Štev. 292
TRST, petek 21 oktobra I9IO
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
•k Mdeljak ta prežetih «8 d.
8.«|a«n4.
FoiuiUi« I ter. ae prodajajo po S nv6. (6 stot.) ▼ mnogik tobakarnah ▼ Trat« is okolici. Gorici, Kranja, Sfc. Petru, F -etoj ni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-fc.ini, Dornbergu itd. Zastarele i ter. po 5 nvfc. (10 atot.). 04LA8I 9C RAČUNAJO NA MILIMETRE t ftirokosti 1 kione- GENE: Trgovinski in obrtni oglaai po S it mm, s mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po 3tO Bt. mm Za oglase t tekstu lista do & vrst 20 K, vsaka a*daljna vrsta K 2. Hali oglasi po 4 atol. beaeda, naj-«k.vnj pa 40 sto t. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave Juiiaoeti". — Plačuje ae izključno le upravi „Edinosti".
Flailjlve in irtoZIJivo v Trste.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Kdi&otf za Primorsko.
r Ijfm^f Jš mši/
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo leto M K, pol leta 12 K, 3 mesece • K t na naložbo bran do poslane naročnine, se uprava no ozira, »aisiatna aa a*4UlJ«*» laOaaJe ,,«»I*0»TXM »Um : um •eke lete Km S-SO, aa »el Ut» Kron a-OO.
fri dopisi naj so potijj^jo na urodnifttvo lista. Nefrasko-vana pisma ae m a prejemajo in rokopisi ae aa vraftajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li*ta.
UREDNIŠTVO: uiloa Giorgio flalattl 18 (Narodni doo) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost14. - Natisnila Tiskarna „Edin< vpiaana aadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ u	Giorgio Galatti štev. 18. =====
Poitao-hranllnKnl račun K 841652. TELEFON It 11-57.
BRZOJflUNE VESTI.
Iz delegacij.
DUNAJ 20. Ogrski delegacijski mornariški odsek je imel danes sejo, na kateri je v splošni in podrobni debeti vsprejel proračun vojne mornarice in tudi izredne potrebščine 54 mil. kron.
Sklicanje poslanske zbornice.
DUNAJ 20. Govori se, da bo poslanska zbornica sklicana za 22. novembra tega leta.
Nemška narodna šola v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 20. Naučni minister je priobčil včeraj magistratu, da je dovolil Nemcem, ki niso ogrski državljani, da si osnujejo šolo v Budimpešti. Vsi grbi in narodni znaki so prepovedani ter se daja magistratu pravica kontrole, da se Šola ne razvija v duhu protivnemu ogrski državni ideji.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 20. Predsednik Nikolić je izjavil, da je skupščina radi bolezni prestolonaslednika vznemirjena in da se zelo zanima za tok bolezni. Zato je predlagal, naj se enoglasno izreče kralju sočutje skupščine. Predlog predsednikov je bil zabeležen v zapisnik in enoglasno vsprejet.
Predsednik je predložil zbornici več zakonskih načrtov, mej temi novelo o poslovnem redu. Nato sta bila prečitani interpelaciji naprednjaka Stojana Novakoviča in narodnjaka Ribarca o preganjanju srbskih podanikov v Turčiji. Minister za unanje stvari Milovanovič je izjavil, da odgovori na interpelaciji jutri.
BELIGRAD 20. Med naprednjaki in narodnjaki so se vršila pogajanja radi fuzije obeh strank, ki so se pa prekinila radi diferenc v vprašanju ljudskega zastopstva. Naprednjaki so za zistem dveh zbornic, narodnjaki pa za sedanjo enostavno skupščino.
Bolezen srbskega prestolonaslednika.
BELIGRAD 20. Prof. dr. Chvostek je dal danes predpoludne zastopnikom inozemskega tiska, došlim k njemu, sledeče informacije o stanju prestolonaslednika Aleksandra: V stanju prestolonaslednika se ni pridružilo nikakih posebnih pojavov, ki bi utegnili dati povoda resni bojazni. Bolezen se doslej razvija normalno kakor težek slučaj legarja. Na novo pojavivša se komplikacija od strani oprsne mrene ne daja za sedaj nikakega povoda posebnemu uznemir-jenju, ker so druga pljuča popolnoma svobodna in ni v njih nikakega vnetja, bron-kitis je zelo neznatna in delovanje srca je bolezni primerno in se more označati kakor zadovoljivo.
Splošno so tudi komplikacije oprsne mrene prognostično mnogo ugodneje nego komplikacije od strani pljuč. Stanje moči je trajanju bolezni primerno, za neznatno hra-nenje celo relativno povoljno.
BELIGRAD 20. Ob 4. uri popolndne je bil o stanju prestolonaslednika izdan sledeči buletin: Bolnik je šel spontano na svojo potrebo. Zavžita hrana je ostala v njemu. Bolnik kaže lahko nagnenje na za-
PODLISTEK.
Hrepenenje,
Ljubavna zgodba.
In tik pred smrtjo je v enem zavednih trtnotkov sporočila Iduni Še to-le:
„Če potrebuješ pomoči, obrni se do mojega brata Julija.4*
Iduni se je bilo godilo pri teh besedah kakor dediču, ki ob smrtni postelji misli samo na bogato zapuščino, a docela pozablja umirajočega.
Mati ni še bila pokopana, ko je pisala Iduna svojemu stricu prvo pismo. In ko je vrgla tri polne pesti zemlje na krsto svoje matere, se je vpraševala: bo-Ii tudi meni pisal samo:
„Živim in te pozdravljam!*4
ali pa pove kaj več? —----—
Še tišje in monotoneje je bilo odslej v hiši... Iduna se je zatekala k prasketajočemu kaminu, kajti zdelo se jej je, da edino tu dobiva potrebne življenjske toplote in luči... In nekega dne je sedela pred žarečim ognjem, sključena skupaj — kakor v prejšnjih otroških letih — in čitala *neko pisno...
časen lahek kolaps. — Temperatura 39*4, dihanje 40, utripanje 110, diureza dobra.
Wellman ponovi poskus.
NEW-YORK 20. Wellman je po svojem prihodu izjavil novinarjem, da se hoče najprej odpočiti, a potem da zopet poskusi v balonu polet preko Oceana. Seboj pa ne vzame več ekvilibratorja.
Car Nikolaj v Potsdamu.
BEROLIN 20. „TSgl. Rundschau" je zvedela iz zanesljivega vira, da pride car v Potsdam dne 4. novembra in da se naslednjega dne odpelje.
BivSi kralj Manuel na Angleškem.
LONDON 20. Včeraj so dospeli v spremstvu vojvode Orleanskega, kralj Manuel. kraljica-mati Amelija in vojvoda O-porto. Množica jih je spoštljivo pozdravljala. Vsi so se v avtomobilu podali na grad Wood Norton. Kralj Manuel je izgledal u-trujen in bolehen.
Škof Buconjić obolel.
MOSTAR 20. Škof Paškval Buconjić je nevarno obolel in je malo nade da okreva.
TURČIJA.
CARIGRAD 18. Kakor se zatrjuje, je ministerski svet sklenil, da ne pretrže od-nošajev z Grško, in da uredi svoje vedenje po postopanju Venizelosovega kabineta.
Orkan v centralni Ameriki.
KOLIN 19. Iz New-Yorka poročajo: Orkan je provzročil v južnih državah izlasti v Floridi grozna opustošenja, nad sto ljudi je bilo ubitih. Vse brzojavne zveze so pretrgane. Obmorska mesta so poplavljena in deloma uničena po požaru. Potopilo se je mnogo ladij. Železniške proge so na mnogih mestih razdejane.
Kolera. *
OSJEK 20. Tukaj so se poleg dosedanjih 8 slučajev kolere pojavili včeraj štirje novi slučaji.
BUDIMPEŠTA 20. Ministerstvu so poročali, da je na koleri obolela ena oseba, ena pa umrla.
GRŠKA.
ATENE 20. Člani neodvisne stranke so se podali k Venizelosu- ia so ga spomnili njegove revolucionarne minolosti. Venizelos je na kratko izjavil, da ni več revolucijona-rec. — Bivši vojni minister Zorbas namerava prestopiti v reservo in se za dobo enega leta podati v inozemstvo. — Vseučilišče so vsled dijaških nemirov zaprli na nedoločen čas. _
Dunaj 20. Danes je tukaj umrl avstro-ogrski poslanik v Parizu grof Kheven-hulier.
Bruselj 20. Narodna banka je zvišala diskont od 4 in pol na 5 in pol.
Rim 20. Papež je danes vsprejel v avdijenci avstroogrskega poslanika pri Vatikanu.
Ljudsko štetje.
