119
Akcijski na~rt za varstvo ru{evca Tetrao tetrix na obmo~ju Ko{enjaka 
(SSV Slovenija)
Action plan for the conservation of Black Grouse Tetrao tetrix in the area of Mt. 
Ko{enjak (NNE Slovenia)
Jurij Guli~
 Zavod RS za varstvo narave OE Maribor, Pobre{ka c. 20/II, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: jurij.gulic@zrsvn.si
Kongres ornitologov Slovenije ob 25. obletnici DOPPS
Slovene Ornithologists’ Congress at the 25th anniversary of DOPPS – BirdLife Slovenia
A decline in numbers of the Black Grouse Tetrao tetrix all over Europe was noted 
as early as at the end of the 19th century, whereas a truly dramatic decrease in 
its population became evident after 1970. Slovenia was no exception in this 
respect; the available data indicate a characteristic decrease and fragmentation 
of its population in the entire country. Due to the fact that in Slovenia the 
Black Grouse reaches the southern limit of its distribution, it can be expected 
that owing to the border effect its habitat will continue to decrease and that the 
heaviest losses will be suffered by the bird’s subpopulations in the mountainous 
ranges of medium height. The Black Grouse’s habitat is presumed to be 
shrinking primarily as a result of gradually overgrown montane grasslands, a 
rise in the upper treeline, degradation of its habitat (tourism, traffic, etc.) and 
the ever-increasing pressures by its predators. The numbers of Black Grouse in 
Slovenia are estimated at 2300 to 2600 individuals, 1% of which inhabit the 
area of Mt. Ko{enjak. The proposed action plan includes certain measures to 
be taken in the area (with overgrowing grasslands and forests), monitoring and 
further study of the species, informing of the people taking part in the action 
plan and the public itself, and measures that are to affect the population of its 
predators. The area, in which the action plan is to be implemented in the 2005 
– 2011 period, covers 26 ha.
Key words: Black Grouse, Tetrao tetrix, action plan, Ko{enjak, land use, Slovenia
Klju~ne besede: ru{evec, Tetrao tetrix, akcijski na~rt, Ko{enjak, raba tal, Slovenija
Acrocephalus 25 (122): 119 – 134, 2004
1. Uvod 
Koconoge kure Tetraonidae so dober kazalec 
spreminjanja in ohranjenosti krajine. Ker veljajo za 
izrazite specialiste, uveljavljajo svojo ozko ekolo{ko 
ni{o le v ugodnih bivanjskih razmerah (Ingold 
2005). V pri~ujo~em delu bom obravnaval le 
ru{evca Tetrao tetrix. Ru{evec naseljuje celoten 
pas palearkti~nih gozdov, ve~inoma v borealnih, 
subarkti~nih in alpskih obmo~jih. Lokalno se 
pojavlja v coni step. Tako je raz{irjen v borealnih 
in subarkti~nih gozdovih severne Evrope, osrednje 
in severne Rusije. Proti zahodu in jugu Evrope se 
razdeli celovito obmo~je v izolirane skupine (Klaus 
et al. 1990). Izolirane populacije `ivijo v Alpah ter 
v nekaterih gorstvih Evrope, v manj{em dele`u pa 
po resavah osrednje Evrope (Cramp 1994, Ahrens 
& Nösel 1998). 
Poselitveno obmo~je ru{evca nominantne podvrste 
Tetrao tetrix tetrix v Sloveniji danes le`i v skrajnem 
ju`nem delu areala raz{irjenosti. Pri nas se njegovo 
obmo~je razteza  nekako med 1500 in 1800 m n.v. 
(Smilji~ 1995); na Pohorju in Kobanskem nad 1400 
m n.v. (Guli~ 2002). Dele`, ki zajema prostor nad 
1500 m n.v., pokriva 2,5% slovenskega ozemlja 
(Perko 2001). 
Najvi{je je raz{irjen v Julijcih, Karavankah, sledijo 
Savinjske Alpe, na vzhodu pa naseljuje vrhove Pohorja 
in skrajne severne grebene Kobanskega. Slovenska 
populacija je glede mejnega areala raz{irjenosti 
izpostavljena ve~jim nihanjem {tevil~nosti zaradi 
robnega efekta. Problem je tudi oddaljenost od 
120
J. Guli~: Akcijski na~rt za varstvo ru{evca Tetrao tetrix na obmo~ju Ko{enjaka (SSV Slovenija)
preostalih populacij (»hot stones«), kar lahko pripelje do 
robnega izginjanja vrste (Bauer & Kalchreuter 1984).
[tevil~no stanje ru{ev~eve populacije na obmo~ju 
Slovenije za obdobje 2003/04 je bilo ocenjeno na 1100 
in 1300 samcev. Zgornja meja oziroma dodatnih 200 
osebkov verjetno ponazarja nepojo~e juvenilne samce. 
Kot skupno {tevilo vseh osebkov ru{evca lahko pri 
spolnem razmerju 1:1,1 v prid samicam opredelimo 
nekje med 1100 samcev + 1,1 x 1100 in 1300 + 
1,1 x 1100, kar pomeni med 2300 in 2600 osebkov 
([tevil~no stanje ru{evca v Sloveniji 2004). V 
Zimskem ornitolo{kem atlasu Slovenije (Sovinc 
1994) je navedena ocena 1500 do 2500 osebkov. V 
Ornitolo{kem atlasu Slovenije pa je ru{evec opredeljen 
kot redko raz{irjena vrsta z reproduktivno {tevil~nostjo 
med 500 in 1000 osebki (Geister 1995). 
Glede na dejstvo, da je ru{evec ena od tistih pti~jih 
vrst, ki so ogro`ene v evropskem merilu, je njegovo 
aktivno varstvo prek varstvenih organizacij kajpak 
izjemno pomembno. Najdemo ga v Prilogi I evropske 
Direktive o ohranjanju prosto`ive~ih vrst ptic (Council 
Directive 79/409/ EEC, OJ C 139, 13.6.1977), 
hkrati pa tudi v Prilogi II/2, ki dovoljuje odstrel zunaj 
gnezditvene sezone (v osmih dr`avah ~lanic Evropske 
unije), in v Prilogi III/2, ki dovoljuje shranjevanje 
za prodajo, transport in prodajo `ivih in mrtvih 
ptic v vseh oblikah in izpeljavah. Vrsta se poleg tega 
pojavljaje v Prilogi III Bernske konvencije, bolj znane 
kot Konvencija o varstvu prosto`ive~ega evropskega 
rastlinstva in `ivalstva ter njunih naravnih `ivljenjskih 
prostorov (Uradni list RS 1999). Konvencija poziva 
podpisnike, naj zagotovijo ru{ev~ev varstveni status 
in da je vsaka izraba (npr. odlov) regulirana tako, 
da ni prizadeta njegova populacija oziroma da niso 
povzro~ene resne motnje. Uredba o zavarovanju 
ogro`enih `ivalskih vrst (Uradni list RS 1993) `e od 
leta 1993 med drugim prepoveduje lov in ubijanje vseh 
vrst koconogih kur v Sloveniji. Ru{evec je po novem 
Zakonu o divjadi in lovstvu ZDLov-1 (Uradni list 
RS 2004a) ter na podlagi Uredbe o dolo~itvi divjadi in 
lovnih dob (Uradni list RS 2004b) izvzet iz lova.
Cilji akcijskega na~rta so dose~i ugodno stanje 
ohranjenosti ru{ev~eve populacije in  habitata na 
obmo~ju Ko{enjaka. Za klju~ne kazalce naj bi {teli:
−  stabilnost  delne populacije ter njena rast v 
dalj{em ~asovnem obdobju,
− stabilnost distribucijskih parametrov,
−  vzdr`evanje ali povi{anje kakovosti in obsega 
habitata vrste,
−  izbolj{anje statusa,  preu~evanja in varovanja 
vrste, 
−  pove~ati nivo raziskanosti lokalne populacije in 
izbolj{ati varstveni status vrste, 
−  posvetiti pozornost upravljanju prostora in 
zmanj{anju vpliva omejujo~ih dejavnikov,
−  zagotoviti zadostno evidentiranje sprememb v 
{tevil~nosti vrste.
Za ohranitev ru{evca na obmo~ju Ko{enjaka si 
`e prek 20 let prizadeva lovska dru`ina Dravograd. 
Pri~ujo~i akcijski na~rt naj bi jim bil nekak{na opora 
za strokovno opravljanje zadane naloge. Za uspe{no 
izvedbo na~rta bo potrebno konstruktivno sodelovanje 
z Zavodom za gozdove Slovenije, Obmo~na enota 
Slovenj Gradec, lastniki zemlji{~ in Zavodom RS za 
varstvo narave. 
2. Predstavitev obmo~ja akcijskega na~rta 
2.1. Opis {ir{ega obmo~ja
Obmo~je obsega del alpskega hribovja v vzhodnem 
delu alpskega prostora in le`i znotraj regije, ki jo 
sestavljajo Pohorje, Strojna in Kozjak (slika 1). V 
{ir{em smislu je to obmo~je del vzhodnih Alp in se 
proti severu navezuje na pogorje Golice (2140 m n.v.) 
v sosednji Avstriji (Perko & Oro`en Adami~ 1998). 
Severno od reke Drave pri Dravogradu se vzpenjajo 
strma pobo~ja Ko{enjaka (1522 m n.v.), ki je obenem 
najvi{ji vrh Kozjaka. Za celotno obmo~je je zna~ilna 
silikatna geolo{ka podlaga, ki omogo~a rast kisloljubnih 
bukovih gozdov, ter {iroko razvejen sistem povr{inskih 
voda s {tevilnimi izviri in mokri{~i.  
Pokrajina je razmeroma redko naseljena. Prevladuje 
poselitev v obliki celkov in raztresenih zaselkov, kot 
so Gori{ki vrh, Ojstrica, Sv. Duh, Velka, Pernice, 
Mlake in Kozji vrh nad Dravogradom. Prevladujo~a 
gospodarska raba je gozdarstvo, v manj{i meri pa tudi 
kmetijstvo, predvsem travni{tvo, pa{ni{tvo in sadjarstvo 
(Je` 2003). V geolo{ki podlagi prevladujejo blestniki s 
prehodi v gnajs in diabaz (Mio~ & @nidar~i~ 1976).
Gre za ekolo{ko pomembno obmo~je Ko{enjak 
EPO 43500 (Uradni list RS 2004c), naravna 
vrednota Ko{enjak – Kozji vrh (Uradni list RS 
2004d), ki je predlagano za zavarovanje kot krajinski 
park Ko{enjak – Velka (Uradni list RS 2004e).
2.2. Ornitolo{ki pomen 
Obmo~je je pomembno za divjega petelina 
Tetrao urogallus, ki ima na obmo~ju Ko{enjaka in 
Kozjega vrha {est aktivnih rasti{~. Stabilno stanje 
subpopulacije odseva uspe{nost ve~namenskega 
