Lebinger: ..Nujno je treba pristopiti h gradnji novega zdravstvenega doma". (Foto „Zofka") pomoči samoupravne stanovanjske skupnosti Litija čimprej prišli tudi do tega stanovanja." „In kje so rešitve vsaj za nekaj teh problemov, ki nas tarejo? " sem zastavil vprašanje. Dr. Pavle Lebinger je takole odgovoril: „Že pred leti smo razmišljali o prizidku k sedanji stavbi, ki stoji že od 1953. leta. Ugotovili smo, da je to le polovična rešitev za nas, pa tudi Predilnico bi onemogočili v nadaljnjem razvoju. V tem trenutku se nam zdi boljša rešitev gradnja novega doma, ki je praktično že zastavljena. Določena je že nova lokacija na Grbinski dobravi, pripravljajo pa se tudi že načrti. zdravstvenih delavcev bo mogoče uresničiti v novem zdravstvenem domu. Zato bomo zastavili skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in občino vse sile, da do prepotrebne gradnje pride čim prej." V prihodnjih mesecih bomo sprejemali srednjeročne programe samoupravnih interesnih skupnostih za naslednjih pet let. Med njimi tudi zdravstvene, kjer se bo odločilo o pristopu k tej investiciji. Javna razprava o načrtu dela zdravstvene skupnosti naj bo zato odgovorna in vsesplošna. Odgovorno se bo potrebno obnašati tudi pri odločitvi, kaj naj mi, občani litijske občine, prispevamo k hitrejši postavitvi novega zdravstvenega doma. Prostora v zdravstvenem domu je premalo - tudi dojenčki morajo prestati povijanje kar v čakalnici (p0to „Zofka") Obveščamo vse zdrave občane občine Litija, da bo KRVODAJALSKA AKCIJA V LITIJI 26. in 27. septembra 1976 Odvzem krvi bo v osnovni šoli Litija od 7. do 16. ure. ČLOVEK ČLOVEKU - KRI ZA ŽIVLJENJE Občinski odbor Rdečega križa LITIJA DELEGATI! Sporočamo delegatom, da bo skupščina občine začela z delom v mesecu septembru, oziroma v začetku meseca oktobra. Družbenopolitični zbor bo predvidoma zasedal 21. septembra, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa v začetku oktobra. Objavljamo predlog važnejših točk dnevnega reda za sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti: 1. Analiza poslovanja OZD oz. TOZD za I. polletje 1976, 2. Informacija o realizaciji občinskega samoprispevka za izgradnjo vzgoj-noizobraževalnih objektov občine, 3. Poročilo zaključnih računov skladov za leto 1975, 4. Informacija o stanju prometne varnosti v občini, 5. Informacija o kadrovski zasedbi osnovnih šol, 6. Problematika obrti in malega gospodarstva v občini, 7. Predlog odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Litija, 8. Predlog odloka o zaščitenih kmetijah, 9. Predlog odloka o urbanističnem redu in programu, 10. Predlog odloka o zazidalnem načrtu Kresnice. Izvlečki iz gradiva točke 1,2,3,4,5 so objavljeni v tej prilogi. Osnutka odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Litija in odloka o zaščitenih kmetijah sta že bila objavljena v 5. in 7. številki priloge Glasila občanov, s tem da sta bila v javni razpravi do meseca, septembra. Prosimo vse delegate, da eventualne pripombe posredujejo izvršnemu svetu občinske skupščine preko svojih delegacij, v katerih delujejo. Za točko 6. bodo prejeli pismeno gradivo vodje delegacij, kakor tudi gradivo za točko 7. Odlok o zazidalnem načrtu Kresnice pod točko 10. ureja urbanistično ureditev naselja. Gradivo bodo prejeli vodje delegacij. ANALIZA POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA OZIROMA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ZA I. POLLETJE 1976 Na osnovi podatkov vsebovanih v ,, Poslovnem uspehu med letom" in na podlagi mesečnih poročil, ki jih pošiljajo delovne organizacije, je izdelan kratek pregled poslovanja delovnih organizacij za I. polletje 1976, in sicer: GOSPODARSTVO 1. Predilnica Litija 2. Lesna industrija Litija 3. Industrija usnja Vrhnika — TOZD Usnjarna Šmartno 4. Industrija apna Kresnice 5. GOI' ,, Komunala" Litija 6. GIP Beton Zasavje, TOZD Litija 7. Mesarija in prekajevalnica Litija 8. „Kovina" Šmartno 9. Tekstil Ljubljana, TOZD Pletilja Litija 10. Gostinsko podjetje Litija 11. Mercator Ljubljana, TOZD Litija 12. Splošna mizarska delavnica Gabrovka 13. Mizarstvo Litija 14. Kmetijska zadruga Litija 15. Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole 16. Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija Ob primerjavi podatkov je potrebno upoštevati razlike v načinu obračunavanja celotnega dohodka in dohodka ter tiste pogoje poslovanja, ki so bili v letošnjem letu drugačni kot v lanskem. V preteklem prvem polletju seje celotni dohodek ugotavljal na osnovi fakturirane realizacije. Zakon o zavarovanju plačil, kije začel veljati aprila 1976, je uvedel red pri plačevanju računov ali zavarovanju plačil na eni strani, na drugi strani pa je njegova uveljavitev zakona o oblikovanju celotnega dohodka povzročila nominalno nižje prikazovanje celotnega dohodka, kot je bil dejansko v I. polletju 1976 realiziran, posebno pa se zato, ker ni bilo mogoče šteti v celotni dohodek realizacije, ustvarjene v zadnji polovici junija. 1. Fizični obseg proizvodnje je porastel v povprečju za 5 % glede na lansko obdobje. Zelo močan padec fizičnega obsega je opaziti pri IA Kresnice - za 11 %, TOZD mizarska za 19 % in TOZD plastika za 13 %. 2. Celotni dohodek - na velikost celotnega dohodka in dohodka so vplivali omejitveni ukrepi oblikovanja cen, padec povpraševanja po industrijskih gotovih izdelkih, kar je značilno tudi za vso republiko. Celotni dohodek 19 organizacij združenega dela oziroma temeljnih organizacij združenega dela se je v I. polletju letošnjega leta povečal za 1 % v primerjavi z istim abdobjem.lanskega leta, porabljena sredstva so se povečala za 8 % (indeks 108), dohodek pa je dosežen le s 77 %, to se pravi, daje za 23 % manjši. Vendar pa je pri celotnem dohodku kakor pri dohodku potrebno povedati oziroma ^prikazati višino sredstev neplačane realizacije v višini 48.859 tisoč din, ce to prištejemo k celotnemu dohodku je ta povečan za 9 %, upoštevajoč ta znesek še pri dohodku se ta poveča za 14 %. Na povečanje stroškov so v največji meri vplivale naslednje vrste stroškov: poraba materiala, ki je porasla za 8 %, v strukturi celotnih stroškov ga je največ, in sicer 55,9 %, neproizvodne storitve, reklama in reprezentanca, amortizacija (revalorizacija in aktiviranje osnovnih sredstev) in pa izredni izdatki (odpisi, stroški sporov, takse, odpisi terjatev nad 15 dni). Bruto dohodek obravnavanih organizacij pa izkazuje naslednje povečanje: Dohodek AM po pred. stop. Am nad pred. stop. Brutto dohodek I. polletje 1975 134.167 9.489 20.058 163.714 [. polletje 1976 103.195 18.634 15.502 137.328 v 000 Indeks 77 196 77 84 Dohodek + neplačana realizacija AM po pred. stop. Am nad pred. stop. I. polletje 1975 134.167 134.167 9.489 20.058 163.714 I. polletje 1976 103.191 48.848 152.039 18.634 15.502 186.17S indeks 77 113 196 77 1 14 Povečanje bruto dohodka je glede na določbe družbene resolucije element, ki uravnava rast osebnih dohodkov. Sprejeta resolucija o družbenoekonomski politiki za letošnje leto namreč določa, da naj osebni dohodki rastejo počasneje od bruto dohodka. Jorej bi potem osebni dohodki v povprečju porasli za manj kot 14 %, če upoštevamo, da je število zaposlenih poraslo za 6 "/,,. DELITEV DOHODKA v 000 din Dohodek L polletje I. polletje Indeks 75 76 134.167 103.191 77 Od tega: - pogodbene obveznosti 9.567 12.999 135 — zakonske obveznosti 17.695 16.085 90 - bruto osebni dohodki 76.447 86.490 113 — drugi osebni prejemki 1.285 5.479 426 — ostanek dohodka 28.667 4.422 18 0 izguba - 22.240 Će pri tem upoštevamo in prištevamo razliko v neplačani realizaciji za I. polletje 1976, je rezultat naslednji: 3. Ostanek dohodka, izguba Ostanek dohodka se je znižal in dosegel le 18 % lanskoletne višine doseženega dohodka, medtem ko se je postavka ,,izguba", katere že nekaj časa nismo ali pa zelo redko omenjali, pojavila v višini 22^240 tisoč din. Vendar je pri večina delovnih organizacij ta izguba le obračunskega značaja (lansko leto v obračunu dohodka fakturirana, letos plačana realizacija). Le štiri OZD oz. TOZD so se znašle v res neugodnem položaju in izkazale dejansko izgubo, in sicer: „Kovina" Šmartno, TOZD mizarska, TOZD žagarska in TOZD plastika. L Pogodbene obveznosti Pri vseh delovnih organizacijah je opaziti, da so dajatve, kot so: obresti za kredite, provizija in plačila za bančne storitve, članarine, zavarovalne premije, zvišale indeks od 131 do 187 na lanskoletno realizacijo. 2. Zakonske obveznosti Zakonske obveznosti so se v skupni masi znižale za 10 %. V največji meri so na to vplivale dajatve republiki in zvezi, katerih dajatve participi-rajo na doseženem dohodku delovnih organizacij, medtem ko so se obveznosti kot so zakonske obveznosti občine, prispevki za samoupravne interesne skupnosti iz gospodarstva — negosp. povišale od 9 — 49 %. 3. Zaloge surovin, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov Zaloge surovin so v povprečju porasle za 29 %. Največ pri Predilnici Litija za 37 %, v LI Litija za 61 %, IUV za 29 %, v manjših organizacijah pa je opaziti padec surovin, tako: Pletiha za 36 %, Mizarstvo Litija za 15 %, KZ Gabrovka - Dole za 28 %. Vzrok temu je vsekakor novi plačilni sistem in pomanjkanje obratnih sredstev. Zaloge nedovršene proizvodnje so v povprečju porasle za -25 % Veliko nad tem povprečjem je TOZD mizarska, in sicer kar za 263 %, lansko leto stavbena proizvodnja, letos masivno pohištvo in TOZD plastika za 181 %. Zaloge gotovih izdelkov so se najbolj povečale v Predilnici Litija za 89 % zaradi pripravljanja večje količine za izvoz (v znesku 3.595 tisoč din, kar predstavlja le 2-3. dnevno proizvodnjo), v TOZD mizarski za 45 %, Pletilji za 33 %, IUV Šmartno za 330 %. Pri obeh so se pojavile težave na tržišču in pa sezonski značaj prodaje. 4. Investicije Iz poročil je razvidno, da delovne organizacije niso na novo investirale, ampak so dokončevale dela na že v lanskem letu začetih investicijah. Tako je indeks investicij padel na 22. Nekaj več so investirale le: Mesarija -dokončanje del na upravno-poslovnih prostorih in Mizarstvo Litija - za strojno opremo. 5. Izvoz Kljub težkemu položaju na tržišču so delovne organizacije v letošnjem letu povečale izvoz za 65 % glede na lansko obdobje. Izvažale so: Predilnica Litija za 216 "/<■ več, Lesna industrija Litija za 103 %več, na novo pa je začela izvažati tudi K Z Gabrovka - Dole. Padec izvoza je opaziti le pri IUV TOZD Šmartno za 9 %, ker izvaža le goveji cepljenec in konfekcijo, vendar pričakujejo, da bodo v jesenskih mesecih nadoknadili izpad. 6. Krediti Krediti za OS so se v jjovprečju zmanjšali za 11%. Povečali so se le v : Mesariji Litija za dokončanje del na upravno-poslovnih prostorih; Kovini Šmartno za strojno opremo, Mizarstvu Litija za strojno opremo, Splošni mizarski delavnici Gabrovka za dokončanje del na poslovnih prostorih. Dolgoročni krediti za obratna sredstva so se zmanjšali za 32 %, vendar pa so se zvišali kratkoročni krediti za obratna sredstva, vsekakor to ni ugodno, saj so ti krediti zelo dragi in tako znižujejo že tako majhen dohodek. ZAKLJUČEK Večina delovnih organizacij je poslovala z izgubo. Večina izgub je le navidezna. V štirih OZD oz. TOZD pa se pojavlja dejanska poslovna izguba. Izvršni svet občinske skupščine je pri obravnavi analize za I. polletje zahteval za omenjene štiri delovne organizacije sanacijske programe. Na dejansko manjši dohodek delovnih organizacij so vplivale tržne razmere, slabo povpraševanje na trgu je zavrlo proizvodnjo in povečalo stroške. Zaradi tega bodo morale delovne organizacijet ki sicer nimajo dejanskih izgub, tudi analizirati svoje poslovanje. Iz poročil je razvidno, da so se nekatere delovne organizacije že ob polletju odločile za previdnost in med stabilizacijske ukrepe, kijih izvajajo, vključevale tudi zniževanje oseb- mn dohodkov v skladu z doseženimi rezultati gospodarjenja. Za take ukrepe so se odločile le maloštevilne delovne organizacije iz področja gospodarstva, medtem kojih iz področja negospodarstva sploh ni. Odelek za gospodarstvo POROČILO O ZAKLJUČNIH RAČUNIH SKLADOV PRI SKUPŠČINI OBČINE LITIJA ZA LETO 1975 Pri skupščini občine Litija so se v letu 1975 vodili naslednji skladi: — za financiranje obrambnih priprav, — cestni sklad, — za štipendije in posojila, — za pospeševanje kmetijstva, — za varstvo pred požari — skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Litija, — za gospodarski razvoj delovnih organizacij občine Litija. Delo skladov so spremljali organi, ki so oblikovani na delegatski osnovi. 4 ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN INFORMACIJA O REALIZACIJI OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA ZA GRADNJO VZGOJNOIZOBRAZEVALNIH OBJEKTOV OBČINE LITIJA Izvršni odbor skupnosti za izgradnjo vzgojno-izobraževalnih objektov občine Litija je na svoji 10. seji dne 18. 8. 1976_obravnaval poročilo o dotoku in porabi sredstev samoprispevka in istočasno tudi o realizaciji programa. ' Iz poročila, ki ga je predložil v obravnavo izvršnemu svetuje razvidno, da so bili planirani dohodki za leto 1976 do 30. 6. 1976 realizirani v naslednji visini: a) iz prispevne stopnje od b) samoprispevek iz rednega del. razmerja c) samoprispevek dohodka obrtne dejavnosti d) samoprispevek iz kmetijske dejavnosti — drugi dohodki - prispevek OZD in TOZD SKUPAJ 4.898.300 1.623.0S8 2.750.000 1.614.435 140.000 68.000 7.856.300 69.039 30.235 700.000 887.268 4.924.045 ali 33 % ali 58 % ali 48 % ali 44% Zgoraj navedeni dohodki in sredstva — saldo iz leta _ 1975 v višini 1.985.067 so bila porabljena za plačilo del pri izgradnji šole na Graški Dobravi v Litiji in za nabavo opreme, in to: a) za plačilo izvajalcu del pri šoli na Graški Dobravi - GOP ..Komunali" 5.000.000 b) za plačilo šolske opreme 1.493.333 c) za plačilo opreme za kuhinjo 400.748 SKUPAJ: 6.894.081 Izvršni svet je ob analizi poročila ugotovil, da poteka realizacija programa samoprispevka v skladu s programom. Ta zagotavlja, da bodo dela na osnovni soli Graška Dobrava končana glede zunanje ureditve in vpliva vremenskih neprilik predvidoma do 15. oktobra 1976, ko bo objekt tudi izročen svojemu namenu, (brez telovadnice, ki bo predvidoma glede na podpisano pogodbo o oddaji del končana 15. decembra 1976. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LITIJA ZA LETO 1975 V času od S._ 7. 1976 do 16. 7. 1976 je bil od pooblaščenega inšpektorja službe družbenega knjigovodstva — podružnice Ljubljana, pregledan zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1975. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je zgoraj omenjeni zaključni račun pravilno sestavljen. Na_ podlagi tega je bil izdelan predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Litija za leto 1975, iz katerega je razvidno, da so bili: 16,071.461,82 din 15,570.159,80 din — skupni dohodki — skupna razporeditev dohodkov — skupni presežek dohodkov oz. skupni primanjkljaj po zaključnem računu Presežek po zaključnem računu se razporedi: — za prenos do dovoljene porabe — za prenos v sklad skupnih rezerv gospodarskih org. občine Litija v znesku Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje — dohodke — izdatke — presežek dohodkov nad izdatki 501.302,02 din 85.856,02 din 415,446,00 din 425.631,03 din 112.025,00 din 313.606,03 din Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada v znesku 313.606,03 din pa se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1976. (Nadaljevanje na 7. strani) POROČILO O POLLETNI REALIZACIJI PROGRAMOV SIS OBČINSKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Družbeni dogovor o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja in razporejanju dohodka v občini Litija za leto 1976 je bil sprejet in podpisan od strani udeležencev v mesecu aprilu tega leta. V 20. členu je navedeno, da je sestavni del družbenega dogovora pregled samoupravno dogovor- I. OTROŠKO VARSTVO II. IZOBRAŽEVALNA SKUP. -skupaj a) za občinsko skupnost b) iz solidarnosti c) za vzajemnost č) za investicije III. KULTURNA SKUPNOST - skupaj a) za občinsko skupnost b) za vzaj. nal. in RTV IV. TELESNO KULTURNA SKUPNOST - skupaj a) za občinsko skupnost b) za skupne naloge V. SKUPNOST SOC. SKRBSTVA -skupaj a) za občinsko skupnost b) iz solidarnosti c) za skupne naloge SKUPAJ: — za obč. skupnosti — za skupne naloge — "iz solidarnosti VSF SKUPAJ: Plan 1976 1.595 28.690 18.306 5.284 210' 4.890 2.872 1.157 1.715 1.502 1.306 196 2.2 15 2.940 2.215 374 351 29.469 2.472 5.658 37.599 jenih sredstev občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in sredstev za vzajemne, solidarnostne in skupne naloge, katere se združujejo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti na ravni republike. V času od 1/1 do 30/6-76 je realizacija v primerjavi planirane dovođene skupne porabe nasled- nja' v 000 din Realizacija I. poli. 805 14.291 10.105 2.491 72 1.623 1.357 661 696 870 750 120 1.209 974 90 145 14.918 1.033 2.581 18.532 % 50 50 55 47 34 33 47 57 41 58 57 61 41 44 24 41 5 1 42 46 49 POROČILA O REALIZACIJI FINANČNIH NAČRTOV OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA PRVO POLLETJE 1976 SO NASLEDNJA: SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA LITIJA Realizacija prvega polletja 1976 iz prispevkov osebnih dohodkov družbenega in zasebnega sektorja je znašala 50 % glede na planirana sredstva, od pokojnin pa 5 1 %. Zveza skupnosti otroškega varstva je nakazala za otroške dodatke za kmečke otroke 205.305 din za drugo tromesečje, za prvo tromesečje pa je bilo nakazilo izvršeno že v mesecu decembru 1975 in je prikazano v postavki dohodkov številka 4 alinea - prenesena sredstva preteklega leta v znesku 205.305 din. Tako je dejansko realizacija teh sredstev 410.610 din, plan 860.5 29 in procent 47. Nakazilo ZSOV za regresiranje obrestne mere od najetih kreditov za gradnjo vrtca se izvršujejo po zapadlih anuitetah in je v prvem polletju 39 % realizacija. Planirana solidarnostna sredstva v tem obdobju še niso bila realizirana. Sredstva za počitniško kolonijo o realizirana 21 %, ker bo letovanje zaključeno v tretjem tro-mesečju. Izločena sredstva v znesku 1.300.000 din so bila že v letu 1975 namenjana za gradnjo novega vrtca v Šmartnem, zato so prikazana ločeno. Grad-rua tega vrtca je v teku in je bilo poleg teh sredstev porabljenih za to gradnjo iz rednih sredstev tekočega leta še 500.000 din. Odplačilo anuitet za novi vrtec v Litiji je bilo 50 "/,.. Planirana sredstva za sofinanciranje novega paviljona Debeli rtič bodo realizirana v mesecu novembru 1976;ker je takrat rok plačila po sporazumu. BESEDILO I. DOHODKI: 1. Prispevki iz OD: - družb, in z as. sekt. - od pokoinin 2. Sredstva Zveze skupnosti O V - denarne pomoči krneč, otrokom - regres, obr. mere od kred itov Otroški dodatek kmečkim otrokom je bil v prvem polletju nakazan za štiri mesece in je zato procent realizacije le 31, za ostala dva meseca pa je bilo nakazilo izvršeno 5/7-76. Za druge oblike vzgojnega dela je realizacija le 18 %t ker bo VVZ predvidene akcije izvršil v jesenskem času. Stroški za letovanje otrok so realizirani le 10 %, ker se ta dejavnost realizira v poletnih mesecih. Izdatki za sofinanciranje redne dejavnosti v VVZ in za skupne strokovne službe so realizirani v višini 50 % glede na plan. Stroški denarnega in plačilnega prometa so precej nižji glede na plan. Obvezna rezerva je v poročanem obdobju le 38 %, ker planirani dohodki od strani ZSOV v tem obdobju tudi še niso bili realizirani Izredni izdatki predstavljajo za plačane obresti 134 din, za vračilo napačno nakazanega zneska 25.500 din, in za nakazila štipendij dijakinj vzgojiteljske šole 4.500 din. Ti izdatki niso bili predvideni, zato je tudi realizacija skupaj 200%. Na podlagi sklepa IO skupnosti otroškega varstva in sklenjene pogodbe je bilo skupnosti za izgradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov dano 200.000 din sredstev kot kratkoročni kredit. Skupni dohodki brez izločenih sredstev za gradnjo vrtca Šmartno so bili realizirani 4 5 %, skupni izdatki pa 41 %. Plan 76 1.595.000 225.000 655.224 28.500 Realiz. % 6. mes. 805.033 50 114.068 5 1 205.305 31 11.149 39 STRAN 5 BESEDILO — solidarnostna sredstva 3. Sredstva za počitniško kolonijo 4. Drugi dohodki: — obresti — sklad za gr. šol za D. R. — prenesena sred. pret. leta SKUPAJ DOHODKI: IZLOČENA SREDSTVA ZA GRADNJO VRT. ŠM. VSE SKUPAJ: II. IZDATKI: t. INVESTICIJE: — vrtec Šmartno — anuitete za vrtec Litija — sof. paviljona Debeli rtič . 2. DRUGE DEJAVNOSTI: — aenarne pomoči kmečkim otr. — doplač. oskrb. v VVZ za so. š. o. — druge oblike vzgojnega dela 3. STROŠKI ZA LETOVANJE OTROK 4. SOFINANC. REDNE DEJ. V VVZ 5. SOFINANC. SKUPNE STROK. SLUŽBE 6. STROŠKI DEN. IN PLAC. PROMET 7. OBVEZNA REZERVA 8. IZREDNI IZDATKI 9. DANI KREDITI SKUPAJ IZDATKI: STROŠKI ZA VRTEC ŠMARTNO (izločeno) VSE SKUPAJ: Saldo žiro računa 30/6-76 IZOBRA2EVALNA SKUPNOST LITIJA: Plan 76 248.500 240.000 13.252 266.000 472.114 3.743.590 1.300,000 5.043,590 912.500 247.500 675.000 860.529 15.000 10.000 240.000 540.000 190.000 5.000 33.000 15.061 3.743.590 1.300.000 5.043.590 Realiz. 