Iz govora dra. E. S t a r e t a na javnem shodu v Rojanu.
Statistika je torej kontrolni organ za vse oddelke uprav. Ali vsaj morala bi biti!
Mrzel, zdrav zrak, zrak visokih gor£ je zavel iz tega pisma: fina, dostojanstvena hladnost dostojanstvenih misli...
In postalo jej je pretopio, — prvikrat pretopio pred rudeče žarečim ognjem. Lahno prasketanje v kaminu se jej je zdelo neznosen ropot in hlepeči plameni so se jej zdeli kakor hudobni demoni, ki begajo njeno dušo...
Zahlepela je, da bi se dvignila v svobodne hladne regije... Zahrepenela je po tankem, čistem eterju, po mirnem hladečem zadovoljstvu...
In v vročih, žarečih besedah je dala duška svojemu hrepenenju po čistem zraku mrzlih ledenikov...
Ljubezen do Viktorja jej je bila sedaj nerazumljiva, kakor pošast iz otroških let, razložljiva samo po Čaru mistične zmedenosti... Zvijalo se je nekaj v njej in hlepelo po osvobojenju, po jasnosti; in ob enem se je zganil v njej čut pokorne, delavne ljubavi.
Imeti bi morala priliko za oboževanje; to jej je bilo potreba... vžiti, razdružiti se, pa naj si bo v razjedajoči pekoči Žerjavici, ali pa v otrpnjevalni mrzloti. Samo raztopiti se do skrajnosti, brez ostanka in stremiti, kipeti navzgor v neskončnost..
Potem pa je prišlo zadnje, odločilno pismo:
„Najpametneje bi bilo za te, da se poročiš. In sedaj ti hočem nekaj svetovati: vzemi mene! Bolje je, da greš skozi moje,
Navzlic temu pa, da so statistika in njeni podatki prevažni za vse življenje državljanov v gospodarskem, socijalnem, kulturnem in političnem oziru, ne vidimo pri nas v Avstriji pravega razumenja za to važno znanstveno panogo I
In zakaj ? Jednostavno radi tega, ker se pri nas v Avstriji tudi najvažnejša gospodar, in politička vprašanja rešujejo edinole po razpoloženju ene politične koterije, ker je pri nas merodajno le to, kar pravijo Nemci in njihovi narodnostni vzroki!
In ravno pri nas, kjer je za vse javno življenje natančna narodnostna statistika prevažna, se isto namenoma zanemarja le iz vzroka, ker je merodajnim krogom veliko na tem ležeče, da se prikrije pravi dejanjski položaj !
In vsled tega je pri nas statistika globoko padla ter postala posebno za nas Slovane velika ovira v našem razvitku in napredku t In to edinole vsled fiskalične in binkratične kratkovidnosti merodajnih krogov !
In da je tako in nič drugače, nam dokazujejo jasno in neovržno naš zakon o ljudskem štetju z leta 1869 in k temu najnovejša navodila in ukaz ministerstva za notranje stvari z dne 20/8 1910 ter ona ominozna izjava vlade, s katero hoče opravičiti svoj ukaz I
Navzlic sklepu proračunskega odseka in plenuma parlamenta, naj se letos ljudsko štetje vrši po narodnosti, ali pa vsaj tudi po narodnosti, navzlic ob tolikih prilikah izraženi volji narodov slovanskih ter mnenju znamenitih učenjakov, navzlic zahtevi slovenskega časopisja, navzlic dejstvu, da se povsod drugod v kulturni Evropi štetje samo po pripadništvu k tej ali oni narodnosti, vzlic vsemu temu je ministerstvo ukrenilo po svoji glavi, češ, da se mora šteti po „občevalnem jeziku"!
Vlada govori v svojem ukazu vedno samo o občevalnem jeziku eventualno tudi o materinskem jeziku, toda skrbno se izo-giblje pojma „narodnosti" ter štetju po narodnosti.
In zakaj vse to? — vprašuje gotovo vsakdo ! Vzrok je jasen, namen prozoren ! — Samo vsled tega, da so s plaščem zatajevanja zakrije pravo in resnično dejansko stanje, da se bije resnici v obraz !
Govornik se je na to obširno pečal s tem, kako vladina naredba utemeljuje pojem „občevalni jezik" in kako hitro so porabili to priložnost sovražniki in nasprotniki slovanskih narodov, in njih časopisje — tu v Trstu naši sosedje Italijani — da obrnejo plašč po vetru, ter izkujejo za-se in svoje prikrite namene potreben kapital na našo škodo!
In v tem namenu ravno leži misel te vladine naredbe! Toliko časa, dokler se bo štetje vršilo, bodo govorili o občevalnem jeziku; čim pa bo Štetje dovršeno, zapro te knjige, pozabijo na umetno konstrukcijo pojma „občevalnega jezika", in govorilo se bo — o narodnosti I!
Govorili bodo, da je tam in tam toliko in toliko pripadnikov te ali one narodnosti in nič več in nič manj, ter se bo potem na podlagi tega delil kruh pravice, ali bolje: kruh krivice !
nego pa skozi kake druge tuje roke. Jaz vem, zakon bo za-te samo prehoden štadij — ali k dobremu ali slabemu — kdo bi vedel? Vsekakor bi bilo želeti, da se na ta ali oni način omeji tvojo duševno brezbrižnost. — „Junaka" sicer ne morem napraviti iz sebe, kajti za to nisem sposoben, niti po svoji zunanjosti, niti po svoji notranjosti.
Kako izgledaš ti, si morem pač približno misliti: majhna, nežna, z rumenkasto kožo. Zdravi zobje, lepe roke in noge, to pa je pri nas, Deltenovih, vendar podedo-valno. Za nadaljne detajle se pa ne brigam; vse eno mi je. Mislim, da tudi tebi. Tebi pa samo zato, ker ti itak ne boš nikogar videla takega, kakorŠen je v resnici, temveč takega, kakoršnega si predstavljaš sama!
n.
Nenavaden je bil ta razgovor — prvi med očetom in hčerjo. Če bi ju bil kdo videl, kako sta si stala nasproti v oni treznogoli sobi med nekim visokim pultom in napol odprto blagajno bi lahko mislil, da je knežjf ekonom odpustil svojo podložnico; posebno tedaj, ko je z mirnim izrazom položil na mizo par modrih bankovcev.
„Hvala Til" je dejala Iduna.
Starec je zmignil z ramama.
„Kaj bi se zahvaljevala za to. Teh par vinarjev te ne naredi srečno; tvojo prismuknjeno idejo pa še veliko manje."
„Ne samo zato, za vse se ti zahvaljujem: za vsa ta tiha leta pod tvojim okri-
In tu leži pes pokopan ! Potem, ko se enkrat posreči potom popisa po občevalnem jeziku prikriti pravo število Slovanov in sosebno tudi nas Slovencev, se prične na podlagi te fabrificirane, resnici v obraz bi-ioče statistike odrekati nam Slovanom naše, v božjih in človeških zakonih zajamčene nam pravice ! ! !
Iz vseh teh razlogov je za nas odgovor na vprašanje, h kateremu občevalnemu naj proglasimo sebe in svojo družino — zelo lahek! Vsak zaveden in dober Slovenec, ki noče zatajiti svoje narodnosti in izdati svojega naroda, h kateremu ima čast pripadati, bo znal storiti svojo dolžnost ter odgovori preko vseh zvijačnih in skritih vprašanj nasprotnikov, jasno, odločno in samozavestno: da je Slovenec in da je vsled tega njegov občevalni jezik povsem naravno slovenski!
Sicer se je pa žs večkrat konstatiralo, in moramo to vnovič povdarjati, da smo mnogo sami krivi, če se nas s strani nasprotnika ne uvažuje tako in toliko, kolikor bi mi to smeli zahtevati 1
(ZvrŠetek pride.)
Pno primorska sostllnHMa zadruga z. o. p. o Trstu
je imela dne 18. t. m. v prostorih „Tržaškega bralnega in podpodnega društva" svoj shod ob navzočnosti priločno 60 zadružnikov.
Predsednik zadruge g. Godina je zborovalce pozdravil ter jim predstavil navzočega g. dr. J o s i p a M a n d i ć a in deželnega poslanca in mestnega svetovalca g. J. M i k 1 a v c a, na kar je podal besedo g. F. Ivaniševiču, ki je referiral o prvi točki: o določitvi vinskih cen.
Referent je dokazal, da je letos povsod slaba letina vina, kar je provzročilo, da so cene vinu zelo narastle, iz česar sledi, da bodo tudi gostilničarji primorani dražje plačevati vina in jim — naravno — tudi cene povišati. —
O drugi točki dnevnega reda o podra-ženju mesa je pojasnil g. J. F u r 1 a n, po koliko so meso in sploh druge jestvine od 1901—1910 porastle v cenah.