gozdnogospodarskega na~rtovanja. Ob popisu rasti{~ 
divjega petelina v letu 2003 je bilo zabele`enih 23 
aktivnih samcev (Lisi~nik 2003). Tukaj se pojavljata 
tudi ru{evec (4 aktivna rasti{~a, 5 – 10 aktivnih samcev) 
121
in gozdni jereb Bonasa bonasia (Guli~ 2002, Lisi~nik 
2003). Kot ka`ejo novej{a opazovanja, je gozdni jereb, 
katerega {tevil~nost v Sloveniji v zadnjih letih sicer 
pada (Miheli~ 2004), tukaj {e razmeroma {tevilen 
(Bo`i~ 2003, L. Bo`i~ ustno). Na obmo~ju Ko{enjaka 
`ivijo izmed vrst iz Priloge I Direktive o pticah {e ~rna 
`olna Dryocopus martius, pivka Picus canus, triprsti 
detel Picoides tridactylus in mali skovik Glaucidium 
passerinum, ob~asni obiskovalec pa je planinski orel 
Aquila chrysaetos (Lisi~nik 2003, A. Lisi~nik ustno).
Pojavljanje ru{evca na Ko{enjaku je verjetno 
antropogenega izvora, kar lahko pove`emo s strukturo 
habitata na sosednjem Pohorju (Guli~ 2002 & 2003, 
Guli~ et al. 2003). Ugodne razmere za vrsto je 
treba pripisati intenzivnemu izkori{~anju gozdov in 
tradicionalnemu na~inu rabe prostora (novinarjenje, 
pa{a ̀ ivine) od 17. st. pa vse do sredine 20. stoletja. @e 
stara ledinska imena za Ko{enjak, ki so ga imenovali 
Koko{njak (Kartografski izvor 1:50.000, Slovenj 
Gradec list 3, 1956) ter Hühnerberg, Hühnerkogel 
in Hühnerhgel (Arhiv Republike Slovenije AS 178), 
pri~ajo o kar dolgotrajnem pojavljanju koconogih 
kur na tem obmo~ju. Ru{ev~ev habitat na obmo~ju 
Ko{enjaka le`i na sti~i{~u dveh subpopulacij, in sicer 
tistih na Pohorju in avstrijski Golici. Populacija 
ru{evca na Ko{enjaku in Golici, skupaj s populacijo 
na Pohorju, le`i na JV meji areala vrste v Evropi. 
Med subpopulacijami ru{evca na Ko{enjaku, Golici, 
Ur{lji gori in zahodnem Pohorju obstajajo migracijske 
povezave, ki so odlo~ilnega pomena za ru{ev~eve 
pre`ivetje na obmo~ju SPA Pohorje. 
Acrocephalus 25 (122): 119 – 134, 2004
Slika 1: Lega obmo~ja akcijskega na~rta za varstvo ru{evca Tetrao tetrix v prostoru. Predvidene akcije se bodo uresni~evale 
le na dolo~enem delu predlaganega obmo~ja, zlasti v njegovem severnem delu ({rafura ponazarja {ir{e obmo~je akcijskega 
na~rta za ru{evca; vir za kartografsko osnovo: Topografska karta Slovenije 1:500.000, © Geodetska uprava Republike 
Slovenije). 
Figure 1: The area covered by the action plan for the conservation of Black Grouse Tetrao tetrix. The planned activities 
are to be implemented only in a specific part of the proposed area, particularly in its northern section (with the hatching 
indicating the broader area of the action plan; cartographic source: Topographical map of Slovenia 1:500,000, © Geodetic 
Administration of the Republic of Slovenia). 
122
2.3. Predlagano obmo~je akcijskega na~rta
Ko{enjak je gorski vrh (1522 m n.v.), ki se strmo dviga 
severno od Drave in Dravograda ter se naslanja na 
{iroko gorsko gmoto avstrijske Golice kot njen ju`ni 
odrastek. Od 2140 m visoke Golice ga lo~i pas ni`jega 
sveta ob zgornjem toku Bistrice. Od kopastega vrha, 
ki deloma sega tudi na avstrijsko ozemlje, se cepijo 
trije glavni grebeni, ki se strmo spu{~ajo v Dravsko 
dolino: Gori{ki vrh na zahodu, Ojstrica v sredini in 
Kozji vrh na vzhodu. Za vzhodne Alpe, ki vklju~ujejo 
tudi Ko{enjak in Pohorje, je zna~ilen vzhodnoalpski 
endemizem. Zaradi specifi~nega geografskega polo`aja 
ima Ko{enjak zna~aj biolo{kega mostu, prek katerega 
potekajo naravne povezave. Zna~ilni biotopi so gorski 
iglasti do me{ani gozdovi na silikatih, antropogena, 
prete`no suha travi{~a na ju`nih pobo~jih (lokalno 
tudi bolj vla`na travi{~a) na silikatih ter bukovi 
gozdovi v dolini Velke. Samo ovr{je pokriva v glavnem 
sekundaren smrekov gozd, na negozdnih povr{inah se 
pojavljajo kisla travi{~a in submontanske (predgorske) 
resave (Je` 2003). 
Predlagano obmo~je, kjer naj bi uresni~evali ukrepe 
za ohranjanje ugodnega stanja subpopulacije ru{evca, 
obsega povr{ino 965 ha (slika 2). Ve~inoma gre za 
zasmre~ene gozdove tipa Avenello flexuosae–Piceetum 
(Marin~ek & ^arni 2002), tu in tam se pojavljajo 
gorska travi{~a in resave. Na severu se predlagano 
obmo~je dotika dr`avne meje z Avstrijo, ju`na meja pa 
poteka po parcelnih mejah nad izohipso 1050 m n.v.
Lastni{tvo zemlji{~ na obmo~ju predlaganega 
akcijskega na~rta je v ve~ji meri zasebno (71,6%), 
preostali dele` (28,4%) pa je v dr`avni lasti, pri ~emer 
gre predvsem za gozdne povr{ine (ZGS OE Slovenj 
Gradec 2000). Na o`jem obmo~ju ru{ev~evih rasti{~ 
so od {tirih znanih rastitvenih prostorov na zasebnem 
zemlji{~u tri rasti{~a.
Na ovr{ju Ko{enjaka se pojavljajo sekundarna 
travi{~a, ki se glede na habitatne tipe uvr{~ajo med 
suha volkovja in podobna kisla travi{~a pod gozdno 
mejo (koda 35.1) ter med submontanske resave z 
borovnico, jesensko vreso in drugim grmi~evjem (koda 
31.21), tu in tam pa se lahko pojavljajo {e gozdne 
~istine z grmovno vegetacijo (koda 31.872; Jogan et 
al. 2004). Pojavlja se {e asociacija alpskega planin{~ka 
in volka Homogyno alpinae–Nardetum (Lon~ar 2004). 
Iz popisov vegetacije travi{~ na Ko{enjaku se ka`e ve~je 
{tevilo evtrofnih vrst, kar nakazuje prehod h gnojenim 
travi{~em razreda Molinio–Arrhenatheretea (Lon~ar 
2004).
Obmo~je Ko{enjaka je s stali{~a varstva bio-
diverzitete in zanjo klju~nih elementov krajine izredno 
pomembno ter hkrati dovolj veliko in kompleksno, 
da omogo~a dolgoro~no ohranjanje narave brez 
ve~jih upravljavskih ukrepov, posebej pomembno pa 
je tudi kot povezovalno obmo~je, biogenetski most, 
ki povezuje Pohorje z osrednjim delom vzhodnih 
Alp (Golica). Je tudi obmo~je evropsko pomembnih 
habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in `ivalskih 
vrst (Je` 2003).
3. Akcijski na~rt
V okviru akcijskega na~rta predvidevam slede~e ukrepe 
oziroma akcije: 
−  ukrepe v prostoru (travi{~a v zara{~anju in 
gozdovi),
− ukrepe v  populacijah plenilcev,
− monitoring in preu~evanje vrste,
− informiranje udele`encev in javnosti. 
Ru{evec potrebuje raznolik habitat, kjer gnezdi, 
preno~uje in je zavarovan pred plenilci, se pari in 
prehranjuje. Pomembne zanj so povr{ine z grmovno 
in drevesno zarastjo za prehranske potrebe v ~asu 
debele sne`ne odeje. Ru{ev~evo obmo~je gibanja je 
veliko nekaj kvadratnih kilometrov, vendar se radij 1,5 
km (700 ha) od centra rasti{~a {teje za najbolj kriti~no 
obmo~je (Black Grouse action plan UK 2003). 
Glavna prehrana ru{evcev v spomladanskem ~asu 
so socvetja {a{ev in muncev, poganjki grmovnih in 
drevesnih vrst (ru{je Pinus mugo, jerebika Sorbus 
aucuparia, macesen Larix decidua, rde~i bor Pinus 
sylvestris), v jesenskem in zimskem ~asu pa resa Erica 
carnea, borovnica Vaccinium myrtillus, popje bukve 
Fagus sylvatica, brin Juniperus communis, bor Pinus 
sp., breza Betula sp., vrba Salix sp., jel{a Alnus sp., 
trepetlika Populus tremula (Glutz von Blotzheim 
1992). Poleg teh vrst sta v njihovi prehrani pomembni 
{e brusnica Vaccinium vitis-idaea in sle~ Rhododendron 
sp.  (Filacorda et al. 1995). 
3.1. Travi{~a in travi{~a v zara{~anju
Na obmo~ju ru{ev~evega `ivljenjskega prostora na 
slovenski strani je glede na rabo tal (tabela 1, slika 3) v 
letu 2000 pod travi{~a uvr{~eno 46,8 ha ekstenzivnih 
travnikov in 26,5 ha intenzivnih travi{~, kar pomeni 
okoli 7% povr{in. Na o`jem obmo~ju gibanja vrste, 
predvsem v okolici rasti{~  (radij 400 metrov), je teh 
povr{in precej manj – okrog 5 ha. ̂ e k temu pri{tejemo 
{e travi{~a v zara{~anju, je na tem obmo~ju skupno 
okrog 8 ha delno razgozdenih povr{in. Ob upo{tevanju 
dejanskega stanje na terenu je teh povr{in okoli 9 ha. 
Skupna povr{ina travi{~, travi{~ v zara{~anju oziroma 
mlade faze gozdnih sestojev na avstrijski strani, ki 
smo jih zajeli na podlagi interpretacije digitalnih 
J. Guli~: Akcijski na~rt za varstvo ru{evca Tetrao tetrix na obmo~ju Ko{enjaka (SSV Slovenija)
123
Acrocephalus 25 (122): 119 – 134, 2004
Slika 2: Predlagano obmo~je akcijskega na~rta s predvidenimi ukrepi z vrisanimi rasti{~i ru{evca Tetrao tetrix in divjega 
petelina Tetrao urogallus
Figure 2: The proposed area of the action plan with measures to be taken in it, and drawn in display grounds of the Black 
Grouse Tetrao tetrix and Capercaillie Tetrao urogallus
ortofoto posnetkov DOF5 (leto snemanja 2000), je 
okoli 13 ha. Tako je na obmo~ju radija 400 metrov 
okrog centrov ru{ev~evih rasti{~ skupaj okrog 22 ha 
povr{in omenjene rabe tal. Na treh rasti{~ih ru{evca 
je to glede na povr{ino radijev (skupno 150 ha) okoli 
15% skupne povr{ine.
 
