Nocoj, Človeški duh, ne kolni trpljenja, ki te je morilo! Svetine z verniki se polni, duhovnik kliče glasnomilo: Bogu na visokosti slava, na zemlji mir ljudem in sprava! Po letih mladih se nam toži Nevolja sila neka srce zdaj širi nam, zdaj oži kot morje plima in oseka. Bogu na visokosti slava, na zemlji mir ljudem in sprava! Podobo v zlatem glej okvirji: Na slami spi nebeško Dete, krog njega molijo pastirji, blest na traku črke svete: Bogu na visokosti slava, na zemlji mir ljudem in4 sprava I Da slava Njemu, ki dostojen med vsemi je najvišje slave! Da, mir ljudem in čut pokojen, ki edin je sreče prave! Odklepaj raj nam izgubljeni, o zveni, sladka pesem, zveni! Anton Medved. Bučijo orgije. Dim v kadili pod stropom se vonji v raztaplja. Kaj smeh na lice vnuku sili. kaj dedu solza z lica kaplja? Bogu na visokosti slava, na zemlji mir ljudem in sprava! Zakriva svet noči zavesa, polnočni zvon .čez plan odmeva, pozdravlja zemljo in nebesa, tbor angeljev vesel prepeva: Bogu na visokosti slava, na zemlji mir ljudem in sprava! PI® roi. NO. ioi. CLEVELAND, OHIO, V TOREK 20 DECEMBRA 1910. SH^H _____ _____________________ _ •.........J^Jai^^^^^B T Božična pesem. tenis svoje žalosti, ki se je pripetila bratom in sestram ter prijateljem umrlega Josip Dolesa, ki je v Gospodu zaspal v nedeljo zjutraj. it. decembra previden z zakramenti za umirajoče v 16. letu svoje starosti in 2 meseca potem, ko je prišel v Ameriko. Gbtovo ie mladi potnik prišel v Ameriko veselja in nade poln, da se osreči v novi deželi, da bi vžival vesela mlada leta s svojimi tovariši, brati in sestrami,k atere je komai zagledal. Torta nemila smrt ga je pobrala v cvetju njegovega življenja in moral je odpotovati v večnost. Veliko je imel prijateljev, ki so ga tolažili v bolezni in mu bili zvesto do groba, kamor so ga spremili z venci. Mladi pokojnik zapušča še stariše v stari domovini, v vasi Maline pri Cirknici na Notranjskem. Gotovo 'jih bo do srca užalostila novica ob novem letu, da fio zgubili sina t ; >v'.V: » 'i IV?! ravno člani Sokola v Clevelan- du so oni. ki največ delajo za S.X.P.J. T.ahko bi jih imenio-vali po osebah. Sokoli so v Clevelandu največ naredili za razvoj S.N.P.J. ifi zato se jim sedaj povračuje z batinami od strani urednika Glasila, Lepa hvala! Ne vem, kako bi imenoval to postopanje. Nvosčljivost ni, ker kot poznam urednika Glasila. je on vse drugo prej. Edi-110 kar morem iz njegovega pisanja posneti, je to da ne pozna razmer. Kad bi torej videl, da bi on to tsvar v roke vzel, pa bi jo speljal do konca, ker govori o drugih, da ne znajo, da nimajo prav jitd. 'Kalj pa imamo sedaj z dvoranami; Rent se mora plačati povsod, ker nihče ni tako bogat, da bi zastonj se trudil in matral za majhno najemnino dvorane Iti če bo sokolska dvorana, bo treba ravno istega truda, is tega matranja. In ker si je že cd 11 o društvo zavzelo za da bro stvar, je pričakovati, di jim drugi pomagajo, ker do biCka bo imel svakdo kolikor toliko. Konečno na naj še o menim, da isli illjbolj upijejo in kričijo, ki ne bodo dali cen ta, a drugi, ki darujejo kaj, so zadovoljni, da pridemo Sloven ci vsaj enkrat, po tolikih letih vsaj do Sokolskega doma, če že ne moremo do Narodnega ali Slovenskega doma. S spoštovanjem F. D. (Opomba ured.: Ta dopis smo priobčili kot je nam do-šel, ker priznavamo vsakemu tudi nnsprptinikh.t, vedno pravico, da izrazi svoje nirtenje. Izpustili smo nekaj osebnih napadov, ker isti prav nič ne koristijo, v ostalem se pa celo strinjamo z dopisnikom. Sicer je pa konečno vendar dobro, da se stvar širno razmo-truje in .s tem razjasni vsakemu ves položaj.) --Sledeča društva so v nedeljo izvolila nove uradnike: t)r. sv. Janeza Krst. št. 37. Predsednik Ivan Avsec, podp. I*r. Mila več, taj. Anton Oštir, JL taj. R. Perdan, biag. Arit. Prijatelj, zastopnik Louis Lach rač. 11 a d z. [os. Brodnik in M. Kožar, pom., taj. F. Kos. za-tsavonoša F. (ITlčar, spremljevalec Vintar, vratar Subic, Pire, Boskovič ih Pekolj računski pregledovalci. Društveni zdravnik J. xSe1iškar. Društvo jako lepo napreduje in bo kmalu imelo 200 č)anov. J. S. ki je pre*! maloin časa obetal, kako bo skrbel za nje in se tn> dil; da bo kaj prislužil za svoje in njih življenje, toda mesto tega je moral umreti. Tukaj zapušča tri brate in 2 se-setre, ki §0 111 u bili angel j i varuhi v njegovi bolezni, in preskrbeli so nvu krasen zadnji sprevod. Vsem sorodnikom izrekam sndflo sožalje. A. Grditi*'. —Mlademu rojaku Ignacij Mrharjit. ki stanuje na 6121 Si Clair avet je v soboto po poldn^v tovarni Fulton Foundry Argalo od desne roke dva prsta. Sprva je bil prepeljan v bolnico, a odtod so ga prepeljali domov. Kojak je clan dr. sv. Janeza Krst. št. 37 J. S.K.J. —Mf. Joe Milavec je-daroval 50 centov za štrajkarje v Pa. Srčna hvala in želimo, da dobi mnogo posnemalcev. —Priol>čanio tu-di sledeči dopis, katerega smo pa morali radi obzirnosti izdatno skrlčiti: Naj nam dopisnik oprosti, ker z malim besedami, katere smo izrabili za jedro njegovemu dopisu, bo isto povedano. G. urednik: V Glasilu S. N. P. J. sem zopet bral mišljenje F. K. urednika Glasila glede Sokol-skega doma v Clevelandu. Kakor ste nui vi zadnjič povedali, urednik ne pozna razmer v Clevelandu. Tu se je delalo za cele fare, za Narodne Dome, za Dome za onemogle, za Slovenske Dome, a vselej je še vsa rečx splavala po vodi, ker je bilo mnogo ust. ki so govorila dobro, a ko je prišlo. da bi kdo kaj dal. so pa umolknili, Kjer ni denarja, kjer ni edinosti, se ne more ničesar opraviti. Spomnim se. da je urednik Glasila v ranj-kem "Komarju" vedno povdar-jal, da je nesloga Slovencev njih smrtni greh in glavni vzrok, da ne morejo napredovati. In bas ta urednik nasprotuje onemu, kar je celo društvo z resno voljo in z velikimi žrtvami začelo. To ni lepo od njega. O.11. ki pridiga bratstvo med Slovenci, je. oni. ki je prvi kamen zagnal na to bratstvo. Vsi drugi urednik/ slovenskih časopise v po Ameriki tega niso naredili. Pa je že tako med nami: Če jih je dvanajst za dobro stvar, se dolbi trinajsti, ki mora delali zgago. (Kar porneje pišete, smo spustili, ker spada bolj v ose* beti boj.) Dodenem naj ie, da K. Jednota pa daje tudi, lepo podporo. Po novem letu pridejo v veljavo razredi. Ženske bodejo tudi lahko utstanovii|e svoja društva, in bodo ravno tako lahko zavarovane za tisoč dolarjev. -—Podružnica sv. Cirila in Metoda ni mogla imeti volitev uradnikov v nedeljo, ker je bilo večina članov zadržanih, ki so pa bili vsi opravičeni. Glavna seja se vrši v nedeljo, 15. jan. prihodnjega leta. Vsak bo pismeno povabljen. Slovenski Sokol je izvolil sledeče odbornike za prihodnje leto: Jos. Kalan, starosta; Fr. Hofecvai', podstarosta: 'niaičel-nik, Jos. Debevc: gl. tajnik. Fr. Iludovemik; rač. tajnik. A. Peterim: poniož. taj. Andrej Noč: blagajnik, John Pekolj. Iv. Spcliek, Jurij ITrbas, Frank Kr/e. nadzorni odbor: zastavonoša. Fr. Pekolj: vratar. Peter Pikš. —S. 7. podp. dr. ''Svobodomiselne Slovenke ie v četrtek. 15. dec, izvolilo sledeče uradnice: Helena Perdan predsednica: Ivanka Glavič podpred.; Nežka Kalan 1128 K. 63 St. tajnica: Terezija Žele rač. taj.: Marija K ran j c blag.: M. Maj-zelj. A Trost. M. Oražen nadzornice. Društvo daje $5.00 tedenske podpore članicam za *oc mesečnine in poleg tega nlačn pogrebne stroške. Vsaka Slovenka bodi članica kakega društva; katera tue more plačati visokih asesmentov, naj se zavaruje za manjšo svo-to. To vam nudi dr. "Svobodomiselne Slovenke." —Starišem Soršek je umrl sin 9 mesecev star, Čeme strt 5 let. Bil • -ti f Zopet dvajset premogarjev zasutih v rudniku, kjer je izbruhnil velik ogenj. 10 MRTVIH. Denver, Colo.. 10 dec, V rudniku rid Leyden Coal Co. 14 nvlj od tega mesta, je zasutih Še \i premogarjev, dočim so prinesli ze deset mrtvih na dan. V rudniku je nastal ogenj, nakar je nastala še razstrelba plina, ki je imela toliko žalostnih posledic. Za poskus so spustili nekega psa v jamo šest čevljev globoko, ko so ga potegnili nakvišku, je bil mr tev, radi strupenih plinov \ rudniku. Rešilno moštvo deluje na vso moč, da reši, kar je mogoče. čvrst deček in stariši zelo žalujejo nad njegovo zgubo. Naše sožalje. —Za dr. Naprej št. 5. S. N. P. J. nismo mogli zvedeti drugega kot da je A Kužnik predsednik in Pr. Kogoj tajnik. —V soboto ponoči ali bolje v nedeljct zjutraj so zopet vroče glave mladih surovežov po zabile, da so ljudje, ki imajo človeški razum. Podivjano so napadli z noži na cesti 24 let nega John Rak oš a in mu pri-zadjali na vratu nevarne rane. Rakoše je sedaj v St. Clair bolnišnici v nevarnosti, da umre. Take zlobneže bi prištevali le divjakom, le ječa je primerno stanovanje za te surovine. Radi malih vzrokov se stepejo, nakar mori'jo takoj noži na svetlo, in posledica je da mora mlad človek umreti, dočim drugi tičijo po ječah. —Lepo umetniško predstavo je priredil v nedeljo z veter v Grdinovt dvorani John J. Grdina. Ljudi j se je precej na-hfn'fo;'ki 'sft'Mti tfsi radovedni, kako bo resif "ari jati sko prin-cezinjo" iz ztapora, kakor je bilo obljubljeno. No, posrečilo se je izvrstno in občinstvo je burno ploskalo. Tudi vse druge umetnosti #0 bile jako zanimive in ljudstvo se je raZslo prav zadovoljilo. Take predstave so v re'sn.ici umetniške, ljudstvo jako, rado gleda, in želeti je. da s6 v kratkem zopet kaj priredi. —Dr. Žal. Matere Božje je izvolilo sledeče uradnike z* prihodnje leto: Načelnik Jak. 7ele: podtoač. John BradaS: ponač. nam. Jos Pograjc: predsednik John Kuhar* podpred. Al. Mrhar, I. tajnik Jos Glavič, II. tajnik Val Zbačrjik, blagajnik M. Glavič. Pregledovala knjig: Jps. Centa. Jos. ?nidaršič, Jos. Zabukovec. zastavonoša Anton Šknfca, re-drtr Tos. Pograjec, vratar A nt. Sivec. hornist Jakob Fortuna, tambor John Krainer, zdravnik dr. J . Seliškar. Volitev se je vršila v največjo zadovolj-nost vseh članov. Pri tem je dokaz, ker so vsi člani veseli in skupno zapustili dvorano. Društvo jako dobro napredHi- je. —Se nekaj društev imajo seje prihodnjo nedeljo, na božični dan. Upamo, da nam tudi ta naznanijo izid volitev. —Mrs. Frances Laushe je darovala za štrajkarje 25 centov, Jos. Stehlaj iz Chicago Si.00 Slednji nam je poslal tudi lep dopis iz Chicage glede štrajkarjev. katerega pa priobčimo prihodnjič. Dosedaj nabrana svota izkazuje $1.75- —Sledeči uradniki so bili izvoljeni pri društvu sv. Frančiška. št. r/j K. S. K. J. Alojz 7upanlčič, predsednik; John Nahtigal. podpred.; Jos. Per-ko. I. taj.; Franc Unetič, II. taj.: Franc Lenarčič, pomož. taj.; Franc JakSe, blagajnik; Anton šustaršič. zastopnik. Nadzorniki: MHt. Nahtigal, Iv. Trček, Joe Zupančič. Vratar Stefan Tomaiič, zastavonoša trt C Mihlp tf4 los. M ime. ; ... V pondeljek ob 2. popoldne se vrši javno zborovanje društvenih uradnikov v Korčetovi dvorani % 1 RADI KONZULA. Poročajo nam, da se vrši v pondeljek, 26 decembra javno zborovanje društvenih uradnikov in sploh vseh članov društev v Clevelandu v Kofčetovi dvoran' ob 2. popoldne. Povabljen je vsakdo, posebno so pa prošeni da se udeležijo društveni uradniki. Slo se bo glede neke izjave avstrijskega konzula in njegovih pristašev, da bodejo morala društva od sedaj naprej pošiljati ves denar, ki se -izplača kot smrtni-na skozi konzula. Našim slovenskim društvenim uradnikom je vsem znano, koliko imajo težkoč pri konzulatu. O tem vedo dovolj povedati mnoge osebe. Žalostno je pri tem da delajo za to stvar tudi nekateri rojaki, ki so sicer ameriški državljani, toda gredo na roke avstrijski vladi, Njih dejanje se bo tudi primerno o- Rojaki spomnite se z darovi za uboge štrajkarje rojake v pennsylvanskih rudnikih \ svetilo pri tem zborovanju. Povabljen je zastopnik avstrijskega 4 konzulata in poročevalci angleških listov. Stvar je ta. Avstrijski kon-zu1 ne more nikdar nikogar prisiliti, da bi se denar njemu dal v oskrbo, Društveni uradniki naredijo 9 tem tako, kakor društvo določi, in kakor se glasi zavarovalna polica u-mrlega člana ' Za oskrbo denarja so tukaj varuhi in zapuščinsko sodišče, a drugi nima nihče pravice še vmešavati v te posle. Da so naši društveni uradniki dovolj dobri in izurjeni v tem poslu, nam kale njih vseskozi vestno poslovanje. Treba nam torej mi nobenih Šikan od stranih avstrijskega konzulata. Lepo je od njega res, če se zavzame za nekdaujc avstrijske podanik £ in jim pomaga pri nesrečah, toda v društvene zadeve se ne bo nihče umešaval, kdor . i*i poklican za to. Avstrijski konzul naj tedaj skrbi za svoje ljudi. ;kadar kdo umre, da ne bodejo morali rojaki po hišah hoditi s klobuki v rokah in nobirati milodare. Tu je dela za konzula dovolj. Stvar smo razjasnili. Vsakdo vc. zakaj se g'c; in kogar zanima naj ptide v pondeljek. 26. decembra ob 2. popoldne v Korčetovo dvorano, kjer se bo o tem govorilo, fiakar se bo še več poročalo. Iz Pittsburg, Pa. Iz tega mesta se nam poroča. da bode dramatično društvo "Skala" priredilo 5. jam. igli lepo igro "Doktor Hribar" v korist zidave tukajšnjega Slovenskega Doma. Ker se igralci prav dobro pripravljajo, je upati lepe igre in tudi velike udeležbe od strani občinstva. Društvo "Skala" se jako trudi za dramatiko in hoče v tem oziru podati slovenskim rojakom v Pittsburgu vedno kaj dobrega in lepega. Rojake to^ rej posebno opozarjamo na to predstavo, —Prijatelj revne, sedem let stare deklice prosi, iče bi se jo kdo usmilil in jo vzel k sebi, ker oče ie pijnaec, mati je. pa umrla, da otrok nima sedaj nikogar, ki bi skrbel zanj. Kdor je usmiljenega srca in fhc£e kaj narediti za otroka, naj se oglasi pri Frank Bojen, 3821 E. 39th St. —Spomenik Lundra*-Adamiča. katerega so hoteli postaviti v Ljubljani, pa jim je vlada prepovedala, baje sedaj nameravajo pripeljati v Ameriko, kjer bi ga postavili v eni izmed večjih slovenskih naselbin. Stroški za prevažanje in po-stavljenje bi prišli na kakih 1000 dolarjev. Ce bo kaj iz tega. pokazala bodočnost. —Dr. Srca Marije priredi iia Silvestrov večer »vojo društveno veselico Več Dovemo ob T . 'vv/, ; § S ' * PRIDrTE NA POMOČ. Zima 7. vso svojo ostrostjo ie tukaj. Marsikateri jo bode zelo občutil in skrbel, kako jo ln> na gorkein preživel. Srečen je. kdor dela. Gorje pa onim. ki so brez dela. Še veič-je gorje onim. ki so bre^ dela. imajo lačne otroke in žene, ki kričijo po kruhu, pa ga nimajo nikjer vzeti. A veste vi, družinski oče. družinska mati, ki imate otroke, kako bi bilo hudo zn vas, če bi ne imeli ničesar v hiši, s činiur bi potolažili glad lačnim otrokom, ki vas milo prosijo krulia? Ali veste, kako bi bilo to hudo? Lačni, raztrgani, zmrzitjdči o-strašen pogled! Take rojake imamo sedaj v Westmoreland Countvu, v Penilsvlvaniji. Reveži se borijo za svoje pravice, za svoje mile želje, katere jim je odrekla mogotonii, krivična kapitalistična roka. Morda, marsikdo izmed dragih naših ne ve. kaj se pravi stradati v budi zimi, kaj se pravi zmrzovati v tem ledenem času. Morda je.pa kdo že kaj tace ga doživel. Glejte, rojaki. tako se godi sedaj našim bratom v Pennsylvaniji. Ali veste kaj se pravi delati deset ur na dan v črni zemlji, obdati od prahu in vode, umazan strgan, razbit za borno plačico poldrugega dolarja na dan? Ali mislite vi s tem preživeti svojo družino? Nikakor ne. fn nadalje pomislite: Lastniki teli rudnikov vlečejo milijone in stotine milijonov vsako leto iz rudnikov. Ali je to pravica? Zakaj bi se valjalo nekaj osel) pO mehkih blazjnah iva račun krvavih žuljev delavcev? Gotovo na in prizna vsakdo, da je to velik^ krjxic^. Tn radi te /krivice so se dvignili premo-garji. so zahtevali svoje pravice. Poglejte rojaki, deset mesecev že ti reveži stradajo, zmrzujejo, trpijo vse nadloge, kar jih je mogoče, a kljubujejo še dobro njih največjemu nasprotniku. Srce bi morali imeti od kamna, če se ne bi usmilili teh revežev in jim kaj darovali. Le pomislite. da se vam ravno kaj ta-cega lahko vsak trenutek pripeti. Tudi vi boffete morali prositi podpore potem. Kdo vam jo bo dal, 6e ne lastni rojaki. Nekateri ljudje zbirajo milijone, drugi stradajo. To je vnebovpijoča krivica, ki jo morn vsak priznati. Zatorej, bratje. rojaki, imejte usmiljenje, pomagajte svojim rojakom ki trpe žejo in vse nesreče, darujte jim po svoji močeh. Vsak dar je dtfbrodošel, za vsak cent se bo tisoče rojaških six proti nebu zahvalilo za milostno podporo. Upamo in trrlno pričakujemo, da se znajdejo v Clevelandu možje, ki bodejo žrtvovali nekaj prostega časa in pobirali pri radodarnih ljudeh darove. Lepo ni bilo, da se kaj tacega že dosedaj ni zgodilo. Mama, kruha, lačen sen*, mama, zebe raztrgan sem, to so kriki, kf se ponavljajo vsak dan v delavskih družinah, in ne more biti človek iz kamna, da ne bi slišal teh krikov. Ponovno prosimo usmiljene ljudi, da gredo pobirat za naše rojake. Za plačilo jim bo tisočera hvala siromakov in stoterni Bog plačaj otrok. Roiaki. ne pozabite štrajkarjev! i —Cerkveni pevski zbor priredi na nedeljo, 25 decembra predstavo s petjem in igro "Na betlehemskih poljanah". —Srečkanje za hišo v So. Lorainu, za katero so se prodajale srečke po $1.00 je preloženo ha 15. marca, ker Se mnogo društev ni poslalo na- ^^^^^^HESk^' v * V*?