Glede obeh točk je zbor sklenil, naj se na vse slovenske In dalmatinske gostilničarje razpošlje pismena okrožnica, na kateri se vsakdo izjavi, naj se-li cena vina poviša za 8 ali 16 stot. pri litru, in da-li, naj se poviša cena obedom in drugim jedem enako in za koliko? —
Na to se je oglasil za besedo gospod dr. J o s i p M a n d i č, ki je razlagal, kje da prav za prav tiči vzrok draginji živilom. —• Opisal je, kako da misli država z dovozom argentinskega mesa opehariti konsumente nižjih in srednjih slojev, a ob enem protežirati veleposestnike in veletržce. Ob enem je priporočal spodaj navedeno resolucijo.
K tretji točki — raznovrstne koristi gostilničarjev — se je oglasil g. F. Ivani-š e v i č, dotaknivši se najprej volitev v go-stilničarski konsorcij in postopanja nekaterih članov mej temi volitvami. Izjavil je, da se on ni niti najmanje in niti za najmanjo stvar obvezal ne nasproti stranki Kaldare, a še manje oni Baschiera — Toniatto. On
Ijem, in tudi za to, da smem iti, iti kakor druge, — da poiŠčem — svoje življenje."
„Norica! To je velika razlika, če za-grabljaš za paleto, za lok, šolsko mapo, ali pa za — zakon. Prvo se lahko meče v stran, če komu več ne ugaja, drugo pa ga priklepa na-se do smrti. Do smrti, si slišala ?" je ponovil strogo. „Jaz ne sprejemam nobene ločene ženščine v svojo hišo ; si razumela ?"
Na to ni niti mislila, da bi bilo možno kaj tacega. — Vendar je videla v tem veliko olajšanje In oddahnila se je prav na-tiho.
Starec jo je razumel napačno.
„Da, da, jaz vem: v svoji omamljenosti mislite ve vse, da je v zakonu sam sladkor, večna zaljubljenost"...
Dekletu je šinil vroč val krvi v lica.
„Ne, papa, s tega slališča"...
Krepko je položil svojo roko na njeno ramo.
„Aa tako, s tega stališča ne? Idealen zakon torej, Platon, filozofičen rompompom... dušno sorodstvo, & ves dan prazen želodec, zvečer pa mrzla postelja! E, draga moja, poznamo to! To poznam jaz prav dobro; ampak hitro sem odpravil: vse to ni trajalo dolgo, lahko veruješ ) .
In zato ni smel v mojo hišo, moj svak, tvoj stric Julii. — No, seveda, in sedaj poteguje in vleče k sebi, kar le more".-}
(Pride še.)
Stran TI
»EDINOST« St. >92
V Trsta, dne 21. oktobra 1910
je bil odšel v Dalmacijo na trgatev, (kakor je odSo več drugih dalmatinskih gostilničarjev), ko niso bile še razpisane volitve ! In tako ni znal ne on in ne drugi gostilničarji, da Kaldara v tako kratkem času, takorekoč čez noč razpiše volitve. Samo ob sebi je pa umevno, da je Kaldari ta odsotnost dalmatinskih gostilničarjev dobro došla in je ta moment tudi pridno upotrebil za razpis volitev.
Gosp. Godina, ki je bil pri vseh pogajanjih navzoč, je popolnoma pritrdil tem izvajanjem.
G. F. M e s e s n e I je povedal, kako so on in še trije zadružniki šli k Toniattu zah-tevaje, naj se v volilno listo vzemo tudi 2—3 Slovenci in kako jim je Toniatto odgovoril na to, da je njim dovolj, ako jih le Dalmatinci podpirajo. Na to izjavo da so vsi protestirali in tudi v „Edinosti" objavili, da naj vsak voli kamor mu najbolje ugaja.
G. M i k 1 a v e c je priporočal slogo mej zadružniki. Le ako bodo složni, morejo kaj doseči. Primerjal je konsorcij jestvinčar-jev, kjer vlada že toliko časa nesoglasje mej slovensko in italijansko stranko. Italijanom je že prirojeno, da vidijo v Slovanu nekaj njemu podrejenega in da se Italijan čuti takorekoč siljenega smatrati se gospodarjem nad Slovanom.
Dalje je omenjal, da je prišel čas, ko je zadružništvo prišlo do velike veljave, a do te veljave more priti zadruga le tedaj, ako v zadrugi vlada sloga, ker le v slogi je moč!
Ker se ni nikdo več priglasil k besedi, je predsednik zaključil zborovanje.
Resolucija, ki je bila soglasno vsprejeta, se glasi:
Slovenski in dalmatinski gostilničarji, zbrani na shodu „Prve primorske gostilni-carske zadruge" v Trstu dne 18. t m. v prostorih MTržaškega podpornega in bralnega društva" v ul. Stadion št. 19:
grajajo in obsojajo neumestno in vitalnim interesom gostilničarjev skrajno škodljivo gospodarsko politiko avstrijske vlade, katera zavoljo neznatnega števila agrarnih mogotcev izpostavlja konsumente najhujšemu stradanju ;
obžalujejo, da ni avstrijska vlada do danes našla za potrebno, brzdati potom zakonite osnove zares nenasitno in oderuško početje v kartelih združenih veletržcev z živino ;
poživljajo avstrijsko vlado, naj pripravi otvoritev mej srbski živini in oni drugih balkanskih držav ; naj pa takoj, v ublažen je neznosne draginje, tlačeče zlasti srednji in nižji stan, dovoli uvoz argentinskega mesa v nedoločeni množini in na nedoločen čas, in
p o v d a r j a j o, da bodo z vsemi silami nadaljevali zapričeto gibanje v svesti si, da združeni glas vsega avstrijskega prebivalstva mora privesti do končne, popolne zmage.
Politični položaj na Hrvatskem.
Kaj zahteva „Hrvatska ujedinjena samostalna stranka" ? — Pragmatika in
Aranicki. — Situvacija. — Volitve.
Zagreb, 18. 10.
„Hrvatska ujedinjena stranka", ki — kakor smo že javili — nastopa kakor opozicija proti banu TomaŠiću in njegovemu zistemu, stavlja sledeče zahteve na bana:
„ Zahtevamo od bana, da se takoj prestopi k sanaciji nagodbenih kršenj. V prvi vrsti zahtevamo odstranitev železniške pragmatike, ki je vzrok vsemu prelomu med nami in Ogrsko." To so tako opravičene zahteve, da jih pripoznava tudi ban sam. Ali te zahteve, in naj so še tako naravne in zakonite, niso — v tem se.ne smemo motiti — tako lahko izvedljive.
Svoječasno se je pisalo, da je bila oseba vladnega predstojnika Aranickega vzrokom, da se je podrl pakt med Toma-šičem in koalicijo. Proti temu domnevanju je nastopil v „Pokretu" dr. Živko B e r t i č, ki pravi:
„Ban Tomažić je obečal koaliciji, da te jeseni reši vprašanje železniške pragmatike. Hitro pa je u videl, da te svoje obljube nebo mogel izpolniti in je zategadelj izzval prepir s koalicijo zavoljo nedolžne osebe Aranickega in — pakt se je razbil".
To je povsem jasno. — Madjari so v svojem velikem šovinizmu proti temu, da bi se „Železniška pragmatika" umaknila. Oni bi videli v tem padanje svoje moči. Toma-šič je obljubil koaliciji odstranitev železniške pragmatike. Tega ne bo mogel doseči. — Khuen in ogrska vlada ne moreta banu zajamčiti povoljne rešitve vprašanja Železniške pragmatike in drugih nagodbenih kršenj.
V tej točki je obsežen ves spor — to je današnja situvacija na Hrvatskem. V tej smeri se bo vršila tudi politična borba na Hrvatskem.
To so tudi glavni motivi, ki so vodili bana Tomašića, ko si je hotel sestaviti iz koalicije mameluško-guvernamentalno stranko. On je hotel imeti stranko, ki bi molče pritrdMa pragmatiki in Id bi sploh slepo poslušala bana v vsem.
Volilni boj je že v polnem razvoju in agitira se na vsej črti. Kandidature niso Še postavljene v vseh okrajih. Koalicija je postavila doslej 58 kandidatur, fraako-furtimaši pa 40.
Dnevne novice.
Spor med češkimi in nemškimi socijalisti radi enotnosti strokovnih organizacij se je prenesel tudi na strokovni kongres, ki se vrši te dni na Dunaju. Sodrugi se med seboj napadajo, da je veselje. Več govornikov je že izjavilo, da je le malo nade, da bi prišlo do sporazuma med centralisti in separatisti.
