Sapicíou d.ďjc. Na svitlobo dane krajnske knicíijskc družbe Tečaj V. V srédo 3. Svečana. 1847 List Starost spostujte! (Po nemškim „Die alten Leutu Antona barona Klesheima.) ar me na svěť prav To stari so ljudjé Torej ko vidim starcika ? Se sméja serce. Zato ko vidim starcika Ki sivo glavo imá Se mu příklonem, čast mu dam Tak kot se cerkvi dá. ^ ? ? Tak kakor božji dom se zdi Mi starčikov, Zakaj iz starčkov Izhaja blagos- cerkv Takó visoka gora tud Sercé povzdigne rćs, Kér gôra je in člověk star Nar bližeji nebés. Nebeski Oče vse ljudi Na zemlji rad imá Kogar pa práv posebno Ijub' ? > Mu sivo glavo dá. Torèj nej mladi starcikam Vso hvalo, čast dajó De hudiga v nebésih nič Bogú ne povedó. In snégam, čistim ko srebró Potrése Bog glavé > Ljudém, katérim starost da To sivi so lasjé. ? Zato kot cerkev nej častí Se slednji starčikov; Zakaj iz starčkov in 'z cerkvá Izhaja blagoslov! Malavašič. Pogovor třel* kmetov* (Juri Luka Tomaž.) Od zimskih opravil kmetov. J. Luka, meni tvoje gospodarstvo zlo dopade; vsa vsa tvoja hiša modro gospodarstvo spričuje jez se ga hocem od tebe učiti. Povej mi, zdej lili v zimi 5 kako ko zimski čas obraćaš? ? ? smo L. Jez zimski ćas med zimske opravila kupujemo. Sim bil práv pozabil tistiga dobriga sveta Novic. Jez jo tudi ponesem škatljo za posli. T. Lih práv, de přej o v misii vzameš. od čeških kolovratov? Jez ktero bomo Čeham Kaj praviš, Luka, mislim, de je to prazna igrača 5 L. Ne bomo je ne, nikdar ne i spet nazaj poslali. Ti govoriš ka kor gluh od goselj, kakor slep od bárv. Češki ko lovrat se je v sa cimu, ki ga rabiti zna, že sam popolnama perporocil. J. Ali se per tebi na češki kolovrat prede, in je res dobiček per njem 2 L. Per meni se ze dve leti ta kolovrat ver ti, in se bo dokler bom živel. Le pomislita: uni dan sim iz eniga funta prediva prejo izmotal sim je 3600 sežnjev (klafter) namotal, tedej ? m sko rej dve uri hodá dolgo. Okoli 800 sežnjev nit mi da en vatel lepiga platna, in en funt prediva na se sprede skorej pol Ali ništa to dva velika dobička? pred, kakor V * na nasrnu T. Ti si vender neznano moder ; boš zdej zdej SOgoldinarjev verže sreberne v konjskih bigah sreberno rudo našel. L. Bratec! sim jo že. •—Vsako letožebetaod redim, ki mi 50 rude. J. Ktere delà pa še sicer imaš, ko si takó per svojih poslih na straži; gotovo križem rok ne deržiš? L. Kmetiško orodje popravljam, de me na spomlad ko ga je treba v roke vzeti, ne mudi. razdelim, kterih kratek. . Za božj zimi časa manjka? imam vedno toliko, de je čas pre volj ? idu , au ga JV 11 L \J a v i ui\iy »/Jtii , nu uiuun T. Zraven tebe bi mogli vsi rokodelci lakote umřete. Kdo bo per tebi kej zaslužil, ko vse sam kaj vunder delaš, de ti po- narediš? Kdo kej prodal, ko vse doma perdelate? L. To, ljubi sosed, je nar veči skrivnost Ena je že, de za posli povsod tisto škat- dobriga kmetijstva. Ce menj kupujemo, boljši se ljico nosim, če si slišal v Novicah od nje *jlvv iivoim ^ \j\j til oilmen v iiuvii/an uu. liju y de JO &vvli ? ' ^^ —* gospodar in gospodinja nositi morata, če hočeta, ki se morajo le z denarjem odriniti. de se jima škoda ne godi. To zjutrej nar pervi začnem, in zvečer nar zadnji neham nam godi, in več nam ostane za druge potrebe ? Torej se per tebi poleti tako čisto žanje, in čisto po senožetih kosi in grabi, kar per nas* na Kaj si pa uni dan délai, ko sim te vidil z čudno tružico v rokah? L. Nova past je za miš i (mišolovka), ktera vec opravi 9 kakor tri mačke. tlačansko cika klaj ? torej so tvoji hlevi snažni 5 tvoja T. Sej pravim ? de vse sam narediš ve —j- tecnejši; per nas pa posli nekej pokladeju, —? — —--------- nekej posteljejo, in nekej pohodijo; torej se natvo- kakošna copernija je zopet to? cim, ce prešičke moraš kupiti. Pa povej nama ? jim kolovrati tudi kaka nit napřede, mi pa platno L. Ta past je tako narejena 5 de, če se tudi 20 mis v jame, se dvajsetkrat sama spet nastavi, mice, ktere se večidel zavolj malopridnosti po baj in vabe še nobena mis pokusila ne bo. tah potikajo, gospdskam