Gro`nja: Zara{~anje travi{~ in travi{~ v zara{~anju
Funkcija travi{~ in travi{~ v za~etni fazi zara{~anja je 
z vidika ekolo{kih zahtev vrste naslednja (Klaus et al. 
1990, Storch 2000a, Guli~ 2002): 
a)  za optimalen rastitveni prostor v ~asu parjenja; 
izbira rasti{~a temelji na ve~ strategijah, na primer 
antipredatorski in ogla{anju. Obmo~je okoli rasti{~a 
je prostor, ki mora samcu ponujati akusti~ne 
lastnosti, koridor za beg v primeru nevarnosti, 
ugodne prehrambne razmere, preno~evanje;
b)  za potrebe valjenja; kura gnezdi v gosti podrasti do  
vi{ine 40 cm;
c) za zadovoljevanje prehranskih potreb v ~asu 
odra{~anja keb~kov (pester izbor beljakovinske 
prehrane, kot so mravlje Formicidae, li~inke 
dvokrilcev Diptera);
d)  za prehranske potrebe v jesenskem in zimskem 
~asu; v jesenskem ~asu so to borovnice, brusnice 
in vrese Calluna vulgaris, v zimskem obdobju pa 
popki in plodovi grmi~evja in posameznih dreves 
(iglice bora, popki in plodovi jerebike, macesna, 
brina); 
e) kot skrivali{~e pred plenilci (lisica Vulpes vulpes, 
kuna belica Martes foina, kuna zlatica M. martes, 
jazbec Meles meles, kragulj Accipiter gentilis).
Kakovost, velikost in porazdelitev primernih travi{~ 
(zaplat) so eden izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo 
na gostoto vrste (Baines 1995).
124
J. Guli~: Akcijski na~rt za varstvo ru{evca Tetrao tetrix na obmo~ju Ko{enjaka (SSV Slovenija)
Ukrep A.1: Ko{nja travi{~
Ko{nja kislih travi{~ in altimontanskih resav, na 
katerih je bilo pred ~asom opu{~eno pridobivanje 
krme za `ivino. Obstoje~a travi{~a bi bilo treba kositi 
po prostorskem redu strukturirano, to je v presledkih 
po ve~ let. Ko{nja naj obsega predvsem tiste dele 
travi{~, ki se zara{~ajo z invazivnimi vrstami trav, kot 
so Calamagrostis sp., poko{eno biomaso pa je treba 
odstraniti. Ko{njo je treba ponoviti enkrat v treh letih. 
Povr{ine, ki so bogate z zeli{~no plastjo borovnice, 
brusnice in jesenske vrese, naj se ohranjajo in izvzamejo 
iz ko{nje; okrog teh povr{in je priporo~ljiva ko{nja v 
manj{ih zaplatah (do 5 m2) enkrat v treh letih, dokler 
se povr{ina ne zaraste z omenjenimi vrstami.   
Ukrep A.2: Vzdr`evanje grmovne zarasti na 
zara{~ajo~ih se travi{~ih
Posamezne grmovne in drevesne vrste, kot so jerebika, 
smreka Picea abies, jelka, macesen, navadni brin, naj 
se na obmo~ju travi{~ pu{~ajo, tako kot tudi {opi 
omenjenih drevesnih vrst, zlasti v okolici rasti{~. 
Drevesne vrste v fazi mladovja naj se ohranjajo kot 
manj{e zaplate (velikosti do 50 m2), pri ~emer je 
treba dati prednost ~im bolj heterogeni porazdelitvi 
(nikakor ne v obliki kvadrata, ampak s ~im ve~jimi 
jeziki v zaplato).  
Tabela 2: Sklep kro{enj in razvojne faze gozdov na obmo~ju predlaganega akcijskega na~rta (PS – [P – posamezno do 
{opasto raznomerno, SK – GN – skupinsko do gnezdasto raznomerno; vir: ZGS OE Slovenj Gradec 2000)
Table 2: Canopy density and development phases of forests in the area of the proposed action plan (PS – [P – individual to 
clustered uneven aged, SK – GN – joint to nest-like uneven aged; source: ZGS OE Slovenj Gradec 2000)
Tabela 1: Izkaz povr{in rabe tal v maju 2000 na obmo~ju 
predlaganega akcijskega na~rta (vir: MKGP 2002)
Table 1:  Land-use surfaces in May 2000 in the area of the 
proposed action plan (source: MKGP 2002)
Raba tal / Land use Povr{ina/
Surface area
(ha)
Dele`/
Share 
(%)
Gozd / Forest 852,63 89,62
Ekstenzivni travniki/ 
Extensively farmed grassland
46,76 4,92
Intenzivni travniki/ 
Intensively farmed grassland
26,46 2,78
Zemlji{~a v zara{~anju/ 
Gradually overgrown  land
16,98 1,79
Pozidano / Built up 7,87 0,83
Njive in vrtovi / Fields and 
gardens
0,62 0,06
Vode / Waters 0,01 0,00
Skupaj / Total 951,33 100,00
Razvojne faze/ 
Development 
phases
Sklep kro{enj / Canopy density (closure) Skupaj / Total
Tesen / Tight Normalen/ 
Normal
Rahel / Loose Vrzelast/
With gaps
ha % ha % ha % ha % ha %
Mladovje/ 
Seedlings
9,4 1,1 22,8 2,8 0,6 0,1 0,0 0,0 32,8 4,0
Drogovnjak/ 
Polewood stand
20,7 2,5 66,8 8,1 0,0 0,0 0,0 0,0 87,5 10,6
Debeljak / Stand 
of mature trees
0,0 0,0 339,8 41,1 135,4 16,4 0,0 0,0 475,2 57,4
Razn. (PS-[P)/ 
Uneven aged
0,0 0,0 12,0 1,4 51,2 6,2 66,7 8,1 130,0 15,7
Razn. (SK-GN)/ 
Uneven aged
0,0 0,0 0,0 0,0 44,5 5,4 17,1 2,1 61,6 7,4
Pionirski gozd/ 
Pioneer forest 
0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,0 0,5 4,0 0,5
Skupaj / Total 30,1 3,6 446,0 53,9 238,2 28,8 113,0 13,7 827,3 100,0
125
Acrocephalus 25 (122): 119 – 134, 2004
Slika 3: Raba kmetijskih zemlji{~ v maju 2000 na obmo~ju predlaganega akcijskega na~rta (vir: MKGP 2002)
Figure 3: Use of arable land in May 2000 in the area of the proposed action plan (source: MKGP 2002)
Ukrep A.3: Odstranjevanje gozdne zarasti 
Kr~enje gozdov naj poteka skladno s fazo 
presvetljevanja gozdnih sestojev. Sprva naj se kr~ijo 
povr{ine, ki mejijo na dr`avno mejo. Proces kr~enja 
povr{in je opredeljen na obdobje 10 let. Kr~itve 
naj potekajo tako, da se ohranjajo posamezna ve~ja 
drevesa; kr~enje naj poteka prek stopnje mo~nih 
presvetlitev. S tem se zavre intenzivno razbohotenje 
gozdnih trav (zlasti Calamagrostis sp.), ki bi druga~e 
prerasle celotne ogolele povr{ine. Nastale kr~itve naj 
imajo gozdni rob ~im bolj strukturiran, tako da po 
kr~itvi ne bodo nastajale ravne linije med nastalimi 
travi{~i in gozdom. Ustvarjajo se manj{i jeziki (do ene 
drevesne vi{ine sestoja). Prehod prek presvetljevanja 
sestojev (ukrep  B.1) naj bo postopen.
3.2. Gozdovi
Kljub velikem naboru habitatnih tipov, ki jih ru{evec 
naseljuje, vrsta ni izrazito navezana na gozdnato 
krajino (Beichle 1987 citirano po Baines 1995, 
Storch 2000a). Ugodnej{a je ~im manj{a zastrtost 
tal s kro{njami. Posledica manj{e zastrtosti tal s 
kro{njami iglavcev (smreka, rde~i bor, macesen) so 
bolj{e svetlobne in rasti{~ne razmere za rast bujnih 
zeli{~nih plasti z borovnico in brusnico (Klaus et al. 
1990, Baines 1995, Filacorda et al. 1995). Ti dve 
rastlinski vrsti sta zanj v prehrani bistvenega pomena 
predvsem v jesenskem ~asu. Povzamemo lahko, da so 
strjeni gozdni kompleksi brez pritalne vegetacije zanj 
neugodni. Ru{evec biva samo v predelih z znatnimi 
povr{inami odprtega terena ali zgodnjih sukcesijskih 
stadijev gozdov kot tudi starih in mo~no presvetljenih 
sestojev. Na obmo~ju predvidenega akcijskega na~rta 
prevladujejo debeljaki (57%), sledijo raznomerni 
gozdovi (skupaj 23%), manj je drogovnjakov in 
pomlajencev (tabela 2). Dele` mladovij in pionirskih 
gozdov je majhen (pod 5%). Glede sklepa kro{enj 
prevladujejo gozdovi z normalnim (446 ha) do rahlim 
sklepom (283 ha); zavzemajo 83% obmo~ja. Gozdov 
s tesnim sklepom kro{enj je malo (pod 4%), z vidika 
126
J. Guli~: Akcijski na~rt za varstvo ru{evca Tetrao tetrix na obmo~ju Ko{enjaka (SSV Slovenija)
ru{ev~eve biologije pa je najpomembnej{i vrzelasti 
sklep kro{enj, katerih povr{ina presega 13%. Rahlega 
do vrzelastega sklepa je najve~ v fazi raznomernih 
gozdov in pomlajencev. V gozdovih na obmo~ju 
Ko{enjaka je bil pozimi 2002/03 mo~an snegolom, ki 