Glasilo teh poslednjih „Pravo Lidu piše, da Čehi, če tudi jih je obsodila na kodanjskem kongresu vsa Internacionala, ne odnehajo do tedaj, dokler se jim ne prizna samostojnosti njihovih strokovnih organizacij.
Zna se zgoditi, da se Cehi popolnoma ločijo od svojih nemških sodrugov in celo izstopijo iz Internacionale.
Dr. Ploj in „Narodni Dnevnik41. —
Celjski „Nar. Dnevnik" skuša braniti d.ra Ploja pred napadi radi njegovega govora v delegacijah. Pravi, da je Ploj obžaloval zvezo z Nemčijo, glede zveze z Rusijo pa se je izrekel proti, ker njena zunanja politika ni slovanska. „Narodni Dnevnik* popolnoma pozablja, da je razun tega dr. Ploj z obema rokama podpisal tudi Aehrenthalovo politiko na Balkanu, katero so obsojali vsi češki narodni in socijalno-demokratični delegatje.
To je ravno, kar Ploju Še posebej žara erjamo in moramo njegov nastop smatrati za skrajno ponesrečen. Saj si nemški listi a la „Tagespost" kar manejo roke od veselja radi njegovega „možatega" govora. In če se nemški listi vesele, je to za nas zelo slabo znamenje.
Dr. Ploj je bil tudi v protislovju sam seboj, ko je z ene strani naglašal, da mora naša država stremiti popolitiškem in gospodarskem vplivu na Balkanu, na drugi strani pa je pritrjeval Aehrenthalovi balkanski politiki.
Jedno absolutno izključuje drugo. Kajti fakt je notoričen in jasen — in ga ne more nikdo utajiti —, da je Aehrenthalova politika državice na Balkanu le odtujila naši državi in ubila vse simpatije do nje v njih prebivalstvu! Pa ne le v samostalnih državicah na Balkanu, ampak tudi v anektiranih deželah samih — v Bosni in Hercegovini — se kažejo pogubne posledice Aehrenthalove politike. Dokaz za to: velikansko nezadovoljstvo med kmeti, torej med maso prebivalstva.
Dr. Ploj je pač mogel svobodno kriti-kovati politiko Rusije, nikakor pa ni smel — kakor Jugoslovan — hvaliti Aehrenthalove politike!
K bojo med „mladini0 in „starini".
Kakor smo že brzojavno poročali, je vlada naravnost s kinematografsko hitrostjo izpo-slovala potrjenje ljubljanskega mestnega štatuta. Upamo, da to dejstvo strezni pre-napeteže na »mladinski" in „starinski" strani in da združijo vse svoje moči, da odbijejo ta napad vlade in Nemcev na slovensko Ljubljano. Trenotek je veleresen; zato je skrajni Čas, da ljubljanska gospoda že enkrat prenehajo z medsebojnim napadanjem in se začno pripravljati na volitve, ki so pred durmi. Torej na delo!
Za kongres ogrskih narodnosti. Iz Budimpešte 20: Slovaški list „Slovački De-nyk" propagira v današnji številki misel, da bi se ogrske narodnosti, in to Srbi, Slovaki in Romuni zbrali na skupni kongres, na katerem bi protestirali proti narodnostni politiki vlade.
Zapiranje srbskih šol v Turčiji. Iz
Belegagrada: Stojan Novaković in Stojan Ribarac bosta interpelirala ministra za una-nje stvari dr. Milovanovića glede zatvaranja srbskih Šol v Stari Srbiji in Makedoniji.
Umetniška razstava v Belemgradu.
Društvo srbskih umetnikov „Lada" priredi umetniško zazstavo v šoli pri Saborni cerkvi. Razstavo, ki jo otvorijo 28. t. m., bo trajala do 28. nov. t. I.
Jugoslovanska Enciklopedija. Predsednik Jugosl. Akademije v Zagrebu, Tadija Smičiklas se mudi te dni v Sarajevu, da pridobi tam sotrudnikov za Bosno in Hercegovino.
Novi reški guverner. Iz Budimpešte poročajo, da bo v kratkim imenovan reškim guvernerjem grof Štefan Wickenburg. — Wickenburg deluje Že od mladih nog na reški guberniji in od odstopa grofa Na ko vodi posle gubernije samostojno.
„Vzgojeslovje" za učiteljišča piše g. Viktor Bežek, ravnatelj c. kr. moškega učiteljišča v Gorici.
Češki socijalni demokratje prirede prihodnjo soboto in nedeljo v Pragi in okolici veliko število manifestacij proti draginji. V nedeljo bo skupen obhod po mestu.
Štrajk železničarjev na Francoskem.
Sklep štrajkovskega odbora, da se ima zopet pričeti z delom, je vzbudil med železničarji velikansko nevoljo. — Očitajo odboru izdajstvo na delavskih interesih.
Papež in jezuitje. Iz Rima: „Italie" zagotovlja, da ni papež odobril razsodbe kongregacije za obrede glede proglašenja blaženim jezuita Pignatellija. Pignatelli je rešil v Parmo ostanek družbe Jezusove, Iti Jo je razpustil papež Klement XIV. in papež
Pij X. noče dovoliti, da se očrni spomin Klementa XIV.
„Italie" dostavlja, de se ne sme temu nihče čuditi. Jezuitje se pod sedanjim papežem ne počutijo dobro, izlasti, ko nikakor ne prikrivajo, da ne odobrujejo boja, ki ga papež pod pretvezo, da pobija moderniste, vodi proti duševnemu življenju cerkve.
Domače vesti.
„Piccolo* in dogodki v istrskem zboru. Tudi včerajšnji »Piccolo- se trudi, peha in zvija na vse načine, da bi natrosil javnosti peska v oči glede resničnega vzroka dogodkov, ki so provzročili zaključenje deželnega zbora istrskega. Na očitanje nasilstva od strani naših poslancev ne bomo tu reagirali, ker smo že jasno dokazali v svojih poročilih, da je italijanska večina se svojim nelojalnim in nezakonitim postopanjem naravnost prisilila naše poslance v obupen odpor.
Le toliko moramo naglasiti, da se „Piccolo" poslužuje direktne laži, ko trdi nekako, kakor da predsednik ni nameraval takoj pričeti meritorne razprave o predlogu deželnega odbora, naj se za kopersko razstavo dovoli 50.000 kron iz deželnih sredstev t
Ne! Naši poslanci se ne delajo le, kakor da so se mislili — kar bi jim hotel „Piccolo" podtakniti —, da hoče predsednik začeti meritorno razpravo, marveč je bil očiten in gotov namen predsednikov. Mi gremo celo dalje in trdimo, da Italijanom ni bilo toliko do nadaljnega funkcioniranja deželnega zbora, marveč da je bil glavni namen, da izsilijo podporo razstavi. Da ni bilo temu tako, sploh ne bi bili prišli takoj ravno s tem delikatnim predmetom, o katerem so dobro vedeli, da spravi funkcioniranje dež. zbora v najresnejo nevarnosti
To je resnica, pa naj nam „Piccolo" še toliko očita „mala fede". „Piccolo" naj nam le odgovori na vprašanja :
Ali je bila, ali ni bila seja dež. zbora od minolega torka le nadaljevanje prejšnje seje; in če je bila, ali ne bi imel veljati dnevni red prejšnje seje?!
Ali določa, ali ne določa poslovni red, da imajo vladne predloge in nujni predlogi poslancev prednost pred vsemi drugimi predmeti ?!
Ali določa, ali ne določa deželni red, da mora biti na razpravah in pri sklepanju v deželnem odboru navzoč vsaj en slovanski odbornik in da je v slučajih nesoglasja, ko gre za izdatke v namene, ki niso pred-vidjeni v proračunu, stvar predložiti cesarju v rešitev ?!
Ali sta se deželna odbornika dr. Zuccon in Andrijčić, ko je deželni odbor sklepal o podpori za kopersko razstavo, a b s e n-tirala, ali ne; in j e -1 i deželni odbor predložil stvar cesarju v rešitev ?!
In če ni storil tega in če je res, da sta se ona dva odbornika absentirala, ni-li bil sklep dež. odbora nezakonit ? I
Kedaj je prišlo poročilo deželnega odbora glede podpore koperske razstave predsedniku v roke: mari poprej, nego nujni predlogi naših poslancev ?! (To je bilo ravno, kar je hotel posl. dr. Zuccon na vsak način izvedeti od predsednika, a ni dobil zahtevanega odgovora).
Mari ni predsednik mesto da bi bil odgovoril na Zucconovo vprašanje, temu vzel besedo in pozval poslance, naj se oglasijo k besedi o predlogu deželnega odbora ?!