6. me s. 49.450 13.250 472.114 1.670.369 1.300.000 2.970.369 500.000 123.744 263.620 4.440 1.802 23.560 270.000 94.999 951 12.702 30.133 200.000 1.525.95 1 1.300.000 2.825.951 144.418 21 100 100 45 100 59 55 50 31 30 18 10 50 50 19 38 200 41 100 56 V prvem polletju 1976 je bilo skupno realizirano iz prispevkov OD - občinski viri 10,104.942 din, kar znaša 55 % od planiranih sredstev. Če pa odštejemo sproščena imobilizirana sredstva za 1. polletje (za celo leto znašajo 996.031 din), se zniža procent relizacije na 52. Od 1/4—76 dalje pritekajo tudi sredstva za investicije in se jih je zbralo 1.623.059, kar predstavlja 33 % od planiranih 4.890.000 din. Dopolnilna sredstva RIS so realizirana v višini 2.490.786 din kar predstavlja 47 % napram planu. Znesek 120.460 dm predstavlja druge dohodke iz preteklega leta (obresti 1975. leta, nakazilo RIS-a za 1975), znesek 8,580 din pa predstavlja vračilo štipendij in refundacijo stroškov rejnine Skupnosti Besedilo DOHODKI: 1. Občinski viri - družb, sektor zasebni sektor SKUPAJ: 2. Dopolnilna sr. RIS SKUPAJ 1 in 2 3. Pren. sr. pretek, leta 4. Drugi don. preteklega leta 5. Drugi dohodki SKUPAJ 1 - 5 6. Dovoljena poraba za investic. DOHODKI SKUPAJ: IZDATKI: 1. Bruto OD šol » 2. Sklad skupne porabe 3. Materialni izdatki 4. Amortizacija nepremičnin 5. Amortizacija premičnin 6. Prevozi 7. Zavodska oskrba 8. Mala šola 9. Obveze drugih TIS 10. Strokovna služba 11. Štipendije 12. Večerna osnovna šola 13. Sofinanciranje VVZ 14. Obvezna rezerva 15. Prehrana učencev 16. Sofinanciranje glasbene šole 17. Testiranje novincev 18. Drugo 19. Anuitete 20. Vračilo posojila 21. Obveze preteklega leta 22. Obveze III. seje Skupščine 23. Dovoljena por. za investicije SKUPAJ IZDATKI: Saldo ŽR na dan 30/6-76 KULTURNA SKUPNOST LITIJA Polletna realizacija dohodkov skupnosti je 57% glede na planirana sredstva iz prispevkov iz osebnih dohodkov družbenega in zasebnega sektorja. Procent je večji, ker so bila v tem obdobju sproščena imobilizirana sredstva iz leta 1975 in tp 107.640 din, če jih porazdelimo na celo leto znaša dejanski procent 52. Namenska sredstva po pogodbah od strani re- BESEDILO i. DOHODKI: 1. Prispevki iz DO po obč. stp. 2. RKS - namensko po pogodbah 3. Saldo prejšnjega leta 4. Drugi dohodki DOHODKI SKUPAJ: II, IZDATKI: 1. KNJIŽNICA: a) redna dejavnost b) investicije RKS 2. SPOMENIŠKO VARSTVO 3. ZGODOVINSKI ARHIV 4. GLASBENA ŠOLA 5. SINDIKALNA GODBA: pokojninsko invalidskega zavarovanja. Izdatki za osebne dohodke pedagoškega osebja so bili realizirani v višini 50 %, prav tako sklad skupne porabe. Materialni izdatki so bili realizirani 45 %, ker se po sklepu Izvršilnega odbora skupnosti nakazuje le 90 % mesečnega zneska, 10 % pa predstavlja rezervo. Amortizacija je bila skoraj v celoti nakazana. Anuitete so bile realizirane v višini 193.906 din kar predstavlja 49 %. Znesek za anuitete je Skupščina občine Litija nakazala do 30/6-76. Izobraževalna skupnost pa je izvršila refundacijo. Skupni izdatki prvega polletja so bili realizirani 50 % od planiranih. Realizacija % Plan 76 6. mesecev 18.018.000 9.820.364 54 288.000 284.578 98 18.306.000 10.104.942 55 5.284.000 2.490.786 47 23.590.000 12.595.728 53 1.843.187 1.843.187 100 199.127 120.460 60 _ 8.580 25.632.314 14.567.955 56 4.890.000 1.623.059 33 30.522.314 16.191.014 53 15.032.000 7.386.329 50 506.700 253.344 50 1.701.200 765.239 45 240.208 237.208 98 300.846 279.012 92 1.877.000 999.663 53 300.000 142.441 47 172.566 107.467 62 370.000 54.902 ■ 15 586.000 325.437 55 400.000 175.660 44 66.400 32.000 48 1.052.000 525.996 50 303.000 105.602 35 144.105 72.052 50 201.000 100.500 50 13.000 64.183 4.656 7 395.000 193.906 49 300.000 300.000 100 82.191 67.600 82 1.524.915 1.532.416 100 4.890.000 1.623.059 33 30.522.314 15.284.489 50 906.525 publiške kulturne skupnosti v tem obdobju še niso bila realizirana. Drugi dohodki predstavljajo obresti. Skupno je bilo realiziranih dohodkov 5 2 %. Vsem izvajalcem programa kulturnih dejavnosti so bila planirana sredstva nakazovana mesečno po predvidenem finančnem načrtu. Sindikalni godbi je bilo za nabavo inštrumentov nakazilo izvršeno ze v celoti Skupni izdatki so bili realizirani v višini 45 % glede na plan. a) red. dejav b) in investicije 6. KINO 7. OBČINSKI SVET ZKPO - gostovanje RKS namensko 8. OBČINSKI ODBOR ZB 9. ZALOŽNIŠTVO - Glasilo občan 10. ODBOR ZA BOGF.NŠPERK - namensko RKS 11. SOFINANCIRANJE SKUPNE KOVNE SLUŽBE SIS 12. OBVEZNA REZERVA 1 % 13. OBVEZNOSTI PREJŠNJEGA LETA 14. DRUGI IZDATKI - bančna provizija IZDATKI SKUPAJ: STRO- Han 76 1.157.000 210.000 104.479 1.471.479 363.000 26.000 100.000 19.000 111.000 33.000 40.000 17.000 100.000 34.000 88.000 40.000 100.000 150.000 170.000 14.479 66.000 1.471.479 Real. 6. mes. 660.900 104.479 2.2 73 767.652 181.500 49.999 9.499 55.500 16.5 00 40.000 8.501 49.999 43.999 19.999 40.999 85.001 7.528 42.000 296 660.320 Indeks 57 100 52 50 50 50 50 50 100 50 50 50 50 50 »0 52 64 45 TELESNOKULTURNA SKUPNOST LITIJA Iz analitičnega prikaza sredstev iz OD v 6. mesecih leta 1976 je razvidno, da znaša realizacija 57 %. Ta procent je večji, ker so bila v mesecu januarju vrnjena imobilizirana sredstva leta 1975 - to je 84.770 din. Po razdelitvi te vsote na celo leto je 54 % realizacija dohodka iz prispevkov OD. Pri ostalih dohodkih jev nekoliko večji dotok sredstev zaradi višjega vplačila Loterijskega zavoda Ljubljana iz športne stave v občini Litija. Če pregledamo izdatke, so nekateri v procentu manjši od polovice, drugi pa so večji. V postavki 4 — množične organizacije — znaša realizacija 30%. BESEDILO DOHODKI: Sredstva so bila izplačana v manjšem procentu, ker še niso vsi izvajalci organizirali vseh tekmovanj, za katera so bili zadolženi (DSI, občinska tekmovanja, tekmovanja v KS, TRIM-akcije). Postavka 6. - za novogradnje pa je realizacija ze 91 %. Po pristopu in podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvedbo programa občinskega samoprispevka na osnovi sklepa 4. seje skupščine TKS Litija so bila v sklad skupnosti za izgradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov nakazana sredstva v višini 250.000 din. Ostala sredstva te postavke pa je neporavnana obveznost iz leta 1975 do NK „Enotnost" Jevnica. 1. Saldo iz leta 1975 2. Ostali dohodki 3. DOHODKI IZ OD DOHODKI SKUPAJ: IZDATKI: 1. Dejavnost ObZTK Litija 2. Sofinanciranje SŠD 3. Tekmovalni sport 4. Množične organizacije 5. Vzdrževanje sport, objektov 6. Za novogradnje 7. Sofin. skup. službe SIS 8. 1 % obvezna rezerva 9. Nepredvidene akcije 10. Sofinanciranje glasila „Občan" IZDATKI SKUPAJ: Saldo žiro računa na dan 30/6-76 Plan 76 161.884 10.000 1.306.000 1.477.884 301.500 5.000 473.000 90.000 100.000 330.224 140.000 13.160 15.000 10.000 1.477.884 Realiz. 6. mes. 161.884 11.916 749.796 923.596 150.750 194.350 27.448 50.000 300.000 70.001 8.810 15.430 10.000 826.789 96.807 100 119 57 62 50 —" 41 30 50 91 50 67 103 100 56 SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA LITIJA V prvem tromesečju je bilo začasno financiranje m je skupnost socialnega skrbstva dobivala sredstva po prispevni stopnji 0,74 iz brutto Od, od 1/4—76 dalje pa po občinski stopnji 0,63 %. Namenska_ sredstva za uživalce družbenih denarnih pomoči, ki jim je edini vir preživljanja, so bila prejeta po planu, dočim sredstva iz solidarnosti le 24 %. Najet kredit za stalne družbene denarne pomoči (izplačane za leto 1965) je bil na osnovi pogodbe v mesecu januarju samo knjižno sproveden, prenos iz sklada geodetske uprave proračunu Skupščine občine Litija in je zato tudi ločeno prikazan pri dohodkih in izdatkih. Vračanje kredita je bilo izvršeno po predvidenem dogovoru in planu v 67 %. Iz podatkov šestmesečne realizacije je razvidno, da so skupaj dohodki nekoliko pod planom — 45 %, pri izdatkih pa je realizacija 42 %. Pri izplačevanju je skupnost socialnega skrbstva lahko upoštevala predvsem izplačila, ki so vezana na poravnavo računov in vse oblike družbenih denarnih pomoči. Pri postavki stalne družbene denarne pomoči je izkazana realizacija 36 %, ker so bile družbene denarne pomoči za mesec januar 1976 izplačane že v mesecu decembru 1975. Poleg tega uživalcem BESEDILO družbeno denarnih pontoči, ki jim je edini vir pre-življenja, ni bila še izplačana vsa razlika od povišanih denarnih pomoči, ki jim pripada od 1. 