- i Neumestno poročilo in skrajno neslan ^popla c^r^ke vim koledarja. ZAVITO POROČILO. —Čudili smo se, db Sc kaj ^Jplcega sprejme v koledar, ki Ji»|£a vsako leto izda Slovenska I JPiAl. Co. v New Yorku. Saj pt( gospodje so vendar "prosvi-k tfjeni" z najbolj moefernimi »idfcjami, časte Ferrerja kot I svetnika, itd. a naposled pa pri-I Občijo spis o stoletnici, Cuya-Kiloga okraja, kjer se pojo za-Kaluge raznim Hribarjem in Kr-gietom. Urednik koledarja je Kpvzročd veliko netaktnost, Ker je sprejel konec omoiijene-Ha spisa v predale. Ta spis bi Roral namreč opisati stoletni-Rtto Cuvahoga countya, kar je tipa ie ponesrečen poskus; pa Eo bi bilo Se dobro, da se ose-|ka, ki je to pisala, ni spoza-fitfla na stare prepire v cleve-Kuidski naselbini. Naj zavrne-ko prav mirno samo nekaj fcivkov, kar se govori o cleve- t Clevelandu za §lovence oral IKao neki Vid. Hribar. Pra- g^po'vaedati, da so Vidu Hri- pa noge, nakar je omenjeni Hjidnar res oral ledmo in si-p|er -r- $$$. Istotako ae v ^A^vzdiguie prejšnji žu- HSSpbeoro bi mislili, da pri-Bil dopis od njega samega. se piše o Cleveland-^fth ^ruitvih, kako so "razno- B9B|ega prepričanja in po-■Kp^arre. To ni resnica. Bptskih, elevelandskih drust-H^^hče ne gleda na politiko. i Mi .ij in za ni*: druzega, oc pa EBPPni niti deset tisoč Slo- | loncev. Da je izmišljeno, ve ( Bršak.. starejši Clevlandčan, j vsak slovenski trgovec. Če rc- j p£ior, da je v Clevelandu 38 ( slbvenskih Amštev, če vzame- . Bpru samo sto članov, imamo . ffibl ie tukaj skoro 4000. Pa jih i je- vež. Sedaj 'pa pomislite, da < Bwno vsak peti pri društvu, 1 Bh je dokazano. Koliko roja-KmP je torej v Clevelandu ? Nič preveč, če rečemo od 18 do 1 20.000. V dopisu se tudi T*>r- < tm$e vzamemo, da je spis 5 napdil duhoven, torej pač ni i lepa ta Ijuliezen do bližnjega, < ki jo razodeva kolega kolegi, t HV ia, business. Da se je pa s > »ceni gospod oŠ) koncu spisa t senatorja na izpraznjeno Di-$| ckovo mesto. Za to čast se po- , teza ta neki Atlee Pomerene, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen kot podguverner, trt^ neki Ilanley, ki je načelnik državnega demokratičnega oddelka. Ta dva imata največ upanja, da dobita senatorsko togo. Ker se pa postavodaja še ni mogla odločiti za nikogar, sta sklenila, da gresta sama med ljudi in se priporočata. Pri tem sta se večkrat se« šla v raznih mestih, kjer sta j govorila veni in isti dvorani. I No. lepe stvari so prišle na , dan. Pomerene je očital Han-leyu. da je zaveznik trustov, I da jih je zastopal v njih pravdah, da je lažnik, da je hinavec. kateremu se ne more za- ^ upati in 'še mnogo drugega | lepega. Nasproti je pa Hanley J očital Pomerenu, da je trusti-janski kapitalist, ki je bil tudi odvetnik trustov ter da ho-, če delovati vedno v prid trustov, če 'bo zvoljen. Oba adu-, ta bi si najraje skočila v zobe in lase, tako se jezita. Komaj sta na govorniškem odru, že sp začneta * ohrekovati z laž-njivcem, hinavcem in druginj. Oj ti lepa senatorska čast! Po našem mnenju se morata Pomerene in HanJeV dobro po. znati med seboj, če si makla-data take priimke. Oba sta vredna eden 'druzega* In taki ljudje sepotezajer za najvišjo čast v posta voda ji naše republike. Ljudje, ki služijo trustorn, ki so njih zagovorniki, ljudje, ka- | terim se lahko reče v obraz lainjivicc, taki adutje pridejo v našo postavodajo. Ni iČtuda potem da t rust i t veti jo, delajo dobičke, kršijo postave, če so oni. ki bi morali gledati,' da se te postave ne kršijo. Saj vidite vendar, kakšni ljudje pridejo do te časti. Povejmo samo en vzgled. Senator Pratt je bi! zastopnik ekspresnih družb v zvezinem senatu. Kadar je kdo stavil predlog, da bi pošta prevzela one pošilja-tve, ki jih ima sedaj ekspresna 4 družba, vselej se je dvignil se-/ . nator Pratt in klical hudiča iti Bog;i na pomolč, da se kaj ta-' cega ne zgodi. Bil je zastopnik trustijanov v zvezinem senatu. Ekspresne družbe delajo velikanske dobičke s pošilja^ tvami. Če bi pošta dobila t<> v roke, bi se cene pošflja-tvam takoj znižale. Toda nasi' zastopniki v postavodaji tega ne pustijo. Taki ljudje delajo postave v Ameriki. Ni čuda, da delavstvo tiči v krvavem jarmu, iz katerega se ne more oprostit!. Oni, ki so poklicani, da bi skrbeli za njih blagor, oni dela-;' jo v blagor delavskih zatiral-j. cev — kapitalistov. "j -u- Zopet revolucija.* El Paso, Tex., t8. dec. Sem je dospelo, da je bil mefcsikan-ski general Navaro ujet od upornih Meksikancev; zajedno je prišlo v roke upornikom deset velikih topov in vsa strelna"1; priprava. Štiri tisoč upornikov JI se je udeležilo bitke, kjfcj- je bila Diazova armada pop^lno-J^ ma premagana. Vlada zbira v;V naglici nadaljnih 5000 vojakov^ da zatere z njimi revolucijo,! ki se zopet vedno bolj širi. A-/| merikanci že zopet bežijo izjj vseh mest, in po riekaterih | državah trgovina popolnoma J; potčiva. Baje so imeli uistašt za^S (inije dneve velike uspehe v> bejih z vladirfimi četami, in njih število od dneva do dne-J va narašča. Vlada se le težko-J bori proti upornikom, ker mo-^ ra imeti svoje vojaštvo razde^, imajo povs^^obflo^posla z lt, fm ob- 7- Po tem ' 44 gimnazij in realnih gimnazij, realk je 131, in sicer 121 ginin. in 43 realk nemških. 52 gimn. in 41 realk če-šikih. italijanske so 4 realke itn 6 gimnazij in hrvatskih je 5 gimn. in 1 realka! To je velikanski napredek v 7 letih! Slovenci pd kakor da hi bili prikovani na eno torišče! Xaše šolstvo se ne gane za korak naprej, marveč postaja kot slovensko šolstvo še skoro slabše. Učiteljišča se nahajajo v Mariboru im Celovcu v. nemškim učnim jezikom v Ljubljani, v Kopru in v Gorici z nemšlo. Malomarno me je pozdravil in je gledal v tla. "Zdaj greš z gospodom na stanovanje!" se je oglasila mati. "Poglej, jutri je že šola; pojdi, se bosta danes še učila!" "Ne grem: zakaj ste mi pa rekli, da ne bom šel več na staro stanovanje!" je rekel Pepček in je loputnil z nogo ob! tla. ; ' I "Pepe, le pojdi, poglej ma-; ti so bolni, ne žali jih!" je go-j voril gospod. Videlo se mu je,' ----i.......... . 1------ da je gpvoril mehansko, besede niso prišle iz srca. "Ne grem, ne grem, če me prav ubijete!" je zakričal Pepček. Smilil se mi je. ko sem videl. kako obupito kriči in sem stopil k njemu! "Pepček, poglej, najboljše je, da greš z memoj! Na stanovanju ni nič hudega; gospodinja ne bo nič rekla-, ker nisi prišel zjutraj. "Pa Pepček ,ui maral za moje besede, sedel je na stol in se ga knčevito oklenil. "Če nočeš iti, bom pa jaz na pravil da boš šel! Da ga le sramni pred gostom tukaj!" se je razjezil gospod. "Pusti. Jožef, -nikar se ne hu-dtij !'■' se je oglasila mati in je nadaljevala: "Kar hlapca pokliči Mana. vnzirka pokliči in ga ho djal na voz. Potem naj se odpeljeta z gospodom na stanovanje. Mana, ki je stala v kotu in je poslušala, je stopila iz sobe. "Zdaj boš pa rad šel. Če matere ne ubc.gjiš, bomo pa šiloma te prisilili, da pojdeš!" je govoril gospod. "Vas tif bom poslušal; matere tudi ne; zakaj ste me pa nalagali, da bom doma ostal." Ie kri, al Pepček. Ves obraz 11111 je žarel in bal sem se, da mu ne bi mraz škodil, lC.a9w UV %#VV SCHOENHUT GLASOVIRJI, Najlepša igrača za male in večje otdoke pripravna, jako QC /|a 9Cf% natanko glaieni iz najboljšega leaa izdelani, po cenah zložena ^ I ivv u Cvv —7--- Ali hočete priti v deželo igrač, aRavnotako neugodne, kakor |lje položaj Slovencev glede veljave našega jezika v vsem ja-j iQvnem življenju, so naše, t. j. '^slovenske šolske razmere. Meni t>icer ni mogoče povedati Rvse resnice, a potrudil sem se pust eno, da povem le-to, kar je resnično. Glede vprašanja slovenskega - vseučilišča ima vse najvažnej-le podatke "Vseučilišlki zbor-mpl.", knjiga, katero slovensko arazumništvo vse premalo bere. ^ V tem oziru so Slovenci nekdaj že nekaj imeli, danes nimajo n|čiesar; še iz vseuičiliškil avl v Gradcu in na Dunaju so vrgli .nas jezik pred kratkem! Srednje šole, t. j. gimnazije in jrealke, nimamo slovenske • nubeme: eden in pol milijona,; a nima niti ene srednje šole v \ svojem jeziku. Da se krivičnost tega našega položaja še bolj • razvidi, naj navedem nekaj številk: Po zadnjem ljudskem šte-> tj u l 1900. so na.šteli na Avstrijskem 9.168.000 Nemcev, 3.1)60.000 Čehov, 1.193,000 Slovencev, 727.000 Lahov, 711.O00 'Hrvatov in Srbov Srednjih ; šnl pa'j® bilo na Avstrijskem, in sicer leto poprej, to je 1899. I^SOR in sicer 201 ginin. in realnih gimnazij ter <>7 realk; o starodavni Slovani niso poznali samo enega Boga, temveč t tavali so še v tanioti ter pri-I ztiavali .veliko .število bogov in bogi če v ter boginj, katerih D vsak je imel svoj pomen. Lulč i. kristijansva, ki se je pozneje _ razširila po vesolj iti zemlji, jam tedaj še ni prisijala. Sicer I so naši pradedje slovanskega naroda že pred sv. Cirilom in . Metodom se nekoliko sezna-r nili s kristijansko vero, ven-dar so bili to samo borni od-' lomki napačnega tolmačenja,: in večina slovanskega naroda je še vedno verovala, še dolga leta po Kristu v Morano, Radegosta, Svetovita, Trigla-I va Peruua in stotere druge bogove. Vendar so imeli Slovani že v onih časih izraz "božič", kar je pomenjalo toliko kot malega boga. Seveda z besedo "božič" niso mislili naravnost nobene božanstvenc i stvari, temveč so jednostavno rekli "božič" onemu letnemu času, ko so se dnevi prilčeli daljšati, kar se zgodi kaikor vsakemu znano, ob koncu meseca decentbra, In ravno v ta čas pade tudi naš božič, t. j (d) koncu meseca decembra, i Za to dolgo temo. v kateri so tavali naši stari dčetje, v kateri niso vedeli, kaj je resnl-. ca in kaj je neresnica, pade doba slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda, ki sta slova-vane, posebno severne seznanila s temeljnimi nauki svete vere. Dva goreča apostelja re- • srnica in Slovanstva sta hodila po tedajnih slovanskih naselbinah ter omenjavala vsepovsod krasno besiedo 1>ožjo. Od vseh stranij je ljudstvo (trlo skupaj, poslušalo nove resnice, o katerih še prej nik-t dar ni slišalo. Ljudstvo se je prepričalo o resnici aposteljov, spoznalo je, da govorita pra- ► vo božjo besedo o večni resnici, a glejte v nekaj mesecih, , je bilo spreobrnjenega milijo- • ne istega naroda. Mora imeti • torej ta vera neko privlačno ■ «ilo. ki se vtopi v dne? člo-i veške duše, katero prepriča o božji vsemogočnosti. Ljudstvo se je torej na mah i spreobrnilo od vere bogov k veri pravoedinega Boga, kot je o njej pripovedoval ift^ Krist, naš Izveličar. Slovani so liesedo "božič*' še vedno pridržali in jo pozneje priredili dostopno kristijaiv skim pojmom. O božčiu se je rodil mali Bog, to je sin Boga, in to besedo so naši pradedje začeli uporabljati za pomen božiča, za božične praznike. In tako se je ta zgodovinska beseda ohranila še dandanašnjih dnij, in ni ga naroda na svetu, ki bi bolj vneto praznoval božične praznike, kakor je bas narod slovanski. In to po vsej pravici ^ Ta praznik je postal za vse 1 človečanstvo velikanskega po- i met na. mnogo tisoč let je bilo prerokovano, da pošlje Bog svojega edinega Sina na I svet, ki bode s svojo smrtjo i in s svojim trpljenjem odte- 1 šil svet zmote in prevare, ki i je zabredel v grehe indirektno i povzročene po prvem človeku 1 Adamu. In vesoljno 'človeštvo 1 je štiri tisoč let tičalo v zmo- i tah ter nestrpno pričakovalo 1 odrešenja. V onej Umeri, po i onej poti,, kot je hodil veso- i tystvo pred Kristovim pri h o- > dom, ni bilo rešenja. , pač pa > je človeštvo vedno bolj ginilo i v tetni. Po širnem svetu je i vladalo mnenje, da se mora ) položaj spremeniti. Ljudje so ( zašli v grozne zmote. Vsak na- 1 rod, skoro vsaka rodbina je ve- 1 rovala kaj druzega. F.ni so o- \ bože val i solnee. drugi kamen- j je. tretji ptiče in druge živali, 1 četrti so verovali v peklenske moči. V te i t c moti so se več- s krat dvignili 'človeški duhovi. ? ki so premišljevali resnico. Bi- \ lo jih je le malo. Kdo se spo- i mni Sokrata, grškega modrija- t na kdo ne Pitagora in nekaj f drugih. Vsi so se pečali z is- s kanjem resnice, katere pa ni- t mogli najti. Le tnal narodič, p Judje v Palestini, so še vero-1 lj vari v enega samega Boga. Pa U ■ V ' Mž - S tudi pri njih je vera že pojemala. nastalo je farizejstvd, ki je zunaj kazalo svojo vero, a v resnici so bili pobeljeni grobovi, kakor je Krist pozne-je sam večkrat omenil. Naravno, da v takem položaju svet ni mogel dolgo naprej. Moralo se je nekaj zgoditi. morala se je pokazati luč, ki je ljudem pokazala novo pot. Morala se je pokazati resnica in življenje. In prišel je že zdavnej pričakovani in napovedani odre-sewik. Odrešenik, ki je bil sin božji, poslan od samega Boga, da reši človeštvo, ki je tavalo po zmotah ter samo ni več vedelo zakaj živi. V majhnem mestu Judeje, v Betle-hemu. se je narod i lo dete.i In to dete ie zrastlo do čudovitega moža. ki je s svojim nauki pretresel ves svet. Ob starosti 30 let je javno nastopil. Takoj se je okoli njega zbrala velikanska množica ljudij, ki je pazljivo poslušala njegove nauke. Govoril je,, kot še ntik-do pred njim ne. Tn da je res poslanec božji, da je res Sin božji, je potrjeval svoje govore s čudeži. Verjel mu je vsakdo, kdor ga je videl in slišal govorni, le zakrknjenci so imeli zaprto srce, ker je razkrival njih pregrehe, katerih so se sramovali, in radiče-«ar so sovražili onega, ki jim je povedal, kakšni so. Toda isto ljudstvo— po večini — ki se je zbiralo okoli Njega. ni pričakovalo samo odrešenja v duševnem pomenu besede od Krista, pač pa so si želeli tudii posvetnega kraljevstva, zemljskega gospodarstva. Judje so bili tedaj podložni Rimljanom; želeli so, da ta Krist, ki jm pridiga čudovite nauke, tla jih odreši su-žnjistva v posvetnem pomenu besede. Ker pa Krist o tem ni ? hotel ničesar slišati, temveč je - bil poslan 11a svet saiuo, da ; reši človeštvo duševnih zmot, , so se polagoma zagrizneni Ju- - dje začeli obraičati od njega - Ostala je pešlčica vernih lju-, dij okoli Krista. Po triletnem poučevanju na-i roda je prišlo slednjič tako > daleč, da so ga lastni ljudje - izdali, potem ko je sam rimski -> namestnik v Judeji — pogan— priznal "da ne najde krivice 1 na uijem, da si umije roke nad c krvjo nedolžnega". To je bil t Poncij Pilat. Toda ljudstvo je 5 bilo željno krvi in zahtevalo je smrt onega, ki ni ničesar ' zakrivil...... Toda seme je bilo vsejano - na rodovitno zemljo, od božje ; roke, po božji mol. To seme, 1 tako neznatno v svojem pri- ■ četku, je mogočno vzkakilo - in iz kali je zrastlo mogočno ■ drevo. Tristo let po Kristu, po • dobi velikanskega preganjanja ■ njegovih naukov, je bila nje-1 gova vera že javno priznana, v največji tedajni svetovni državi. Al ni to čudovito? Na 1 svet pride moz, uči *voje 11a-^ke. in danes ima stotine milijonov privržencev? Vse, kar . si satanska in posvetna moč mogla izmisliti proti Kristovim naukom, vse se je upotre-bilo, da bi se isto zatrlo. Mo-1 rili, topih, rezali, klali, zažigali so pripadnike te vere. Vse ni nič izdalo. Zgodovina nam pripoveduje, da je bila mučeneev kri seme. kristijanske vere. Bolj ko so jo zatirali, bolj je ras tla vera v mogočno drevo. Kje so kralji, cesarji in drugi mogočneži, ki so tekom svoje vlade napenjali vse satanske sile, da bi treščilo skalo. Pozabljeni so: zgodovina jih o-menja le toliko, ker So preganjali vero. A Kristovi nauki5 Mogočno done njegove besede danes po vesoljnem svetu. Ni kraja več na zemlji, kamor ne bi prodrli žarki te čudapolne vere. vere, ki uči: Ljubi svojega bljižnjega. kakor sam sebe. Sicer je tekom stoletij nastalo mnogo krivili naukov, zmot in razlaganja; toda seveda vse to je prišlo od ljucKj, ki od vere iščejo svj lastni dobiček. Pod pretvezo "božjega poslanstva" se izdajajo za verske učitelje. Nastala je razprtija v lastnem taboru. Vsa razprtija je posledica fanatizma ljudij, ki vlečejo vero v vse ■ najbolj potrebovali r Če bi vsi ravnali po Kristo-vih naukih: Ljubi svojega blji-žrjjega kakor sam sebe, tedaj ne 1>i bilo danes toliko.nasprot-stva, k^kor ga je. Ce bi ljubili svojega bljižnjega, ne bi bilo toliko gorja na svetu, kot ga je. Ne bi bilo treba socijalizma ki v svojih pogubonosnnh naukih razdira vse, kar je ljudem svetega. Nekaj je vedno gar-jevih ovac med čredb; "če se te odstrani, tedaj je čreda čista. Tn če pogledamo današnji delavski položaj zapazimo mnogo garjevih ovac, ne med delavci, pač pa med delodajalci. Kapitalisti so pozabili Kri-Rtov nauk: Ljubi svojega bljižnjega kakor samega sebe, oni so pozabili vero, ljubijo le denar in delavsko kri. Zato so( pa tako daleč zavozili, da bodejo delavci z njimi obračunali ter jih prisilili spoznati zopet načelo: Ljubi svojega bljižnjega ....... Tako smo podali cenjenim našim čitateljem nekaj niislij in razmišljevanja ob božiču. Božič pomenja za nas vse dan vstajenja, dan boljše priho-dnjosti. Vsakdo se ga veseli, vsakdo ga nestrpno prikuje. In res je to dan kot ga ni bolj pomembnega v letu. Dan novega prerojenja. dam izza temnih dnij našega vsakdanjega življenja, ko nam za zori sijaj boljšega bitja in ži-tja na svetu, da dokončamo svojo nalogo, za katero smo bili usvtarjeni Kakor je prišel nekdaj Sin božji na svet in je oznanjeval resnico med svetovnimi narodi tako bi se morali tudi mi prebuditi ta dan ter se posvetiti večjim idejam, boljšemu življenju. Vsak ie svoje sreiče kovač. (Vsakdo more biti srečen ali •nesrečen, vse je odvisno od posameznika. Prebudimo se torej ob svetih božičnih praznikih ter prepevajmo tudi mi, kot se je nekdaj glasilo na be-tlehemskih poljanah: Slava Bogu na vnšavi In mir ljudem na zemlji, Ki so flobre volje! 