Mari niso bili s tem naši poslanci prisiljeni v obupen odpor: prvič radi nezakonitosti postopanja — ker je kršilo jasne določbe poslovnika in deželnega reda — in drugič, ker se je hotelo s tem naprtiti toli siromašni deželi 50.000 K radi grehov, ki so jik storili drugi iz zgolj narodne objestnosti in domišljavosti?I
Na ta vprašanja naj nam odgovori „Piccolo" — ali pošteno, brez zavijanja in sofizmov, jasno, kakor so jasno stavljena, in potem bomo Še-Ie videli, da-li je na naši strani — „mala fede"!
Uvoz kave skozi Trst. Leta 1907 se je uvozilo skozi Trst 539.068 kvintalov kave, leta 1908 — 491.941 in leta 1909 — 533.535 kvintalov, torej povprečno 500.000 kvintalov na leto v vrednosti letnih 100 mil. kron.
Znižana voznina. Strokovno tajništvo NDO se je svoj čas obrnilo na ravnateljstvo c. k. državnih železnic v Trstu, da bi le-to priznalo NDO kot posredovalnico za delo. Ravnateljstvo je rešilo to zadevo ugodno in priznalo NDO pravico, da sme izdajati delavcem, katerim poskrbi delo, legitimacije, na podlagih katerih dobi delavec pravico do polovične voznine po državni železnici do tistega mesta, kjer mu je NDO preskrbela delo.
Legitimacije, ki veljajo le za vožnjo nad 50 kilometrov daljine, bo izdajalo strokovno tajništvo NDO.
Ta ugodnost je velikega pomena za naše delavstvo in to tembolj, ker so te legitimacije veljavne tudi za vse tvorbe NDO izven Trsta, tako da bodo zunanje podružnice ravno tako mogle zagotoviti delavcem, ki jim preskrbe delo drugod, polovično voznino.
Se večjega pomena pa bo ta ugodnost v zvezi s predorganizacijo, po kateri se uvede ▼ NDO tudi podpora na potovanju, katera
bo iznašala toliko, da bo delavec prispe skoraj popolnoma brezplačno na svoje novo mesto.
Od danes naprej bo strokovno tajništvo že izdajalo take izkaznice delavcem, ki jim preskrbi službo izven Trsta. Zunanje podružnice naj se v vsakem slučaju posebej obrnejo na strokovno tajništvo NDO.
Banca popolare. Zdi se, da iz asa-nacije falirane „Bance popolare" ne bo nič. Gospodje so sprva upali, da jih dunajska „Landerbanka" reši iz zagate, v katero so zašli. Ali, kakor stvari stoje, je šlo to upanje definitivno po vodi. Pogajanja z „Landerbanko so se razbila; zato so se prizadeti gospodje zopet obrnili na tukajšnje denarne zavode, naj rešijo potapljajočo se barko! Pogajanja niso imela dosedaj nobenega vspeha.
Slovar zavarovalne terminologije v 19 jezikih, ki ga pripravlja s pomočjo strokovnjakov skoro vseh evropskih narodnosti g. Alfred Alt v Amsterdamu, višji uradnik tamošnjega ravnateljstva „Prve avstrijske zavarovalnice proti nezgodam", bo vseboval tudi slovensko zavarovalno terminologijo, ki doseže na ta način mednarodno strokovnjaško pripoznanje. Ureditev slovenskega dela tega slovarja!, ki bo obsegal vse zavarovalne stroke, je prevzel podpisani uradnik v ravnateljstvu „Jadranske zavarovalne družbe" (Riunione Adriatica di Sicurta) v Trstu. Ker pa treba v slovenščini marsikateri strokovni izraz za posebne pojme v zavarovalstvu še konvencionelno določiti, si usoja podpisani naprositi tem potom vse slovenske tovariše-strokovnjake, ki so pripravljeni pomagati mu pri tem delu s svojim nasvetom, naj ga o tem blagovolijo obvestiti ter mu naznaniti svoj natančni naslov.
Ljudsko knjižnico v Škednju otvori slov. akad. fer. društvo „Balkan" dne 6. novembra t. 1. Z otvoritvijo bo spojena veselica z raznovrstnim programom, na katerem bo petje, kvartet, opera, šaloigra in ples.
Amater-fotografi! — Ker je amater-fotografija dandanes med Slovenci že zelo razširjena, e posamični amater-fotografi ne stoje v nikakem stiku med seboj, sestavil se je pripravljalni odbor v Ljubljani z namenom, da se ustanovi društvo, ki bi dajalo posamičnikom priliko za izpopolnjevanje na tem polju. Namen društvu naj bi bil: gojiti, širiti, izpopolnjevati in pospeševati fotografsko umetnost v umetniškem in znanstvenem oziru.
Prosimo torej vse one, ki se zanimajo za stvar, dame in gospode — v Ljubljani in izven Ljubljane —, da blagovolijo na spodaj označeni odbor naznaniti svoje naslove v svrho sestave event. osebnih vabil k sestanku. Dobrodošli so tudi vsaki nasveti, ki se naj pošiljajo odboru, na katere se bo oziral po možnosti in jih upošteval. Prijave in dopise je pošiljati na naslov: „Pripravljalni odbor kluba slov. amater-fotografov" v Ljubljani.
Slavna uredništva slov. listov so na-prošena, da to notico ponatisnejo v svojih listih. —__
Tržaška mala kronika.
Tatvina in aretacija v ladiji. Včeraj, potem ko je parnik Austro - Amerikane „Laura" pristal v prosti Iuki, je vodja tamošnje ekspoziture policije stopil na krov in aretiral natakarja Norberta Skrajner, starega 19 let, iz Gradca, ki je obdolžen nešteto tatvin, izvršenih na Škodo pasažirjev in moštva. Tat je priznal in prosil, naj se odškoduje okradene s svoto 6000 K., ki je baje zanj shranjena pri graškem deželnem sodišču.
Odmev z nedavnega zločina. Svoj čas smo poi očali o krvavem činu v ul. Sette Fontane na škodo delavca Josipa Buzzi in o aretaciji dozdevnega krivca Ma-diz. Včeraj pa je bil v tej zadevi aretiran 21-letni težak Ivan Platner iz Trsta, ki je na policiji tudi priznal, da je bil oni, ki je ranil Buzzija. Odpeljali so ga v preiskovalni zapor.
Koledar in vreme. Danes: Uršula in tov. dev. — Jutri: Kordula devica in mučenica.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 18-5° Cels. — Vreme včeraj : oblačno, dež.
Vremenska napoved za Primorsko: Motno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Padavine.
Izpred sodišča.
Nepoboljšljiv tat.
24-Ietni zidar Florijan Tomadini je bil že prej kaznovan štirikrat radi prestopka tatvine in enkrat radi zločina tatvine, a včeraj je zopet sedel pred porotniki, ker je bil tožen zločina tatvine in prestopka ponever-enja. Tožen je bil namreč, da je ukradel na škodo gospoda Marija Toresello dva vrča barve in več komadov obleke v skupni vrednosti 31 kron, gospodu Vladimiru To-lentino kožuh, kapo, druge obleke in revolver v skupni vrednosti 140 kron. Gospod Tolentino je bil pa nekoč prej Izročil razne rastline, vredne 60 kron, naročivši mu naj jih proda, a Tomadini mu ni prinesel več nazaj rastlin in niti denarja. Odtod prestopek poneverjenja.
V Trstu, dne 21. oktobra 1910
»EDINOST« St. 2S2.
Stran m
Glede rastlin je Tomadini včeraj priznal, da jih je dobil, a ker jih ni mogel ■fkjer prodati, da jih je daroval.
Glede tatvin je trdovratno tajil, le v kiši gospoda Toreseila je vkradel 3 srebrne priveske. Ostalo da je na škodo Toreseila m Marije Kunard najbrže vkradel neki To-masini, ki je ž njim delal v hiši gospoda Toreseila. Glede tatvine na škodo Vla-dimirja Tolentino, da ne ve ničesar.
Priča Toreseila ni izključil, da jo je morda okradel omenjeni Tomasin. Vkradeni priveski niso bili njegovi, ampak njegove sobarice.
Priča Marija Kunard je izpovedala eaako.
Priča Julija Osvaldella, pri kateri je stanoval Tolentino, je pa videla toženca, ko je dne 3. marca t. 1. odnesel obleko iz To-ientinove sojse.
Sodišče je toženca oprostilo obtožbe glede tatvin na Škodo gospoda Toreseila in g.čne Marije Kunard, a obsodilo ga je radi zločina tatvine in prestopka poneverjenja na škodo gospoda Tolentino na sedem mesecev te£ke ječe.
Težka telesna poškodba.