je tu in tam {e dodatno presvetlil gozdne sestoje, zlasti 
nad 1300 m n.v. Znaten dele` gozdov (77%) ima lesno 
zalogo med 200 in 400 m3/ha (tabela 3).
Najugodnej{a struktura habitata ru{evca ob 
upo{tevanju lesne zaloge so mo~no presvetljeni stari 
debeljaki, katerih lesna zaloga ne presega 300 m3/
ha. Tak{ni gozdovi se razprostirajo pove~ini nad 
1300 m n.v. Glede vrste gozdov (tabela 4) prevladujejo 
jelovja s sekundarnim smre~jem, sledijo visokogorska 
smrekovja ter bukovi gozdovi.
Tabela 3: Lesna zaloga gozdov v nara{~ajo~ih stopnjah po 
100 m3/ha v letu 1998 na obmo~ju predvidenega akcijskega 
na~rta (vir: ZGS oe Slovenj Gradec 2000)
Table 3: Timber-growing stock at increasing grades at 
100 m3/ha in 1998 in the area of the proposed action plan 
(source: ZGS oe Slovenj Gradec 2000)
Lesna zaloga/ 
Timber-growing 
stock (m3/ha)
Povr{ina / Surface area
ha %
< 100 51,3 6,2
101 – 200 39,7 4,8
201 – 300 308,7 37,3
301 – 400 333,0 40,2
> 401 94,6 11,4
Skupaj / Total 827,3 100,0
Tabela 4: Gospodarski razredi gozdov na obmo~ju predvidenega akcijskega na~rta (vir: ZGS oe Slovenj Gradec 2000)
Table 4: Managed forest classes in the area of the proposed action plan (source: ZGS oe Slovenj Gradec 2000)
Gospodarski razred gozda / Managed forest class
Povr{ina / Surface area 
ha %
Visokogorski smrekovi gozdovi na revnej{ih rasti{~ih / High altitude 
spruce forests at poorer natural sites
150,1 17,9
Revna jelovja s sekundarnim smre~jem / Poor fir-wood with secondary 
spruce-wood
609,8 72,6
Bogatej{e jelovje na silikatu / Richer fir-wood on silicate 71,1 8,5
Zmerno acidofilni bukov gozd / Moderate acid-loving beech forest 3,5 0,4
Rasti{~a zmerno kislih bukovih gozdov / Sites with moderately acid beech 
forests
5,3 0,6
Skupaj / Total 839,8 100,0
Gro`nja: Tesen sklep kro{enj gozdov na o`jem 
obmo~ju rasti{~
Kljub mo~nemu snegolomu v letu 2002/2003, ki je 
prizadel gozdove Ko{enjaka, je na o`jem obmo~ju 
ru{ev~evih rasti{~ prevelik dele` sestojev z izrazito 
neprimernim sklepom kro{enj za ru{evca. Ti sestoji 
so v fazi debeljakov, drogovnjakov in ponekod v 
raznomerni fazi.  
Ukrep B.1: Presvetljevanje gozdnih sestojev okrog 
centrov rasti{~ 
Presvetljeni gozdovi naj imajo po izvedbi del videz 
zna~ilnih vrzelastih gozdov na zgornji gozdni meji. Za 
ohranjanje stabilne strukture sestojev naj se gozdno 
gojitvena dela opravljajo tako, da so sestoji ~im manj 
ogro`eni pred vremenskimi vplivi, {e posebej pred 
vetrovi. Vzgoja in nega tak{nih struktur mora biti 
opredeljena tudi v gozdnogospodarskem na~rtu enote. 
Tu in tam naj se pu{~ajo posamezni {opi dreves, zlasti 
z ohranjanjem plodonosnih drevesnih vrst. Posekana 
drevesa naj se v manj{i meri pu{~ajo na mestu poseka, 
preostali del (3/4) pa naj se iz gozdov odstrani, gozdni 
red (vejevje in vrhovi naj se zlagajo ob drevesne 
panje – izbolj{anje razmer kritja za vrsto). Obvezno 
naj se pu{~ajo starej{a markantnej{a drevesa, ki so 
`e ali so potencialna za mesta posedanja ptic. To so 
zlasti drevesa smrek, macesna, rde~ega bora in bukve. 
Presvetljevanje sestojev naj se opravlja postopoma (v 
obdobju 10 let); ohranjajo naj se mravlji{~a, pu{~ajo 
naj se vejnate smreke. Razpored povr{in, namenjenih 
presvetljevanju, naj se med posameznimi rasti{~i 
prostorsko dopolnjuje in povezuje z razgozdenimi 
in zara{~ajo~imi se povr{inami onkraj dr`avne meje. 
127
Acrocephalus 25 (122): 119 – 134, 2004
Ukrep bo pripomogel k pove~anju ugodnej{ih 
prehranskih in gnezditvenih povr{in (ve~ podrasti), 
kot tudi k ve~ji povezanosti med rasti{~i.
Gro`nja: Vrstna sestava drevesnih vrst
Na dolo~enih povr{inah manjkajo tiste drevesne 
vrste, ki so pomembne za zadovoljevanje prehranskih 
potreb ru{evca v zimskem obdobju. Poleg smreke so to 
predvsem jerebika, macesen in rde~i bor.  
Ukrep B.2: Ohranjanje in saditev jerebike in 
macesna
Ohranjajo naj se obstoje~a drevesa, tako da se jim 
zagotavlja primeren rastni prostor, ozave{~ati je treba 
lastnike gozdov o pomenu teh vrst. Kot ukrep naj 
se sadita jerebika in macesen v manj{ih skupinah z 
individualno za{~ito. Saditi ne smemo na samem 
rastitvenem prostoru, ampak na prisojnih legah na 
obmo~jih presvetlitev gozdnih sestojev. Z ukrepom bo 
s~asoma dose`ena bolj{a zastopanost teh vrst.
3.3. Saditev grmovne zarasti
V grmovni plasti prevladuje skorajda izklju~no 
smreka. Pojavljajo se {e jerebika, bukev in macesen, 
manj je rde~ega bora in navadnega brina. V vi{e le`e~ih 
gozdovih nad 1300 m n.v. se gozdno mladje pojavlja 
posami~no in v manj{ih zaplatah (ZGS OE Slovenj 
Gradec 2000).  
Gro`nja: Pomanjkanje pestrosti vrst v grmovni plasti
Pomanjkanje vrstne pestrosti v grmovni plasti 
zmanj{uje ugodne prehranske razmere. 
Ukrep C.1: Saditev grmovnih vrst
Sadijo naj se vrste, kot sta navadni brin in ru{je. 
Brin naj se ponekod sadi na prisojnih zara{~ajo~ih se 
povr{inah nad 1350 m n.v. Predvidevam, da bi bilo 
treba skupno posaditi do 100 sadik navadnega brina. 
Ru{je naj se prav tako sadi na zara{~ajo~ih se povr{inah, 
kjer ni velike bojazni, da ga bodo v naslednjih 20ih 
letih prerasla drevesa. Ru{je naj se sadi v skupinicah po 
nekaj sadik nad 1350 m n.v.  
3.4. Uravnavanje populacije plenilcev
Kot plenilce ru{evca navajajo kragulja, skobca Accipiter 
nisus, kanjo Buteo buteo, planinskega orla, veliko 
uharico Bubo bubo, krokarja Corvus corax, lisico, 
volka Canis lupus, kuno belico in rosomaha Gulo 
gulo, v Srednji Evropi pa so glavni plenilci lisica, kuna 
belica in kragulj (Storch 2000a). V Sloveniji je lisica 
splo{no raz{irjena vrsta, `ivi vse do zgornje gozdne 
meje, ponekod {e vi{je (Kry{tufek 1991). Lisica `ivi 
na celotnem obmo~ju Ko{enjaka in Velke. Gostota 
lisi~ine populacije v zadnjem obdobju nekoliko niha. 
Trendi odstrela ka`ejo na rast {tevil~nosti vse do leta 
1999 (ZGS OE Slovenj Gradec 2001). Pove~anje je 
izrazito zlasti po letu 1992. Iz podatkov o upravljanju 
z lisico v desetletnem obdobju (ZGS OE Slovenj 
Gradec 2001) je zanesljivo le, da je odstrel nara{~al 
med letoma 1990 in 1998. Glede na leto 1990 je bil v 
letu 1998 ve~ji kar za 2,7- krat. Leta 1998 je bil odstrel 
najvi{ji, in sicer 0,9 lisice na 100 ha lovne povr{ine. S 
cepljenjem lisic proti steklini smo zavrli tudi naravne 
regulacijske mehanizme. Sicer je lisica prehranski 
oportunist (Labhardt 1994), njen glavni plen pa 
so glodalci, ki lahko sestavljajo do 90% prehrane 
(Kry{tufek 1991). Prehranska pestrost je odvisna 
predvsem od letnega ~asa in razpolo`ljivega plena v 
dolo~enem prostoru (Pilli & De Battisti 2000).   
Odstrel kune belice je bil pove~an po letu 1992 (150 
osebkov). Najvi{ji je bil leta 1996, ko je bil glede na 
leto 1991 (127 osebkov) skoraj 3-krat vi{ji (ZGS OE 
Slovenj Gradec 2001). Previsoka gostota populacije 
ka`e, da ukrepi varstva in gojitve niso bili uspe{ni 
oziroma so bili morda usmerjeni v napa~ne akcije. 
Gro`nja: Prevelika {tevil~nost plenilcev koconogih 
kur
Zaradi ob~utnih sprememb v krajini, lovstvu in 
naravovarstvu (za{~ita vrst naravnih plenilcev), se je 