1 ..11, -— Naši zastopniki. Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, prodajati knjige, naročati tiskovine in pobirati oglase v svojih naselbinah. Za Cleveland in okolico: Ivan 1 Lah in Viljem Sitar.. Za Chicago, III.: Martin Launch, 1900 W. 22nd PI. 1 Za Waukegan in No Chicago, 111. Fr- Osredkar Box 354 No. Chicago, III, Za Springfield, 111.: Anton Kuž-žijik, 1201 So. 19th. St. Za I,a Salle, III.: Chas. Okies- čan. Za So. Chicago, 111.: Martin Laurie, naslov kakor zgoraj. Za Alleghany, Pa.: Nic. Klepec j . 836 Liberty St. Za Forest City, Pa. John Oso-lin, Box 492. Za Moon Run, Pa.: Frank Str-mljan, Boa 238. Za Irwin, Pa. Frank Demšar, Box 60. Za Creb Tree, Pa., John Tome, Box 94. Za Iron wood, Mich. Jos. P. Mavrin, 132 Luixmore St. Za Ely, Minn. Jos. J. Peshel, Box 165.. Za Eveleth, Minn. Jos Sker-janc. Box 438. Za Kansas Citv, Kans. Anton 2agar, 330 N. Ferry St. Za E- Mineral, Kans. Ig. Schlu-ge, Box 47 Za Rodk Springs, Wyo. Mn\. Justin, Box 563. Za Murray, Utah. Val. Eltz, Box 21. Za Enum Claw, Wash. Joseph Malnaritch. Za Omaha, Nebr. M. Ostronič, 1408 So. 12th St. Za Great Falls, Mont. John An-zac, Rainbow, Dam. Za Montevideo, Uruguay, Južna Amerika, Frank Istič,, 245 Libertad. Za Joliet, 111. John Jevitz 1306 Cora St. Za Sheboygan, Wis. Frank Košak 927 Illinois aVe. Za Barberton. Ohio, John Ga-brovsek, 166 Huston St. -Z- " L vi am ste ze ponovui naroc-i » • . _ ■ »niiiamiitfH |CLKVE1.ANDS»A I f* a mpdika" -;"jj A»«rik». Mini""'' ■ ■ ■ NaroCnina: AMERIKO: •••»>• (a«©a IEa EVROPO:........$J.ot ZA CLEVELAND po poiti.. kL, Posamezne številke po 3 cente. B " t 1 1 Dopisi brez podpisa in oaob-•MMti sa m sprejemajo fta m :. HMNmniyi. . , v> - 'ti »r ' Vsa pisma, dopisi in denar «Kj ss pošiljajo na: Vlakovna družba 'AMERIKA* •119 St Clair s ve. N. M. Cleveland, Ohio. I..........■''....................1 ........ ' 1 -Clevelandsks AMERIKA*9 Issued Tuesday« and Fridays — Published by — The AMERIKA Publ Co. (a corporadoa.) in* St. Clair ave. H. E. Cleveland, Ohio. ro||»,![j'ii 1 "i, ..i..... Read by 15.000 Slovenians |i| Kraineri) in the City of Cleveland and eUewhere. Advertising rates on request. Tel Guy, Princeton »77 R. n—- "Entered as second • class Matter January 5. 1909, at the Ifost office st Cleveland, Ohio under the Act of Mar. 3. lllo 101 Tue. Dec. 20*10 Vol III Mm ttA I Bezitne misli. I , Ne veste, 'kaj videl, p Kocpj sem že vse, In kaj sem že slišal, , Srečni božični prazniki t Kdo gHt ne pričakuje z veseljem, kdo Be česa druzega bolj veseli, Sreenii veselih, krasnih bo-V ličkih praznikov! Ndben pra-; mik v letu nima tako globoke-» pomena med našim dobrim |parodom kot božični praznik. i|Ca!cor hitro se nagne jesen k P^ojem koncu, že pripravljajo I slovenske družine za ta pre-^srečni božič. Naia mladina ne i|fovori o ničemur drugemu kot PO- lepem božiču; kako bodejo ||letali jaslice, kako bodejo lu-tžise sijale na božičnem d reve-kseti ter kako bodejo prepevali Hp svetlobi božičnih lučk svete Sveta noč, Blažena noč 1 f Koliko veselih spominov f;«am vzbuja ta res prdblažena llioč! Koliko milijonov člo-I veških src se raduje to noč ter p|>reniišljuje ono skrivnostno ■ bitje, ki vlada nad nami. Res, I sveti božič je tako resno pomembnega dneva za nas vse, I 4a zelo mogočno upljiva na na-.ie srce in našo dušo. Celo najbolj surove duše dobivajo na \ sveti božični dan nekako blažje občutke: spominjajo se. I kako sov nilaKlih letih bivali t poleg svojih inater in očetov, 5 sestric in bratev, ki so jim pri-jj' povedovali o pomenu tega pre_ blaženega dneva. Z neizreik-" Ijivo tugo v srcu se sporni n j a-; jo onih presrečnih dnij, ko so še vedeli. - i KNAUSU za 8, 10 ali do 1$ dolarjev. V resnici Je pri njem vse po ceni, karkoli kupiš, ti. p. kožuhki, (mačke) za okoli vratu, klobuki Uoscim vesele praznike In srečno now leto. Hočem se zahvaliti vsem svojim cenjenim odjemalcem, ki so mi bili naklonjeni In mi i i pomagali že v prvem letu obstanka moje trgovine priti do cilja, I m II katerega sem si želel. J b.uZe, spod.,, obleka, por.Ce obleke. kr.t.e ob. f leke, štiri kan J jeplči, otročje suknjiče, kapice, lepe obleke za fantičke, vsa moška oprava, kakor J srajce, spodnja obleka, klobuki, kravate, dalje dobite kovtre, blankete, in vse drugo blago tudi na jarde je precej cenejše. | §9 Seveda nekatero blago ima isto ceno kot kje drugje, kot n. pr. blago a predpasnike je po 8 centov a marsikje se dobi to blago po 9 ali po 10 centov. Pri KNAUSU pa nuno S Veš de nekaj: Precej po božiču od sv. Štefana do novega leta bo dajal lepe fina ko-ledarje, o katerih pravi, da je vsak najmanj 25 centov vreden. Torej mora biti precej lep, če toliko velja. Gotovo grem po enega. Hvala vam lepa mamica na dobrem nasvetu, sedaj grem pa tudi jas k V :m JERNEJ KNAUS, 6129 St. Clair Ave. ••:•',, .V jj&Mjf-s 'i -T ■ trgovec in pogrebnik, . CLEVELAND, O. 'M • vi (■HKESbJ Pogovor ob božiču in II .............' I pil I I novem letu - Zahvala 3"' n priporočilo - razlogi U, proton trgovine. !Najprvo zahvala g. uredniku, da mi dovoli bolj obširno razjasniti moje želje svojim nalcem, katerim sem dolžan koncem leta se zahvaliti za zvestobo v preteklosti, ker adosti sem se učil, da je ena zahvala objednem profrnja za drugo in to je moj namen, tokrat sem vas nadlegoval v tem letu t raznimi trgovskimi in drugimi novosti, mar-eri tisočak smo prešteli iz rok v roke, imeli smo veliko veselja in tudi neprijetnosti. . tokrat smo se veselili na svatbah, pa tudi velikokrat smo svoje drage spremili v ža ih trumah na Calvary pokopališče, tako da bi Človek ob nastopu leta temu nikakor rjel, toda vse pride in vse mine brez naših računov in naklepov. Tako se bode tudi v novem letu vrstilo eno za drugim, imeli bodemo različne sluča-►otreboval bomo eden druzega pomoči, priporočali se bodemo eden druzemu — Slo-i smo, skupaj hočemo držati in podpirati, svojo narodnost, kdor podpira svojega ro-podpira samega sebe, kdor pa rojaku jamo koplje, jo sam sebi tudi koplje. Slovenci tej meri že zelo izobraženi, ker se točno drže gesla: Svoj k svojim! kar hočem tudi zati. Sicer bi lahko veliko govoril o rojakih, ki kupujejo svoje potrebščine pri tujcih, sliko zameriti človeku, ki je neodviaen od vseh, je nezaveden, ki n« zna ceniti svoj i, ampak so tudi drugi, ki to vedo ih drugače store. Jaz mislim, da nekateri ne ve-enki trgovine svojega naroda in so celo nejevoljni in nevoščljivi, če kdo napreduje, šal pa bi rad vsakterega zavednega slovenskega rojaka, če ni ponosen na veliko vr-slovenskih trgovin v sredini naše naselbine in Če nima v resnici užitka od tega rojak Nekateri naravnost zaničujejo trgovino in taki ljudje so brez pameti. Vsaka sloven-:rgovina je ztnožna pomagati svojemu rojaku, če je manjša manj, če je pa velika, pa To se dokaže vsak dan z več slučaji. Mogoče mi posameznik reče: Jaz kupim kjer ho-. vsaj od tebe ne bom imel užitka nikjer. Odgovor: To se ne ve mogoče spadaš k > hotel u/.ili'" sem rekel pri sebi. Zamislili sem se in bilo me ie sram. "Žalostno boš živel in kruha bus stradal! Dobil boš jetiko in umrl tam gori. Moj Bog, ali sem zato sina vzredila!" "Ne boni umrl lakote, mati; glejte tudi na gimnaziji sem borno živel, pa sem l>il zadovoljen: tako bo tudi zdaj!" "\> boš. ne 1k>š mogel živeti na Dunaju; in po zimi. moj Bog. v mrazu prezebati in stradati!" L "Mati, čas je. na vlak moram, da pridem pravočasno; nd očeta se ne bom nič poslovil. zgodaj ie odšel no saj sva se včeraj poslovila, /.bogom. mati1 Dobro se imejte in pozdravite se' Pišite kaj, kako lm doma!" "Zbogom Vlado, pa pojdi v božjem imenu! Bog le varuj vsega hudega;' Pa na Boga ne pozabi in na molitev in v cerkev hodi " Zbogom'" Stopil sciii k sestri in ji podal roko: tudi ona je ihtela kakor mati. Takrat pa je vzkliknila: "S tabo grem, Vlado; do postaje te spremim, da ne boš hodil sam. Mati ne "more iti. vid*š bolna je." Se enkrat sem stisnil materi roko. nato sem odšel s sestro. Po poti sva se razgovavjalft z Anko o domu. Anka je pravila. kake. je bilo med letom doma. predno ic odšla služit. Hita je večkrat doma in pripovedovala je: "Mati je slabotna, Hog vedi, če bo prebolela bolezen. Tudi oče se je postaral, težko opravlja službo, opešal bo kmalu. C, If j doma 1 > i ostal, ti bi jima bil opora. "Ne moreni, Auika Vidiš, saj bodo kmalu mirnila, štiri letu!" Prišla sva na postajo; vlak je bil pravkar pridrdral. Takrat sem poljubil Anko in tudi jaz l)i potočil skoro solze. Vlak je oddrdral, stisnil sem se v kot in mislil na niater... Nekdo me je potrkal po rami Bila je mati. ------ cjpomin! Podpisani opominjam vse tiste, ki so bil pri meni na stanovanju in hrani in tiste, ki so tudi drugače iskali pri meni pomoči, pa so mogoče pozabili spol niti svojo obljubo in poravnati svoje dolžnosti, da se v 14 dneh zglasijo gotovo, ker sicer jih po novem letu dam s polnim imenom v liste. Tom Jereb (102) 1268 E. 55 St. SskB^s? v ■tj ■ MI.. ^ HpcNiiJi v 'if.....i ■, m >?? } Moja mati je sedela za mizo £ jo jokala; z robcem si je bri-&sala oči in ihtela vedno bolj. Vlado, zakaj mi napravljaš " tako žalost? (»lej vse sva žrtvovala, jaz in oče, za te in fctlaj greš, da bova sama. Ta-se boste porazgubili vsi vsi. sa-,ma s možem bova umrla!" $Utj je glasno zajokala in naslonila glavo rta mizo. V kotu je stala moja sestra Anša; tudi ta je brisala oči. kajti bila je slabotna in moj odhod •joje vso potrl. Prišla je na-lašlc zato domu, da bi se poslovila od mene. Stopil sem k materi in jo ^tolažil. "Mali, glejte moram iti! Vsi gredo zdaj na Dunaj in samo jaz naj bi ostal, ne videl velikega mesta. Vidimo' se tako kmalu, o Božiču že. morda se prej!" Mati pa se ni dala potolažiti, ihtela je tudi sestra Anka je bila vsa solzna. "Izgubil se boš, vero boš izgubil in nikoli več te ne bom videla I Tako bo, kakor z Klan-,carjevimi šel je, pa ga ni bilo nikoli več domu. Mati pa je jokala in žalosti umrla." ft Mati je zastokala iti izpre- Rfeoril seni- 1 "Ne bo tako, mati, moram iti na Dunaj, da dosežem veliko službo in potem bomo sre-fkni vsi; lepo bosta živela z poetom in ničesar ne bosta po- PTIČI NAPRODAJ Priporočam se vsem rojakom v nakup vsakovrstnih kanarčkov. evropskih ptičev pevcev, katere posebno priporočam za praznike. Imam v zalogi tudi importirane "pastateljne". Na prodaj ima Viktor Pribovšič« 3855 vSt. Clair ave Cleveland, Ohio. (t 01.) Malijglasi. Ddo dobi takoj dobro izurjen krojač. Delo je stalno, želeti je, da bi znal nekoliko angleško. Dela se do devetih zvečer. O^lnsite se pri ]oe Gornik, i 7, St. Clai,- ave ali pa pri Toe. flornik 672 Collnmcr ave. Collin wood. x) Naznanilo. Pri glavni seji slov, lovskega podpornega društva v Clevelandu, 11., dec. so bili izvoljeni sledeči odborniki za leto IQi i : Predsednik Andrej Kra-šovee. 710OU0 st. Collinwood, podpred- \dolf Petrič bi2i St Clair ave. I. taj. Joe Traviiikar () 102 St. Clair ave. blag. John Ord i na. 6025 st. Clair ave. zdravnik J. Seliškar, 6127 St. Ctnir ave. Iver nekaterim bratom ni mogoče pisati, so pro-šeni sledeči, da naznanijo svoj naslov pri seji, ki se vrši vsalko drugo nedeljo v mesecu. Joe K an la. Krank Se še k, John Pumpar, |os Zupančič, Mike Zeb, Jos Skubic, John Moho-rič. Albin Hafner, Alois Rehar, Vid Straus. Frank Kržič. Anton Karjol, John Stepec, Alois Lah. Z bratskim pozdravom Joe Travnikar, taj. Išče se dekla za vsa hišna opravila; stanovanje dobi tudi slovensko dekle, ki dela v tovarni. Vprašajte pri Henrv Zalokar. 5422 Hamilton ave. (102) IStr- POZOR! Rojaki in rojakinje. Vabiva vse rojake v Collitir vvoodu in okolici na svojo otvoritev grocerije in mesnice. Pridite in prepričajte se sami, in videli bodete, da se Vam nudi lepa prilika po ceni živeti. Do-važati hočeva vsakomur na dom. Cene bodejo nizke ter izvrstno, sveže, in snažno blago. Torej rojaki ogledajte si našo novo urejeno trgovino, katero sva otvorila v torek 13. decembra na Park ave. Stop 117. v Collimvoodu. •i 101) VIDMAR BRATA. Doma bi ostal: v mestu bi I si poiskal službo, inislis, da se pV; majhni službi ne da srečno fellveti! Zakaj ne ubogaš, poslu-plal bi besede materine. ; Sestra je vedela, da opomin Ae bo nič opravil, zato so bile Išjeni« besede trpke, brez o-I gnja. polne žalosti. J': fiZačel sem: "štiri leta botto Ekmalu minila in potem bomo Beopet skupaj; na Dunaju bom S že živel kako. malo s podpora-^mi malo z instrukcijami!" Mati je govorili r Božični pozdrav! g . . 1 Bližajo se nam veseli božični prazniki v katerih se odpočijemo od truda in dela, in ker bomo imeli priložnost voščiti si srečno novo leto dobre volje pri ča*|| šici zrelega, za to hočem tudi jaz danes v teh predalih lista svoje stvari povdarjatig Izrekam zahvalo vsem svojim odjemalcem in prijateljem za zvestobo in na-'jjj klonjenost v pretečenosti, v kateri smo imeli skupno trgovanje in veselje. Za- \ hvalujem se vsem rojakom, ki so mi po naklonjenosti pripomogli do obširne tr-* govine v minulem času. Zato smem tudi v prihodnjosti pričakovati še nadaljno jj zvestobo n naklonjenost, da dobijo stari odjemalci moje trgovine še nove, da l30*! demo v zadovoljnosti tudi zanaprej trgovali. Ne bodem razlagal, kaj imam vse, ker ni mogoče in je tudi nepotrebno. To veste sami, kakor jaz sam da ceneje blago je slabše kot dražje, ako pa kateri | pravi, da pri Judu kupi ceneje, to ni res, pri meni kupiš tudi poceni, in to je bla-; go po ceni; če pa želiš kupiti kaj finega, dobil bodeš svoje, ne boj se, ker prevaran ne boš kot mogoče kje drugje. No, z veseljem opažamo, da rojaki danda- ., nes večinoma kupujejo pri domačih, ker slovenski trgovci jim nudijo dovolj pri- > ložnosti in najboljšo postrežbo. Poglejte koliko moramo mi slovenski trgovci pod" pirati različnih podjetij, za narodne in drnštvene stvari, vse za napredek in ob" ■ stanek slovenskega življenja. Pogumno eden za druzega; ti meni; jaz tebi, in ta*. jI ko bova imela oba dobiček, mesto da bi se kdo tujcev veselil. Rojaki Slovenci, narod slovenski se množi in izobrazuje in pomaga do svojega domovja. Sloven- k ski gosnodar z družino all samec si zamore izbrati dandanes v slovenskih trgovi- * na h vse potrebno oblačilo. Mladi fantje se lahko "poštrekajo" s fino obleko, kiji so jo naročili pri Slovencu in o tem sem prepričan, da vsak fant, ki ima fino obleko. ima tudi dovolj denarja. Pri meni lahko kupite narejeno, fino obleko ali ti j pa naredim po želji in po meri. Zatorej vas lahko povabim vse da pridete, oče 2 družino, prijatelj s prijateljem, vsi bodete dobro postrežem, pošteno in ob Času» Ob Času in priliki pa vam drage volje rad vrnem enako uslugo. Vam želeč vesele praznike, srečno novo leto in mnogo veselih ur. ostajam vaš prijatelj JOSIP GORNIK, I slovenski krojač iti slovenska trgovina oblek j in vseh moških potrebščin, jI 6113 ST. CLAIR AVENUE. m — Kdor ima naprodaj zemljišče, lot, hišo, hišno opravo ali kaj druzega, naj dene oglas v naš list in bo dobil v najhi-trejem času kupca. Cene takim oglasom so samo 50 centov za vsakokrat. i ^feston—. 