Dne 2. t. m. zvečer je bil navstal prepir med delavci v Faccanonijevi baraki v Sesljanu. Ivan Dragić je grozil Iliji Marce-tiću z nožem. Ilije v brat juro je posegel vmes in odstranil Dragića, a Ilija je pograbil neki lonec in ga zalučal proti Dragiču. Zadel ga je v glavo in mu ranil kost.
Vsled tega je bil aretiran in včeraj je sedel na zatožni klopi. Priznal se je krivim, a rekel je, da je zato zalučal lonec, ker mu je oai grozil z nožem. Ni pa nameraval tako hudo zadeti nasprotnika.
Kakor priče sta bila zaslišana Dragič in Juro Marcetič, ki sta povedala, da so bili vsi že precej vinjeni.
Sodišče je obsodilo Marcetiča radi zločina težke telesne poškodbe na 4 tedne težke ječe.
Razprava se je vršila na hrvatskem jeziku, le zastopnik državnega pravdništva dr. Zu-min in branitelj dr. Laneve sta izustila svoje zaključne govore v laškemjeziku.
Nase gledališče.
V nedeljo ob 8. uri zvečer dvodejanka: „Vampirji*
takoj na to (pavza 10 minut) enodejanska burka
„V civilu"
Predstava konča pravočasno tudi za tiste, ki bi se radi poslužili tramvaja. Na to posebno opozarjamo one, ki bolj daleč stanujejo.	_
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTl. Danes odmor. Jutri opera „Manon" za častni večer tenorja Parola. V nedeljo „Traviata". Prihodnji teden „Madame Butterfly".
EDEN. Vodstvo tega varijetetnega gledališča je še za nadaljnih šest dnij angažiralo atrakcijo sedanjega programa, čudotvorca Benini-ja.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu opozarja gg. društvenike, sodelujoče in podporne, na važen sestanek, ki bo v aedeljo, dne 23. t. m. ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih, uL Montecchi. Tudi prijatelje društva prosimo, da se udeležć tega sestanka.
Komur je pri srcu prospeh „Ilirije", naj pride!
Opozarjamo gg. pevke in pevce na vaje za mešan zbcn*, ki bo nocoj (petek) ob S. uri zvečer.
Slov. akad. društvo „Adrija* v Pragi priredi jutri v soboto, dne 22. t. m. .U Kuriho oka* I. redni občni zbor z običajnim vsporedom.
Tržaško podporno in bralno društvo uljudno vabi gg. odbornike in njih namestnike k jako važni izredni seji, ki bo danes v petek ob 8. uri zvečer.
Odsek tržaškega „Sokola" v Rojanu priredi v nedeljo dne 23. t. m. „plesni v en če k" v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu.
Vstopnina za gospode K 1. Vstopnina za gospice 50 stot., člani in dijaki plačajo polovico.
Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, vabimo tem potom vse prijatelje „Sokola" k obilni udeležbi.	____
Nar. del. organizacija.
Narodna delavska organizacija sklicuje za petek, dne 21. oktobra t. I. točno ob 7. uri zvečer v dvorani NDO (ulica Lava toio št. 1, I.)
shod
uslužbencev iz proste luke (c. kr. javnih skladišč).
Dnevni red: Položaj v prosti luki. — Sporazum za daljno delovanje v zadevi zvišanja plač.
Radi velike važnosti tega shoda, pričakovati je najobilnejŠe udeležbe.
Odbor NDO.
Skupina Sv. Marko-Sv. Andrej (NDO) Podpisani uljudno vabim vse tovariše odbornike, da se prav gotovo udeleže seje, ki se bo vršila prihodnjo soboto, dne 22. t. m. točno ob 7. uri zvečer v prostorih NDO pri sv. Jakobu.	Predsednik.
Izredna seja centralnega odbora
NDO se vrši danes zvečer točno ob 7.30 uri v društvenih prostorih v ul. Lavatoio št. 1. Prosim tovariše odbornike, da se seje udeleže točno in polnoštevilno.
I. podpredsednik.
Vesti iz Goriške.
Iz Krepelj. Tukajšnje „Gospodarsko društvo" je že začelo nabirati naročila na umetna gnojila. Priglasilo se je več naročnikov, nego minolo leto.
Lepe vspehe umetnega gnojila se je videlo letos po travnikih nekaterih občin. Vendar pa trdovratneži še nočejo priznati koristi umetnih gnojil. — Marsikdo govori, čemu da bi gnojil in trošil denar, ko je bila letos dobra letina za seno; tudi tam, kjer se ni gnojilo, in se tudi seno kupuje po nizki ceni.
Tako modrujejo nekateri trdovratneži. Ali, če hočemo, da bodo imele naše krave obilo in dobrega mleka, in če hočemo opi-tati govedo za meso, moramo — poieg sena — krmiti tudi z močnimi krmili, ker v senu samem ni dovolj redilnih snovij. Vrhu tega pa je tudi seno, ki je rastlo na pognojenem travniku, veliko bolje. Evo dokazal Glasom dopisa c. k. poskuševališča v Gorici od dne 17. decembra 1909 je seno, ki ga je poslalo tukajšnje „Gospodarsko društvo" v analizo, imelo na travniku pognojenem s Tomaževo Žlindro, 115 odstot. dušikovih snovij in 2*1 odstot. surove stališče. Vzorec sena z negnojenega travnika pa je imelo le 7/4 odstot. dušikovih snovij in 1 in pol odstot. surove tolŠče. Umetni gnoj pa se da tudi na polju in vinogradu koristno porabljati z dodajanjem amonjaka kakor dušikovo gnojilo.
rfitf kinematograf Jfflria"
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINA: I iBto 30 TU., otroci a TDlaB 20 ril. D mesto 20 Tti. olrod 1 a rojiti 10 t.
RUDOLF SCHULTZE
— IZ BERLINA koncesijonlranl zebotehnlk -
Piazza Barrlera vecchla, uhod ulica Sette Fontane štev. 2,11.
bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerja.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJ&I MODERNI TEHNIKI.
jamči se za perfektno izvršitev. j^et- Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. ^^
POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. =- SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.
Poslano*)
SCHICHT - STEARIN SVEČE
LEDA
NAJBOLJŠA VSEH ZNAMK! APARTEN ELEGANTEN ZAVOJ.
1TE CEDIJO SE NE DIŠIJO
3TE DAJEJO SAJ NE KADE
«0R£ SVITLIM IN MIRKIH PLAMENOM S
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
PoSiljatvey komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst uL Belvedere 9, Telefon St. 23-87. Sprejema plačila carii.e za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje.
Zdravnik
0. D. KARAM AN
specijalist ■> notranje bolesni in na bolezni na dihalih (grlo in nos)
Ordinuje na svojem stanovanju TRST - Coreo št 14 - TRST
od li.1/« do 1-V, in od 4.1/, do 5.1/. popolud. TELEFON 116|1V.
ČREVLJARNICA :
RAIMONDO ZANINI
Trst Via Tigor 1 A, Trst,
laltlij« t«ii* levJJe vsakega Stila aa nioike, ituke In otroke Mtrik. Iti - Isrrinje popravo
Cene smerne. Postrežba to Ana.
M
^^ VSC*1& ,ekarnah v Trstu
zunaj se dob*
proti kašlju
□ bolasni v grlu, brlpavoatl, kataru [
Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobov
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine
Dr.J.Čermdk V. Tuscher
zobozdravnik : koncesij, zobni tehnik
- TRST -
ulici della Oaserma it. 13, XI. n.
Kupujte KOUNSKO CIKORIJO!
na Dunaja.
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
V odgovor na Vaše cenjeno vprašanje usojam se naznaniti Vam, da sem rabila Vaš izdelek SERRA VALLOVO KINA- VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) toliko doma kolikor pri mnogoštevilnih bolnicah ter da sem dosegla z istim Izvrstne vspehe. DUNAJ; 15. oktobra 1907.
Dr. G. POSSANNER.
i n—iC	_—jE===]DdZ li	i
r Ivan Miheučić&Co. S
gggggggi ciagggggg
jifluischK mm
Dunaj IX] 1 Ttaurngasse štev. 8.
Opomrja ne n ten, da lntda ,,SLATI9CHB8 TAGBLAIT"
:: dne 23. oktobra 1910 prvič ^
Naročnin* m pockulnje znate :
za Dunaj........Kron 1*—
za deželo........Kron 1*60
za inozemstvo......Kron 1 80
Plačati Je naprej.
Kdor kote p« le prro Aterilko dobiti bo ogled, u] poSlje nvej netakten nanler -ADMINISTRACIJI 1» debi prre i toliko	Ilnn onlooj.
■ . mi»
===== MEHANIČNA DELALNICA ==*=
Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst
SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTAN INDU. STRUALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA
VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO
_ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO.......