pritisk predatorjev na koconoge kure v zadnjih 30 
letih izrazito pove~al (Storch 2000a & b). Gozdna 
razdrobljenost, gnojenje povr{in, velike koli~ine 
odpadkov kot vir hrane so vplivali na velik porast 
plenilcev glodalcev in ptic (Schmalzer & Uhl 2000). 
[tevil~nost lisic je po Evropi drasti~no narasla po 
uvedbi vakcinacije zoper steklino v 80ih letih (Vos 
1995). Ka`e, da je v srednji Evropi najve~ji plenilec 
gnezd ru{evca divji pra{i~ Sus scrofa, katerega {tevil~nost 
se je v habitatih koconogih kur lokalno zelo pove~ala 
(Klaus 1985). V obmo~jih srednje Evrope, kjer je ptica 
kriti~no prizadeta, je kontrola plenilcev eden izmed 
klju~nih ukrepov za izbolj{anje populacijskih kazalcev 
vrste (Holst Jørgensen 1995). 
Ukrep D.1: Uravnavanje populacije plenilcev
Zaradi pomanjkanja konkretnih podatkov o 
{tevil~nosti plenilcev v ru{ev~evem habitatu na 
128
obmo~ju akcijskega na~rta je vsakr{no uravnavanje 
populacije vpra{ljivo in neargumentirano. Pri lisici 
in kuni belici je treba spremljati {tevil~nost oziroma 
trend in zdravstveno stanje populacije, na osnovi tega 
pa oceniti, v kak{ni meri vplivata ta dva plenilca na 
ru{ev~evo populacijo.
[tevil~nost lisic in kun je mogo~e ocenjevati z 
direktnimi in indirektnimi metodami. Med indirektne 
metode uvr{~amo: sledove, zasedenost lisi~in – legla, 
ogla{anje v obdobju parjenja ipd. Direktne metode, 
ki so v uporabi pri monitoringu lisic, so telemetrijsko 
spremljanje osebkov, ulov, ozna~evanje in ponovni 
ulov, radioaktivno ozna~evanje iztrebkov, naklju~no 
videvanje in sistemati~no {tetje (Beltrán et al. 1991, 
Sadlier et al. 2004). [tevil~nost lisic lahko ocenjujemo 
na podlagi najdenih iztrebkov in mest uriniranja 
(Webbon et al. 2004), lahko pa se ugotavlja tudi na 
podlagi transektne metode in no~nim {tetjem lisic s 
pomo~jo reflektorjev (Ruette et al. 2003). 
Na podlagi rezultatov bo mogo~e pripraviti ukrepe, 
ki bodo usmerjeni k morebitnemu zmanj{anju 
{tevil~nosti lisice in kune belice. Postavljanje krmi{~ 
in mrhovi{~ za divje pra{i~e v `ivljenjski prostor ptice 
ne sodi.
3.5. Monitoring in preu~evanje
Dosedanje vedenje o okoljskih parametrih osrednjega 
`ivljenjskega prostora ru{evca kot tudi o delni populaciji 
na Ko{enjaku je pomanjkljivo. Podatki o pojavljanju 
vrste na tem obmo~ju izvirajo le iz statistike, ki jo 
vodi LD Dravograd. Lastnosti ru{ev~evega habitata 
na Ko{enjaku so v dolo~eni meri lahko primerljive 
s habitatom na Pohorju (Guli~ 2002, Guli~ et al. 
2003).
Gro`nja: Nezadostno poznavanje populacijskih 
parametrov vrste in njenega `ivljenjskega prostora.
Gro`nja se ka`e predvsem v pomanjkljivem poznavanju 
parametrov subpopulacije, kot sta starostna in spolna 
struktura. Prav tako je pere~e dejstvo, da je ptica lovna 
vrsta na sosednji avstrijski strani meje. Tudi podatki o 
rasti{~ih in {tevilu pojo~ih petelinov v spomladanskem 
~asu kot tudi trendi v subpopulaciji na sosednji strani 
meje niso zbrani.   
Ukrep E.1: Monitoring vrste in habitata
V obmo~jih, kjer se za potrebe na~rtovanja gozdnega 
prostora `e tradicionalno opravlja {tetje koconogih 
kur, so se s~asoma izoblikovale {tevilne metode {tetja. 
Lo~imo spomladansko in jesensko {tetje osebkov; 
~as popisovanja je odvisen predvsem od tipa ptice in 
lovske tradicije. Spomladanski ~as je primeren za {tetje 
pojo~ih samcev, ki lahko poteka na rasti{~nih prostorih 
ali pa po za~rtanih transektih. Za reprodukcijsko 
sposobnost vrste se upo{teva {tevilo pojo~ih samcev 
in {tevilo aktivnih rasti{~ na velikost obmo~ja. Pri 
jesenskem {tetju prevladuje transektna metoda; za 
vrednotenje stanja v populaciji se upo{tevata starostna 
in spolna struktura. Tretji pristop, ki je raz{irjen v 
Severni Ameriki, temelji na pridobljenih podatkih 
o odstreljenih pticah iz kontrolnih lovskih postaj ter 
iz vpra{alnikov (Storch 2000a). V nekaterih delih 
Evrope in Severne Amerike je monitoring ru{evca eden 
od pogojev za gospodarjenje z gozdovi. Posamezne 
evropske dr`ave imajo v ta namen zasnovane 
standardizirane in statisti~ne sheme monitoringa, kjer 
spremljajo velikost, strukturo in trende v populaciji 
(Lindén 1996 citirano po Storch 2000a). Kakovost 
podatkov, zbranih na podlagi tradicionalnih na~inov 
{tetja osebkov na rasti{~ih, je pri dolo~enih vrstah 
koconogih kur nezanesljiva (Klaus et al. 1989).  
Za potrebe pri~ujo~ega akcijskega na~rta se bomo 
odlo~ili za spomladansko {tetje vrste, ki se uporablja tudi 
drugod po Sloveniji (Poro~ilo o {tetju ru{evca... 
1997 – 2004). Opazovanje in {tetje osebkov naj se 
opravi v spomladanskem ~asu na obmo~ju rasti{~nega 
prostora. Posku{a naj se zagotoviti popis vseh aktivnih 
ter deloma aktivnih rasti{~, tako da je opazovanje 
opravljeno v teku enega dne. Tak{no opazovanje naj 
se opravi dvakrat v rastitveni sezoni. Najprimernej{i 
~as za opazovanje je med koncem meseca marca do 
sredine maja v zgodnjih jutranjih urah. Opazovanja 
naj se zapisujejo v za to izdelane obrazce ter zbirajo na 
enem mestu. S pomo~jo programskih orodij GIS naj 
se dobljeni podatki o pojavljanju ptice in spremembah 
v `ivljenjskem prostoru posku{ajo ovrednotiti skozi 
modeliranje. Za poglobljeno vrednotenje habitata vrste 
bi bilo treba opraviti ve~letne telemetrijske raziskave, 
kar pa ni predmet tega akcijskega na~rta.
3.6. Informiranje udele`encev in javnosti
Koconoge kure so prvenstveno ogro`ene zaradi 
~love{kih motenj v prostoru, zato je informiranje 
in izobra`evanje prebivalstva pomemben ukrep 
tovrstnih varstvenih programov. Ozave{~ena javnost 
lahko bistveno pripomore k uspehu naravovarstvenih 
naporov.   
Gro`nja: Pomanjkanje naravovarstvene ozave{~enosti
Javnost ni dovolj dobro seznanjena s pomenom varstva 
narave. Tudi v vzgojno-izobra`evalnem procesu se te 
J. Guli~: Akcijski na~rt za varstvo ru{evca Tetrao tetrix na obmo~ju Ko{enjaka (SSV Slovenija)
129
tematike vse premalo poudarjajo. Obiskovalci nimajo 
klju~nih informacij, ki bi jih seznanile o pomenu 
varstva narave na Ko{enjaku. Obstaja gro`nja, da se 
na grebenu naredijo nove poti, da se postavi dodatna 
turisti~na infrastruktura ter da se pove~a dostopnost 
obiskovalcev v mirnej{a obmo~ja.   
Ukrep F.1: Izobra`evanje in ozave{~anje javnosti
S pomo~jo naravovarstvenih organizacij (npr. Zavod RS 
za varstvo narave, Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje 
ptic Slovenije) naj se zagotovi predstavitev na temo 
»Ru{evec in varstvo narave« v osnovni {oli v Dravogradu 
in pripravi posvet z okoli{kimi lovskimi dru{tvi. 
Informiranje mladine naj poteka v sklopu {olskega 
programa v obsegu ene {olske ure. V ta namen naj se 
pripravi ilustrirana zlo`enka. Na planinskem domu na 
Ko{enjaku naj se obiskovalcem v poletnem ~asu delijo 
zlo`enke. Ob planinski poti, ki vodi na Ko{enjak, naj se 
na parkirnem mestu ob domu postavi opozorilna tabla, 
ki bo izletniku na poljuden na~in predstavila ru{evca, 
njegov `ivljenjski prostor ter vzroke ogro`enosti. Omeji 
naj se nadelava novih planinskih in pohodni{kih poti 
po samem grebenu ter v gozdovih nad 1100 m n.v. V 