na znanje dati, de bodo J. To bo dobra priprava za dom in posebno taki postopači persiljeni, si po pravici kruha služiti. na polji, kjer nam bodo misi već, ko desetino po brale ; zima jih vzela ne bo, kér je zemlja tava. T. Lej Juri, spet sva se pa od Luketa veliko naučila (Dalje sledi.) Prošnja farmanov tlo j še cio misi loviti! sojiga faj L. Ja, Tomaz, ti se nôrca delaš, pa je vender vse res, in tudi mišja past za kmeta ni kaka kaj ? reč. Lej ta Oh mostra« (Dalje.) to so moje zimske opravila in so tukaj rekli in se med tem proti materam i vedno jih je dosti, pa nobeno brez koristi. Gospo darjevo oko več vzdigne, ko štiri roke poslov; prid nost poslov se le s od kterih so bile tudi nektere s sojimi možmi vred zra-ven prišle, obernili — oh, de bi si pač to zlasti ve tem podpěra ; škoda V f oci se le s tem matere dobro zamerkale, kteri m precej solzé v stopijo, kader oče le od deleč po šibi pogleda. Ce ho odvracuje, in perpravno orodje se le tako brez čete dobre hčere in sinove zrediti mora strah pri hiši , in zatorej tudi šiba v nji sojo pravico imeti. In če ravno bi bilo zlo napčno, in znamnje slabe redivske vednosti, jo pogosto rabiti, mora vunder otrokam potroškov perpravi Meni so pa tvoji nauki takó všeč Li u k a bom kmalo spet v tvojo kmetiško solo peršel. de Od biti V « danes si bom pa to v glavo zapisal, de ponesem tovo biti povsod škatljico za posli ; de boni svoje orodje pregleda! in popravil. Past mi boš pa jutro poka de jih utegne, ako se slabo zaderžé i z al ? si jo bom koj napravil. L. Z Bogam, soseda! V Bog te obvari. A. K c. Kratek zapopatlelt postáv za tlnizlito. (Dalje) 11. Od nastopa službe. obeno družinče se ne srne brez pisaniga slo vésa ali službiniga pričanja poprejšniga gospodarja v službo vzeti. Ki še le služiti začnó per svojim kantonu se mora j o in za sluzbini list pro siti. Starši ali oskerbniki morajo za otroke, ki slu žiti začnó, službine liste dobiti. Novo družinče mora službini list svojimu go u dati, de .^a hrani skoz celi čas službe. spo W^^M V Ljubljani mora gospodár noviga posla c. li cii druzinskim . po na znanje dati, na deželi pa ga mora per 5 popisvanji, ki se vsako leto po božičnih praznikih ponavlja, zapisati in njegovo službino pla čilo zamerkati dati. Leta ravnava poslani pravice uterdi. Za zamerk pošlovigaplačila se šest kraj cerje v odrajta. Gospodar, ki noviga pôsia komesií ne oznani, mora za to opušenje kazin (štrafingoj plaćati, in sicer od i do 5 goldinarjev. Ako je pa posel iz ptuje dežele ali druziga kantona, mora od svoje đeželne gosposke s popotvanjskim listam ali pôsam previđen biti. Gospodar, ki ptujca brez posa v službi obderží, tudi kazin plaća. Ta rav nava brani, de se malopriđneži sem ter tje ne po tepajo. Be se hudo djanje, ki iz lenobc izvira od vlačugarjev in zapeljivih verne, in de se .^vu^jv, žensk pomanjša, si imajo soseske perzadevati pôsli brez službe ne postopajo. Taki postopači so domaći, se morajo s silo v službe goniti ; če so ? de v ce pa ptujci, se imajo vjeti, in v svojo ďomačijo od gnati. \ ; Oeželne in m es tne gospóske imajo tudi take starše, kteri već za službe perpravnih otrók domá redé siliti 5 in jih svoji strežbi ne potrebujejo per de domá nepotrebne otroke v službo dajo ; ravno tako se morajo tudi ocl staršev zapušeni otroci v službo perpraviti. Župani in persežni možje imajo take starše, zapušene sirote ( Waisenj , posebno pa mlade sa- * Kmetijska družba prosi pridniga L11 k e t a atio poslal novo p m potroške v jo bojo zamogli tega nam pa tudi na zi še vec takih pastí pri de bi st na na njene » led kjer tudi kmeto vidi ti. Zi dajte: koliko vel já? in ali se dobiti zamore? merk ke besede ? porn t. d. so cisto slo Vredništvo. go-tudi k hudimu nag-hudih nasledov sojih djánj previditi,jih mora strah in šiba nazaj der- šiba zadeti. Zakaj človeška natora je njena, in dokler otroci niso sami v stani žati. Dobro vém so djali de šiba sama na sebi otroka se nepoboljsa; zakaj dokler otrok le samo zavolj strahú hude