PRORAČUNI IN NAČRTI, j-, j-. TELEFON ŠTEV. 22 53-
n rTr h
a
I
15
Ul

IGU
Podpisani priporoča slavnem□ občinstvu svojo
pekarno : in : sladščičarno
Trst, al. Sette Fontane 834 (vogal Dooadonl)
Prodaja celi dao avti krah vsake vrste in fUUlot ZALOGA MOKE ic prvih mlinov. — Vsakovrstni prepečenol (Biecottini).
JOSIP VATOVEC.
: Postrežba : tudi na dom.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
w po zmernih cenah
RAFAELE ITALIA
tr8t - via malcanton - tr8t
Priporočamo našim KOLINSEO CIKORIJO l
- - posDodiniaro - - - - iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - -
Strmn IV
»EDIK06T« fc.
V Trato, 21. oktobra 1910
Naše vinarsko društvo je letos iz sku- litrov vina manje nego lani. Kvaliteta vina bo pičk* terana kupilo zemljišče tik društve- pa letos bolja, ■ega poslopja, da zgradi vinogradski vrt. Potem je kupilo še neko drugo zemljišče, kjer se zgradi boljša pot v^ vas. — Za to zemljišče je prispevala občina Dutov-
DAROVL
— Za moško podružnico sv. Cirila in Metodija se je nabralo ob priliki krsta
l)e 500 kron, za kar je društvo jako hva- Milke Tisel po gosp. Rebula Lovrencu ležno.	K 1312.
Predavanje. 1 z K o p r i v e na Krasu. Dražba krompirja K 512, kumica Dne 16. t. m. je v našem pevsko-bralnem gospa Antonija Rebula dodala K 2, kum g. društvu „Zarja" predaval gospod Jurca, Ernest Lozej K 2, nabiratelj dodal K 1 in naš domačin: 1) Kako so zapisana naša oče Milkin Ignacij Tesel, lastnik ljudske zemljišča na davčni oblasti; 2) kako je od- kuhinje v ul. Belvedere 63, K 3. merjen zemljiški davek. Obisk je bil povo-1 Posnemanja vredno I — Denar je na-Ijen in so poslušalci z očitnim zanimanjem ložen v Trgov.-obrtni zadrugi, sledili predavanju, kar priča, da bi g. pre-i — 19. in 20. tedenski prispevek (za 2. davatelj z nadaljevanjem svojih predavanj polovilo okt. mes.) Skupine Drobtinarjev za veliko dosegel na polju naobrazbe naših novo Družbino šolo — K 7 80. kmetov.
Goriška podružnica „Društva slov. prof. v Ljubljani" priredi dne 30. t. m. svoj
Razne vesti.
redni občni zbor. Začetek ob 10 uri dopol. M t P™ predsednik ruske dume. V hotel Jelen	!Moskvl Je umrI v starosti 40 let Muromčev,
Dnevni red: a) odborovo poročilo, b) P™ predsednid ruske dume. Bil je profesor volitve, c) slučajnosti.	j Pr?va "J vseučilišču v Moskvi in je slovel
.... c> . . . ____kakor eden najboljih juristov na Ruskem.
m: Goriški Sokol si jn postavil nalogo, § milijone dolarjev za medicinska zgraditi sredi goriškega mesta „Sokolski! raziskovanja jeJ daroval ^ckefeller. Doslej
S tem sklepom je storil „G. S". korak K.d^oval ^kefeUer v dobre namen 600
naprej; obrnil je čelo proti narodnemu mrt- , ■ Svetovna glas5eiia razstava bo pri-vilu, ki vlada med nami. Ustvariti si hoče . . ■ , .	». Dohi	nft/flm
doni, kjer bodo delovali vsi, ki čutijo na-	^ " ^
rodno in mislijo demokratično, na preporod P^S^T'napaTna železniškega
g°tb?rEa do vseh narodno ču- postajenačelnika. Iz Varšave: Predvčerfj-* ci	oDraca v!en naroano cu §	napadli oboroženi roparji načel-
nika postaje Widzew na lodzki železnici v prispevajo za zgradbo „Sokolskega Doma	^ je ^ {z blagajne lQ74Q mh_
Čuiemo da se ie ori^lasilo že orvi !iev železniškega denarja, da bi ga odposlal
dan precejšnje^evHo £f£2STh	T ZS
ki so se obvezali plačevati v deležih po 25 ™** se Posrečll° Pz oroPaninl kron v ta velevažni namen ; pričakovati je, j aenanei"-
da se jih priglasi toliko, da bo možno v! Stolna cerkev sv. Patnka v New-doglednem času uresničiti to krasno misel i Vorku. Dne 6. t. m. je bila slovesno po-našega sokolstva	svečena stara stolnica Sv. Patrika v New-
Res je, da smo preobloženi z narod- j Yorku. — Minulo je nad 50 let, odkar je nimi davki za ta in oni namen ; vendar |e i nadškof Hughas dne 15. avgusta 1858. misel tako lepa, da se ne bo nihče mogel PoloHl temeljni kamen. Cerkev so v svoje odtegniti mali žrtvi. Sokolska ideja se mora svrhe rabili jezuitje m trapisti. Ko je arhi-krepko razširiti med Goričani, ona sama tekt James Renwick pričel z gradnjo stolnice, more ustvarjati narodne značaje, ki bodo'so blU stroškl proračunjeni na 850.000 do-porok vspešnemu in smotrenemu narod- larJev (4,250.000 kron). Leta 1879 je bila
in
nemu delu med vsemi goriškimi Slovenci I
Pomagajmo si sami, potem smemo računati na boljše dni !
Vesti iz Istre.
Ciganska nadloga. Iz Elerjev občine Miljske:
Dne 20. t. m. ob 10. uri predpoludne se je prikradla v našo vas neka ciganka, ki je toliko časa oblezavala ženske, da se jej je posrečilo neopaženo vzeti iz žepa Mariji Eler 20 stot., Ani Eler 1 K in Ivani Bor-don 5 K. — Zapazi vše pa, da jim denar manjka, so pozvale delavca Ivana Elerja in Jakoba Lupinca, ki sta se spustila za bežečo ciganko in jo vjela v daljavi 1 kilometra. Odvzela sta ciganki 4 K; druga pa je že izročila svojemu ciganu, ki je zbežal in ga niso mogli vjeti.
Novo društvo. C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega društva. „Kat. slov. izobr. društvo" s sedežem v Šmariji (okr. Koper.)
Gospodarstvo.
—C— Novo bosansko-hercegovinsko podjetje. V Sarajevu so osnovali novo tovarno : „Prvo bosansko-hercegovačko kemijsko industrijalno podjetje Damjanović i sodrug". Za sedaj proizvaja ta tovarna mast za čevlje „Orient".
—C— Hotelska delničarska družba v Opatiji. Neki avstrijski konsorcij namerava v družbi z „Ogrsko trgovinsko in bančno družbo", kupiti od Južne železnice opatijske zdraviliščne hotele. Ta konsorcij je imel svojo ustanovno glavno sejo dne 12. t. m. Družba je že kupila vse hotele, nasade in stavbišča Južne železnice, kakor tudi vsa podjetja Konrada Quitte v Opatiji. Delniška glavnica iznaša 8 milijonov kron ; v pokritje tega zneska izda za 8 milijonov K 4 Vi odst. hipotekarnih založnic, ki se bodo amortizirale tekom 65 let. Financiranje so prevzeli „Merkur" in „Verkehrsbanka" na Dunaju, ter „Ogrska trgovinska in bančna družba v Budimpešti.
In tako prehaja ta biser Kvarnerja polagoma v nemške in madjarske roke!
—C— Nova hranilnica v Bosni. V
Stolcu v Bosni so muslimani sklenili ustanoviti novo muslimansko hranilnico. Sploh je opažati, da so se muslimani v Bosni začeli živahno razvijati v narod.-gospodarskem pogledu.
—C— Delnice tramvajske električne družbe v Opatiji. — Kakor javljajo, je ta družba sklenila prodati 4 petine vseh svojih delnic. Priglasilo se je že dovolj kupcev — Nemcev in Madjarov. Patrijotično dolžnost bi napravili naši denarni zavodi in zasebni kapitalisti ako bi pokupili dotične delnice, da na ta način pride to podjetje v slovanske roke. —
Vinska letina v Italiji. — Letošnja vinska letina v Italiji bo glasom izdanega izvestja ministerstva za poljedelstvo za 45 odstotkov slabeja nego lansko leto, to je: letos se je pridelalo 2$ mil. hekto-
stolnica v toliko dovršena, da so mogli cerkev blagosloviti. Ta nova stolnica je ena najlepših v Združenih državah. Zgrajena je v gotskem slogu dvanajstega in trinajstega stoletja. Po svoji velikosti je enajsta med cerkvami na svetu. Svečanosti sta se udeležila kardinala Vanutelli in Gibbons.