sam proces izobra`evanja in informiranja javnosti je 
treba vklju~iti vse udele`ence v prostoru, od lastnikov 
zemlji{~, izletnikov, {portnih organizacij do lovskih 
organizacij in planinskih dru{tev.
3.7. Izvedba in obseg predvidenih del
Predvidena dela v prostoru se bodo na obmo~ju 
akcijskega na~rta opravljala na povr{ini 26 ha 
Acrocephalus 25 (122): 119 – 134, 2004
Tabela 5: Velikost povr{in, kjer naj bi se opravljala dela v 
prostoru po predvidenih ukrepih na Ko{enjaku
Tabela 5: Surface areas at Mt. Ko{enjak where various 
activities as per proposed measures are to be carried out 
Predvidene akcije/ 
Proposed activities
Obseg povr{in/ 
Surface areas
ha  %
Vzdr`evanje grmovne zarasti  
Brushwood maintenance 
3,9 15
Presvetljevanje gozdnih sestojev/  
Canopy opening in forest stands
12,5 48
Ko{nja travi{~/  
Mowing of grasslands
5,7 22
Odstranjevanje gozdne zarasti/ 
Removal of trees
4,2 16
Skupaj / Total 26,3 100
(tabela 5), pri ~emer se bodo posamezne akcije 
dopolnjevale. Najve~ji poudarek bo na presvetljevanju 
gozdnih sestojev ter posami~nih ko{njah znotraj novo 
nastalih svetlobnih zaplat. Predvideni ukrepi naj bi se 
izvajali predvsem v tretjem (juliju, avgustu, septembru) 
in ~etrtem (med oktobrom in koncem decembra) 
obdobju leta (tabela 6). Z vidika `ivljenjskega cikla 
vrste je to {e dopusten ~as za usmerjeno ukrepanje v 
njihovem `ivljenjskem okolju.
4. Zaklju~ek
Ko{enjak (1522 m n.v.) je skrajni zahodni in obenem 
najvi{ji vrh Kozjaka, ki se naslanja na {iroko gorsko 
gmoto avstrijske Golice (2140 m n.v.). Na obmo~ju 
Ko{enjaka `ivi 1% ru{ev~eve populacije v Sloveniji. 
Pojavljanje ru{evca na Ko{enjaku je verjetno posledica 
antropogenih dejavnikov. Ugodne razmere za to 
vrsto so posledica intenzivnega izkori{~anja gozdov, 
novinarjenja in pa{a `ivine vse od 17. do sredine 20. 
stoletja. @ivljenjski prostor obsega zasmre~ene gorske 
gozdove, na samem grebenu se pojavljajo gorska travi{~a 
in resave. Zaradi opu{~anja tradicionalne rabe prostora 
se travi{~a naglo zara{~ajo, gozdni sestoji tvorijo 
sklenjen sklep kro{enj. Cilji pri~ujo~ega akcijskega 
na~rta so dose~i ugodno stanje ru{ev~eve subpopulacije 
in njegovega habitata. Predvideni ukrepi so usmerjeni 
v vzdr`evanje in ve~anje kakovosti in obsega habitata 
vrste (ko{nja travi{~, presvetljevanje sestojev, sadnja 
grmovnih vrst), v izbolj{anje statusa, preu~evanja in 
varovanja vrste. Nadalje bo treba zagotoviti stabilnost 
delne populacije ter njeno rast v dalj{em ~asovnem 
obdobju kot tudi zadostno evidentiranje sprememb 
v {tevil~nosti vrste. Da bi dosegli bolj{o raziskanost 
lokalne populacije in izbolj{ati varstveni status vrste, 
bo potrebno sodelovanje z upravljalci lovi{~ onkraj 
dr`avne meje. Posebno pozornost bo treba nameniti 
javnosti in jo prek informativnih sredstev ozave{~ati 
o pomenu varstva narave na Ko{enjaku. Predlagano 
{ir{e obmo~je, kjer naj bi se uresni~evali ukrepi za 
ohranjanje ugodnega stanja subpopulacij ru{evca, 
obsega 965 ha. Obmo~ij, kjer bi se opravljali posegi 
v sam osrednji habitat, je 26 ha. Akcijski na~rt je 
predviden za obdobje 2005 – 2011.
5. Povzetek
Upadanje {tevil~nosti ru{evca Tetrao tetrix po vsej 
Evropi je bilo zaznati `e ob koncu 19. stoletja, 
prav dramati~no pa se je njegova populacija za~ela 
zmanj{evati po letu 1970. Slovenija pri tem ni nobena 
izjema; dostopni podatki za celotno dr`avo ka`ejo na 
zna~ilen upad in fragmentiranje populacije. Zaradi 
130
dejstva, da ru{evec pri nas dosega ju`no mejo areala 
raz{irjenosti vrste, lahko pri~akujemo, da se bo njegov 
`ivljenjski prostor zaradi robnega efekta {e naprej 
zmanj{eval. Pri tem bodo najve~jih izgub dele`ne 
prav subpopulacije v sredogorju. Predvidevamo, da se 
ru{ev~ev habitat zmanj{uje predvsem zaradi zara{~anja 
gorskih travi{~ in dvigovanja zgornje gozdne meje, 
degradacije habitata (turizem, promet ipd.) in 
pove~anega pritiska plenilcev. [tevil~no stanje ru{evca 
v Sloveniji se giblje med 2300 in 2600 osebki, od tega 
na obmo~ju Ko{enjaka `ivi 1% njegove populacije. 
Akcijski na~rt predvideva ukrepe v prostoru (travi{~a 
v zara{~anju in gozdovi), monitoring in preu~evanje 
vrste, informiranje udele`encev akcijskega na~rta in 
javnosti, ukrepe v populaciji plenilcev. Predvidevana 
dela na obmo~ju akcijskega na~rta zajemajo povr{ino 
26 ha. Predvideni ukrepi naj bi se uresni~evali v 
obdobju med letoma 2005 in 2011. 
6. Literatura
Ahrens, M. & Nösel, H. (1998): Birkwild in Brandenburg. 
– Wild und Hund 4: 34−37.
Arhiv Republike Slovenije, AS 178: Franciscejski kataster 
za Koro{ko, 1823-1869, katastrske ob~ine/Gemeinde: 
Gori{ki vrh − Goritzenberg (1828); Ojstrica – Kienberg 
(1827).
Sadlier, L.M.J, Webbon, C.C., Baker, P.J. & Harris, S. 
(2004): Methods of monitoring red foxes Vulpes vulpes 
and badgers Meles meles: are field signs the answer?. – 
Mammal Review 34 (1/2): 75−98.
Baines, D. (1995): Habitat requirements of black grouse. 
pp. 147−150 In: Jenkins, D. (ed.): Proceeding of 6th 
International Grouse Symposium. Udine, 20−24 sept. 
1993. – World Pheasant Association, Reading, UK.
Bauer, S. & Kalchreuter, H. (1984): A chance for 
Conservation of the Black Grouse (Lyrurus tetrix) in 
Central Europe? 3th International Grouse Symposium, 
York. – World Pheasant Association, UK: 551−575.
Beltran, J.F., Delibes, M. & Rau, J.R. (1991): Methods of 
censusing red fox (Vulpes vulpes) populations. – Hystrix 
3: 199−214.
Black grouse action plan UK (2003):  http://www.
blackgrouse.info/; 3.5.2004.
Bo`i~, L. (2003): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice 
v Sloveniji 2. – DOPPS – BirdLife Slovenia, Ljubljana. 
Cramp, S., ed. (1994): Handbook of the Birds of Europe, 
the Middle East and North Africa, Vol. II. – Oxford 
University Press, Oxford.
Filacorda, S., Lavren~i~, A. & Franceschi, P.F. (1995): 
Chemical characteristics of some Black Grouse foods 
in September in the eastern Italian Alps. pp. 134–136 
In: Jenkins, D. (ed.): Proceeding of 6th International 
Grouse Symposium. Udine, 20–24 sept. 1993. – World 
Pheasant Association, Reading, UK. 
Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, 
Ljubljana.
Glutz von Blotzheim, U.N. (1992): Rauhfusshühner. 
– Vogelwarte Sempach, Switzerland.
Guli~, J. (2002): Ovrednotenje primernosti habitata 
ru{evca (Tetrao tetrix L.) na Pohorju. – Diplomsko delo, 
Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
Guli~, J. (2003): Habitat requirements of Black Grouse 
in the Pohorje Mts., NE Slovenia. pp. 108–109 In: 
Malkova, P. & Prochazka, P. (ed.): Proceeding of the 
European conference Black Grouse – Endangered Species 
of Europe, Prague, 8–12 September 2003. – Sylvia 39, 
Praha. 
Guli~, J., Kotar, M., ^as, M. & Adami~, M. (2003): 
Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ru{evca 
na Pohorju. – Zbornik gozdarstva in lesarstva 71: 41–
70.
Holst Jørgensen, B. (1995): The Black Grouse in 
Denmark, 1978–1993. pp. 163–164 In: Jenkins, D. 
(ed.): Proceeding of 6th International Grouse Symposium. 