1. 1976, v znesku 71.500 din. Izplačila razlik niso bila izvršena, ker ni bilo dovolj tekočih sredstev na žiro računu. Rejnine za mladoletne so bile za šest mesecev redno nakazane, vendar so bila izvršena vplačila stroškov s strani drugih skupnosti, zato je izkazana realizacija toliko pod planom. Iz plana razvidne postavke niso bile realizirane, ker ni bilo predvidenih sredstev. Z ozirom na to, da dotekajo sredstva v višini, ki zadostuje komaj za pokrivanje najnujnejših obveznostivter da bremeni skupnost socialnega skrbstva odplačevanje kredita, obstaja bojazen, da bo nastopil problem pokrivanja planiranih stroškov za leto 1976. Realizacija stroškov za oskrbnine v zavodih za odrasle je za poročano obdobje 63 % zaradi podražitve oskrbnih dni v zavodih. Tako planirana sredstva V višini 927.094 din za leto 1976 ne bodo zadoščala. Iz tabelarnega pregleda realizacije finančnega načrta za šest mesecev 1976 so razvidni vsi podrobni podatki. Plan 76 DpHODKl 1. Prisp. iz OD po obč. stopnji 2. Prispevek SSS Slovenije — iz solidarnosti — za uživalce družb, pomoči, ki jim je edini vir preziv. 3. Saldo žiro rač. 31/12-1975 — obresti 4. Imobilizirana sred. iz 1. 75 SKUPAJ DOHODKI: Najet. kred. za st. družb. pom. IZDATKI Stalna družb, pomoč - vrač. kred. za d.d.p. Začasna družbena pomoč_ Enkratna družbena pomoč Pomoč neprem. učencu Oskrbnine v zav. za mlad. Oskrbnine v zav. za odrasle Rejnine za mladoletne Pogrebni stroški ncpremož. Prevozi oskrbovancev Stroški za begavce, sprej. Pomoč odpusč. obsoj. oseb. Razvrščanje otrok Prevent. medic, rehabilitac. Stroški kluba zdravlj. alko. Dejavnost humanitarnih org. - Občinski odbor RK - Zveza gluhih - Zveza slepih - Medobčin. stalna konfer. za rehabil. invalidov Preživnine kmetov Prisp. za starost, zav. kmet. Stroški str. sL skup. soc. skrb. - nabava opreme - sofinanciranje skup. si. SIS Obvezna rezerva 1 % — Pris. za vzaj. in sk. naloge 0075 R SSS Drugi izdatki 2.2 15.000 374.000 492.480 7.874 128.000 3.217.354 2. 3. 4, 5, 6, 7. 8. 9. 10, 1 1. 12. 13, 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21, SKUPAJ IZDATKI: Prenos sredstev najetega kredita SALDO ŽIRO RAČUNA 30/6-1976 Koordinacijski odbor za spremljanje skupne porabe pri izvršnem svetu skupščine občine Litija je dne 26. avgusta 1976 navedena poročila obravnaval in potrdil Poročila je posredoval izvršnemu svetu skupščine občine za obravnavo na njenih zborih. 688.844 180.000 20.000 5.000 4.200 134.388 927.094 117.868 5.000 1.000 1.000 2.000 10.000 4.222 5.000 25.000 4.150 3.480 2.500 26.640 240.000 469.000 10.000 40.000 31.968 259.000 3.217.354 Realiz. 6. mes. 973.501 90.000 246.240 7.874 2.355 128.000 1.447.970 180.000 246.055 120.000 9.000 2.130 2.100 67.062 587.825 30.327 4.526 % 44 24 50 100 100 45 6.035 36 67 45 30 50 50 63 26 90 60 46 52 50 38 42 12.352 244.496 20.000 12.136 2.592 1.366.636 180.000 81.334 To gradivo bodo obravnavale vse skupščine SIS na svojih naslednjih sejah. Vse pripombe ali vprašanja v zvezi z objavljeno vsebino posreduje v pismeni obliki svojim delegacijam v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. LITIJA, 27. avgusta 1976.S KUPNE STRO KOVNE SLUŽBE INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA Saldo žiro računa na dan 30/6-76 107.332 I41li%*l lit\ \\ 111 1. Naš razvoj sloni na prostovoljnem delu Krajani iz zaselkov Jcvnice, Kres-niških poljan in Golišč v KS Jevnica so s svojim prostovoljnim delom veliko pripomogli k razvoju krajevne skupnosti. Pridne roke so zgradile zadružni dom, vodovod, ceste v zaselke, elektrificirali zaselke ter svoje delo obogatili z uspehi na kulturnem in športnem področju. Jeseni 1975 pa smo uspešno izvedli referendum za asfaltiranje ceste proti Kresniškim poljanam, s čimer smo pričeli z realizacijo srednjeročnega programa KS Jevnica. Pred dvajsetimi leti še ni nihče verjel, da bo kdaj avtomobil pripeljal v Zgornjo Jevnico ali Golišče. Prostovoljno jdelo krajanov in nesebična pomoč krajevne skupnosti in Gozdnega gospodarstva Litija sta že v letu 1965 rodile prve sadove. Začela se je gradnja ceste v Zgornjo Jevnico v dolžini 3 km. Osem gospodinjstev je sodelovalo pri gradnji. S prostovoljnim delom so uredili cestišče, kanale, prepuste in poznej e gramozirali cestišče. Vaščani so zemljišča za cesto odstopali brez odškodnine, vsi z željo, da se s cesto odpre okno v svet. S tem so ogromno, pravzaprav neprimerljivo prispevali k razvoju krajevne skupnosti. Temu so sledili v isti meri tudi krajani Golišč, ki so cesto v celoti adaptirali in obnovili. Želja obeh zaselkov je bila ureditev ceste po Jevniški dolini. Leta 1967 smo jo obnovili ter jo pripravili za promet, ki je v letu 1971 z izgradnjo ceste proti Jančam dobila še večji, razsežnejši pomen. Z rekonstrukcijo cest pa seje celotno delo šele pričelo. Potrebno je cestišča stalno obnavljati in vzdrževati. Omembe vredna je tudi akcija petih gospodinjstev v bolj znani Mali nogi, ki je v svoj zaselek zgradila cesto. Opravili so veliko ročnega dela, obenem pa tudi pripomogli z denarnimi sredstvi. Največ investicij so v dosedanje delo vložili SO Ljubljana- Moste, SO .Litija, Gozdno gospodarstvo Litija in KS Jevnica. Barometer prostovoljnega dela pri izgradnji cest po Jevniški dolini v Golišče in Zgornjo Jevnico s povezavo proti Jančam jc sledeč: V dogovoru s SO Ljubljana-Moste, ki je že do sedaj precej pripomogla z denarnimi sredstvi pri gradnji ceste, je tudi tokrat priskočila na pomoč z 20.000 ND. Ostale stroške pri ureditvi ceste pa je prispevalo Gozdno gospodarstvo Litija in Krajevna skupnost MM S prostovoljnim delom se da marsikaj narediti Leto 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 skupno prostovoljnih ur 2500 ur 700 ur 2700 ur 600 ur 1200 ur 500 ur 2000 ur 1200 ur 500 ur 600 ur 500 ur 1500 ur 14.500 ur Naraščajoči promet in pomembnost ceste po Jevniški dolini sta krajanom iz zaselkov Jevniška dolina, Zgornja Jevnica in Golišče narekovala potrebo po rekonstrukciji ceste. Jevnica. Krajani so izvedli vsa ročna zemeljska dela, v prihodnosti pa želijo tudi gramozirati. Obenem pa pričakujemo od vodne skupnosti, da bo svoj predel nad hudourniško pregrado dvignila, s čimer bo cesta urejena. Vsi krajani smo trdno odločeni, da bo morala SO Litija cesto kmalu prevzeti pod svoje okrilje. To si krajani s številnim delom tudi zaslužijo, sicer bodo upravičeno ogorčeni in oškodovani. Ko bo potekel petletni samoprispevek za asfaltiranje ceste Jevnica — Kres-niške poljane, bomo lc-tega podaljšali še za asfaltno prevleko po Jevniški dolini. Pomembnost ceste in gostota prometa samo še potrjuje enotno mišljenje krajanov, da je cestna žila zelo potrebna modernizacije. Rokavec Slavko Občani v krajevni skupnosti — desni breg so glasovali »ZA« Litija Letošnji 4. julij je bil v Krajevni skupnosti Litija - desni breg še posebej pomemben dan: Prebivalci ob Šmarski in Sitarjevški cesti so na ta dan na referendumu določali, ali bodo s svojim dodatnim prispevkom omogočili rešitev perečega komunalnega problema na območju, kjer prebivajo. Občani so namreč na svojem zboru dne 7. julija 1976 sklenili, da