1A A AAA 71 CmnUT I!D0 DANES Hmlm ,N m Ir^S^x 1UU.UUU Mo 1 um J!—I ^^ ^^^ sv^ega konjk/ Lahko je govoriti sebe hvaliti po oglasih. Ali upeM Proglašen največjim po množtvu. ZflDOmnitfi SI tO! go vere veliko glnsneje nego črke, dokazi potrdujqo delovanje. Ljudi se lahko vara samo malo časa po takdlJH _ * aM 01 vrednih a\n vmkih.' No Collins New Yoik Medical Institute obstoji že prtbljižno 15 let na svojem mestu kafcjB neio; Od todo 5«repop. Ob u«delj*li ia pAEnikih od iado 1 hrib Gibraltar, in je poznat kod največji dobrodelni zavod za na* narod v Ameriki. ' ifl 1» pop. V add torek in petak od t do 8 ure »reoer.__Ako lMlehAto m koli boleinl iu da Vain v«i dmgl /.dravniki iiško z»mogH pomPgaM, m Hiu«t« * popcOnim uuiptiijem obrniti n* Dr. S. B. Hjndman Medlkal direktor od | tou ne bo govoril z njo; moja brata naj znjo obravnavata." Po preteku pol ure že pride Židinja v spremstvu mlade Indija nke, ki nosi za mjo stol, spleten iz bičevja. Ko nas zagleda, se prijazno nasmeje, na-mijgne Indijanki, ki postavi stol pred njo, nakar se vsede in reče: "Veseli me, senores da vas V « zopet vidim. Dolgo potovanje ni prav nič upljivalo na vas, torej upam da se bodete v nasi okolici dobro počutili." Nihče imed nas se ni zmenil za njo. niti jo ni pozdravil. Po njenem začetnem govoru ji odvrnem: "Nobenih nepotrebnih govorov. Ostanimo pri stvari. Vi stanujete s takozvanim Hitn-terjem in zinjjegovim očetom, v puebli?" "Da." "V New Orleansu še niste vedeli, da je ta mož njegov oče. Kedaj ste to zvedeli?" "Tu, ko je njegov olče prišel." "Torej vam je znano tudi pravo ime vašega ženina?" "Da." "Torej Jonatan M~elton je vaš zaročenec, in njegov oče se imenuje Tomaž Melton. Kaj pa Harrv Melton, strijc vašega zaročenca ali kaj veste o tem. kje se nahaja sedaj?" "() tem bodete pa vi bolje vedeli, ker ste ga zaklali." "Kdo vam je to povedal?" "Njegov brat. Takemu 'človeku kot ste vi, se vse lahko zaupa, celo umor." "Um! Vi mislite torej da sem jaz nasilen človek." "Seveda, ker imam tudi. vzroke za to," N . i "In veste, zakaj sem sedaj nrišel sem? Prišel sem da dobim vašega Jonatana v roke." "To je tudi meni znano, ' ona smeje odvrne. "In ker ste vi njegova sou-dcležnica. me precej veseli, da vas rjajedno z njim primem." Tu spremeni Židinja barvo lica in reče hitro: "Senor, faz sem glasnica. Mogoče Jiie h očrte obdržati pri sebi?" "Prav lahko." "Toda to bi bilo proti predpisom." "Predpisi me ne brigajo, dokler imam opraviti z lopovi." "Naj bo, kakor mislite, le verujte me, da ste prišli sem z namenom, da dose žete svoje uspehe. V našo pueblo ne pridete nikdar." "In če se mi vseeno posreči?" "Ves vaš boj je zaman. Toda senior, dosedaj ste se toliko trudili z vašimi bedastimi mislimi, da ste se nam pričeli smliti^Ali veste, kje se Pti-čar sedaj nahaja?" "Da." "Cujte, kaj vam sporočim. Vi dobite vaše konje, nazaj in tudi Ptičarja vam izrodimo; objedneiu mu tudi damo stotl-soč dolarjev v dobrih papirjih iti vam deset tisoč dolarjev." "Meni?" "Da. Le čudite se, ker smo tako dobrosrčni. Za to pa ne zahtevamo ničesar druzega kot — "No. kaj*?" "Da prenehate s preganja« 'nflein IJonatana in njegovega očeta in nikdar več z nikomur o tem ne govorite." "Seveda, seveda." "Ali niste zadovoljni?" "Gotovo." "Me zelo veseli. V resnici nisem vrjela, da bodete tako hitro potrdili naše pametne predloge. Če ste vsi trije zadovoljni, tedaj--—" "Mi smo zadovoljni," jo prekinem, "popolnoma zadovoljni. Samo nekaj ste pri svojih pogojih pozabili omeniti." ^No^kaj pa?^ ^ da pa je dejstvo, da ste vi ravno tako lopcvska (hiša kot oba Meltona." Židinja je v resnici mislila, da bodemo sprejeli njene pogoje," ker sem dosedaj lepo mirno /r njo govoril in zatajeval svojo jezo. Ko ji pa v kratkem povem, da njene besede nimajo vspeha. da ne maramo denarja ker si ga lahko sami priborimo, tedaj jezno ostane in se hoče oddaljiti "Le pojdite izdajalka." za-kličem z njo. "V vaše gnezdo pridemo brez vaše pomoči, kjer vam preženemo veselje krasti tuje imetje in kjer vam tudi pokažemo nekoliko posvetne pravice" "V pueblo ne pridete nikdar, in 'če se vam konečno posreči, da pridete tja, ne vidite nikdar več solnca. Toda stoj! Moj 'zaročenec mi je naročil, da v slučaju če. ne bodete sprejeli predlogov, da vam da odlog do jutri opoldne. Torej jutri opoldne sem zopet tukaj. Ali vas lahko tu pričakujem?" "Gotovo; če se prej že v puebli ne bodemo videli." "To se vam ne posreči. Torej jutri opoldne. Zdravstvujte. vi junak in bedak 1" "Ne tako hitro." rečem. Mi bi šli radi nekoliko pota z vami." "Zakajvpraša začudeno in obstoji. "Ker mi kot gentlemani vemo, kako se mora obnašati proti dami. Mi bi vas radi pripeljali k vašim ljudem nazaj." "Tedaj bodejo streljali net vas." "Najbrž na vas, ne pa na nas." "Ne, ne, na vas! Ostanite tukaj, ostanite!" "Maha. le ppjdite. mi se ne bojimo!" Ona koraka z Indijanko naprej, jaz tik za njo, in potem WinrHetou in Kmmerv. Slednja dva pač nista takoj razumela, kaj nameravam. Zdolaj pri reki Židinja obrne proti levi v ozki kanjon. Ko vidi. da hodim še vedno tesno za njo, se ustali in reče razdraženo: "Mislim, da nameravate iti še naprej." "Gotovo." "Toda povem vam. da Indi janci, ki me pričakujejo, bodejo streljali na vas." "Moja draga senora, nikar se ne bojte za nas! Saj venaar vidite, do korakamo tesno za vami. Kakor hitro kdo ustreli. bo vas zadel in ne nas. Vi ste nas ščit." "In jaz ne grem več naprej, če mi sledite." "Tedaj vas prisilimo. "Le poskusite!" "Lcj ga spaka! Naprej gospodična Sil ver sle i n!" Primem jo za vrat; tu se ona vsede na tla in zakriči: "In če me ubijete, jaz ne grem naprej." "Neumnica. Ubil vas ne bom, vendar morate naprej Na noge,, naprej!" Primem jo za gorenjo ramo in sicer tako močno, da za kriči in skoči kvišku. Židinja koraka naprej, jaz poleg nje, Winnetou in Emmery pa tesno za nama. Winnetou drži puško pripravljeno in meri na levo stran in Emmery na desno. Tako smo lahko streljali, (ločim je moral vsakdo", ki je hotel streljati na nas, zadeti Judito. Seveda ni bilo lepo. ker sem tako silil slabotno žensko, vendar drugače nisem mogel, ker je- od tega zavisel ves naš načrt. Kanjon postaja vedno ožji. Kmalu zagledamo Indijance, ki leže na nek skali za nekim grmom na preži. Tudi oni nas zagledajo. Mlada Indijanka s stolom je hitela naprej in jim vse povedala. Streljati nismo mogli, in celo pustijo, da pridemo tako blizu, da sem lahko potegnil revolver in nekolikrat ustrelil za strah. Indijanci pobegnejo. eden za drugim in sicer vedno dalje, dokler nt vidim, kako eden ža drugim izginjajo v skalnati soteski, ki je vodila proti dolinskemu kotlu pueble. Tudi mi pridemo te ožine, v katere ozadju je bila pu-ebla. Tu rečem Židinji: "Ali vidite torej, kam smo je rastlo drevo, kamor bi privezala lase. Skrivnostna tišina vlada vsepovsod; spodaj gori velik ogenj, "Ali misli moj brat, da se takoj spustiva navzdol?" vpraša Winnetou. "Da." "Toda Tumi so še preveč ču-jeci. Bolje bi bilo, če počakava. "Kakor moj brat želi." Vleževa se torej in pripraviva vse potrebno. In ko mine zopet ena urn. začnevn z delom l\n konec lase pri vezeva ob drevo; nato si pa Winnetou potegne laso okoli plefc in prsi j in stopi na rob globoke pečine: s seboj ima puško in revolverje: jaz pa primem laso. se u prem z nogami ob ze-mljo in laso počasi spuščam naprej. Dolga vrv še ni bila popolnoma končana, ko zapazim, da je Winneto že prišel na svoj cilj: Winnetou spodaj nategne laso. nakar se tudi jaz spustim za njim. Seveda sem vzel tudi svoje orožje s seboj. Bila sva itn najvišji platformi pueble. Ne daleč od naju slon j lesiva. in nekaj korakov naprej opaziva odprto luknjo, ^ ki je bila vhod proti dolenjim 1 nadstropji ni. 1 "Ali si kaj sumljivega opa- } zil?" vprašani Apača. J "Ne r odvrne. J "Mogoče je kdo pod nami." i "Brav nikogar, če hi bil kdo J pod nami. bi bila lestva v lu- \ knji ležala in ne zunaj." J "Pravilno. Stopiva torej v J dolenje nadstropje " Pristaviva torej lestvo v lu- < knjo in zdrčiva navzdol: tudi i tu je bila zoppt ena lestev in < luknja, po kateri se je šlo zo- j pet naprej. Torej tudi tukaj J ni bilo nikogar. Winnetou po* J kaže proti oknu in reče: < "Tam spodaj sedijo vsi. voj- j niki; torej je čisto naravno, j da tukaj nikogar ni, ker kakor ; smo slišali, stanujejo vojiniki | v gorenjih nadstropjih." 2e sem mu hotel pritrditi, ! ko zaslišimcf pod seboj kriča- ! nje malega otroka "Kaj je to?" zasepeče Apač. « Torej so vendar ljudje tukaj?" "Tiho!" ga svarim, "Mislila ! s,va na vojmke, torej na m o* ! že,1 zene in otroke sva pa po- ! zabila. Biti morava skrajno 1 previdna, 'ker sicer pridejo in- i dijanske žene in nas zapazijo." < Tako skačeva iz enega nad- ; stropja do druzega, dokler ne ; .pridemo v četrti oddelek, kjer pa lestva ni slonela zunaj, pač ; pa je bila v luknji. i * • ; "To je nevarno," zašef^c ! Winnetou. "Vsak trenutek lahko pride kdo navzgor i nt maju zapazi. Proč morava torej." "Zopet navzgor?" "Ne, pač pa v prihodnje nadstropje navzdol." 1 "Toda kako? Lestve ni. in ' iz luknje je tudi ne moremo,■ vzeti, ker bi nas takoj zapn-jJ žili." J if.r-pustiti vaš grad. dobi kro-gljo v glavo. Mi se vsedeino pred vhodom in ne pustimo nikogar ven. Mi smo sicer samo trije, toda pomislite, da imamo poleg pušk še šest revolverjev. Skupaj imamo šestdeset strelov. ne da bi nam bilo treba enkrat samkrat naložili. Povejte to svojim Ijudetfi! Povejte jim tudi da bodemo tu gospodarili brez milosti čc se ujetniku kaj zalega pripeti. Xe pozabite t itd i povedati ne moremo sedeti Utkaj ; mi minoralify noter." ' • i "Seveda' Ko se zirifači. sc Splazimo proč. Žal. da nimamo konj. Do skalnate pečine moremo torej iti peš." "Potem je pa ta izhod tukaj prost." . , .. "Da, toda tega oni v puebli ne vedo. Mislili bodejo, da še vedno sedimo tukaj." "Toda če nas opazijo, da se odvzgoraj navzdol spuščamo, tedaj bodejo bežali pri tem izhodu." "To je mogoče, xendar ne moremo preprečiti " "Lahko eden izmed nas o-stane tukaj." "Hilt! To bi se dalo že narediti. Kaj, pravi moj br«|t Winnetou ?" "Moj brat Emmery ima prav." odvrne Apač." On naj ostane tukaj. S (svojo ptlslco dvocevko in s svojim revolverjem lahko zadržuje vsakega. ki bi hotel ven." "Da, gotovo," zatrjuje Anglež. "Sicer pa jaz itak ivisem velik umetnik v plezanju iti skakanju. Po lasi se spušlčati v globočino baš ni prijetno, tu kai pa samo sprožim, če kdo pokaže svoj nos." Potem se pa še pomenimo vse potrebno: Emmervjit svetujeva. naj zakuri ogenj. Tear bo bolje za njejjn, da bo neko-tiri* videl po okolici. Jumi v soteski bodejo gotovo tudi kurili. In res, ko se stemni, začne prihajati iz soteske laherr dim. Tudi Emmery takoj zakuri. Seveda bi Emmery naredil veliko napako, če bi sedel poleg ognja: poišče si grm, kjer se postavi na prežo. Sedaj je pa bil tudi čas za mene in Winnetoua, da odiejeva. "Kdaj prideta na vrh pueble?" vpraša Anglež." "Najprej v pet četrt ure, ker' ne moremo jahati tja." ■ Pojjem pa odideva z Winne-touom. V kanjonu je bilo tako temno, da skoiro nisem videl roke pred očmi. Korakava kar se da hitro naprej, ne daj "Potem pa vzamemo lestvo £ iz prejšnje odprtine." J "Tudi to je nevarno. Poma- J gati si morava sama. Pojdi!" m Splezava proti robu plat- M. forme. Iz vhodnje odprtine t prihodnjega nadstropja se po- ^ sveti žarek luči. J "Gorje," zašepečem Apa£u.'\" M Spisal Karti m«& u "flmtrlko" priredil L 3. P. (Nadaljevanje.) I vrne irt pove obema kje smo, da smo ga smo mi zahtevali, te- H» tega pa bodtea Meltona po. Hdila Ptičarju nekoliko ded-Kine pod pogojem, da nas pre-Sovori, da se odstranimo in fcf me brigamo vefl zanj. Mo-Rforata ne vrjameta, kar Win-pjtott govori? Kmalu bodeta Bedela, da sem govoril resni-m Ne bomo čakli dolgo, pa J4,Glasnico?" vpraša začude- Bl)a, Meltoni se pač ne dramo k nam, in kar se imajo Knami pomeniti, mečejo zau-Hthobenernu Indijancu, torej »tiajfcolje č)e pošljejo mlado lp> ženo, o kateri upajo, da f bo s svojim lepim obra- E$postoval sem Apača in nje-Bvo mnenje, ker sem se že Kkrat prepričal, da je vselej B|jji lim pa moral sam pri- Bsfeoro celo uro čakamo. Se-Bli smo tako, da smo vsi gle-igjii na soteskino pot; tu pa Hide nasproti Indijanec. Bil I Juma, s katerim smo prej jpo, Winnetou, ali je to 'be- z malo važniim glasom. ■it vsede poleg nas, kot ~bM>il. ■Bnaše strani in čaka. dokler ■Ene 'bi nagovorili. Winnetou {rail preecč ponosen da t>i go-Iml, meni se tudi ni ljubilo, Ht Emmery bi rad govoril, m prisiljen, da prvi govori, jrMoji bratje pač niso rni-H|/ vse poceni. gremlin drnge^ botu ^prippj^ liko nakupiti blaga; naprodaj/ je cela prodajalna z blagonv vred (in /. vso pripnivo, laij|| Spada v trgovino. Naša trgovina je najstarejša v Cleveland i du in na najboljšem prostoru, A ko je pravi kupec, se tudi hiša proda ali pa za renta, kake*- katerega veseli. Ako pa iti kupca za prodajalno, je pa so-loon na prodaj po gotovih po-» goji h. Vprašajte na 6m St. CLiir ave. ali pa na 6025 St. Clair ave. Cleveland, O. John in Mary Grdina. 12 let v trgovini ! Vsem rojakom in j rojakinjam 1 j Vsako leto sem voSčil cenjenim rojakom in ro- * • jakinjam vesele Božične praznike in »rečno Novo 1 leto. Isto jim želim tudi letos, da bi' cela Cleveland" } 2 j ska naselbina napredovala kakor vsi želimo. Hvala vsem dosedanjim odjemalcem za naklo- . 1 njenost in se priporočam vsem rojakom za v bodoče, | VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN čf* SREČNO NOVO LETO! ffM Bf'yr __________,____________i '..., vl Vam udani FRANK SUHADOLNIK, I ' S trgovcc z obuvali ■ y ti -'^^nHH^^I 6107 ST CLAIR AVE. ---— Lep stenski koledar z vsakim nakupom. i iS I« ai mi m m * m 1« 0» im 1« 1« m 1« 1« m 1« m m m * m MiiM j ANDREJ JARG • [ prvi slovenski krojač 1 - . — ' 1 I Rojakom posebno priporočam na ogled veliko I vzorcev (sampelnov) za najfinejše jesenske in aim-j ske obleke. Pridite in prepričajte se. Izdelujem po l meri in najnovejši modi. Dobra postrežba, fino deli lo in zmerne cene. Se priporočam v obilen obisk. i ANDREJ JARC, 1 [ 6110 ST. CLAIR AVE. * « «1 «1 m «t «1 «1 «1 mi «* m m m w m m a« * % * «(ai PRA V U E NJ A ,5 d a zamorem ozdraviti tudi take bolnike, katerim jllp tere sem ozdravil po moji NAJNOVEJŠI METODI, in katere so njih aSy zdravniki proglasili za neozdravljive. I Vzrok in izvor vsake bolezni je iskati v slabi, pokvarjeni in nečisti krvi. PO MOJEM NAČINU ZDRAVLJENJA, zadobite novo, čisto kri, katera Vam ukrepi moč in zdiavje, ter PIŠITE PO MOJO KNJIGO "NOVA METODAj|| ter priložite par poštnih znamk za poštnino. Knjiga Vam vse natančno pojasni; —• zavriite paj ,J| svfe stare zdravniške knjige, ker so brez vsake vrednosti in škodljive; Čitajte vsebino pisma, kakorSna dobivam skoro vsak dan od mojih pacientov: Hvtleino^Vam fl»/ninj«m, da «em po V.IIh idr.vlllh po- Slejem »I r dolino*. d> f UhrtOft ^^JLŽ^lf^MllI polnomaoidr»vil. In upim d. mi *.bodr,r.b. rabit, .dr.- ^M.««** »U. Ovdratll Mm h»iU Boaa popolnom«, t»r trn V«m fte enkrat ob i^Ben» Vm protib. da ni dopoiljeta adrarlla at ala#* OT priarteo Kabvaliajcai na Vaiem otdrtvlieniu Val HvaUioi ^ ^ ^Uvliaaje. sa katere« trpi takaj —U motki. VaSa ■ V* v? .f? ■ ■• v. t-,: " , r '!''?> '" a, me/mm&č-: Največja zaloga površnih ženskih sukenj za ženske In otroke. Vprašajte za tikale, Cene vedno nižje kot dr«-; '• if gje. Moda najikovej&& in jako velika izberk. Vprašajte svojo sosedo in povedala vam bo, da so naše obleke najbolj trpežne in kupite jih vedno ceneje kot v mestu. Naša posebnost je obleka za neveste. Marsikatera mati želi za praznike postreči svojemu otroku z lepo gorko površnjo suknjo. Pri nas jih dobite v veliki izberi in po najnižj ceni. 