Razpis za najboljšo srbsko dramo v Belemgradu. Pred dvema dnevoma je pretekla razpisna doba za najboljšo srbsko dramo. Cena je tisoč dinarjev, katero je daroval kralj Peter o priliki 40-letnega jubileja narodnega gledališča. Podanih je bilo 36 del, od katerih so nekatera brez vsake vrednosti. Po sujetu jih je 16 vzetih iz beligrajskega življenja, 13 dram je zgodovinskih, 7 pa iz kmetskega življenja
E3MALI05LAJIE3

MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj. manja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku.
Živčne bolezni
ia bolezni Brca zginejo, ako se uporablja naše patentirane kopelji z ogljikovo kislino. Vir zdravja za vsako hišo. Najizborntj&i aparati za masažo. Prospekti biezplačno pri inženirja F. L i p o v b t y, Praga LL 506._1734
Lepa
meblovana soba se odda pri ogledni udovi v ulici Pondarea 6, HI, vrata 12. 1735
Mlsiriflr lf*	P"merne Službe kot pisar ali
IflldllOllIU kaj sličoega. Naslov pove Inaeratni oddelek Fdinosti.	v.	1732
7alflinnilfQ P°se8t"* takoj družina bi-£aKU|JIIIIVa vajoča na Škorklji. Eventuelne ponudte sprejema odvetnik dr. Fran Brnčić, Via Nu >va št. 13.	1726
Išče
q| službe mladenič kot sel, jezdec ali ko-Čijaž Josip Vrabec, Prošek 189. 172
flHH*! CQ meblirana soba v L nadstropju ul. U U U a 5U Fonderia it. 4, zadej ; eventuelno se mora dobiti tudi hrano po primerni ceni — Na-tanjčno se izve pri družini Sakaida.	1746
Sadnega drevja
breskev, dobrih vre t. Bilf 30.000 zavarovano najbolje Montikole in Riparije odda po ugodni ceni „ Vinar sko sadjarsko dru&tvo" v Rihenbtrku.	1743
B. Bižal & drug. KM
pisarna in delavnica Via del Rivo 28. Priporočajo se P. N. slovanskemu občinstvu za vsa v njihovo etroko spadajoča dela. Slikarije sob, napisov, dvoran, dekoracije od najjednortavnejših do najelegantnejših izdelkov. Gene najnižje. Vsako delo se jamči. Slovani podpirajte slovanskega slikarja Svoji k svojim I 1725
Pristni, dober brinjevec
Lovru Šibeniku v Siiki pri Ljabljani
pn 1681
Prnifo «R ^S*	petrolja pri «t.
rrUUd 90 Jakoba; delavec začinil 8 K. čistih na dan. Cena »elo ugodna Stroški zelo nizki. Obrniti se je : Oollarsich, Cafle Corao od 9. do 11. in od 3 do 6.	2000
00 tako i dekle za zalogo, 6 E na teden. >SbtJ 90 Naslov pri Edino ti.	1736
|XAr m t bo s dobro brano v bližini velike po-ISLtlll «te Ponudbe pod „27
del« k Edinosti.
na Inaeratni od 9001
Motocikeli jaL,^
karna Hribar, Opčlna.
buliaj uut, za faokeijnniranje jamčim, proda se po ceni. P**-
1733
Pekarna in sladčičarna . Ivan
r Ur 10 l-OUb' I* sproti Hodi&fu). Zalagatelj d n-Štva „Soeleti Cooneratfva fra Implegat prlvat" * Trsta. — Večt-rbt na dan svež krtih. Naj fin. sladSČice. P( iilja na dom Pre ema naročila za vsako pecivo. Velika zalega moke Hajdičeve in drugih prvih mlinov p o nizki ceni.
Mihael Perrtarčič 16, stavbeni in umetniški mi- br, izvršuje vsakovrstne spt cijal tete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih pisarnah itd. Gene zelo zmerne Priporoča se vsem Slovanom. 755
□
k|C7AC| IŠMII 1B,,lte c«u« imajo 'ečkrat tkanine m ULtMoLIOnU moike in dame Ten u b« icogoete, će naročite nepoin>d> o pri t^rdkl tkanin. Zatort-j sahievaite, da ae Vam bre plačno dopoiije moja bOKata koleko Ja Je-a< naklh in ilmatlb vsoro«'. Trgu em le • produkti I. reda in ap rtu im i norosti seiije. — Ba*p« Ciljal na t»rdka«nkna
franz Schmiat, Jagerad^ rf 103 P Sle zija.
Jabolka
raznovrstna, fina, namizna in z^ mošt BV lmrt na prodaj "VI
IVAN KOVAČIČ
K0ZJANE pošta Divača KOZ J ANE Razpošilja v vsaki množini. • Cene zmerne.
... ŠOLA ZA JEZIKE ... C
V Pnlvalotte Acquedotto 5t. 16 J ^U1J61UU^ prvo nadstropje.
Kora metoda za navtenje modernih jezikor.
Izvanredno ugrodna prilika!!!
Neniko . 8 lekolj Kron 4 Francoski 8 lekoij Kron 6 Ang esko . 8 ekcij Kroa 6
Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7.-9Lj
Bavnateij laatnik Prof. Paolo Marquardt
I
Dve lekciji v aki : tedso.
Josip Semulič
TRST, ulica deli' Istituto št 5
Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in 8LADČIČARN0, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladČ ce. Mcka iz L mlinov ter maslo Likeri, vino in pivo v stekl.
Postrežba tudi na dom.
Hočete se prepričati 1
obiSčite velika skladišča
Marijesd Salarmi
Poate detla Fabra 2 I al. 3osta Nuava
v vogal Torrente)	Alla < 'tti di Londra
vt-Lk izbor ugotovljenih oblek za m • ke in dečki sosiumi za otroke. PovrSniki, močne jopč kakor tudi r^anih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavski obieke. TirciBki 'oden. Sepremočljlvi plaSfr (prBtn ^ngleSki) SpoolJaHtota: blago tu- in inozemakiii tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejfi1 xodi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah
Adolf: Kostorls
skladiSče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovannl 16, I.
TELEFON itav. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
Panlfieio Triestino
Otvoritev filijalke na Opcinab
ob Nlaaiki oeatL
i
Rrojočnlca za civiliste m uolaKe
Franjo Polanec
t Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, IL n.
Priporoča ?e slavnem občinstva in vojaStvu za v ako-vratna dela Blago prve vrste, delo aolidoo, cone zmerne.
»je-1 »m nnnnvu
n n H
n
s »
*
K
%
II
Prodajslnica manufakturn. blaga
Enrlco de Franceschl
Trst, ul ca delte Poste št 10
vogal ulicp Valdirivo)
VELIK« IZBIRA bombaJevIne, trliža, faSta-aja, volnenega blaga, Izdelanega mo6k«ga la ženskega penis ln drobnih predmetov po najzmernejših cenah.
*
k
H
€
H
■v *
k
M *
______ ti
mim n. D. O.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem čas« se dobijo gorka in mrzla jedila.
Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
BMBBilfT 1'ilffM^
I Sklodliče osija in im
I za priro, petrolja in starim materija!
I Josip Miceu
Trst, Via San Cilino št. 2 (Sv Ivan)
—
■ ž
- Antomo Spanghero "
DEKORATIVNI SLIKAR
N slednlk tvrdke DELALNICA: D0MENIC0 DELISE. Via Madonnlna 7
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela In dekorsoije za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa ln marmorja, Izložne table
Trst, Via Valdirivo št. 3, Trst
Zastopnik : znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA ■■■■
Prvi parni mlin Bćkćscsaba
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
Vstopni* tovarne tolesjujolotoles „Puli"
v »?«!>▼* ln nloga alaJrulCdlk svanćkov la41 la proda'm jr»-iofonoT, sanoTonoT, tu teno^r»*oy. S&log* pr!px»T >a totitl ptro «tn> isUmicsa n popravljanj« t]t. iirojcv, kolca, m»tokoic« iul
VaUka zaloga prlpadkov po tovar, cenah.
TELEFON StfcV, t73^i.

ter ■'^^'•"'•jr -.fit&kl2 " "r.T -^'.ViZ
s PRVA PRIMORSKA TOVARNA s
DROŽ (KVASA)
ki se je v tsko krutkem času teto dobro mirili s svojo točno in hitro postr«£bo in s svojim najfinejšim blagom, pri katerim se Bi bati nobene konkurence, pošilja po vseh delih sveta. Trgovci in peki I Zahtevajte cenik, eventvelno tudi vzorec, kateri se Tam polije breaplaini.
J. J. SUBAN, TRST-VRDELA
tolof ▼ mi Madonalna itav. L