se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ureditve obeh občinskih cest I. kategorije Šmarske in Sitarjevške ceste na poteku v območju mesta. Na tem zboru je bila imenovana tudi volilna komisija za izvedbo referenduma, kot predsednik pa tov. Bučar Avgust. Volilna komisija je na dan referenduma, zjutraj ob 7. uri, odpečatila volišče, kije bilo pripravljeno prejšnji dan in ugotovila, da se referendum lahko prične. Volišče je bilo urejeno v stanovanjski hiši „Muzga" na Sitarjevški cesti. Najbolj vneti volilci so že pred 7. uro zjutraj čakali, da se izrečejo za prispevek svojih dodatnih sredstev za asfaltiranje cest. Volitve so potekale v redu in komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma. Ob 9. uri d.opoldne je glasovalo že 111 volikev, kar predstavlja 56,92 % vseh volilnih upravičencev. Ob 12. uri je volilo skupaj 158 volilcev, ali 81,03%, ter do 16. ure že 163 volilcev, ali 83,59%. Ob 19. uri je volilni odbor volišče zaprl, odprl volilne skrinjice in ugotovil sledeče rezultate: — od skupaj 195 vpisanih je glasovalo 163 ali 83,59 % volilcev, - „ZA" uvedbo samoprispevka je glasovalo 136 volilcev, to je 83 % od tistih, ki so se udeležili volitev, - „PROTI" je glasovalo 21 volilcev ali 13 % od udeležencev volitev, — nepravilnih pa je bilo 6 glasovnic. Na osnovi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo krajevnega samoprispevka. Izid glasovanja potrjuje, da sta neasfaltirani cesti, to je Šmarska in Sitarjevška cesta, res pereč komunalni problem na območju krajevne skupnosti, saj se je večina občanov, ki tu živi, zavestno izrekla, da bo prostovoljno prispevala še dodatna sredstva za njuno asfaltiranje. Samoupravna komunalna skupnost je na osnovi izglasovanega referenduma, ki bo zagotovil približno 200.000 dinarjev samoprispevka, takoj stopila v akcijo in ob pomoči občinske skupščine oročila sredstva pri Beograjski banki, ki je že odobrila kredit v višini 2.800.000 dinarjev. Tako se bodo lahko začela dela na teh cestah prav kmalu in prepričani smo, da bo za dan republike, 29. november stekel promet že po asfaltiranih cestah. ; § y Nov otroški vrtec Na podlagi programa Skupnosti otroškega varstva Litija jc bila za Šmartno predvidena gradnja otroškega vrtca, ker dosedanji prostori ne zadoščajo potrebam kraja in okolice. . Že v letu 1974 je skupnost pričela z zbiranjem potrebnih dokumentov. Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana je izdelal glavne načrte. Zemljišče ob zadružnem domu na Ustju v izmeri 3016 m2 je bilo odkupljeno od zasebnika -kmeta. Izvajalec gradnje tega vrtca jc Gradbeno industrijsko podjetje BETON- ZASAVJE Zagorje. Na objektu so končana že vsa zidarska dela, temu sledijo še zaključna obrtniška dela. Gradnja se je pričela v Graški dobravi v Litiji, ki ima prednost, porabljena za nov otroški vrtec v Litiji na Graški dobravi, predvidoma 1979. leta. Novi vrtec v Šmartnein bo lahko sprejel 60 otrok v starosti od dveh do sedmih let. Objekt jc pritličen in ima predpisane prostore zavzgojno-varstveno dejavnost, pisarno in raz-deljevalno kuhinjo. Vrtec ima tri igralnice. Dve imata skupen vhod, vsaka svojo garderobo, skupne sanitarije in skupen zunanji pokrit prostor. Igralnica za najmlajše (2-3 leta) pa ima vhod posebej, prav tako ima lastne sanitarije. Vsaka igralnica ima svoje posebno igrišče, zunanji podaljšek bivalnega prostora. Pro- mesecu aprilu letos, predvidena •'dokončna izgradnja pa je v mesecu novembru letos. , Vsa sredstva za odkup zemljišča, davščine, prispevke za izdana soglasja, za izdelavo načrtov, za stroške lokacijsko-tehnične dokumentacije, za izgradnjo kompletnega pbjekta in ožjo zunanjo ureditev bodo zbrana pri skupnosti otroškega varstva Litija po predvidenem finančnem načrtu. Predvidena sredstva iz samoprispevka za vrtec Šmartno v znesku 1.250.000 din bodo zaradi gradnje nove šole na - stori za otroke so s hodnikom povezani z gospodarskimi in gospodinjskimi prostori ter prostori, ki jih uporablja vzgojno osebje. Vrtec ima samostojno centralno ogrevanje. Za širšo zunanjo ureditev želimo sodelovanje in pomoč od strani krajevne skupnosti, delovnih organizacij, občanov samih. Z združenimi sredstvi, s pomočjo vseh zainteresiranih, bodo naši malčki preživljali svoja najlepša otroška leta v modernih in urej enih prostorih. MARI MERZEL ■ LEPŠA POT Krajani KS Jevnica iz Kresniških Poljan smo na zadnji seji zbora delegatov razpravljali o ureditvi peš poti ipd Kresniških Poljan, do železniške postaje Jevnica. Pot služi krajanom iz Kresniških Poljan za dohod do železniške postaje v Jevnici. Dnevno hoijli po tej poti okrog 200 delavcev, ki se vozijo na delo v Ljubljano, poleg tega hodi okrog 70 učencev v različne šole. Delegati iz vasi Kresniške Poljane v okviru KS Jevnica so podprli tak predlog za modernizacijo te peš poti in takoj izvolili odbor za vodenje del ter za zbiranje sredstev, ki so stekla na sledeči način: „ Na podlagi pogodb je vsaka družina in posamezniki podpisali, da bodo prispevali sledeča sredstva po ključu vsi zaposleni po osebi 250 družinski člani m otroci šoloobvezniki po osebi 100 redni upokojenci 200 družinski upokojenci 100 kmetje) 200 Z zbranimi sredstvi, ki nanesejo po zgornjem ključu, bi zbrali 44.000, kar bi zadostovalo za dve tretjini potrebnih sredstev, ostalo bomo zbrali s prostovoljnimi prispevki in deležem sredstev iz KS Jevnica. Vsi moški od 18 let dalje bodo naredili po 12 ur fizičnega dela za posutje gramoza za spodnji) podlago. Indlistrija apna iz Kresnic je prispevala cca 130 kubikov gramoza brezplačno, kakor tudi železniško gradbeno podjetje iz Ljubljane, ki dela železniški peron na postaji Jevnica. Septembra bomo že položili asfaltno prevleko na omenjeni dolžini in bo tako spet končana ena pomembnih akcij v naši KS Jevnica. Krajani so spet pokazali, da so zmeraj pripravljeni v skupnosti prijeti za taka pomembna dela ter se takoj odzvali, razen ene družine, ki pa ni socialno ogrožena, da bi lahko odklonila sodelovanje. Ker je ta pot skupna last krajanov, ki so jo z lastnimi sredstvi in svojim delom zgradili, jo imajo le pravico koristiti tudi tisti, ki so to odločitev zbora delegatov sprejeli. Ravnajmo se po socialističnem načelu: kdor dela za skupnost, naj v skupnosti uveljavi iebe, kdor ne daje za skupnost, ne more od skupnosti ničesar pričakovati. j- A Čiščenje spomenika NOB V dogovoru z Zvezo združenj borcev NOV je osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije Rozmanov trg organizirala mladinsko delovno akcijo, na kateri so mladinci očistili in uredili okolje spomenika. Tako so mladi še enkrat izrazili spoštovanje do vseh, ki so padli za našo svobodo, hkrati pa pokazali, d a jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. (Foto: Bučar Leo) Zlato Novak / DELAVSKA UNIVERZA • v Litiji razpisuje v šolskem letu 1976/77 vpis v - ADMINISTRATIVNA ŠOLA - I. letnik - ADMINISTRATIVNA ŠOLA - II. letnik - ADMINISTRATIVNA ŠOLA - III. letnik - EKONOMSKA ŠOLA-I. letnik - DELOVODSKA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTRO STROKE -I. in II. letnik - DELOVODSKA ŠOLA GRADBENE STROKE - I. letnik - POSLOVODSKA ŠOLA - I. letnik - ŠOLA ZA PROMETNE TEHNIKE - III. letnik - ŠOLA ZA PROMETNE TEHNIKE - IV. letnik - ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL - POKLICNA