'Tudi zaloga klobukov za dame, kakor z* gospode smo zdatno povečali, da zadovolji- DOBRO BLAGO t CENE NAJNIŽJE IN SAMO ENE - ZA GOTOV DENAR. Vsem našim odjemalcem in odjemalkam želim vesele božične praznike ! Anton Kaušek, Največja slrceda trgovina i nodnim blagem, IsBBBHPm 6202-04 St. Clair Ave. vogal Norwood Rd. n d« ' ' " -V - i'" ;•>' '.-t M ■ « -"f™} I • Jjf l .v. '.'t| Ako se hočete prepričati, da je Haša prodajalna res največja in popolnoma novo-moderno urejena, pridite In prepričali se bodete: Nekaj naših posebnostij za praznike: m i mo vsakega, ki se zglasi pri nas. Nadalje imamo veliko zalogo modnega blaga, teniae, nogavic,, rokavic in raznovrstnega lepotičja za klobuke* • okraske in zlatnino za neveste, S poročne obleke, vence itd. Čevlje za ženske, mofcke in otroke. Ženskne vrhna krila, ženskne moške in otročje!! sweaters žeketi. Moeke hlače, srajce, kravate in spodnja obleka. i A. Kaušek, 6202=04 St. Clair Ave. vogal Norwood Rd. wk- , H,- -. • & \ v.-;'. . . \v v- .ajj- . -'^..hii^M in vstala mu je v duši misel: "MOram ozdraveti Olj-nata luč je razsvitljevala fnalo sobico ju metala po tleh temne obrise postelje, mize, stolov. Ma-,ti je nalahno spala Ravno nad posteljo je visela podoba Matere božje. Ivanu Koširju se je zdelo, da ga gleda Madona z vel'kimt očmi in .da stopa k njemu in ga dviga ter mu šepeta: ''Zateči s k ineni in obljubi. da boš vedno le moj in nikogar drugega!" V polspamju je prikimal in obljubil, da bo vedno Njen. Ni sc zavedal ne besedi iti ne obljube, n vendar jo je držal celo življenje. Ozdravel je in bil je prepričan. da je njegova usoda zve-zana s priprošnjo Marijino. Do dvajsetega leta je živel pri stariših. Potem je vzel palico v roko, klarinet pod pazduho m jo udaril v svet. Matere in očeta pa ni videl ve'č. Mlad jc bil in močan. Delal je tuintam nekaj časa. igral na klarinet po vaseh ali sc priklopi! veoji nuizikautarski družbi. Vesel ie bil in niisili na bodočnost. Tiste dni %e je zaljubil. Videl je tako drobnoiti lcp<^ dekle, da mu je srce zadrhtelo prvi treiiotek. Rilo jt» ubožno isto dekle in je služilo v trgu. Razložil ji je svojo ljubezen in lire. penenje. Dekle ga je ljubila: se sam ni vedel, kako ga jc ljubilo. Tinko sta sedela včasih tam za trgom ob reki, in njena sest rična Jelica je bila zraven Klarinet je imel s seboj in je zaigral. Brneli so glasovi čež reko in dekltei sta poslušali s sklomjenima glavama. "Ali ni lepo, Marica ?" "Lepo." Keka je šumela.Zaganjali so se mogočni valovi in penili ob bregovih: Nizke vrbe so trepetale iti se neprestano pripo-gi'bnle, topoli so dremali in kimali melanholično. V grmovju so peli ptiči, čez plan so od mevaji glasovi fantovske pesmi; iizgubljali so se nad gozdom. Ti moja ženica fc^š, *Tfnr. pa boru' W^j^Oz. Tam onkraj relfe je stopal poreden fantalin; zasmejal se je škodoželjno in zvpil: "Dobro srečo!" "Marica, ali vidiš, kako so nama nevošljivi!" "faz vama nisem Vso srečo naj vama podeli nebo!" Telica ju je pogledala s svojimi črnimi očmi in naslonila drobni obrazek na Marično ramo. Njena glavica je bila popolnoma podobna glavici pet najstletncga ciganskega dekleta. Vse je bilo črno: oči, lasje, obraz temen in ogorcl od soln. ca. "Otrok, kako te imam rada!" Poljubila jo je na usta. Čez noč je prišlo spoznanje. Zbudil se je iz sanj. "Ne smem, grozno!" Izginil je še tisto noč. in sc ni vrnil nikdar. Dekle je mislilo, da se je norčeval, ker ni videlo njegovega srca in otož ne duše. Jokalo je morda dekle. dokler ni prišel drug ženin in jo odpeljal pred oltar. Sel je Ivan Košir naprej po svetu in pel veselo in žalostno, kakor je bila minuta. Zaljubil se pa od takrat več ni. V duši je nosil obraz prvega dekleta. "Vedno naprej, kamorkoli! Godec sem, ves svet je moj dom." Tako je postaral in utrudil od hoje in dela. Brenkale so strune nad v? sjo, bleda meseičina je odevala ves dol v tajinstvenj pajčolan. Potok je šumel kraj cerkve in poredno skakljal čez kamenje in skale. "Hvala Bogu, da mi je dal tal^o miren kot na stara leta. i Ah kako je prijetno, če ima Človek svoj domete f" Tako je pričakoval zime. Na-nesel si je drv, preskrbel živeža. vrbovja in viter, da je mogel plesti koše in čajne. Nekega večera pa je zopet potrkal na hrastove duri godec Fluc. Pijan je bil in je debelo klel, ker mu Ivan -Košir ni takoj odprl. "No, hudiča, ali si se ven- •'Zadnjič si se bal, da te izpodrinem, Zdaj ti pa ni prav, ker ti dajem priliko, da zaslužiš kolikor hočeš." "Včasih sem več zaslužil. Odkar si si postavil to kolibo, je reva. Tam jeseni bi te bil najrajši preklestil." Tulila je zunaj burja in škripala z drevesnimi vejami. Sedel je Flu c na klop in začel hripavo peti * Povsod me poznajo, do vinski sem brat. Prav prijetna toplota jc bila v kuhinji in Flucu se je rodila lepa misel: "Dobro bi bilo, če bi imel tako bajto, posebno po zimi. ko me zebe spredaj in zadaj." "Kajne Fluc, po moji bajti te skomina?!" "Pasja duša, ali misliš, da ne morem — — Če ne lepo ponižen, te spodim. Veš jezen sem nate od nekdaj, ker si prava tutka. Pravil sem ti to že enkrat." m "Fluc, imej pamet, drugače pojdi!" "Ta/, da bi šel! Čakaj, zdaj bos videl vraga." "Mirtvj Fluc, ti si pijan." Fluc jc stegnil svoje lopa taste roke po Koširju, odprl duri in ga pahnil na piano. "Na zdaj imaš zadosti. Ne \ prikaži se več!" I.egel jc na klop in zaspal Ivan Košir sc je težko pobral ker jc bil ves pobit in krvav.-Lezel je počasi k županu iir mu povedal vso zgodbo." "To je lump' Po orožnike pošljem." "Ni treba, gospod župan!" "Pokličem pa Blaževega Štefana in Matijčkovcga Toneta, ki sta najmočnejša v vasi. Ta dva ga nabrišeta in vržeta iz bajte kot mlado mačko."* "Tako, da, tako Hvaležen vam bom." Prišla sta fanta, zgrabila Finca vsak za eno roko in ga postavila v sneg, dasi se je branil na vse kriplje. "Iz vasi. takdj! Kaj, ljudi boš pobijal, lump!" Blažev Stefan mu je pripeljal dve prek glave, da se je prekucnil. "Pustita me, vraga! Ali ne vesta, kaj sem lani storil na Štajerskem? Oklofutal sem nekega gotobradca. Postavljal se je in zval. da me vrže obgfla Udarit me jc po hrbtu, kot bi me ujedln podrepna muha. Jaz, Fluc. sem nut pripeljal tri po-glavi, da me bo pomnil, štiri mesece s postom sem dobil. To je bila krivica, printojduši, da je bila Ivan Košir, ti tutka. rečem ti to: Pripravljen bodi. Z Bogom! Vrnem sc, pa ne boš vedel kdaj." Odkuril jo je iz vasi; zapletale so se mu noge in od daleč so se čuli glasovi: Naj pride žandar. hudič in birič, Fluc se ne boji nič. III. Spomladi je kupil Ivan Košir kozo. "Kdo bo živel brez mleka?" si je mislil. Rad je imel rogato žival in ji donašal piče ali jo gonil v grmovje ob poti, kjer mu je občina dovolila pašo. Na Finca je poplnoma pozabil. "Hudega mu nisem storil, svojo pravico sem iskal. Kaj mi more. Ril je v zavesti, da je nedolžen, in je živel zadovoljno, kot nikoli od svojega dvajsetega leta. ko se je bil zaljubil v lepo Marico. Nekega jutra je vstal in pogrešil klarinet. Raztužilo se mu je srce. kot bi ga bila pičila kača. "Fluc mi ga je ukradel. Skozi okno je moral zlezti v kočo. Ali preozko jc. Toda lump je lump. Bog mu 6dpusti! Jaz imam vendar svoj dom, on ga pa nima. — A morda pa ni bil _„ ti on. In res se je molil Ivan Ko-Sir. ^>ogve kje se je blodil tedaj Fluc. Živel if bolj otožno življenje brez klarineta, ki mu je krajšal marsikatero uro. dokler ni kupil drugega. Spoprijateljil se je docela z vaScani in popestoval tej in oni materi otfjoka. V Kavno se je godila ta po I'mrli so že njeifci junaki, K'ujfe veje duh ljubezni in hre-fcieroja po domu. In o ljubezni Hiiopil je na preval in se eni- Bpl'Ozrl podolini. Ležala je, mt njimi kot mlada nevesta, Hamleta v novo obleko, z ro-jam t v laseh, vesela in srame-obenem. Stegnil je ro~ PJIwua ustih so mu je pojavil EPogleclal je dol, ki se je raz-t Rpstiral na drugi strani in kri Hfth je jela burneje teči po ži-■Ita Stare sive gube so se znia-H&le. prihitljena postava se I zravnala pokonci na licih ■|4aiarel sijaj radosti. K "Prelepi db!1!% plvan Košir je stisnil klarinet 1 pazduho, za mahnil s pa-Bco po zraku in udaril v vas. Kjfcrijetno mora biti v takile Mir in pokoj vladata v ■0$ m i ru in pokoj« potre-gnjem na stara leto. Dovolj Hvf že šalobaril po svetu. \Ta-Pstaaili bi se tu, če bi le dobil Mfan kotiček. Delal bi, počasi u£-rlel;iI tudi res teden, da bi |*mogel v nedeljo počiti na Hppbojfne mi*li so vstajale v Hq Ivana Koširja in bil jc do-rjirc volje kot kmet. -čč mu ob-Mpi trta obilo. Vssi vas ie blc-Kb v zahajočem solncu. ob-Hfrijcna je bila od zelenih tra-Rgtlikov in pisanih vinogradov, mped njo je stala cerkev z* mal-Jjc* vzvišenem prostoru in mir-NBjg je žuborel potok v ntogoč-fegtih skokih preko kamenja In Bral. Ptiči so peli v grmovju in Hj|fr>aštiikov so se čuli zvonci in H|l$ pastirjev. Drugače je bil In Ž! i t nad vsem krajem velik, ,,'Tvnini Koširju je bilo pri du-Hr da bi >:avriskal k<|t fant. če-Stav je imel že šest križev, Bpečav?! je ljudi, ki so sc vra-E$n s polja, in jih pozdravljal. Bfcgpognvnrjalt so se /. njim pri-fipfcno kakor davni Znanci. Sfr Dobri ljudje so tu in bo-Hrati najbrž je. Morda je llog ipkelnil, da zalisneifi oči v tem ■pjFnskcm raju. Ničesar ga ne nlisiiii bolj kot mirnega ko- KlPogledal jc proti tjcbu in oko mu je zaiskrilo. BTako je stopal z velikim n-BHni v srcu proti vasi. Pred pr-Hpiiiso je postal in se ozrl čez ttJjtok. Čepela je tam ob grčel- ■učena, in žalostno so štrlela Bjiod slame suha strešna rebra-me ima rad, saj ve. da star in ti4dl07.cn. Do smrti Bfcmorcm laziti okrog kot de- PKrenil je v prvo hišo. Bila Hfevelikri, lepa in prostorna. Bpedi dvorišča je; stal vodnjak. iu£k!a je kalala vodo v korito, Hpjnapoji živino. KjAli dobim pri vas prenoči-Iftei,Ubogi potni človek sem." ^(topite v hišo' in vprašajte Kopit. je v prostorno kuhi- H|i BPober večer, mati! Alt bi Bjfepspodinja je kuhala večer- |"Sedite, gotovo ste trudili. prihajate od daldc?" pf'Iz Gorice. Mati, prav |epo BBjtaprosim za prenočišče." ; "Se vel a lehko spiste pri nas. Hpitn Košir je sčdel za mizo ^^aril na klarinet, a samo Hfcnlec sem. A tudi delati Ku Koše in čajne pletem iz Hm in viter in na polju po- Rihote mu je ušel pogled ^btj okno tje na ono staro pCigava je ona podrtma tam Hp:' ■županov je tisti svet in pobija. Stanovala je nedavno v gEstara Tafinca. Zapustila je B|Kobahi po svoji smrti, ker Irako, tako. In župan se- |r"r.- mit je ne rabi. SUPPLEMENT TO '.CLEV ELANDSKA AMERIKA" NO DECEMBER ,o ,91o. ■ ■■ . -■- lst:.ika s piskrom v roki. Nagu-I bari je bil obraz in suha je bila ko» trska. f)či so pa bile žive ! in čiste kot otrokove. I "Po mleka sem prišla teta." j ' "Precej vam dam, Dora." Sla je k omari in ji natocila polil pisker, i "Ali imate tudi pri vas reveže?" je vprašal Ivan Košir. "Mož. prav pravite, jaz sem ' revo," je odvrnila Dora, ki je biln malo gluha. "Samo bajto imam. No. hvala Bogi-. ljudje 1 so tako do^ri: veste, mož, vse ni i dado, kar je treba. Še ni-Ikoli nisem stradala — Odkod j ste? Ne zamerite, da vas vprašam " "Od nikoder, ker nimam do-'jrtisi Vi imate vsaj svoj dom, jaz ga pa nimam." " A tako, tako. Vsi ne moremo biti bogati. — Bog plačaj. . s tri na! Molila bom za vas in I za družino. Bog daj sveti bja-goslov, da bi pridelali' veliko , fižola, turšice iti grozdia. — | Lahko noč!" 1 T van Košir je slabo spal v listju. Mislil jc na kočo m župana. "Lepo bi bilo; da si vsaj na starost ustanovim svoj dom in umrem na svojem kot umirajo vsf dobri kristjani." Tiho hrepenenje sc ga je polastilo, Tako hrepeni »lovek | samo v noči, ko niso njegova čustva jasna. Zjutraj se je napotil navsezgodaj k bajti -— Ogledoval je zidove, okna streho. "Les je še kolikortoli dober, zid je tudi za silo, streha jc revnp. A bo že. Da mi ni i le župan dal bajto'" Kretnil je k županu in jnolil vso pot. Čedno hišo je imel žu-pim in prijazno ga je pogledal, ko mu je pokazal ' pravice". "Zakaj pa vendar nc greste v me^tn, kjer ste rojeni?" I "Sel bi v mesto, a to bi bila i moja smrt. Navadil sem se gledati iepo Božjo naravo in soln-ce in živeti med dobrimi ljudmi. Tam bi morda umrl in nihče bi se ne ozrl name v zadnji uri." "A čemu vam bo koča? Pre-perela je vsa. vi ste stari in je ne morete sami popraviti." "Star sem. to je res. Zato pa potrebujem počitka in kota. Popravim kočo, boste videli. ' Ogledal sem si jo že popolnoma. Bo, bo. stavim da bo. Po-krpam streho, zadelani okna, ptffcdini sobe. Znam to, boste ' videli." Po dvorišču so stopate kokoši, pobirale zri)jc, ki jim ga je nasula gospodinja in se kav-sn!e iz nevoŠljivosti. Črnkasti I petelin se je koračil nm gnoju, (brskal in iskal črvov. Zdajin-I zdaj se mu jc zahotelo, da bi ( zapel. Stegnil je vrat in zakl-(kirikal v mlado jutro. Dva-(srajčnika sta se lovila pod klo-t nico in se skrivala med vozovi. Ivan Košir je udaril na klarinet in prileteli so bosonogi in gologlavi otročaji. Prijetni glasovi so se gubili v svežem zraku. Se mati županja ie stopila na prag in se uprla v boke. "Gospod župal, lepo prosim po vasi. Solnce je tedaj zašlo in mrak je legal na dol. II. Tvan Košir je živel zadovoljno vse poletje in vso jesen. Hodil je po dolini in služil krajcarje s klarinteiu, pletel koše in čajne in jih prodajal kmetom za nizko ceno, včasih je šel tudi v dnino. Bil je priden in skrben in pri vseh priljubljen. *Ob nedeljah so ga povabil fantje v krčmo, pa jim je zagodel. Plačali so mu za vino in je bil veseli Ostajali so fantje takrat še na domu in pomagali gospodariti in delati. Zato je bilo več življenja in poezije v deželi. V hinojasnih nočeh se starcu večkrat ni hotelo zaspati. Sedel je pred kočo, poslušal fantovsko pesem in udaril na klarinet. Drobni glasovi so brneli nad vasjo. Včasih so bili otožni, včasih1 mirni in veltfia-sttii kot psalmi kralja Davida. Ivan Košir ge je zamislil v mladost. Ni bila vesela, pa m« ni bilo žal radi tega. Zgodaj se je naučil nositi križ. Zato mu ni bilo težko vse življenje. Oče je bil godec in mati šivilja. Služila sta trd kruh. Zadovoljni so bili vendar vsi trije. dokler so bili zdravi. Zgotiilo se je pa, da je Ivan Košir zbolel. Bil je takrat star šestnajst let in je znal ie dobro na klarinet. Na smrt bolan, pa tako mlad! Življenje se mu je zdelo neizmerno lepo in hotelo se mu je živeti in delati. Tako je ležal na postelji noč in dan. V srcu je nosil samo to željo, da. bi okreval in vžival l*nn mlarfnet ;' I iepo miaaost. : emsMJC K o r k -tip CIGARETE. iS Pomislite deset kork tip cigaret bogato dišečega to-baka za 5 centov! Največja vrednost za cigarete. Kakovost, ki smo jo mogli samo po laktih izkustva in možnosti producirati. Prodaja se povsod. r /m waBG^fcMr mmMxa MmI /KxttMH^I /m DAKM The American ^^^ til Wmwm AVSf IWI , . "Fej te bodi lenoba! Se skuha A mi ne. Človek trpi in vleče,. ti pa ležiš in se debeliš." "Suša suha, jezik za zobe! Zakaj si me pa vzel?" "Saj si se mi ponujala. Misli) sem, da si angelj, pa si ___n Prišel je Ivan Košir okrog vogla in j|j potolažil in spravil. "Jež ne tepi žene! Ali ne veš, da je dar božji?" "Pojdite, pojdite vi rtu dar božji! Lahko tako govorite, ker se niste nikdar križali z babjim jezikom." Tvan Košir jc zaigral, da so se vzdignile Ježu pete in je pri-1 .jel ženo okrog pasu in zaplesal. kot bi bil star dvajset let. "Kam sta pa dela otroke?" "Iz šole jih še ni." "Tako. Le potolažita se in ne prepirajta se vdč!" Mahnil jo je po vasi in se pogovoril s tem in onim. "Kako je, Dora? Ali ti je dolg čas ?" "Starost, starost Janez. Kma lu me poneso tje k sv. Danijelu." " Saj še ni tako hudo. Zdrava si še vedno." "Hvala Bogu, še, še. Kaj pa ti? Ali ima kozika dosti mleka?" "Zdaj se en liter. Tje v jesen bo storila." • I11 prišla je jesen in mrzli vetrovi so zaveli od gora. Ivan Košir je pridpo pripravljal drva, vrbovje in vitre za zimo. X Zgodilo pa se je tedaj, da m it \ je poginila koza — Vyi vas je takoj izvedela. Prihiteli so otroci in gledali. "Uboga žival!" "Kar je, jc," je rekel Blažev Stefan. "Vsak mora enkrat končati! Tako je. Kaj pa