___    66    ___
Deteljna in žitna košnja v akordu.
Kakor seno, kosimo tudi deteljo in žito s kordalci. To je v navadi še posebno po večih kmetijah, katere pridelujejo mnogo detelje in žita.
Ob istih okoliščinah je laže kositi deteljo nego pa seno. Ročen kosec more pokositi 40 do 60 arov detelje na dan. On pokosi 1 ha. torej lahko v l3/4 do 2'/2 dneh. To velja seveda za deteljo, katero so kosili o pravem času. Po tem takem bi imele biti tudi akordne cene za deteljuo košnjo nekaj manjše nego za seneno košnjo.*) Znašati bi morale povprek za 1 ha. košnje prav za prav le 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. Kaj radi pa plačujejo deteljno košnjo po isti akordni ceni, po kateri seneno košnjo. Dogaja se celo v posebnih slučajih, da je treba za deteljno košnjo več plačati kordalcem nego za seneno košnjo. To je pa le izjemno mogoče.
Žitna košnja v akordu pa je dražja nego seneua, če prav kosec lahko nakosi več žita na dan nego pa sena. Poglavitni vzrok temu je to, da so potrebni za žitno košnjo le izurjeni in skušeni kosci. To posebuo sposobnost pa je treba draže plačati tem bolj, ker spada žitna košnja tudi med najtežja gospodarska dela. Ob pravilnih razmerah je košuja ozimnega žita (pšenice, rži) bolj zamudljiva in zategadelj nekaj dražja nego košnja jarega žita (ječmena ovsa). Kosi se pa žito ali z ' žitno koso (s koso grabljivko), katera žito ob enem polaga, ali pa z navadno Koso.
Vajen kosec pokosi z žitno koso 30 do 60 arov ozimnega žita na dan. Da pokosi 1 ha., potrebuje l3/4 do 3y4 dni. Jarega žita pa pokosi 45 do 70 arov na dan in /gotovi 1 ha. torej v l'/2 do 2f/4 dnevih. Če mu gre delo dobro od rok, pokosi na dan lahko 50 arov ozimnega ali 60 arov jarega žita. Z navadno koso gre delo vsaj tako hitro od rok. Ker je pa treba pri tem še
*) Glej v »Novicah" št. 7 : Akordne cene za seneno  košnjo.
ene ženske na dnino, Katera grabi in polaga posošeno žito na stran, zato je košnja z navadno koso večidel za nekaj malega dražja nego z žitno koso.
Akordne cene za žitoo košnjo so iz vzrokov, katere sem spredaj navedel, zmeraj veče Lego za seneno košnjo. Ob  istih   okoliščinah,   ob   katerih se plačuje  za košnjo 1 ha. sena 1 gld   80 kr. do 3 gld., plačujejo   gospodarji za žitno košnjo z velike  večioe 2 gld. 50 kr. od  1 ha.
Draže in dosti počasneje se žito zanje s srpom. Zato se pa to delo bolj pošteno opravi, ker se pri žetvi s srpom skoro nič zrnja ne ospe in ne poizgubi. Ženjica požaoje na dan le po 8 do 10 arov žita, jarine tudi po več. Da požanje 1 ha., potrebuje torej 10 do 121/2 dni. Z drugimi besedami povedano: 10 do \2\ ženjic je treba , da požanjejo 1 ha. žica na dan. To pa stane 4 gld. do 5 gld., če dajemo ženjicam po 40 kr, dnine. Poleglo žito naj se žauje s srpom. Sicer pa naj se kosi žito povsodi koder le primanjkuje cenih ženjic. Pri današnji nizki žitni ceni to tembolj kaže!
S pomočjo teh podatkov si lahko vsak gospodar za svoj kraj določi pravo akordno ceno za deteljno in žitno košnjo, uvažajoč pri tem odločilne krajne in gospodarske razmere.                                                                   V. R