KOVINARSKA IN ELEKTRO ŠOLA - I. letnik - TEHNIŠKA ŠOLA I. letnik - strojni in elektro oddelek - OSNOVNA ŠOLA 7. in 8. razred - KRZNARSKA ŠOLA-I. letnik - KMETIJSKA ŠOLA - I. letnik - VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA - I. letnik - RAZNI TEČAJI Vpis bo na upravi Delavske univerze. DIREKTOR: Jože Žunič ZAVAROVALNICA SAVA Poslovna enota Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva 10 razpisuje prosto delovno mesto ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za področje KRESNICE in JEVNICA. ■V Prijave pošljite na gornji naslov — kadrovski službi ali pa se zglasite osebno na Zavarovalnici Sava,- PE Ljubljana v Predstavništvu Litija, Trg svobode 1. Komisija za odpis osnovnih sredstev v Lesni industriji Litija OBJAVLJA PRODAJO - 12 ELEKTROMOTORJEV JAKOSTI OD 1,5 KW DO 5,5 KW - VODNE ČRPALKE Z ELEKTROMOTORJEM - DELOV STRUŽNICE FISCHER - DELOV PORAVNALNEGA STROJA FULDA. I nformacije po telefonu na št. 88-511, int. 38 TURISTIČNO DRUŠTVO LITIJA objavlja NATEČAJ za izdelavo idejnega načrta JUBILEJNI ZNAK OSNOVNE ZAHTEVE: - v 1977. letu slavi društvo 20. obletnico; - splošni smotri turizma; - tradicionalni pustni karneval; - slikovitost litijske pokrajine; - zgodovinska motivika. Načrt je treba izdelati v merilih 1 : 10 in 1 : 1. Znak je lahko pravokotne ali okrogle oblike. Ponudbe pošljite v 30 dneh po objavi natečaja v zaprti kuverti na naslov: Turistične ar.jštvo Litija, 61270 Litija z oznako JUBILEJNI ZNAK Ponudnik izbranega idejneja načrta bo nagrajen s 1.000,00 din. OBČINSKA KONFERENCA SZDL LITIJA razpisuje NATEČAJ za izdelavo grba mesta Litija. Grb naj vsebuje družbena dogajanja v zgodovini in sedanjosti, kakor tudi naravne značilnosti mesta in okolice. Navajamo za primer: vaška situla, začetki in značilnosti industrije (topilniška, tekstilna), NOB, grad Bogenšperk, reka Sava, hriboviti relief občine itd. Oblika, barva in izvedba grba je prepuščena avtorjevim zamislim. Posebna žirija bo sprejet predlog nagradila s 1.000 din. Avtorji naj ponudbe (osnutek z opisnim besedilom) z označeno šifro in svoj naslov v posebni zaprti kuverti (tudi s šifro) pošljejo do 15/10-1976 na naslov: Občinska konferenca SZDL Litija^, p. 6 — za grb mesta Litija. AVTO MOTO DRUŠTVO LITIJA \ OBVEŠČA svoje člane, da bo 27., 28., 29. in 30. septembra 1976 v Litiji testirni avtomobil Avto moto zveze Slovenije. Zainteresirane člane, ki na-mer^avajo svoja vozila testirati, prosimo, da se zaradi razporeda pravočasno prijavijo v pisarni društva vsak ponedeljek ali sredo od 16. do 18. ure. Pisalni stroj prodam. Naslov v uredništvu. FLUOROGRAFSKA AKCIJA V LITIJI Vse občane občine Litija, stare nad 24 let oziroma rojene I. 1952 in starejše obveščamo da bo fluorografska akcija v Litiji potekala od 24. 9. do 4. 10. 1976 po programu, ki je razviden na splošnih pozivih. Opozarjamo, da je udeležba obvezna! Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun PROMETNA VARNOST Informacija o stanju prometne varnosti na območju občine Litija v svojem prvem delu obravnava zvezne in republiške predpise o varnosti prometa na javnih cestah, s katerimi je celoten promet urejen enotno za vso Jugoslavijo. V drugem delu informacije obravnava stanje cestnega omrežja na območju občine Litija, predvsem iz vidika prometne varnosti ter vprašanja slabe prometne signalizacije. V informaciji so zajete vse aktivnosti, kot so: - vzgoja voznikov motornih vozil, - vzgoja šolske mladine, - tehnični pregledi motornih vozil, - druge dejavnosti, ki so v pristojnosti oddelka za notranje zadeve. Informacija bo v svojih zaključkih predlagala nekatere ukrepe, ki naj bi v bodoče pripomogli k boljši prometni signalizaciji kakor tudi vzgoji koristnikov javnih cest. oddelek za notranje zadeve Franc Mali DELOVNE ORGANIZACIJE! Kljub končani poletni turistični sezoni mislite na oddih vaših delavcev v naslednjem letu. Tudi za več let si lahko zagotovite oddih vaših delavcev v letovišču KAŠTEL STARI Simleša Širne, Kaštelanska 64 — Kaštel Stari pri Splitu vam nudi: — celotno hišo s sedmimi sobami in 22 ležišči. Sobe imajo po tri ležišča, pri 4-članskih družinah se lahko poveča na 4 ležišča; — odlično domačo hrano; — sobe so lepo urejene — imajo kopalnice in WC; — pogled na morje — do plaže je 5 minut; — do Splita je 15 km, do Trogira pa 8 km — možnost ogleda kultu rrto-zgodovin-skih spomenikov, kulturnih in športnih prireditev; — možnost prihoda in odhoda z avionom do letališča, ki je oddaljeno 4 km; — pred hišo je lep senčen vrt — v letošnjem letu je bila celotna dnevna oskrba 150 din za osebo. Delovne organizacije lahko do novega leta sklenejo pogodbo za naslednjo sezono ali za več let. T V anteno za sprejem signala s TV oddajnika Kum prodam Naslov v uredništvu. INFORMACIJA O KADROVSKI ZASEDBI NA OSNOVNIH ŠOLAH NA OBMOČJU OBČINE LITIJA (Nadaljevanje s 4. strani) Izvršni svet je obravnaval informacijo o kadrovski zasedbi na osnovnih šolah na območju občine Litija. Iz informacije je razvidno, da so vse tri matične osnovne šole Litija, Šmartno in Gabrov-ka številčno dobro zasedene in z dokaj ustrezno izobrazbo. Nekoliko večje težave pa so na podružničnih osnovnih šolah, kot na primer na Mamolju in Primskovem. Toda ne glede na to lahko ugotovimo, da je pouk na vseh osnovnih šolah tako matičnih in podružničnih na območju občii.e Litija stekel zelo dobro. V letošnjem letu so vsaj na av ku šolskega leta veliko ma> e težave glede poifnka-> cvetnih delavcev kot v .e .' letih. p--«r,g za tako stanje '■ vsekam, .ina in intenzivna .krb vodstva šol, da si pridobi v strežne kadre, načrtna štipendijska politika pri izobraževalni skupnosti Litija, zagotavljanje stanovanj za prosvetne delavce in ne nazadnje tudi izboljšanje delovnih pogojev. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN J * BODICE Kmetje so se izkazali Za nami je kmečka prireditev, ki so jo v nedeljo, 22. avgusta, prvikrat priredili na Ponoviškem gradu mladi zadružniki in kmečke žene, ki so organizirani pri Kmetijski zadrugi Litija. Spored prireditve je bil skoraj prebogat za nedeljsko popoldne. Pripravili so prvo razstavo cvetja na litijskem področju, tekmovanje teric, tekmovanje v spretnostni vožnji s traktorjem, za zaključek pa še prosto zabavo s plesom. Otvoritev razstave cvetja pod geslom „olepšajmo kmečke domove" je bila prijetno presenečenje. Preko sto-petdeset kmetic je razstavilo rože s svojih domov in presenetila je masovnost in lepota cvetja in ročnih del, razstavo pa so poživile tudi kmečke žene, ki so sedle za kolovrate in jih pognale, kot so jih poganjale pred več desetletji. V tekmovanju teric se je pomerilo 9 kmetic. Večinoma so bile s Polšnika, med njimi tudi najstarejša 76-letna Povšetova mama, ki v spretnosti in hitrosti ni prav nič zaostajala za mlajšimi. Tekmovalke so prikazale tudi značilnosti tega starega običaja kot nenasitnost teric, pripele pa so tudi nekaj repov nekaterim „vasoval-cem", ki so jih vzele na piko. Za uspel nastop so vse tekmovalke prejele priznanja. V spretnostni vožnji s traktorjem in v preizkusu znanja s področja prometnih predpisov, motoroznanstva in prve pomoči se je pomerilo kar 23 tekmovalcev, od tega 12 fantov mladih zadružnikov in 9 kmetic. Preizkus znanja je obsegal 50 vprašanj, spret-nostna vožnja pa vožnjo z ovirami, vzvratno vožnjo in garažiranje s traktorjem in 1-osno prikolico. V dokaj hudi konkurenci sta zmagala pri ženskih tekmovalkah Banka Pečarjeva iz Ržišč, pri moških tekmovalcih pa Marko Demovšek iz Hotiča. Skromne nagrade za najlepše razstavljene rože, za najstarejšo terico in za prve tri plasirane tekmovalke in tekmovalce v spretnostni vožnji je podelila Skupnost za pospeševanje razvoja kmetijstva priSOb Litija, kije bila tudi pokrovitelj prireditve. Ponoviška kmečka prireditev je skromen del prizadevanj iz uresni- Terice lanu so se na tekmovanju izkazale z veliko spretnostjo MINI ANKETA Zelje občanov Tisoč ljudi - tisoč želja. V naši občini pa jih je 16.857. Zato me je zanimalo, kaj vse si ti številni občani žele, da bi se zgradilo, obnovilo ali spremenilo. Izbrala sem nekaj sogovornikov in jih vprašala, kaj si najbolj žele v naši občini. 