v vojski, ko švigajo krogle mimo ušes. Bil sem tam to vem, kaj se to pravi." ~ >;«ar, ^ Prišel je Ukmarjev Frrtce in ji odri kožo. , "Skoda, škoda! Kaj hočemo, nesreča nikoli ne po&va." Ivan Košir je izkopal globoko jamo tam za bajto in vrgel vanjo kozo. Pomagali so mu otroci kopati in zasuti. Mrzla burja je brila in pot mu pe lil raz megleno, turobno čelo. Živel je dalje, a življenje je bilo žalostno. Pletel je koše in čajne in se grel za ognjem. Postaral se je hudo tiste dni. Zunaj je 'lahno naletova! sneg. Zbudil se je Ivan Košir tedaj sredi noči. Udaril, je nekdo po durih in zaklical skozi okno: "Dobro se grej, tutka!" Zasmejal se je po satansko Fluc in zginil v noči. Bil je pijan zvelčer in stari spomini so se vrnili. m Nocoj mu zagodem eno!" In zapalil mu je bajto. Ivan Košir se je komaj zavedel. "Bog se usmili! Kaj je to? Gori, gori!" Svetilo se je zunaj; grozna slutnja se ga je polastila. Hitel je vun. Vsa streha je bila v plamenu. Pulil si je lase, vpil, klical m dirjal napol oblečen v metežu v vas. Bil je kot nor in ni VJ del kaj počenja. ynri> Kori, moja bajta go- Na vsako hišo je potrkal zbudil ljudi. Zazvonilo je plat zvona vaščani so prihiteli k bajti. Ve« I ik plamen se je dvigal proti" j nebu in iskre je nosila burjici j na vse strami. "Da bi se le druge hišc ne " vnele! Bog nas varuj in sv, Florijan! Kako ste pa delali z ognjem, da se je zažgalo. "Saj nisem jaz, Fluc, Fluc," je vpil Košir. Strah in groza je ' bila na obrazih. Vsako hišo v bližini so strshp žili možje in fantje Ali bili so J" lahko brez skrbi, ker so bile strehe pokrite s snegom. "Gasite, gasite-!" je vpil Iv. Košir in letal semintja. Metali go vodo in sneg v pla* men. Bilo je vse zaman. Cfeit dim se je valil pri oknih iz hi- * še. Spomnil se je tedaj Ivan Košir, da je pustil vhiši klarinet in nekaj denarja. Posteljo in drugo drobnarijo so vzeli «||9 "Moj denar moj klarinet T' Brez glave je dirjal v kubl>^ "Držite ga, držite ga!" Vse je napeto gleiaj0 Jp i ta, iz kateri^ je valil siv dim«: 1 »Ves osmojen in črn je prlhilef vun. Vrgel je klarinet in ttnfcf^ hqn mošnjiček na tla in se; 1 zgrudil poleg v sneg. Nesli so ga na posteljo k hi- Do jutra se ni zavedel. Ope-1 kel se je bil hudo po obrazu in f - rokah in premrazil v hudS zimi. Poklicali so duhovnika. Ivi J • Košir se je lepo izpovedal in > spravil z Bogom. I Potem se je pa hitro bližalt^l 1 Stara Dora je bila pri posteljl l in se pogovarjala z njim. Va* c , molitve je zmolili, kar jih, jfJ Ivan KoSir je molil v groe* ; I nih bolečinah natihem za ifa | t Kmalu je začet blesti. Vpil , in se jezil in govoril o ognja Pred smrtjo se )t umiriO "Hudo je umirati /brez s*of||j 1 cev »n pod tujo streho," je Wj "Res je, Janez. Pa saj nI. t«?5 f svet naš dom." "Res je. pa vendar — Dora, če vidiš kdaj Fluca, reci, d^Š i sem mu odpustil." "že dobro, Janez." Začela je moliti rožni venec.. 1 Pol lire po tem je umrl — Fluca so prijeli orožniki. Koli je presedel, se ni veiČ vraJ! f1,^ dolino. Pravili so, da je tijIlHj nil v tujiin. Napil se je in zmrači nil v ob cestnem jarku. 1 Moj Bog, kako je čudno nftfSjl življenje! Kot izgnbljeni sino^fj vi lazimo po svetu in iščemo i miru. Ko ga ne najdemo, se ^ spomnimo, da je treba doma* Zahrepeninmo po njeni m * | dušah'se nam rodi molitev mla- 1 flih dni: <1Oče naš. ki si v nfc?^ hranijo s rastlinsko brano, a s tem koristijo kolonistom, ker jim tako čuvajo polja, posijana 7. raznimi žiti in drugimi plodi. Offromne čede antilop in zeber, ki bivajo na planoti vztoč-nc Afrike, naravnost uničujejo nasade in provzročajo s tem silno škodo Radi tega je nase-Ijencem nepomljivo. da zakoni -I ščitijo te živali, dočim se sme m leve. sovražnike njihovih sov-ražnikov. brez milosti pobijati, '»-j Lev potrebuje za življenje na jc teden najmanj dve antilopi. Ne-e"[ davno so lovci v okolici Nal-e-| roji ubili 346 levov. Ta heka-i°;toniba ne znači nič drugo, ne-r- go da se je 36.000 do 40.000 antilop in zeber rešilo od uni-čenja. Longworth meni. daje treba V prvi vrsti spremeniti >" lovski zakon v Afriki, ako se hoče, da se kolonisti stalno na-0 stani jo nastanijo v Afriki. V i>> naselbinah kroži peticija, da se f* zaprosi od tozadevnih vlad za-1- ščito levov, a vsak lovec, ki i- želi ustreliti leva, mora prej n pokazati dvajset antilophih re-Vpov. Nadalje pripoveduje orne-"j njeni učenjak, da se je on pri i. Ugandi sestal z Rooseveltom, » ki je v petih dneh tibil tri leve. f Longworth ceni škodo, ki jo f je Roosevelt napravil več mi-a lijonov', ako se sploh da pre-a cerviti .izguba živali, ki so koriti stne za rastlinstvo in za napredek dežele. ..Zgodovina besede "gas". *( Belgijski kemik Ivan Baptist v "iMelmont (1577 do 1644) je pr-Jlvi uvel besedo Vgas" v zna; inoit. Dolgo so se kemiki in fi- 0 lologi prepirali, odkod' je on c to besedo vzel. V Chemiker 11 Zeitung" razpravlja Maks Spe- ter po trto nedeljo v mesecu ob 2. ' uri pop. v Knausovi dvorani ; 6131 St. Clair ave. — Vstop-} nina od 18.—30. leta $1.50; od 1 30.-35. leta $2.00; od 35 do ' 40. leta $2.50. Predsenik Fr. Mcznaršič 4212 St. Clair ave ' tajnik Frank Košmerj, 455 Collamer ave. Collinwood. O. dr. zdravnik dr. J. M Seliškar. 6127 St Clair ave. Roiaki se 1 vabijo k obilnemu pristopu. 1 I Slovensko katoliško vitežke 1 podporno društvo Sv. Alojzija 1 ima svoje redne mesečne sej» 1 vsako četrto nedeljo popoldnt v mesecu in redne vaje vsal-drugi torek ob 8. uri zvečer * ' Knausovi dvorani. Predsednik: John Gornik. 6113 St. Clair Ave.; podpred sednik: Anton Anžlovar, E. 55th St.,; blagajnik: Josepl Gornik, 6105 St. Clair Ave. tajnik in načelnik: Math. Klun 1621 Newman ave. Lakewood, Ohio. Vsa pojasnila daje društveni tajnik. Slovensko lovsko podporno društvo. c Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v J. Grdinovi dvorani. Predsednik John 2ulič, 1278 E. 55 St. Jos Rus, tajnik 1306 E. .S.sSt. John Grdina, blagajnik 6025 St Clair ave. Člani se sprejemajo v društvo od 16 do 45 leta. Bolniška podpora se izplačuje 3 mesece po pristopu v društvo po $5.00 na teden. Kdor želi pristopiti mora imeti zdravniško spričevalo Natnčneje pojasnila dajejo gorej omenjeni uradniki. Rojaki so vabljeni k obilnem pristopu. 20 sep n p. Slovensko mladeniško d rust vo Ž. M..Božje ima svoje red ne mesečne seje vsako tretj< nedeljo v mesecu, v mali Knau sovi dvorani ob 2 uri popoldni Predsednik John Kuhar, 383c St. Clair ave; I. tajnik Josij Glavič, 6401 Metta ave; načel nik Jakob 2ele. Ker daje to društvo y shiča ju bolezni lepo podporo, $6.oc na teden, se vabi vse slovenski mladeniče k obilnem pristopu Telovadno in podporno društvo: "Slovenske Sokolice" ima svoje redne mesečne seje vsako drugfO nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 2. uri popoludne. — Novopri-stopivša mora biti vpisana po kaki sestri Sokolici. Telovadba dekliškega naraščaja je vsak petek od 7—8 ure zvečer. — Telovadba odraslih isti večer tod 8—9 ure. Starostka. Zofka Vilhar, 6029 Glass ave. Podstaroska, Marija Bricelj. 1243 E. 60 St.; tajnica, Marija Peterlin, 6314 Glass av.; Blagajni ca, Ana Gorenc, 1258] E. 55th St.; Društveni zdravnik] Dr. J. Seliškar, 6127 St, Clair. . ■ ■ • r i U- iznonresn. - *= jRPpWf^- ' Zvit soprog. Pred par tedni \ jc prišel na poliejiski komise-Lt|- rijat v oddelek pariškega meču »ta Villette prepaden in spe-pian >inož. ki se je brez pozdra-| ra vrgel na stol. "Jaz sera Sou-nette," je pričel mož polagoma E' in z vidno težavo. "Ubil sem gvofo ženo. Storite kar hočete. V mojem stanovanju dobite njeno truplo." Komisar je takoj tekel z dvema oboroženima policistoma, ki sta vze-| morilca med se, v označeno, stanovanje. Vrata so bila zaprta. OUprli so jih takoj s silo. V stanovanju pa niso dofiili sa-^ Imo gospe Sonnette zdrave in ®iR!e, marveč tudi njenega Ijub-eka "To sem vedel, gospodje", pravi varali gospod^ "in zato sem vas pripeljal sem. Če bi I bil napravil ovadbo bi bili vi izpraševali in pisali toliko časa, da bi mi tuji tič ušel iz gnezda. Zdaj imatn tudi priče in IJncitev, ki jo hočem doseči,1 bo lahka. Hvala gospodje f"| Policiji ni preostalo drugega, kakor podpisati dejanski stan. Sonnette je bil sicer zaradi na-|'f*£ite napovedi obsojen na te- || den zapora, toda izjavil je, da bi rad še dlje sedel, samo da 4ttl reši svoje žene, kar sc mu la posrečilo. ljubezenska drama > že o tragičnem nladih bitij, ki staj je življenje med naj-Kremž. Elvo ragedije: Trgovec v Leopoldovem ikoliko leti sezna-t»ešti z mlado de-ec se je zaljubil poročil. V prvem živela novoporo-ečnejšem zakonu. , • je seznanila mla- ! lijakom Alfredom . ateriin je pričela j cme rje. Njen so- . niti slutil ni. Ko | icc vstopil k vo- ^ noletmi prostovo- • izmerje med nji- , nadaljevalo. Sha- « 1 za dnevom; ona ( la obleke in ga tu-no podpirala. Na. [ idi elegantno sta- f u kupila vse po- « je seveda jemala | igajne. Toda va- ? rsega .tega ni vi- , pa zapazi da mu f Sgajni okoli 200 ( tem obvesti ta- ^ •oslovodja, ki mu r ivedal, kaj se go- ( njegova žena de* s , Trgovec se je t vrjetl ni mogel. - > je našel doka- t I je v stanovanje j ' je natanično pre- j tšel vse polno rs- • ie plačala žena za ^ ica, našel je tu-avnih pisem, po- j( knjižico na 1400 ^ kron v gotovini ., edal svoji ženi, y prositi odpušča- n )il pripravljen ji b toda pod pogo- p i svoje ljubavno « , . mu je vse to »obljubila, toda obljubo nI dr-zala. Kmalu na to je pa vzda y Svojemu možu 4000 K iz oble- <« Ice in ko so ji prišli na sled, se n je izgovarjala, da je morala n plačati nekaj dolgov, ki jih je n napravila v zadnjem času. Tu-4i sedaj ji je soprog odpustil. Ko se je pa v zadnjih dneh mož odstranil za kake pol ure nd hiše, je ona porabila to pri-liko ter zginila. Podala se je v stanovanje ljubimca, kjer sta ^ se oba preoblekla ter s prvim ^ vlakom zapustila Dunaj. Preva- 1 > nni mož je o tem takoj ob ve- ^ stil policijp. Slutili so takoj, da . se mislita oba usmrtiti. In kma- ^ lu se je slutnja uresnfčila. Ko J^ «e jc vl^ ustavil v Kremžu, v so našli v II. razredu brzovla- ^ AU so levi koristne živali, d ,.€> tem vprašanju so mnenja k zelo različna. Tako je znani k afriški raziskovalec, David G. z; > Longworth trdil, .da afri- b ški tropski kraji ne bi bili ni- p kdstr naseljeni od kulturnih n ljudi, da ni tamkaj levov. To n svoje mnenje je obrazložil na- li •'' - •• ■ ' __________________________________________, I H _ .,■;:, u/ -i. \ ■ :v. - . .^S^JB .............I " H i l * ; I 3 * -JKžmUk ^ ■■ Km |\| I'M H I ■ H 119 Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva otvorilal novi, oziroma prevredila najstarejši in prvi Slovenski i pogrebni zavod v Clevelandu. Nabavila sva si novi| krasni ambulančni voz za prevažale bolnikov, bodisi I v bolnišnico ali na dom. Imava vso pripravo najnovejšega sistema v zalogi. Imamo veliko število od najbolj priprostih do najboljših krst (trug), vencev cvetic in |8 druge priprave, ki ktemu spadajo. Nadalje imava od-prte in zaprte kočije za pogrebe, krste, svadbe, izlete. Ker so naši rojaki vedno izpostavljeni tujcem, ki jih izkoriščujejo in izvlečejo iz njih zadnji cent, katerega | so si s težkim delom prislužili, zato se rojakom pripori ročava v takih slučajih, da nas običejo, ker mi sn)o ve« dno pripravljeni postreci najceneje, kakor ne more kdo drugi, ker to opravljamo sami, in si prihranimo velike Ifl stroške, ker nimamo na razpolago agentov, ki veliko stanejo. Za dokazilo tega imamo že mnogo zahval. i Prvi slovenski državno izprašani balzamist. Am- ■ bulanca, kočije, itd. za vsako potrebo. Se priporočata Zakrajšek in Zclc, 9 6108 ST. CLAIR AVE. OBA TELEFONA. ■ I ZIMA JE TU. I Glejte da se zavarujete proti mrazu in zimskem vremenu. Kupite si toplo in j čedno obleko, ki vas bo grela obenem pa krasila. Pravkar sem dobil veliko zalo- I .go najmodernejših i« IH Zimskih narejenih oblek 1 ki so Čudovito počeni. Samo pridite enkrat vprašat; ne boste dobili boljših oblek | drugod za ta denar. Ako se pa hočete malo bolj "p o s t av i t i", pridite k meni, da Vam umerim J naročeno obleko, blago vsake vrste na ogled in vsaka pri meni narejena obleka zajamčena. i M) «9 - Da so rojaki pri meni res dobro postrežem, zato pričajo mnogoštevilni se« g danji odjemalci ki so zadovoljni za blagom* Želim samo to, da bi se kolikor mogoče | dosti rojakov ogledalo prodajalno in se prepričalo o mojem blagu in mojih oblekah. I Pri meni dobite polno zalogo moške oprave, oprave za fante in fjl dečke. Obleka in oprava za (I šolske otroke. H Če boste enkrat kupili, boste prišli ševečkrat. Vsem rojakom se priporočam JOSIP GORNIK, I 6113 ST. CLAIR AVE. ■ Ifl 1---—-———^„_ gM Podružnica. W2 Collamer St, Collinwood, Ohio u V podružnici imam poleg moške oprave vse potrebščine za ženske obleke, Dtyfl Goods, krila itd. Collinwood^anom priporočam svojo trgovino, ker je edina slovenja ska trgovina v Collinwoodu. mmm ■. ■ . - VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! FRANK KMET, gostilna, . . 3932 ST. CLAIR AVE. T T TTT T TTT-TT TTTTTTTTTtT T T HTTrTT T'TI TTT T TTTTTTT Titi TTJ : ' ■ - : VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN : SREČNO NOVO LETO! : „ Želi vsem Slovencem znani gostilničar, - i * Frank Kovačič, J , i » vogal St. Clair in 40. ceste nasproti Clev. Trust banke- Z 11111111 l 111:11111 n 1111.1x11 XI111; 11ni11 ixj.un 1 i ^ j VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ! J vsem rojakom i FRANK SPELKO, I 3504 ST. CLAIR AVE. t ► * • « ► '. i , • . . » • » < > < ' < ► < VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ; * §{: SREČNO NOVO LETO i * želi vsem rojakom * ■ ■ ANTON LOGAR, I * < trgovina z matmfakturnim : blagom. « « * ' i . < ; , < 3837 ST. CLAIR AVE. . , 1 If • j ' JS V ti' J-' sla očesi jastreba, ki bo klju-vs^l moje gastfoče srce. Dvignil se je izmučen in u-tonil v senci gostega drevoreda. Kmi>lu se je spet izvil mra-kovom dolge aleje ter ubral pot proti mostu, ki je vodil čez reko, objemajočo malo me- j steče Za njim je zazvizgal vlak I iti Severu se je zdelo, da se|i rqga in posmehuje ta protivni|! glas. Kot dvoje krvavih očes sta se mu dozdevali svetilki na.I parnem stroju. Sredi opuščenega mostu je.j postat. Hipoma mu je navali-J la vsa kri V obraz, toda v sle- j tleče ni trenotju je zbledel kot j smrt. Hladni blesk vzhajajWflp lune je delal njegov obraz še fiolj voščeno bled. Ve morem drugače. Tvoje delo. usoda! ie še siknil s sar-donskim smehom in že se je začul iz mirne reke glasen jek. kakor da je telehnilo vanjo nekaj težkega. Mrtvaško lice polne lune. ki je plula po negibni gladini, se je razdrobilo na tisoč koscev, ki so se lovili po grebenih vzburkanih valčkov. Čez iniekaj časa se je zfbala spet cela luna na umirjeni površini vode * * * Po štirih dneh je ujel ribič/ bogat plen — truplo pogrešanega Severa. Zdravnik je kon-j statoval, dn ga je obšla hipna : blaznost, ko se je spustil v va-|! lovje. O pravem vzroku pa ni /ved »I ntliče, zakaj Lava je ji molčala, očitajoč si na tihem njegovo smrt. — Kadar pošiljate denar po Ameriki društvom ali prijateljem, tedaj se obrnite na nas. V zvezi smo z American Express Co. in imamo isto tako dobre "money ordre' kakor na i pošti. Poštna pristojbina je zelo majhna.- — Kadar iščete svojega sorodnika, brata, sestro, očeta, mater ali svojega prijatelja, pišite na naš list, da denemo o-glas v list. Ker je list povsod razširjen, bo vaš sorodnik alijj prijatelj se kmalu oglasil. Ce-H; m oglasu je 25 centov' Vsako- J: krat. Popolen uspeh! Najboljše zaupanje! | f^l I A - H H x • Hitra postrežba! Najnižje cene! S 1 = I I I v m^m $ • • * t To Se lahko govori o najboljšem fotografu, kar jih je bilo še kdaj v slovenski ( naselbini v Clevelandu. Tekom kratkega časa, ko smo zaceli 2a Slovence izdelavati fotografije, smo si pridobili toliko prijateljev in odjemalcev, kot nikdo drug prej ne Vsakdo, ki pri. nas naroči slike, je popolnoma zadovoljen in nas priporoči šef' drugim prijateljem* Ne hodite torej drugam po fotografije, lco imate ravno v ■ ■ 1 svoii sredini najboljšega fotografa. Mi ne plačujemo agentom odškodnine, da vozijo ljudi k nam, pač pa porabimo ta denar, da 3 ju d jem lohko boljše sKke po ni-1 zjih cenah izdelujemo. - 1 * » Kdor naroči en ducat slik, dobi eno veliko zastonj. Poglejte si mojo izložbo v | oknu. kjer se lahko prepričate o kakovosti blaga. Posebno se priporočam no • ■ S suB - ".v,' ifeau ' ■ , « - ■ tmm poročencern za najboljšo zdelavo slik, kakor tildi slovenskim trgovcem in vsemti v občinstvu,- da kadarkoli potrebujete dobre fotografije po nizkih cenah, da me oJhJ iščete. Z mojo postrežbo bodete zelo zadovoljni. v m Popolen uspeh! Najboljše zaupanje! . 