Udine, 20–24 sept. 1993. – World Pheasant Association, 
Reading, UK. 
Ingold, P. (2005): Freizeitaktivitaten im Lebensraum der 
Alpentiere. – Haupt, Switzerland. 
Je`, M. (2003): Opisi ekolo{ko pomembnih obmo~ij v SV 
Sloveniji. – Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor. 
(interno gradivo)
Jogan, N., Kaligari~, M., Leskovar, I., Seli{kar, A. & 
Dobravec, J. (2004): Habitatni tipi Slovenije HTS 
2004. – Agencija Republike Slovenije za varstvo okolja, 
Ljubljana.
Kartografski izvor 1: 50 000, Slovenj Gradec list 3, 
1956.
Klaus, S. (1985): Predation among capercaillie in a reserve 
in Thuringia. pp. 334−346 In: Lovel, T.W.I. & Hudson, 
P.J. (eds.): Proceedings of the Third International Grouse 
Symposium. – World Pheasant Association, Reading, UK.
Klaus, S., Andreev, A.V., Bergmann, H., Müller, F., 
Porkert, J. & Wiesner, J. (1989): Die Auerhühner. – Die 
neue Brehm-Bucherei, Leipzig.
Klaus, S., Bergmann, H., Marti, C., Müller, F., Vitovic, 
O.A. & Wiesner, J. (1990): Die Birkhühner. – Die neue 
Brehm-Bucherei, Leipzig.
Kry{tufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. – Prirodoslovni 
muzej Slovenije, Ljubljana.
Labhardt, F. (1994): Lisica. – Zlatorogova knji`nica 22, 
Lovska zveza Slovenije, Ljubljana. 
Lisi~nik, A. (2003): Popis rasti{~ divjega petelina v LD 
Dravograd. – interno gradivo.
Lon~ar, M. (2004): Vegetacija suhih travi{~ na ovr{nih 
predelih Pohorja, Kozjaka in Smrekov{kega pogorja. 
– Diplomsko delo, Pedago{ka fakulteta, Univerza v 
Mariboru, Maribor.
Marin~ek, L. & ^arni, A. (2002): Vegetacijska karta 
gozdnih zdru`b Slovenije v merilu 1:400.000. – SAZU, 
Ljubljana.
Miheli~, T. (2004): Prezrti gozdni petelin~ek – gozdni jereb 
(Bonasa bonasia). – Svet ptic 10 (3): 6–9. 
J. Guli~: Akcijski na~rt za varstvo ru{evca Tetrao tetrix na obmo~ju Ko{enjaka (SSV Slovenija)
131
Mio~, P. & @nidar~i~, M. (1976): Osnovna geolo{ka karta 
Slovenj Gradec L 33 – 55, 1:100.000. – Zvezni geolo{ki 
zavod Beograd, Beograd.
MKGP (2002): Raba tal. – CD, Ministrstvo za kmetijstvo, 
gozdarstvo in prehrano, Ljubljana.
Perko, D. (2001): Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim 
digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. 
– Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 
Ljubljana.
Perko, D. & Oro`en Adami~, M. (1998): Slovenija: 
Pokrajine in ljudje. – Mladinska knjiga, Ljubljana.
Pilli, R. & De Battisti, R. (2000): First methodological-
experimental contribution to the study of the diet of the 
red fox Vulpes vulpes. – Hystrix 11 (2): 89–93.
Poro~ilo o {tetju ru{evca na slovenski in avstrijski 
strani Karavank 1997 – 2004. – Kärtner Jägerschaft 
Villach, Klagenfurt, Völkelmarkt, Lovska zveza 
Slovenije: ZLD Gorenjsko, ZLD Celje, ZLD Maribor 
(neobjavljeno).
Ruette, S., Stahl, P. & Albaret, M. (2003): Applying 
distance-sampling methods to spotlight counts of red 
foxes. – Journal of Applied Ecology 40 (1): 32–43.
Schmalzer, A. & Uhl, H. (2000): Present situation of grouse 
species (Tetraonidae) in the Freiwald area (Austria). 
pp. 28–32 In: Malkova, P. (ed.): Proceedings of the 
Inter. Conf. Tetraonids, Tetraonidae at the break of the 
millennium. 24–26 March 2000 – ^eske Budejovice.
Smilji}, L. (1995): Zgradba habitata ru{evca (Tetrao tetrix L.) 
v Triglavskem narodnem parku. – Diplomsko delo, 
Oddelek za gozdarstvo, Biotehni{ka fakulteta, Univerza 
v Ljubljani, Ljubljana.
Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – 
Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana.  
Storch, I., ed. (2000a): Grouse Status Survey and 
Conservation Action Plan 2000 – 2004. – WPA/
BirdLife/SSC Grouse Specialist Group. IUCN, Gland 
and Cambridge, the World Pheasant Association, 
Reading, UK.
Storch, I. (2000b): An Oveview to population Status and 
Conservation of Black Grouse Worldwide. – Cahiers 
d’Ethologie 20(2/3/4): 153–164.
[tevil~no stanje ru{evca v Sloveniji (2004): Zavod RS 
za varstvo narave, zbiranje podatkov (neobjavljeno).
Uradni list RS (1999): Konvencija o varstvu prosto 
`ive~ega evropskega rastlinstva in `ivalstva ter njunih 
naravnih `ivljenjskih prostorov – Bernska konvencija 
(Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto ̀ ive~ega 
evropskega rastlinstva in `ivalstva ter njunih naravnih 
`ivljenjskih prostorov, MP 17/99).
Uradni list RS (1993): Uredba o zavarovanju ogro`enih 
`ivalskih vrst ({t. 57/93).
Uradni list RS (2004a): Zakon o divjadi in lovstvu ZDLov-
1 ({t.16/04).
Uradni list RS (2004b): Uredba o dolo~itvi divjadi in 
lovnih dob ({t. 101/04).
Uradni list RS (2004c): Uredba o ekolo{ko pomembnih 
obmo~jih ({t. 48/04).
Uradni list RS (2004d): Pravilnik o dolo~itvi in varstvu 
naravnih vrednot ({t. 111/04).
Acrocephalus 25 (122): 119 – 134, 2004
Uradni list RS (2004e): Odlok o spremembah in 
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega 
plana Ob~ine Dravograd za obdobje 1986–2000 in 
srednjero~nega dru`benega plana Ob~ine Dravograd za 
obdobje 1986–1990, dopolnjen leta 2001 ({t. 72/04).
Vos, A. (1995): Population dynamics of the red fox (Vulpes 
vulpes) after the disappearance of rabies in county 
Garmisch-Partenkirchen, Germany, 1987−1992. In: 
Helle, E. & Hentton, J. (eds.): North Europ. Symp. 
on the Acology of Small and Medium-sized Carnivores, 
Lammi, Finland, April 1994. – Ann. Zool. Fenn. 32(1): 
93−97.
Webbon, C.C., Baker, P. & Harris, S. (2004): Faecal 
density counts for monitoring changes in red fox 
numbers in rural Britain. – Journal of Applied Ecology 
41: 768−779.
ZGS OE Slovenj Gradec (2000): Gozdnogospodarski 
na~rt GE Dravograd, obdobje 1998−2007.
ZGS OE Slovenj Gradec (2001): Desetletni lovskogojitveni 
na~rt za Pohorsko lovskogojitveno obmo~je, obdobje 
2001−2010.
Prispelo / Arrived: 28.9.2004
Sprejeto / Accepted: 7.3.2005
132
PRILOGA / APPENDIX
Tabela 6: Pregled ukrepov in ~as izvedbe za potrebe na~rtovanja del v okviru akcijskega na~rta za varstvo ru{evca Tetrao 
tetrix na Ko{enjaku (siva polja ponazarjajo ~asovna obdobja uresni~evanja ukrepov: I – januar do marec, II – april do junij, III 
– julij do avgust, IV – oktober do december)
Table 6: An overview of the measures and time of their implementation required for the planning of works to be carried out 
within the action plan for the conservation of Black Grouse Tetrao tetrix framework in the area of Mt. Ko{enjak (with grey 
surfaces indicating the periods in which measures are to be carried out: I – January to March, II – April to June, III – July to 
August, IV – October to December)
J. Guli~: Akcijski na~rt za varstvo ru{evca Tetrao tetrix na obmo~ju Ko{enjaka (SSV Slovenija)
133
Acrocephalus 25 (122): 119 – 134, 2004
Le
to
 /
 Y
ea
r
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
U
kr
ep
 /
 M
ea
su
re
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
A
. T
ra
vi
{~
a 
in
 z
ar
a{
~a
jo
~a
 s
e 
tr
av
i{
~a
 /
 G
ra
ss
la
nd
s 
an
d 
gr
ad
ua
lly
 o
ve
rg
ro
w
n 
gr
as
sl
an
ds
:
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
A
.1
 K
o{
nj
a 
tr
av
i{
~/
 