1. ŠKARJA FRANC - Zgornji Log Veliko, veliko! Toda trenutno je potrebno misliti na otroke, ki se vozijo v šolo. Zato na prvo mesto postavljam avtobusno postajo in javno razsvetljavo. 2. FAJAN NEVA - Litija Želim si športno-rekreacijski center z bazenom, kjer bo rekreacija od najmlajših do najstarejših. glasilo občanov Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebin-ger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro kaplja Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemu t in Miro Vidic Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar Tehnično urejanje in priprava za tisk: BE P-Ljubljanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6 Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. 3. MLADINK - Darja, Natalija, Gor-daha, Sonja, Selma Ne samo naša želja, ampak želja vseh mladink je, da bi tudi v Litiji imeli disco klub. Vendar, ta naj bi bil organiziran, ne pa zbirališče nekaterih „posebnežev". Torej disco, namenjen plesu, razvedrilu in varno zavetje nas mladih. 4. AMAN JOŽI - Litija Sem že več let zaposlena na Posebni osnovni šoli. Večina že pozna problematiko in stisko naše šole, zato bi na prvo mesto postavila mojo največjo željo — novo šolo za naše otroke. 5. AGREŽ MILAN - Litija Zadnji čas je že, da bi tudi v Litiji mislili na bazen, potrebna so tudi otroška igrišča. 6. ŠUŠTAR ANICA - Sava V službo se vozim, tako kot večina Savčanov, z vlakom in kar težko mi je, ko vsak dan vidim, kako se vsi trudimo in jezimo, da pridemo na vlak. Zato si želim čimprej zgraditev perona. To bo varneje in lažje. 7. 2 starejši upokojenki — Litija (srečanje na mostu) Poškodovala sem se ravno na tejle izboklini. Zato hočem, da se te izbokline na mostu čimprej popravijo. Želiva pa si tudi večji, lepši zdravstveni dom, kjer ne bo toliko čakanja. 8. MAČEK dr. TINE '- Litija Dokončati, kar smo obljubili na referendumu. Nato pa zgraditi objekte, ki jih družba potrebuje in izkorišča. V moji stroki pa si vsi želimo moderne, večje hleve. Ne nazadnje pa moramo misliti tudi na športno-rekreacijski center z bazenom, saj je v današnji moderni dobi že nujnost. To so odgovori nekaterih občanov. Torej želje so različne, vendar nujnost. Zato želim in upam, da se bodo vsaj nekatere izpolnile. čevanja zadružnega pospeševalnega programa. Delo s kmečkimi ženami v Kmetijski zadrugi Litija se je pričelo v letu 1974, jeseni 1975 pa je bila ustanovljena organizacija kmečkih žena na pobudo Zadružne zveze Slovenije, z namenom, da kmečki ženi, ki postaja vedno bolj kmečka proizvajalka in organizatorica proizvodnje na kmetiji, medtem ko možje odhajajo na delo izven kmetijstva, pomagamo, da se čim bolj pripravljena vključi v proizvodnjo na kmetiji, hkrati pa tudi, da ji damo možnost, da se družbeno uveljavi in samoupravno odloča v združni samoupravi kot kmetijska proizvajalka. V tem kratkem času od ustanovitve do danes so bile naše kmetice zelo aktivne. Preko zime so obiskovale vrste strokovnih predavanj in zavzeto sodelovale v razpravah. Novo znanje pa so tudi izredno hitro prenašale na kmetije. Potrdile so izrek, da žena na kmetiji podpira 3 hišne vogale, saj je prenekateri kmet prišel povedat v zadrugo, kaj vse bodo morali spremeniti na kmetiji, odkar je žena obiskovala seminar, sam pa ga prej ni hotel obiskovati, ker je najbrž menil, da tako že vse zna. S pospeševalnim delom za kmetice bo zadruga nadaljevala. Če pomislimo, da se je preko 60 % naših kmetov že zaposlilo izven kmetijstva in, da se šele po delu v tovarnah vračajo na svoje kmetije in, če hkrati pomislimo, da potrebujemo vsak dan več in boljšo hrano, potem nam je jasno, da nam je kmečka proizvajalka še kako potrebna. Ta pa bi morala biti strokovni in družbeno - politično razgledana in imeti urejene delovne pogoje na svoji kmetiji. Pri realizaciji teh misli pa čaka zadrugo in širšo družbeno politično skupnost še veliko dela. Danes se na področju zadruge preusmerja 320 kmetij, organizirana zasebna proizvodnja pa se zadnja leta dviguje za 15—25 % letno ob neprestani migraciji delavcev s kmetij. Moramo upoštevati, da živimo na hribovitem področju, kjer smo pred leti skrajno ekstenzivno kmetovali. Treba je dosti časa in materialnih sredstev za prehod na intenzifikacijo. Treba pa je ob tem tudi temljito razmišljati, bolj kakor kdaj koli prej. Ne smemo se izgubljati v nakupu dragih strojev za kmetije za vsako ceno in na račun zmanjšanja proizvodnje. Ker so kmetije majhne, moramo dati poudarek skupnostim. Teh je na področju zadruge še zelo malo. Za zgled pa lahko služi proizvodnja skupnost za pridelovanje silazne koruze, ki jo sestavlja 9 kmetov in je bila ustanovljena pred 3 leti. Te kmetije si je vredno ogledati, ker po obsegu proizvodnje in po produktivnosti dela vidno izstopajo. Ponoviška kmečka prireditev je\ izraz hotenj in prizadevanj predvsem kmečkih žena in mladih zadružnikov. Prerasla je v pravi kmečki praznik, saj jo je obiskalo preko 2000 ljudi, večinoma kmečkih družin. Ker se tudi pri nas začenja uvajati kmečki turizem, ki zahteva poleg usmerjene kmetijske proizvodnje urejene kmečke domove in razgledane gospodinje, menimo, da so tovrstne prireditve tudi pripomoček za napredek na tem področju. Odbor za kmečko prireditev — pred dvema letoma smo izdali odlok o plakatiranju v občini, v katerem piše, da se plakati lahko nameščajo le na za to določena mesta. Tista mesta pa so še sedaj drevesa, izložbe, ograje, zidovi itd.. . . — v Krajevni skupnosti Litija — levi breg prebivajo tudi: predsednik SO, sekretar OK SZDL, načelnik za občo upravo in družbene službe, načelnik za notranje zadeve, načelnik za gospodarstvo, načelnik davčne uprave, sekretar občinskih odborov sindikatov, načelnik geodetske uprave, kup direktorjev in drugih, zato za širšo javnost sploh ni vprašanje glede njene aktivnosti .. . — letošnji dopusti se bodo podaljšali v september. Tokrat z izgovorom, da je bilo avgusta slabo vreme. .. — dopustniško spočiti od prekrokanih noči in obilice vina smo se z vsem elanom spet vrgli na delo . . . — ker so občani preveč pridno hodili na sestanke, jih bomo sedaj z II- TV programom vsaj malo zadržali doma... — V družbenopolitičnih organizacijah imamo tri sekretarje (SZDL, Z K in O SS), ki se ponašajo z bolj ali manj uspešno raščenimi brkami. . . Kaj to pomeni z vidika resnosti in izgleda, presodite sami... ZAKAJ TAKO? Na cesti ob osnovni šoli v Litiji preži na učence nevarnost. Ograja ob igrišču bi bila nujna.