djanja opuša, še ni dober: tode ta prid mu šiba prinese, de moč hudiga nagnjenja pri njem ustavi, in tolikanj ukroti, de zmožen in priprave« postane, za naprej pametne opominje poslušati in po tem iz višjih in plemenitniših nagib o v se hudiga varovat!. Zatorej, ako se vam primeri de kteri zmed vaših otrok kej taciga storí, kar močnejši hudo nagnjenje razodeva, postavim: ako vam je ter-do vrat no nepokoren, ali komu na skrivnim kaj vza- , ali koga po me ali se z dobrim preniislikam zlaže krivim zatózi,ga h ud o bn o opravlja, n eu smi lj eno bojuje, pretepa i. t. d. ne bojte se, šibo v roke vzeti, de mu hudo nagnjenje izženete; ali veliko več: očete prosite, de oni to storé: zakaj otrok mora ču- ali pa ne bo pom- titi in šiba mora do z i vi ga prit i; nil in ne bo maral. In če to precej pri per vim ali drugim takim pregrešenji storite, vam pri tretjim in četertim ne bo treba. Zlasti bi bilo vošiti — so práv s povzdignjeno in potegnjeno besedo še pristavili — de bi otroci vselej terdó s var je ni in kazno vani bili, kader koli se zoper ljubezin do sojih bratov ali sester i ali drugih otrók. z eno besedo, zoper lju j bezin do bližnjiga močnejši pregrešé: zakaj sej véste in sim vam že večkrat iz prižnice pravil, de je sovraštvo kakor ljubezin vir vsega v s e g a hudiga, studene dob riga, in de s. pismo na ravnost učí, de je ljube z in do bližnjiga spolnjenje cele postave i in de vse druge čednosti člověku pred Bogam nic cene ne dajo ? če mu ljubezni do bližnjiga manjka. Pa de se spet k poprejšnjimuvernem — so djali— de ve matere ne bote menile, de sim jest morebiti preo jeter, kér včasi tudi šibo rabiti priporočam ; poslušajte kaj s. pismo govori! Salomon, nar modrejši kralj, pravi v bukvah Pripovist 23, 13-14.: Nikar otroku ne od- tegni tepenja; zakaj ce ga boš s šibo v d a r i 1,ne ga boš ti s šibo v dar il, boš Pa zavolj tega bo u m eri. S tem, de njegovo dušo od pekla rešil. so sedej besedo preklónili, in se k očetam nazaj ozerli zavolj tega, de so matere dostikrat pri kaznovanji otrók premehke, si vi očetje nesmete preveč domišlje-vati; zakaj kakor se one dostikrat v tem pregrešé, de s sojo preveliko m eh kob o otrokam potuho dajajo, in tokó njih poboljšanje zaderžujejo : tokó tudi vi pri kaznovanji otrók velikrat napčno ravnate, kér jih dostikrat preojstro in večidel le v jezi kaznujete, in se tokó v nevarnost postavite,jih na njih zdravji poško- dovati, ali jih cio s smertno rano zadeti. I ode zna- so pristavili — de se bodo tudi med vami kteri našli, slavni družbi. „Toliko lep biti ki se v ti reci tokó slišim od krajnskiga reče Metastazjo gospodu bi rad kako krajnsko pésem slisal". i se niso dali dvakrat opominjali in zapo- Matiček se zgovarjajo, kakor sim enkrat nekoga jezika pripovedovat slišal, ki jerekel: kokó bi vunder mogel kdo brez jeze štrafovati! Pa na to vam zamorem djali odgovoriti so škofu — d Gospod Ri de jest sam sim poznal tako mater i ki je jejo pesmico iz Linhartové vesele igre bila to storiti v stani. Kader je kak nje otrôk kej te Vf • // zeni" » Metastazjo ni z ocmi trenil včs čas, in ko so če je v jezi bila, nikoli R nehali peti, reče slovéči Italij penja vredniga storil, ga ni, prêcej kaznovala, ampak ga v hram peljala in tam glasek vaše ljube pesm n N m zaperla, tokó dolgo, de se ji je jeza vlegla. Po tem Tako so gospod R gospod ni uses Dr kar álil" en Zup sami po v se le je šla k otroku, mu njegovo hudo djanje z goreco materno besedo pred očí postavila, in ga prepričala, je kažen zaslužil, in de , če hoče dober otrok biti, pri i m je tako sloveč mož, kakor je bil Met de vedali stazjo, ki se je skorej vse jezike celiga sveta naučil od na j našiga jezika tako pohvalno pričeval, mora njegovo pravljen biti mora, jo terpeti: in potem še le je ka- pričevanje tudi veliko veljavnost iineti ! — V listu 46.1.1 — - ^ - V « ^ -m T- • 91 • . m - • V - . zen nad njim spolnila. In od te matere otrók naših Novic smo opomnili petja v slovenskim ecji na tukaj so roko krepko pred nas vergli m