M
ow
in
g
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
A
.2
 V
zd
r`
ev
an
je
 
gr
m
ov
ne
 z
ar
as
ti
 n
a 
za
ra
{~
aj
o~
ih
 s
e 
tr
av
i{
~/
 
M
ai
nt
en
an
ce
 o
f 
br
us
hw
oo
d 
in
 g
ra
du
al
ly
 
ov
re
gr
ow
n 
gr
as
sl
an
ds
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
A
.3
 O
ds
tr
an
je
va
nj
e 
go
zd
ne
 z
ar
as
ti
/ 
R
em
ov
al
 o
f t
re
es
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
B
. G
oz
do
vi
 /
 F
or
es
ts
:
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
B
.1
 P
re
sv
et
lje
va
nj
e 
go
zd
ni
h 
se
st
oj
ev
 
ok
ro
g 
ce
nt
ro
v 
ra
st
i{
~/
 
O
pe
ni
ng
 o
f f
or
es
t 
st
an
ds
 a
ro
un
d 
di
sp
la
y 
si
te
 c
en
te
rs
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
B
.2
 O
hr
an
ja
nj
e,
 s
ad
nj
a 
je
re
bi
ke
 in
 m
ac
es
na
/ 
Pr
es
er
va
ti
on
 a
nd
 
pl
an
ti
ng
 o
f M
ou
nt
ai
n 
A
sh
 a
nd
 L
ar
ch
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
C
. S
ad
it
ev
 g
rm
ov
ne
 z
ar
as
ti
 /
 P
la
nt
in
g 
of
 b
ru
sh
w
oo
d:
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
C
.1
 S
ad
it
ev
 
pl
od
on
os
ni
h 
gr
m
ov
ni
h 
vr
st
 /
 P
la
nt
in
g 
of
 
fr
uc
ti
fe
ro
us
 b
ru
sh
 
sp
ec
ie
s
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
134
J. Guli~: Akcijski na~rt za varstvo ru{evca Tetrao tetrix na obmo~ju Ko{enjaka (SSV Slovenija)
Le
to
 /
 Y
ea
r
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
U
kr
ep
 /
 M
ea
su
re
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
I
II
II
I
IV
D
. U
ra
vn
av
an
je
 p
op
ul
ac
ije
 p
le
ni
lc
ev
 /
 R
eg
ul
at
io
n 
of
 p
re
da
to
r 
po
pu
la
ti
on
s:
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
D
.1
 U
ra
vn
av
an
je
 
po
pu
la
ci
je
 p
le
ni
lc
ev
/ 
R
eg
ul
at
io
n 
of
 p
re
da
to
r 
po
pu
la
ti
on
s
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
E
. M
on
it
or
in
g 
vr
st
e 
in
 h
ab
it
at
a 
/ 
M
on
it
or
in
g 
of
 th
e 
sp
ec
ie
s 
an
d 
it
s 
ha
bi
ta
t:
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
E
.1
 M
on
it
or
in
g 
vr
st
e 
in
 
ha
bi
ta
ta
 /
 M
on
it
or
in
g 
of
 th
e 
sp
ec
ie
s 
an
d 
it
s 
ha
bi
ta
t
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
F.
 I
zo
br
a`
ev
an
je
 in
 o
za
ve
{~
an
je
 ja
vn
os
ti
 /
 P
ub
lic
 a
w
ar
en
es
s 
bu
ild
in
g 
an
d 
ed
uc
at
io
n:
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
F.
1 
Iz
ob
ra
`e
va
nj
e 
in
 
oz
av
e{
~a
nj
e 
ja
vn
os
ti
/ 
In
fo
rm
in
g 
of
 th
e 
pu
bl
ic
 
an
d 
it
s 
aw
ar
en
es
s 
bu
ild
in
g