1 ■ Hitra postrežba! Nqjnnfr; cene! j J. S. JABL0N8KI, J Ci22 ST. CLAIR AVE (NASPROTI TISKARNE "AMSBRIKA") •i- j,. Bj 1 lha tragedija. Wrtz onemelih logov se je pla* K ppčasi mrak in prepregei Hlagoma vso valovito poljano. IV aleji so si tiho šepetali sla-BRecerne vzdihe, ko je se-B na trdi klopi Slavoj Sever Mr^oko zamišljen v trpke sa-BKsjtmintia je poslal svoje H^ne oči v temečo daljo. ^Kio se na obzorju raztopili |K5Svrhovi v lahni večerni-jflpU, in takrat se je prikazal ■P obraz, obli t z medlo me-IPlino. ki je pronikala v ten-Hfjl strunah skozi goste kost a- E)a prokletstvo se vleče za Renoj kakrtr senca, pri jasnem B)]ncu in bledem mesecu, od Bladih dni. In to je največja Krivica usode, da se še ni ozr-m; s pravičnim očesom na ne-fcftgledno verigo mračnih hi-Kov, ki so se mi vsesali kakor K^ises v kri in mozek, še ve-Hno pada udar na udar na mo-Ko dušo kakor kladivo po na-^p. Niti najmanjše srelce mi gz polglasnih vzdihljajev se Hvtkala nit njegovega satnogo-Kta. Zdrznil se je nekoliko, ko ^ftriplahutal netopir iz goste-Ka mraka; kakor misel se je M hip izmotal iz teme in takoj ■pr je zopet pogoltnila temna 9» it ti a iFs takim zaničevanjem, s tako Hpflijo me *je kaznovala ona, » sem sanjal, da bo solnce mo-Bkn-.meglenim dnevom. 1-nehale. Drtigi dan so mu napravili Up en tak sopar; tretji dan se je se malo spočil/in -četrti dan je že zopet delal. Nihče ne bi vrjel, kako liitro je oomagano s tako preprosto rastlinco. če jo le rabiš o pravem času. Dobro je. če jemljcj tak bolnik za znotraj vsak dan en kozarec hvoščevega čaja. Ni treba vsega naenkrat popiti, razdeliš ga lahko na tri ali štiri dele (T]>og dninar je trpel s to boleznijo že več tednov. Poskusil je sopare, alf niso mu vec pomagali. Temu smo nakladali na spodnji život v prav vročb livoščevo zavrelico namočen prt, Vsak dan en sopar za dve uri en tak nakladek: to ga je ozdravilo v nekoliko dneh. Neka gospodinja je bila že dolgo časa v postelji. Zdravniki so hodili k njej, a pomagati ji niso mogli; rekli so da ima ženska raka v mehurju. Kneipp ji je svetoval, da naj si skuha hvošča, namoiči v to zavrelico čet verno vkup zložen prtič in si dene ta nakladek na mesto, kjer jo najbolj boli. Takoj po prvem naklad-kil so bolečine znatno jenjale. \apravljala si je ta nakladek pet dni zaporedoma, vsak dan tri ali štirikrat, in obenem je pila »rikrat na dan malo hvo-sčevega čaja. Peti dan je neizrečeno trpela, ker je šel velik kamen od mje, kateremu sc je spoznalo, da se je moral na površju precej razrušiti, preden je mogel od nje. Od zdaj ; je bila žena zdrava: tako se jc ulovil rak s kleščami vred Bolnik pri tej bolezni trpi strašne bolečine, ki se s toplimi obkladi in sopari dajo kmalu olajšati, Nek star kmet je trpel za. to boleznijo žo dolga leta in nazadnje mu je prišla ura, ki nikomur ne izostane, proti kateri tudi "kncippanje" ne po-maira. Revež je trpel strašne bolečine, dokler mu ni nekdo svetoval, ikh rabi, kar Kneip-pova knjiga svetuje. Napravil m je en sopar in en topel ob-kladek s hvoščevo zavrelico, in čudno: bolečine so kar minute in mož jc pričakoval lahko in brez bolesti zadnjo uro. Vodenica. Vodeničnenui človeku se vi-■ di bolezen že na obrazu. Obličje postane staro, barva bleda in vela, okoli ušes se zbira v mehurji voda, in sčasoma se taki mehurji napravljajo po vsem životu. V vseh teh mehurjih je voda: le potipaj s pr- ... - . . stom na enega, videl foodeS, kako voda izgine pod pritiskom. Voda se zbira na različnih krajih: enemu v trehtdvu, drugemu okoli srca," tretjemu samo pod kožo, in po tem ima tudi bolezne svo.je posebno ime kot trebušna, srčna aJi podkožna vodenica. Če ičlovek, po kaki bolezni ni prav okreval, zlasti po škr-latici, loti se ga rada vodenica. Kdor ima enkrat to bolezen, ne bo več dolgo tlačil zemlje. Proti močno razširjeni vodenici ni več pomoti, a v začetku ni pomoč tako težka. Voda se mora izvajati zunaj in znotraj Za znotraj je pri srčni vodenici rožmarinevo vino, za trebušno pa bahatov čaj. Za zunaj pa je treba vsak dan kratkega ovitka. Ali ovitek ne sme biti topel: mržlejši ko je, boljše bo dejal. Topel ovitek bi bolezen le prav raznetil. Kakih osem dni se napravlja ovitek vsak dan, pozneje le tdv;i ali trikrat na teden. Za srčno vodenico se naj namesto spodnjega ali kratkega ovitka napravljajo pod klad in nakladi. * Bolni vrat. Kdenindvajseti deklici ji vrat tako obolel, da ni več i inela nobenega glasu. Zdravili ki so jo ozdravljali, a pomagalo ni nič. Prišla je li Kneippn iskat pomoči. Dobivala jc vsak dan dva ali tri pol i ve na hrbet ill ravno toliko polivov na kolena, in vsak dan je ho-di'a večkrat po mrzli vodi. Uspeh je bil ta. da je mogla peti dan že zopet malo govoriti*: šesti dan se ji je pa, ravno ko se je oblivala, vrnil glas. čist in jasen, kakor le kdaj poprej — Kdor ima naprodaj zemljišče, lot, hišo, hišno opravo ali kaj druzega, naj dene oglas^ v naš list in bo dobil v najhi-trejem času kupca. Cene takim oglasom so samo 50 centov za vsakokrat. __„ ^ ^ POZ.ORiiH Rojaki in rojakinje. Vabiva vse rojake v Colltn-woodu in okolici na svojo otvoritev grocerije in mesnice. Pridite in prepričajte se sami, in videli bodete, da se Vam nudi lepa prilikatpo ceni živeti. Do-važati hočeva vsakomur na dom. Cene bodejo nizke ter izvrstno, sveže, in snažno blago. Torej rojaki ogledajte si našo novo urejeno trgovino, katero sva otvorila v torek 13. decembra na Park ave. Stop 117. v Collinv/oodu. (101) VIDMAR BRATA. mmmmmnmmmmmmmtmmm f>MOIOIOr: >Q*OK3^0«G*OlO»OIOIt>C frioiof ^IQIOMOIOIOMr K^icr^^ i p QC*OMOICITJOiO>OMC i ' 1 ''• B, I Zavarujem hiše, pohištvo, steklene šipe (plate glass) blago^i skladišča (stock) vseh vrst konje, vozove, ter sploKiMMM kar vam more kak tujec zavarovati. POSEBNOST! Kadar se selite, ne pozabite prcmcntti j|B slova na zavarovalni polici, ker v slučaju ognja bi ne d & Hpt ; {«,■•<>■■* ,-«• • A* " - *** I urada druStva sv. Barba-Pra, ao. v Claridge, Pa. Hji v priobČujemo sledečo prošnjo. - § • ... 1 ■pp-; • j - ^ .;. • p)ragi bratje in rojaki: Naš Bfcstni položaj in druge okol-Hp so nas zopet pri morale, ■pie obračamo do vas z milo Manj o jskajoC pomoči. Znano ■pije iz časnikarskih poročil, ■po preniogarji v Westmore-Hmd County še vedno na št raj-Hfgza prizriauje pravice in ^Kfttfe, o katerih sedaj ni bi-B govora. Kleveti mesec naise kruho~-Bprbc je nastopil, a mi še štraj-Bmo in vztrajamo, da si smo »feliko zlega prestali iti vz-G|}jati hočemo do skrajnega, iiabni premogovi molofrs po-Bhom gleda na nas, on ve ^Kuaše muke, vidi naše zmrzu-H&e otroke ter'jokajoče žene Bfajkarjev, katerih objokani in Hradani obraz bi tudi omečil H&en *er nedolžnih otro-Bhcov proseč nas kruha; toda Bmpanist se ne gane, da bi ■h dal ono, kar smo ni i na-ifeničili zanj, in to je samo od-Htek od njegovega dobička Bpitalist je doslej ostal nem Btim zahtevam, in upa in mis'* da nas dobi nazaj rna svojo Bfco in da bo še dalje izko-■»val premogarske žulje. To-Kmi pa mislimo, da do tega Hplar ne pride, zlati ča-Kso za nje minili. In to ho ■gpbrečil naš pogum naša raz-Bha zavest, ki kriči po osveti ^■Utorjene krivice od stranij Kbv in njih priganjale v, Rforej. la-Belijo pošiljati na brata John Bnik, Box 85, Claridge, Pa. Hmoreland Co. John Moč. Bjp-Frank Zupančič, Jakob ■miSič, podpisi. Avstro - Amerikanska Črta. Najpripravmejla ln najoensjSa paro brodna črta za Slovence ln Hrvat«. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Brzl poštni in novi parobrodl na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Oceania. Druge nove pnrnlke, bodo vozili 19 rail} na uro,gradijo.—Parnikl odpluje* Jo iz New Yorka ob sredah ot> 1 popoldan in iz TrBta ob sobot ih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vrt parni ki jniojo bre^žiCni brzojav, elektrb-Gn-o razsvetljavo in so,moderno urejeni.—H ran a je domaČa.—Mornarji in zdravniki govorijo slovensko dn . hrvatsko. Za nadalne informacij, cene in voz-ut> Mztke obrnite se na naše zastopnike ali pa na; PHELPS BROS. S C«. (m'I Jtgt's. 2 Wnliiftti St., Mtw-Vtih. Vesela novica. Vesela novica, za tiste ki bolehajo na- katarju, v nosu, gf-lu ali pljučah, za kar je vselej posledica jetika. To se sedaj lahko ozdravi. Koliko vas čitateljev ve, da v Avstraliji, južni Kaliforniji, v Texas in Colorado raste posebna vrsta dreves eukaliptus zvan, ali pa smreke. Tam kjer rastejo ta drevesa ni katarja ali pljučnih boleznij. Cvetje od teh dreves napolni zrak. ki v se vdihan napblni pljuča in uniči vse bolezni. Toda sedaj ni treba nobenemu, ki boleha na katarju ali pljučah, da bi šel v omenjene kraje, si napravljal velike stroške, kajti najnovejše in nabo-Ijše zdravilstvo je iznašlo aparat, iz katerega se oljni zrak vdiha v se, ki vam ne le bolezen olajša pač pa tudi popolnoma ozdravi. Tak aparat je sedaj v Clevelandu. in vsakemu Slovencu je ena zdravniška preiskava in en poskus na tem aparatu zastonj. Oglasite se v uradu zdravnika, bivšega koronerja. Dr. E. L. Siegelstein, 308 Permanent Bldg. na Euclid ave. POZOR ROJAKI! S Po dolgem času se mi j« posrečilo iznajti pravo in najboljše sredstvo za ^rast las, proti izpadanju las in odstranitev liwkin na glavi, t. j. Alpen tinktura in pomada, od katere resnično moškim in ženskim zrastejo lepi lasje; ravno tako moškemu zrastejo lepi brki in brada, Revmatizem v rokah in nogah se popolnoma odstra~ ni, rkvno tako kurja očesa, o-' zebline, bradavice in potne noge to zdravilo hitro odstrani. Vprašajte pri J. WAHCIC, 1093 E. 64th St. Cleveland, O. i Prva ln največja slovi n»ka narodna trgovin« Z I z liram), zlatnino 111 Nrebrnino, optikft gru- | j moloni hi hai inonUami v (ll\ I I A.M I . O. ^ |; G«Oi) NT. CLAIli AVE I* K. J Priporoča za božične praznike svojo veliko za" # j; logo ur, zlatih in srebrnih ter nikeljnastih, dalje prsta- J ne, uhane, obeske, verižice, zapestnice itd. v .največji » jI« izberi in po najnižji ceni. V zalogi imam tudi grafo- I J; fonske plošče za obe strani. Petje v slovenskem, če- J Iškem, poljskem, hrvatskem, nemškem in drugem t jeziku. Popravila po najnižji ceni. Z SVOJ K SVOJIM! S žimiiittnfiiTJigiPiiiiiiiiirptc i ^ E. A. 8CHELLENTRACER, I VT LEKARNAR. 1 4R 3361 St Clair Ave. N. E. Govorimo slorentko, Precenite kapelj I z Schellentragerjevim prsnim balzamom. Hitro ozdravi I kašelj, prehlad ali pa denar vrnemo. 35 in 50c steklenica lia>ai<«aaeaa!>a»eaM'aaaa>a»—a—aaaaa———a—< i JOS. KOZELY, I Slovenska tfostilna. 9 Se priporočam rojakom v obilen obisk mojih dobro JP urejenih prostorov, in obljubnjem dobro postrežbo. Dobi 0r se najboljše staro in novo vino. V sredincu tovarniških jr 19 prostorov. Svoji k svojim I A ji Prva 8n edina Slovenska lekarna v i !; Ameriki, j; ' i IS™®^ A Vsakovrstna sdravlla za Kdravnlfike prei- j| -[ luPpy lAfc^A^Sjl I,lse ,n za domaČo uporabo. Razna drujUnska Hjj - Wf/ Ijftt?! \vl Pravil«. (W. F. Severa Co. In druga.) za » | \ mi, gfmlHn ' vH vmkovrntnc bolezni. Kneipova zdravila, rože jI IT/ iu čaji. — Toaletne potrebSPln«-; krtače, prah '.ft !' \l in razno poinade ln maalla. Mazila za lase, X (', U4 ajiAmm* al zanesljiva zdravila za spolne imleznt. Poaeb- K Ji Up mil Avl I) A ji nosti: 1 StarokrajBke Marljaceljske kapljice, i R Cel jefc© 71 Bfeklenlca 25 centov.-(5 za $1.00.) -J ▼ ftl rirtXne IB mazilo za revmatizem. Steklenica ali W 3* ZdravnlSki nasvet zastonj. Plamena narro- )1 I mar1 JM e,,B toCno raspoftljemo. Podlljamo zdravila • \ /OJ ln potrebAlne po celi Ameriki. s nation Drag Store, Slovenska Ukan« j | jI l^rlffP^ill 6036 St. Clair ave. Cleveland. Ohio ] j i! V DELUJE KATALOG NAftiH POSEBNIH ZDRAVIL. V, » II ! w Slovenska trgovina z zlatnino, ^ \\ i 1_ /^N Imam v zalogi vsako c A1 vrst ur kolesovje in ve-rižič, kakor poročne in ; ^^^^^^^^ S.N.P.Jednotne prstane A • M m m mm privezke. mm fi I Poplavljanje ur vseh I ^ V vrst jamčeno. Se roja- f ^BBr kom toplo priporočam. ^^^ si xjr,a a» * a-* • T a ■ •• - VI Hpber kolega. Glasoviti dra-Hpk Labiche je sedel nekega m v nekem pariškem gleda-H|pri predstavi. Med dejan-HB se je razgovarjal z mla-■pavalirjem. ki je hvalil na HKthoč njegovo umetnost, Http pa poprosil dramatika, Bu. sme prečitati neko svo-■0. Vljudno mu je določil Bne, dasi s težkim srcem, K .uro. ko ga hoče čaka-■ma. Res je prišel določe-l^dne kavalir k dramatiku ■brinesel s seboj obširen ro-HM Sedla sta, in mladi ka< Hjd začel citati, njegovo de-m je bilo tako dolgočasno, m Labiche že pri tretjem prav sladko zaspal. Ka- ■ FRANK GORNIK, 6cVlF| Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sera dobil veliko zalogo I gumijevih čevljev« I v ^aaniMHH^siiRijH kakor tudi drugih zimskih čevljev. Priporočam ae vsem I Slovencem in Slovenkam za obilen obisk. Svoji k svojim ! I ^xeixilc Q-©xraA3c, 6117 St. Ciaib Av«. | v Najnovejše i CIGARE^™ ii i Ji se imenujejo j !| i I "Slovenski Sokol" 1 I Te cigare so štirih vrst in kakovosti, katere vse ima- 4 ' jo to lastnost, da so boljše kot vsake druge cigare. Vsi , 5 ; slovenski gostilničarji po Ameriki, zlasti pa v Cleve- | [ landu bi morali imeti te smodtke. Izdelujejo in pro- i [ dajajo se na korist podpornega društva "Sokol", j l . i w Edini prodajalec za te cigare je j ! Jos. H. Miller, i 1 \ i 917 Woodland Ave. J J Cleveland, O. j [ Pošiljajo se tudi izven mesta. Pišite na prodajalca za j i cene. Nadalje prijoročam Slovencem največjo in naj- ■ K boljlo zalogo žganja na drobno in debelo. Moja več- ] I letna delavnost med Slpvenci je znana in vsi vedo, da i i prodajam le dobro blago po dobrih cenah. Naročila S za žganje se sprejemajo tudi iz dragih mest. ■ m l , -S k > ? * Pišite po cene. > Kdo je vuš zobozdravnik ? Vi lahko prihranite denar, Če pridete k nam, pre-1 dno se drugje zglasite. Preiskava zastonj. Zobe dere- J mo brez bolečine ali pa ne vzamemo denarja. Vpra* t sajte nas za neplatirane zobe. NiČ ni pretežkega za " nas in naše cene so polovico nižje kot drugje. Vsako ^ delo garantirano za 10 let Ženska postrežba, Govori se v vseh jezikih. RED CROSS ZOBOZDRAVNIKI, , «1400 St. Clair Ave. vogal Addt«on Itoad, | prvo niiwtrop ______________^ II 1 SLOVENSKA DVORANA, mihael setnikar, 018I «T. OLA1R ATS. Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dv*-| rano v Clevelandu za veselice, igre/ za poroke in kra atne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. 'm ^^ ^ dobro urejeni saloon. 8voj k svojimi Največja Slovenska vinska j I trgovina kakor tudi trgovi-I na z žganjem in likerji na j t debelo in drobno je j I Geo Travnikar-jeva 1 ||| 6I02 St. Olair Ave. Vsakteri, kdor kupi za en dolar ali več omenjenega blaga, dobi za božič prosto, zastonj steklenico^ Cflašo) dobrega starega vina in z dvema dolarji odkupnine pa steklenico finega Cognac Brandy. Za no« vo leto pa krasen koledar. Priporočam se občinstvu? ■ za obilen obisk. 6eo. Cravnikar. S Na velike node i&e vedno pro-^ daljam vino, ako ravno le t>Ilo f grozdje le com drago. Rudede ' vino po SS6. barel, belo po S30 barel. F. O, B. Cleveland Tro-| pinjevee v Nodčkih $3.00 galona. i Pri tem imam še znižane cene na Rock &. Rye, Bit J | ters, Bitter Wine, Kimel. Black Berry, Rum, Shf $ j"'"1 '^^Smw^J^i^itiJ^iik*' .»Ti. 1I1111A VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE Jjgj^ I sama onema, kateri vam Črno na belem svoje apljivno delovanje in mnogobroine napelm z oriffinalnimi priinanji ln prt6a- Alrt#n. B^^^fc S mi jasno dokaže Prazno oglaševali je, prazne obljnbe iu samohvale fte nikdar iilao ni« veljale. Ljudje naj na« sami hvalijo ———3--svetoval oa V«, in priporočajo. Potilušajum reen« benkto naUh lastnih rojakov b katerimi naie solidno delovanje, iudodelne uspehe prlina- sem »e podal v Vale zdravljenje ta > vajo ter naa vam priporočajo. Zaupajmo naie zdravje samo onim zdravnikom kateri so te mnogim iivljeuje reSili in Be sem sedaj najareAnejli meri na sveta. • aametnjmo m mladoletnim neizkušenim zdravnikom in »amohvalnelem, da biae nad nami nfiill in praktlelrzli. Vi ste napravili Ande* nad menoj. Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical lastitote kateri je največji in qzjslavneji v celi amerikl, zmerno reči radi tem Vze vsakemu rojaku v ta- i najpriporočljlveji na oelem »vetu, —, zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na oeJem svetu. To vam na tiso«« kem položaju kod sem ju bil najto- ■ in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih piaem jasno kod solnoe dokazuje. pl«je priporočam. Antony Wt**«Ttch. I » Berite te pizmz nzšlh rojakov In sodite sami t _I Moj dragi zdravniki I Bpoitovani goepod! SfSffi1 dnk^Vir^if I Nevem ako 8e kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako Dobri in slavni zdravniki od The Colltaa New York Me. ^ teleeS bXzniEHtXuh^U strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni, dical Institute zaslužijo največjo zalivalo txl trpkih ln m0)e ^J^1 " J'----- Moje prijateljic* me niso več gpoz- '._'-'- bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta J^TS boztt, «bne t»d- naie, tako sem upadla in me je bila jBf^L. in leta ali mojega težkega dihanja, IT w jem najti dovoli ^ samo »e kost in kofta. Šiiecijalisti, f sluboga teka pnAe bolečine in srčne | |Mb> hvajeznlh bejed H profesozjl in zdiavulkl so poskusili Jfamjgk napake M nieem mogla reHti ter seto % \ M najboljle 1 mano alt vrt jd bfio hre« iTHf postajala dan za dnevom alabla do- \ Af Itt^uifz!" uspeha m kazalo, da ni ve« pomoči Vv* JP kler ho nisem obrnila in posknsila uVt i \ f . za mene. ^re« kakega upanja sem se zdravljenje od teh zdravnikov. Io J^SF^^ oroto Katero »te i Se na Va« obrnila in danes »epofintim ^(tfnKHB^v hvala uajv«jemn in'nttm ker to mi .fTfVJUfi^' "^»i«' v zz- I [i/b-^ tako dobro kakor da bi bila prerojena TO^iiPW tako lepo pomagali. Dane« po krat- vfOTflr ? 51* f^N Sprejmite prosim moje najlepšo zah- kem zdravljenja sem ozdravljena. Mike Polak. da Vaz najzrčn- J.I1I. M.im— valo ia dajte to v časopis, da moje K. Klelnschmidt Prosim, da jim izročite mojo najlap- ------— P™Pon*am JulUz K al man. prijute|j!oe vejo kje da se ženzke bo. , »o zalivalo. Jaz jih bodem vsem vsem mojim rojakom kod nidboijie- lezui in neprilike toko i udodelmo ozdravijo. mojim prijateljloam .m J topleje priporočala, ker to aasln- ^^ Še enkrat najlepKa zahvala In Vam ostajam hvaležna iijo. Z velesno«tovanjem ° _Mrs. Julija Kalmzn, 854 K 64 Str , New York. Mrs. Karollna Kleinschmldt, tU 4th Str., dean, N. T. sJStoJsSjS^ Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno alt pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od Mike Polak THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE BC8 Helen Str., Mo. Kees Rocks Pa. 140 WEST 34th STREET -:- NEW YORK, N. Y. Uradne nre, za osebne obiske so: Vsaki dan od IVdo 5 ture popoldan Ob nedeljae ln praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 doSnre. 1 I L^i^ttttt^t^t^i^^t^imt^t^tttitt^ittifi He •* det«t brez;- '.m"iio nunienito o>t. Jurijem in v resmenjših slučajih ona. tam za Celjem. Kadar pa vse to ni po-ni-.iglo. je bilo treba umreti. Jc že tako božja volja. Toda vseh teh raznih bolezni ni milo, ampak umrlo je, kakor je bila i volja božja, Zdaj je pa vedno lliuje na svetu in k drugim nad-logami. ki si tega ne opazil in nikdo S>i mu ne zameril. 1 Saj so tudi drugi delali tako.ji Cestar sieer inora biti, ker ta-i 1 ko hoče gosposka, toda glavno 1 stvar ni, da res popravlja ce-: < M o, ampak da je kolikor mo-J i goče poceni. Kaj bi tudi ve-j t dno popravljali cesto, ko pal pride kmalu- spet dež iu vihar, « ter navali nanjo novega kame l 1 nja in razorje jarke, pa naj jih j i ljudje še takt* popravljajo. Za j Bogom je težko popravljati, < Dol j šle ov stric so pa vendar < hodili na cesto dan za dnevom celo življenje^ dokler niso orna- 1 bua popravila, zdi se mi pa, da je se bolj silno bilo čustvo dolžnosti. Dolžnost, oziroma go-sposka veleya. do bodi služba njegova taka, da pojde dan za drtevom na cesto iti šel je. Bila je vtelešena dolžnost. Nikdar bi ne spregovoril slabe besede čez gosposko, pa naj bi bila •tudi dotična gosposka občinski pisar ali pa davčni eksekutor. "Mora že tako biti", je rekel in to.je bil pri njem zadnji argument. •■ Plača sicer ni bila sijajna, ,vsega skupaj sta mu nesli obe službi — cestarska in občinska - menda nekaj manj štirideset ktajcarjev na dan Lahko bi jih zajedel med dnevom, vendar si je prihranil za starost denarce. Kruha je vzel sabo ali kaj druzega, kar se dene v žep in ob tem je živel in delal cel dan do večera. Življenje 11111 je teklo kot ura. Ob1 nedeljah in praznikih je ra znaša t občinske dopise in klical pri treh farab, zjutraj v Svibnjem, ob deseti uri pri fit. Juriju in po litanijah 11a Dobovcu. In to pa za par desetakov na leto. Ko je zjutraj odhajal, ga je vprašala žena- "Kedaj prideš domov?" —"Ob šestih zvečer," je bil odgovor. Ko je udarila ura šest, je stopila žena iz hiše na prag in mož je po cesti prihajal proti pragu. Tako točen je bil. Veliko se je trudil v življenji1 in trdo si je prislužil svoje krajcarje. Vsakdo bi mu želel mirno in brezskrbno starost v krogu svojih otrok in vnukov. Toda zgodilo se je drugače. in vse uj>e ie uničila je-tika. Pri Doljakovih so imeli dva sina, živahna in nadarjena fantiča, ki sta rastla, kakor dvoje smrek v Jatni. Toda značajev si nista bila podobnih, podoben je bil pa obema konec, oba ie vzela jetika. Starejši Jakob je bil bolj silovitega in burnega značaja, lovite in cvetic. P»il je rojen umetnik tihega in mirnega značaja, ki je vedno sanjal z odprtimi očmi. Ako bi bil imel priliko se izobraziti, sem prepričaj da bi postal pri drugačnih okol-šrčinah in pri daljšem življenju umetnik, ki bi lahko stal v vrsti z velikimi umetniki drugih na'rodnv. Toda šole so menda za to. da jih obiskujejo razvajeni postopači nadutih mater, katere je treba s pomočjo po-ganjačev in vabil, raznimi pro-tekcijami in vsemogočnimi sredstvi preriniti do konca šol. aj 1 Milijone • » - ki 0 . ' društvenih tiskovin je že izvršila naša tiskarna za društvene veselice, koncerte, picnike, zabave in zborovanja. Letake vsake mere, vsake barve, vstopnice za veselice, pivski listki, naznanila, vse te tiskovine naročajo društva pri nas po celi Ameriki, ker vedo, da dobijo boljše delo in ceneje kot kje drugje. Pišite po cene kateresibodi tiskovine! Dela vam izvršimo točno dobro In najceneje. Ml smo tudi zastopniki Amerikan Express Company lit plinove družbe. • ''""v,. ; <*• ' ' Vv. - • The Amerika Publishing Co, a , t 6119 St Clair Ave. N. E. — Cleveland, Ohio. crinlni> Knl^'/ni fotovo oadrrrimo i naiini idra-!\d/.llt >puilic UUIUIll til, m*4dul0dn«vih Z starim zanesljivim zdravilom. Iz dobre leksri e Loeb Drug Store, i« A?e. 17. ceste. Slovenske trgovine Sledeče trgovine pripore u nt rojakom: SALOONI: FRANK JENŠKOVIČ, 5393 St. Clair ave. JOS KOZELY, 4734 Hamilton ave. MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave. JOHN KROMAR, 0q8 E. 63rd St. ANTON BAJUK, 3141 St. Clair ave. LOV. VEHOVEC, 4047 St. Clair ave. LOV. PETKOVŠEK, 965 Addison Rd. ANTON ZAKRAJSEK, <591 E, 64th St. , JOHN BRESKVAR 3528 St. Clair ave. FRANK STERNIŠHA, 1009 E. 62nd St. JOS SAJEVIC, Č317 Stv ave. FRANK PUTZELI 3209 St. Clair ave. JAKOB GRDINA 5T3 Collamer ave. CoHinwood ANTON SHEPEC, 4229 St. Clair ave. FRANK KMET 3922 St. Clair ave. FRANK KORČE, 6006 St. Clair ave. JOHN BLATNIK, 6304 St. Ckiir ave. JOHN SVETE, 6120 St. Clair ave. LOUIS J. LAUSCHE, 6121 St. Clair ave. MARTIN NOVAK, 1029 E. 61st St. JOE NOSSE. , 1226 E. '55th St. JAKOB LAUSHE, 6101 St. Clair ave. ANTON KUHELJ, 3822 St. Clair ave. AUGUST BUDAN, 1423 E. 39th St. FRANK JURCA, 1287 E. 55th Sr. SLOVENSKA GOSTILNA, 3855 St. Clair ave. JOHN GRDINA, 6025 St .Clair, ave. JOS. ZALOKAR, S99 Addison Rd. N. E. JOSIP BIZJAK, 6022 St. Clair ave. MATH. HRASTAR . 5920 St. Clair ave. ANTON NOVAK 1056 E. 61 st. St. J. POSCH 4426 HamUton ave. ANTON BRODNIK 6514 Juniata ave. JOHN BRODNIK 102 t E. 62. St. LEO ZIEGLER 3904 St. Clair ave. MESNICE. OGRINC 3c ANŽLOVAR, 6124 Glass ave. FRANK VESEL, 4034 St. Clair ave. JOE KLOPČIČ, 1029 E. 62nd St. MESNICA IN GROCERIJA JOS FURLAN T604 E. 81 St. ČEVLJARSKE PRODAJALNE: FRANK SUHADOLNIK, 6107 St. Clair ave. FRANK BUTALA. 6220, St. Clair ave. KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave. JOS HREN, p. d. ŽIGEC, 4033 St. Clair ave. JOHN GORNIK, 61O5 St. Clair ave. JOS. KUŽNIK, 3545 E. 81st St. Newburg. ANDREJ JARC 61 to St. Clair ave. ' LOVRENC URBANIJA 1367 E. 43rd St. BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica, A. Bobek poslovd. 6104 St. Clair ave. i m naznanilo, m i ||jP : y 1 t I n Slovencem naznanjava, da sva dobila 4. novembra , m nov ambulančni voz kot ga sedaj še nima nihče v < • našem mestu. Opremljen je z električno lučjo preskrb" J Ijen s toploto ter z vso pripravo zdravil, ki se potrebu- , J jejo ob prvi sili. Znotraj je postelja po najnovejšem < » načinu, zraven trije sedeži za spremljevalce bolnikov. < » Voz bo na razpolago za vsakega, ki nas pokliče, po 1 * dnevu ali ponoči ker imamo vedno odprto. Zato ne , l zahtevamo nobene odškodnine. Se priporočamo. \ i ZAKRAJSEK in ŽELE i ' Mloveriwka posrrebiiikn t , I OlOO-O** Nt. Olair Ave. 1 » Tel. Cuy. Princeton 1277 mmmmiJiisiimmmmmm^ mittm***mmtmm&aimmt ANTON KUHELJ - staro-znani j gostilničar, ^^ priporoča rojakom za praznike domače mesene klobase in izvrstno domaČe vino. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! „ 3822 ST. CLAIR AVE. fcWMWWMMMWWN^^ vmmwmmmmmmm VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! // y Se priporoča za nakup božičnih oblek, moškega spodnjega perila, klobukov, in drugih potrebičin M- Marešič, s* ■ 391P ST. CLAIR AVE. •J" f ŽELE, 6108 — 10 St. Clair ave. TRGOVINE Z MODNIM BLAGOM. JERNEJ KNAUS, 6129 St Clair ave. .. ANTON LOGAR, 3837 St. Clair ave . JOHN GRDINA, 6111 St. Clair, ave. FRANK J. TURK, 1363 E. 55th St. M. MAREŠIČ, 3916 St. Clair ave. IZDELOVALNICA MEH KIH PIJAČ. JONH POTOKAR, 4126 St. Clair ave. KONTRAKTORJI SATKOVIČ BRATA/ n 20 NORWOD Rd. Trgovina na debelo s vinom in Žganjem. GEO. TRAVNIKAR, 6102 St Clair ave. GROCERIJE. JOHN PIRNAT, 351a St. Clair ave. PREVEČ ft PEKOLJ, 1393 E. 55th Stt. CHAS. KARLINGER, 3942 S.t Clair ave. JOHN SPBCH, 6302 Glasa ave. FRANK URANKAR, 1192 Norwood Rd. KUHAR # JAKSIČ 3830 St. Clair ave. . MRS. J. SKEBE, 960 E. Collamer St. BRIVNICE. a FRANK ŠKERJANEC, 6124 St. Clair ave. . Slovenska trgovina Ženskih slamnikov in klobukov posebnost je oprava nevest. ROSI STANKO, 6203 St Clair ave. > r lil ! john gornik, Priporočam se vsem rojakom v nakup lepih, moder- | nih trpežnih jesenskih in zimskih oblek. Prodajam ob-*J leke po meri in prodajam že narejene obleke. Pripoji ročam se si. društvom v napravo uniform in izvršu-; v jem vsa druga krojaška naročila. Tel. Princeton 2402 W. SVOJ K SVOJIM! ^ ^f^i^flg /V ^f ffi POZOR! I ŠE NEKAT PEČTJ ZA TOPLOTO IMAMO, KATERE HOČEMO PRAV POCENI RAZPRODATI, IN SICER DVOJE VRSTE ZA PLIN ALI PREMOG, RAZNE VELIKOSTI. KDOR SI HOČE KUPITI PEČ. NAJ PRIDE K NAM IN BO ZADOVOLJNO POSTREŽEN. — RAZNOVRSTNO BARVO IN STENSKI PAPIR IMAMO VEDNO V ZALOGI. — PRI NAS LAHKO NAROČITE VOZ ZA PREVAŽANJE IN SELITEV, KER SMO V ZVEZI 7 DRUGIMI, KI TO ZA NAS STORE. ANTON GRDINA, jI trgoveo in pogrebnik. 6127 ST. CLAIR AVE. STAN. 10J3 E. 62nd ST. f Cuyahoga Tel. Princeton 1381 f|| Bell. Tel. East 1881 ; ft Y' r ''ffiip^ k * I"11 w r*^! '* 'w' I * I 4 w 1 ^^ * FOTOGRAFIJE! FOTOGRAFIJE! | jTsTjablosskiJ slovensk[ fotograf 1 Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroike «B slike, po ojajnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 j J vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko ^ v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.| 6122 St. Clair Ave. 1 FOTOGRAFIJE! FOTOGRAFIJE! |j tiM --------- I " m* ■ j mumM naroči delo dobi nalfirte k zastonj Rojaki, oddajte stavbenska dela in pO* J prave pri jyoslopjih domačinom ne pa tujcem! Sejj pripoorčata Satkovič Brata, 1192 Norwood Rd|| VILJEM J,^ EK^rr! ■ SH d'l dbl k t k ' k f _ __ _ ^ , « Trgovina z moško opravo in čevlji FRANK KENIK, 6301 St. Gair ave. URAR IN ZLATAR ANTON SAMSON 6soq St. Ciair ave. 1« Department store ANTON KAUŠEK 6202—6204 St. Clair ave. jjjl* po celi fari dobro znan postori teirnjei/a postava, širokih pleč |«!f 7. mršavimi, neostrižeuimi fcfaptni. Xe smete pa misliti, da P aitfnneži so ^e celo zatrjevali. ^psii »n boljši kakor ta biriček, Kirtj ga bodo pa čisto gotovo da-fim ko jim še povem, da ga res M bi prr{el do orožnega lista —Tn ta gospod setlai se mi je zdel kakor rešilni angel j, ki mi |»4aktišen v takih rečeh kakor jaz: gotovo bo tudi to vedel. —Potem se me pa le boj. gliva sitna, če ga dobim! Mislim, da poteni ne boš imel več take korajže, nad menoj svojo sitnost stresati. — Sicer bo pa tudi orožnikom in drugim takim radovednežem imenitno Strašilo, kadar bodo le preveč f silili za mano tja, kjer 11 obe-f jpega ne rabim." Tako sem si 1 jZ gospodom sva se kmalu apoprijaztiila. Bil je ves dru- paznik, čeravno je bil gotovo najmanj trikrat toliko pameten ^Razodel sem 11111 ves svoj naklep in ga obenem prosil, če bi mi ne mogel vsaj prošnje napravili, ker jaz ne vem, ne ^ bil, se je ses nekako smešno ! To so sami slovenski trgovci,- katere slovenskemu ob-! činstvu v nafti naselbini priporočamo. Pa tudi rojaki po • drugih naselbinah se lahko poslužujejo teh naslovov, in ka i dar imfaijo, naj pišejo na e»fa teh trgovcev ki jim ho : drage volje postregel. Upamo, da »e njih zgasi ie več, lri do i v . Natančneia noiannibi A h't rcA laz. Jernej Lumpač, po sta- nn postopač, rojen, tine 13. marca 1. iS.. okoli polrtbci v Hndcni gozd« pri NT.. ponižno prosim, da hi se mi dovolilo, nositi orožje. Svojo ponižno prošnjo opiram na sledeča dva razloga: t. Nisem nikoli varen pred nepoklicanimi, a zraven tega nevarnimi, osebami, od katerih sci.i bil tudi že parkrat prijet, 'ričajo najlažje domači or$miki. .». Sem dobrb" Vajen orožja, kar tudi lahko potrdijo zgoraj navedene priče. Popis osebe: Velikost: stanu primerna. Obraz • zabuhel, zaradi brezbrižnosti jetniških paznikov neobrit. » l.asjc: umetniški lTšesn* skoraj živalskim podobna in /. izvrstnim sluhom Vos: zaradi potrpežljivosti navadno razbit, a vkljub temu izvrstno duhajoč. Oči: ponižne dobro teme vajene, Hoke: kosmate, daleč segajoče. \oge' izvrstno vajene teka. Trdno so nadejajoč, da ga hom čii.iprej dobil, pred možmi postave vedno ponižni Jernej Lumpač, začasno na Žabjaku celica -'o v Ljubljani Ko je vse to skonlčal, mi ga je še enkrat prebral in zapeča | ,n . •. ! "Zakaj sle pa naredili toliko^ popisa: tetlaj me bodo pa še lahko spoznali, če me kje'za-j lote in lo pri meni najdejo.— j ln pa nekatere točke! zakaj ste me pa tako popisali n. pr. postopač, živalska, med nama rečeno, v....... ušesa, dolgi prsti, oziroma roke itd. itd?" ' "To mora biti tako, moj ljubi Lnmpače", mi je odgovoril prijazno tovariš, "sicer ga ne dobiš. Gosposka ima vedno svoje kaprice, pa hoče vse natanko.'.' Ta odgovor me je vendar vsaj deloma potolažil, dasi sam prošnje gotovo ne bi bil tako naredil, če bi jo znal. Težko sem pričakoval odgovora, ker sem imel že skbrAj prost biti. Po nepotrpežljivem čakanju 11 je vendar prišel, v pravem pomenu besede prišel. ttPeti dan namreč stopi k nama v celico komisar t. dvema drugima. me grdo pogleda, pa reče s tisiim mirnim, navidez brezizraznim, zato pa za obto-ženca več kakor izraznim glasom : "Zaradi norčevanja iz javnih postav se vam zapor za sedem •dni podaljša" in, ne meneč se dalje zame, mirno odide. Skoraj se nisem zavedel, kje da sem. Tako razočaranje! Vamesto orožnega . lista —• še sedem dni zapora, ki sem ga 1 >i 1 že itak sit! Tega pa še ven-dar nisem pričakoval od go-sposke. — Ali ni mi bilo še i navsezadnje toliko za zapor — -ni sem ga že itak vajen — rtmpak, da orožnega lista nisem dolnl. lo se mi je za malo zde-lo. Kaj sem hotel? Ko sem bil j zopet enkrat prost, mi zopet ni kazalo drugega, nego nositi orožje protipostavno — ker brez njega nikakor nisem hotel biti — dokler mi ni naposled sodnija pregnala za vselej tega veselja." Je že tako na tem božjem svetu — — —